[Poštnina plačana v gotovini | Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XIV. — 31. VIII. 1970 — št. 8 GLASILO DELOVNEG A KOLEKTIV A TEKST ILINDUS — KRANJ Maš poslovni uspeh v I. polletju 1970 Vsaka dejavnost človeka nam v določenem času pokaže neke rezultate, ki so lahko uspešni ali pa tudi neuspešni. Pri tem na njegovo udejstvovanje vpliva nešteto vzrokov in pogojev, ki dajejo končno sliko o njegovih prizadevanjih pri delu. V tem času, vzemimo, da nas najbolj zanima uspeh, ki smo ga dosegli pri delu v naši proizvodnji. To področje, na katerem naj bi danes, v tako razgibanem družbeno-ekonomskem *ijvlljenju; temeljili vsi elemjsnti ponudbe in povprašeyanja, je zaradi tega izredno pomembno. Žal je treba, že brez kakšnih posebnih analiz, podati splošno ugotovitev, da se v neki normalni gospodarski situaciji ne bi smeli strinjati niti dopuščati tako poraznih uspehov, kot so jih dosegle nekatere del. organizacije v preteklem letu, ko jih je — v jugoslovanskem merilu — okoli 10% poslovalo z izgubo! To dejstvo nam dokazuje, da v našem razvijajočem se gospodarstvu nekaj škriplje, za kar pa pristojni včasih nimajo oziroma tudi nočejo imeti posluha. Sicer bi bili ukrepi za izboljšanje sistema gospodarjenja^ odpravo nelikvidnosti in kopico drugih anomalij bolj preudarni, učinkoviti in pra-vočasnejši. Nihče bolj, kot neposredni proizvajalec, ne občuti vse stiske, ki jo povzroči vsaka napačna direktiva vodstva. In po tej neiyavilni zasnovi in spremljajočimi drugimi težavami naj proizvodnja urejeno dela in dosega pozitivne rezultate!? Zaradi tega ne bi mogli trditi, da se mora v kakršnikoli neugodni gospodarski situaciji izključne» reševati vsak sam, odpravljati samo svoje notranje pro. bleme, iskati notranje rezerve in potrpežljivo čakati, ». .. da vremena Kranjcem bodo se zjasnila ...« Aktivistično lozinko »Znajdi se!« bi morali v naši poslovni praksi že zdavnaj nadomestiti z dognanimi ekonomskimi zakoni, ki veljajo v vseh sistemih. Zaradi tega, ker je taka miselnost še vedno prisotna pri marsikateri poslovni odločitvi na vseh nivojih, je razumljivo, da negativne posledice v gospodarstvu niso majhne. če torej upoštevamo vso to nenormalno situacijo v kateri se giblje in živi del našega gospodarstva — predvsem pa proizvajalci v tekstilni stroki, je razumljivo, da doseženi uspeh nikakor ne more biti zadovoljiv, že sam start v novo leto ni bil tak, kot bi moral biti. Zato nam kljub vloženim naporom v prvem polletju 1970 nekaj glavnih gospodarskih kazalcev dokaiiuje, da delovna organizacija, relativno gledano, ni dosegla tistih rezultatov ki bi težili k izboljšanju stanja. Ob primerjavi nekaterih finančnih podatkov ob prerezu poslovanja na dan 30. junija 1970, z istim obdobjem leta 1969, dobimo naslednje procentne pokazatelje: Pri dinamiki celotnega dohodka ugotovimo zmanjšanje naprarn istemu obdobju lanskega leta za 26,8 %. Pri akumulalivnosti celotnega dohodka t. j. razmerju celotne akumulacije naprarn celotnemu dohodku, se kaže zmanjšanje za 4,1 %. Dinamika stroškov reprodukcije pa nam v primerjavi z lanskim prvim polletjem kaže znižanje stroškov za 1,04%. DELOVNA STORILNOST nam kaže naslednjo sliko: Vrednost proizvodnje po PLC je na izvršeno efektivno uro znašala v I. poli. 1970 ND 46,98 v I. poli. 1969 ND 46,89 Vrednost proizvodnje po PLC na povprečno zaposlenega pa je znašala v I. poli. 1970 ND 46.953,— v I. poli. 1969 ND 47.164,— Delovna storilnost na izvršeno efektivno uro se je naprarn I. poli. 1969 dvignila za 0,2'%, na povprečno zaposlenega pa je padla za 0,45%, kar je razumljivo, če upoštevamo veliko fluktuacijo delovne sile. Kljub temu pa to lahko štejemo kot relativen napredek, ker nova delovna sila strokovno še ni povsem usposobljena. RENTABILNOST POSLOVANJA se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta poslabšala za 13,30%. Temu je glavni vzrok prelivanje sredstev podjetja na tržišče. EKONOMIČNOST POSLOVA-NJA se je prav tako poslabšala za 4,74 %, čemur lahko pripisuje- Iz vsebine: — Naš poslovni uspeh v I. polletju 1970 — 3. seja delavskega sveta podjetja — Tehnološki prikaz modnih no-■ vosti v tekstilnem tisku — športne novice — Za hladnejše dni — Dopustniške razglednice — Profesionalna obolenja kože — Pravilnik o povračilu prevoznih stroškov — Prosta mesta za priučevatje in vajence — Nekaj praktičnih nasvetov — Nagradna križanka mo naslednje vplive: 1. splošna podražitev reprodukcijskega materiala, usafug in ostalih stroškov, 2. povečanje prodajnih kondicij strankam na mcttranjem tržišču in 3. razprodaja nekaterih vrst gotovih izdelkov pod normalno ceno naprarn lanskemu prvemu polletju. GOSPODARSKA STORILNOST pa nam po ustvarjenem dohodku na izvršeno efektivno uro kaže izboljšanje za 1,35%, po ustvarjenem dohodku na povprečno zaposlenega pa izboljšanje za okoli 0,6%. Oba pozitivna odstotka moramo pripisovati vplivu večjih zastojev t. j. povečanemu obsegu izostankov od dela, ki je bil v prvem polletju precej močan. V zaključku naj navedemo, da teh nekaj glavnih gospodarskih kazalcev, ki ob I. polletju 1970 niso takšni kot bi želeli, ne smejo zmanjšati našega delovnega elana in drugih naporov, temveč naj bi bili le opozorilo, da vemo Rje in kako je treba te gospodarske pokazatelje do konca leta izboljšati. EVA » i»i iO,i 3. seja delavskega sveta podjetja 13. jfulija je imel delavski svet podjetja svojo 3. sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Verifikacija mandatov novima članoma delavskega sveta 2. Potrditev zapisnika 2. seje delavskega sveta 3. Nadomestne volitve za člana Skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delaivcev, Kranj 4. Poročilo o proizvodnji in prodaji za messe maj 1970 uln kumulativno 5. Sklepanje o stanovanjskih zadevah 6. Sprejem prečiščenega besedila Poslovnika delavskega sveta 7. Spremembe in dopolnitve: Pirat# Cantina za otzbnaževanje kadra, Pravilnika o povračilu prevoznih stroškov, Pravilnika o razdeljevanju sredstev za rekreacijo', Pravilnika ja opravljanje izpitov pripravnikov, Marjana Žvan namestnik Jože Petelin. Delavski svet je zatem soglasno potrdil mandat novima članoma delavskega sveta. 2. Potrditev zapisnika 2. redne seje delavskega sveta Zvone Čeme je prečital! skrajšani zapisnik 2. seje delavskega sveta z dne 26. 5. 1970. V zvezi s sklepi prejšnje saje je pojasnil naslednje: — Vzdrževalno energetski obrat je bil z-adollžen za ureditev parkirnega prostora v obratu n. Del predvidenega prostora za parkiranje je še trenutno zaseden z gradnjo, ko pa bo le-,ta kočana^ se bo takoj pristopilo k delu. Načrti so že v dzdeUavii. — Delovna enota za prehrano in oddih je v sodelovanju z ofara-tiovodsitvi preverila postopek in čas delitve mahe v poslovalnici delavske restavracije v obratu II in odpravila pomanjkljivosti. Delavski svet je po pojasnilih soglasno potrdil zapisnik 2. redne seje delavskega sveta z dne 26. 5. 1970. 3. Nadomestne volitve za člana Skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj Zaraidi prenehanja delovnega razmerja Franca Dolenc, socialnega dellavca, mu je prenehal mandat kot članu Skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj. Potrebno je bilo zato izvoCšti novega člana. Direktor kadrovskega sektorja Tilne Rojina je predlagal za novega člama Anko Rupnik, sedanjo socialna delavko podjetja. Drugih predlogov ni bilo, zato jie delavski svet opravil volitve javno z dviganjem rok. Anka Rupnik je bila zatem soglasno izvoljena za novega člana v .skupščino Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj. 4. Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec maj 1970 in kumulativno V mesecu miaiju so posamezni obrati izvršili osnovni plan z naslednjimi rezultati: Pravilnika o organizaciji in delovanju čuvajsko vratarske službe ter čuvanju, nošenju diri uporabi «rožlja, potrebnega za 'varstvo premoženja podjetja, Hišnega reda za delavski dlom Takstdhndus 8. Predpis o določevanju in stimulaciji kritičnih artiklov 9. Ustanovitev enote teritorialne obrambe in čete civilne zaščite.. 1. Verifikacija mandatov novima članoma delavskega sveta Zaradi prenehanja delovnega razmerja je članoma delavskega sveta Marjanu Žvan in ing. Tonetu Ropret prenehal mandat. Predsednik delavskega sirota Zvone Černe je pojasnil, da na podlagi 85. člena Statuta podjetja postane član delavskega sveta namesto ing. Toneta Ropret njegov namestnik Gezo Laij.nšček in namesto PREDILNICI: mesečno skupaj predilnica I predilnica II Kumulativno skupaj ef. kg 101,4% bb kg 103,4% 102.4 103,2 99,1 103,8 104.5 101,9 TKALNICI: mesečno skupaj tkalnica I tkalnica II Kumulativno skupaji trn 103,8% volki 101,6% 104.2 99,4 103,— 106,— 103.3 103,6 PLEMENITILNICI: mesečno Skupaj pliemenitiimca I plemenitillinica II Kumulativno skupaji trn 101,9% m? 103,2 % 103,9 104,8 97,— 99,4 92,7 94,— Remont v plemenitilnici I. V mesecu maju je bila ,prodaj a tkanin Sledeča tkoličhisko 90,1 %, kumulativno pa 96,5%; vredniost-no76,3 %, kumulativno pa 85,1 %. Delavski svet je potrdil poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec maj 1970 in kumulativno, kot je bilo predloženo. 5. Sklepanje o stanovanjskih zadevah Predsednik odbora za stanovanjske zadeve Jože Petelin je poročal, da je Gradbeno podjetje Projekt Kranj povečalo odkupno ceno stanovanjskega bloka, ki ga je naročilo naše podjetje, za cca 25%. Odkupna cena bloka je bila povečana zaradi povišanja cen raznemu gradbenemu materialu. Odbor za stanovanjske zadeve je nastalo situacijo obravnaval in predlaga delavskemu 'svetu podjetja, da se predplačilo v višini 15% prvotne predračunske vrednost stanovanja ne spremeni, razlika naj se izjemoma pokrije s povečanjem stanovanjskega kredita delavcem, pri čemer naj ostane doba vračanja kredita in tudi obrestna mera nespremenjena. Osojnik Valerija, kateri je bil dodeljen stanovanjski kredit v višini 10.000.— N din je prekinila delovno razmerje in je tako ostal kredit neizkoriščen. Odbor za stanovanjske zadeve je sprejel predlog, da se ta kredit dodeli Angeli Čelik, zaposleni v Konfekciji »Triglav« za adaptacijo stanovanjske hiše. Imenovana je stanovala v dotrajanem stanovanjskem provizoriju za obratom II in ga je morala zaradi tega izprazniti. Oba predloga odbora za stanovanjske zadeve je delavski svet soglasno potrdil. 6. Sprejem prečiščenega besedila Poslovnega delavskega sveta Na podlagi sklepa 2. seje delavskega sveta je bil sekretariat zadolžen, da vsikiadi poslovnik delavskega sveta s sedanjo organizacijo samoupravnih organov. Prečiščeno besedilo poslovnika je bilo izdelano in se ga predlaga v potrditev. Delavski svet je soglasno sprejel prečiščeno 'besedilo poslovnika Delavskega sveta podjetja, 'kot je bilo predloženo. nadaljevanje na str. 2 Tehnološki prikaz modnih novosti v tekstilnem tisku V zadnjem času nas moda vsakodnevno preseneča s styarmi, ki bi nas še maloprej odbijale ali se nam zdele celo odvratne. Mini ln maksi kitila, hlačni kostimi, izenačenje moške in ženske mode tako v formi kot v barvi danes, bikini ali op-art včeraj ter topless ali še kaj bolj drznega jutri, so vsaka po svoje značilnosti časa, v katerem nastajajo. Pri tem pa je pomembno zlasti dejstvo, da je z velikanskim napredkom komuniciranja in skrajševanja razdalj (zemlja je postala majhna in vsem pristopna) tisto kar danes prinaša Pariz ali London hkrati že moderno tudi pri nas. Z drugimi besedami: če se hočemo obdržati, moramo iti v korak z modo, kajti vsak najmanjši zaostanek nam prinaša na tržišču izgube, ki so običajno nenadomestljive. Tislk, ki je zaradi svoje cenenosti, pestrosti in brezštevilnih možnosti imitiranja nepogrešljiv fak- tor v tekstilni industriji, nam v zadnjem času prinaša naslednje modne novitete: I. IZZIGANJE (Aiuisbrenmefekt -nemško, Burn out style - angleško, Style devorant - francosko) je tiskarska imitacija tkalskega perling-siitasitega efekta, ki pa je riaprami tkanju cenejša in ima dosti več mošiaosltl raznovrstnega kombiniranja v barvi dn oibliki: Osnovni princip izžiganja je zelo enostaven; vzamemo material (tkanina ali pletenima), ki je sestavljen iz dveh različnih tekstilnih 'Surovim. Nato ga potiskamo s tiskarsko pasto, ki vsebuje določeno kemikalijo, proti kateri je enia izmed obeh uporabljenih surovin odporna, .druga pa ne, ter se zato na potiskanih mestih razkroji (»izžge«), »Izžgana« mesta postanejo na ta način redkejša in bolj prozorna od ostalega nepo-tiskaoaga dela. Kontrast med izžganimi in neiizžganimi mesti običajno istočasno povečujemo z ' do- SUka 1 3. seja DS... (nadaljevanje s 1. str. 7. S sprejetjem novega statuta podjetja je na podllagi 313. člena potrebno v 6 mesecih od dneva veljave vskladiti vse splošne akte podjetja, in jih prilagoditi določbam statuta in spremembam v organizacijski strukturi podjetja. Spremembe so tudi obravnavali pristojni kolektivni izvršilni organi, če so bile le-te materialnega značaja. Delavskemu svetu bodo postopno predložene v obravnavo, tako da se bo na vsaki seji obravnavala določena skupina splošnih aktov. Sprejete spremembe oziroma prečiščena besedila splošnih aktov bodo postopoma objavljene tudi v našem glasilu, da bodo člani kolektiva o njih seznanjeni. V današnji številki Tekstilca objavljamo na 3. strani prečiščeno besedilo Pravilnika o povračilu prevoznih stroškov. Delavski svet je za tem soglasno sprejel in potrdil naslednje spremembe .in dopolnitve splošnih aktov podjetja, kot so bile predložene: —- pravilnika o izobraževanju, — pravilnika o povračilu prevoznih stroškov, — pravilnika o razdeljevanju sredstev za rekreacijo, — pravilnika za opravljanje izpitov pripravnikov, — pravilnika o organizaciji in delovanju čuvajsko vratarske službe ter čuvanju, nošenju in uporabi orožja, potrebnega za varstvo premoženja podjetja, in — hišnega reda za delavski dom Tefcstiliedusa. Pravilnik o višini in pogojih izplačevanja nadomestila osebnega dohodka v prvih tridesetih koledarskih dneh nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ostane neizpremenjen. 8. Predpis o določevanju in stimulaciji kritičnih artiklov Odbor za nagrajevanje je v sodelovanju s strokovnimi službami pripravil predpis o določanju in stimulaciji kritičnih artiklov. Predpis je bil potreben zaradi zaostrenih tržnih pogojev za izboljšanje kvalitete in stimulacije delovne enote pri izdelavi zahtevnejših tkanin. Predpis razporeja artikle v kritično in nekritično skupino s posebnimi pogoji. Predlaga, da se cenik za 1 tekoči meter kritičnega artikla I. kvalitete poveča za 18%, medtem ko cenik ostalih kategorij kvalitete ostane nespremenjen. Predpis naj bi bil sestavni del Pravilnika o delitvi dohodka. Delavski svet je po razpravi sprejel sklep, da se sprejme prečk lagani predpis o določevanju in stimulaciji kritičnih artiklov, kot je bil predložen. Predpis je sestavni del Pravilnika o delitvi dohodka; veljaven je takoj, uporablja pa se od 1. 1. 1970 dalje. 9. Ustanovitev enote teritorialne obrambe in čete civilne zaščite Delavski svet je na predlog odbora za narodno obrambo v našem podjetju iin v skladu z Zakonom o narodni obrambi (Ur. list SFRJ, št. 17 in 61) sprejel sklep, da se ustanovi enota teritorialne obrambe v podjetju. Sestav in oborožitev enote za teritorialno obrambo se vrši v skladu z navodili in načrti občinskega organa za narodno Obrambo v Kranju. Ustanovi se četa civilne zaščite z vsemi enotami, ki so določene s Pravilnikom o organizaciji .in izvajanju nalog iz področja narodne obrambe. datnim barvnim tiskom na izžganih ali neizžganih mestih. Zato ločimo belo in pestro izžiganje. Najobičajnejša sestava materiatav, katere izžigamo: a) Poliester (33—50%) — bombaž (50-67%) — (slika 1) Ta kombinacija se največ uporablja. Bombaž izžgemo, poliester ostane. Sredstvo, s katerim bombaž leilminnramo, jp atumündjev sulfat ali natrijev bisuifat. V močno koncentrirani raztopim teh kemikalij se pri visoki temperaturi bombaž popolnoma razkroji in ga z naknadnim pranjem z blaga odstranimo. b) Poliester — volna Volno odstranimo s koncentrirano raztopino natrijevega luga v tiskarski pasti. c) Poliakrilnitril — bakrov rejen (Cuprama) d) Poliamid — viskozni rejon (Zellwole) Bakrova ali viskozna vlakna oz. prejo odstranimo 'enako kot bombaž (z aluminijevim sulfatom). Najpomembnejši faktor za uspeh izžigailnega efekta je vrsta preje v tkanini oz. pletenini, katero izžigamo. Tu imamo dive možnosti: 1. Mešana preja ali tzv. »iutim-Ina mešanica«. Obe komponenti (n. pr. poliester in bombaž) se v določenem razmerju zmešata med seboj na predelnih strojih. 2. Okoli sintetičnega (poliester, poliamid, podiakrilniitnrl) so navita vlakna bombaža odnosno tistega materiala, ki ga izžigamo. Taka vrsta niti se imenuje core-spun (angleški izraz: core = jedro, spin, spun = presti). Izdelki iz core-spun preje se lažje izžigajo in tudi izgled ožganih mest je pri njih afektineijlši. Žal pa je njihova izdelava dosti zahtevnejša in dražja od prvih. II. TISK PLETENIN IN NETKANEGA BLAGA Danes se sicer še dve tretjini vsega 'blaga stike v tkalnicah, vendar se vedno bolj opaža prodor ostalih tekstilnih izdelkov. Fut-u-rologija (znanost, kii napoveduje bodoči razvoj človeštva) predvideva, da bodo proti koncu stoletja polovico vseh tekstilnih izdelkov predstavljale pletenine, druga polovica pa bo razdeljena na tkanine itn natikamo blago. Vsd ti premiki se odražajo tudi v tisku, ki se mora tehnološko čim hitreje prilagajati vsem novim materialom. SUka 2 Pri pleteninah (sl. 2) je najpomembnejše, da jih moramo (v 90 %) obdelovati v popolnoma nenapetem stanju za razliko od tkanin, .katerih struktura prenese pri predelavi razmeroma velike na- petosti. Zato je plemenitenje pletenin zalo komplicirano in zahteva precejšnje spremembe oz. dodatne naprave v primerjavi s plemenitenjem tkanin. Tiskamo jih pretežno na filmskih ali rotacijskih strojih, ki so opremljeni s posebnimi dovajainimi napravami. Barvila oz. tiskarske paste, s katerimi pletenine tiskamo, se v glavnem ne razlikujejo od tistih za tkanine, Ile nekoliko bolj redke morajo biti da pri debelih materialih iz teksturirame preje, n. pr. halainca ipd., barvilo lažje prodre. Tiskane pletenine so na svetovnem 'tržišču že nekaj let zelo cenjene in iskane. Tudii pri nas jih »Svila«, Maribor v večjih in »Tekstilna«, Ajdovščina v manjših količinah že dalj časa razmerama uspešno tiskata. Prednosti pletenin napram tkaninam so tolikšne, da jih'bo morala prej ali slej vsaka tiskarna Vključiti v svoij proizvodni program. Povsem drugačnega pomena pa je t. zv. matkano blago (angleški izraz: nonl-wovens). Za izdelavo tega 'blaga, ki se pojavlja na trgu v zadnjem času, niso potrebni samo popolnoma novi, 'do včeraj skoraj naznani tehnološki postopki, temveč tudi popolnoma nove vrste teksffiitlnSh surovin. Danes poznamo že celo vrsto teh izdelkov. Sestavljeni so iz vlaknastih kopiren, plasti, 'trakov, dalje iz nitnah plasti, iz folij različnih materialov (n. pr. papir) itd. Medsebojno so zvezani na mehaničen (prepletanje, šivanje, lepljenje) ali na kemičen način. Področje njihove uporabe je zalo široko. Za tisk prihaja v poštev predvsem tisti del netkanega blaga, ki se uporablja za oblačila, zavese, prte, tepihe in podobno. V naši predilnici imamo stroj za izdelavo metlkamega blaga iz vlaknaste koprene (bombažne ali viskozne), prašite po osnovi s sintetičnimi ali bombažnimi nitmi. Postopek in stroj sta češkega izvora z nazivom »araohne«, izdelek pa imenujemo »Pletex« (sl. 3). Tisk ne-tkanega blaga običajno poenostavimo na ta način, da 'uporabimo pigmentna barvila, ki ne zahtevajo naknadnega pranja, so pa univerzalna, it. j. enako uporabna za vse vrste tekstilnih surovin. Mokro obdelavo namreč netkano blago slabo prenaša, saj to tud; ni njegov namen. Tiskamo ga lahko na rouleaux, filmskih ali rotacijskih strojih, odvisno od napetosti, ki jo lahko prenese. Netkamo blago je izredno poceni, ker je število faz, potrebno za njegovo predelavo, minimalno. Prav v tem pa je tudi njegova glavna kodkurenčna prednost napram tkaninam in pleteninam. III. RAZLITI TISK (Fliessdruck nemško, Flush-print angleško) je modema varianta starega orientalskega batik tiskarskega postopka. Značilnost tega načina flislka je medsebojno prelivanje barv na stičnih mestih, kar ustvarja neverjetno lepe barvne kombi-macije v vseh možnih nijansah. Za izvedbo toga postopka uporabljamo rouleaux tiskarske stroje. Na njih tiskamo blago s tiskarsko pasto, ki pa nie vsebuje zgo-ščevalnaga sredstva, kot je sicer običajno. Tiskarski valji morajo biti gravirani na poseben način (raster!), da lahko zadržijo zelo redko barvno raztopino na vgra- viranih mestih. Vlažnost za tisk pripravljenega blaga ne sme biti manjša od 7%. Na tiskarskem stroju so1 potrebne tudi nekatere spremembe oz. dodatne naprave, ki omogočijo uspešno razlitje barvila na stičnih površinah. Najprimernejša vrsta barvil za ta postopek so reaktivna v kombinaciji z barvnimi solmi, ki jih tiskamo na naftodirano blago. Tisku sledi mokro razvijanje. Izgled potiskanega blaga je na obeh straneh emalk. Finančna sredstva, potrebna za preureditev tiskarskega stroja, so malenkostma v primerjavi z vrednostjo' efekta, ki ga dosežemo. Postopek sapi pa zahteva preoejšnjp strokovno usposobljenost 'ljudi, ki se z njim ukvarjajo. Angleška firmai ICI (Manchester) je 1. 1969 razvila iin patentirala postopek »polikromatsko barvanje«, kj ustvarja enak efekt kot razliti tisk na rouleaux tiskarskih strojih. Glavna razlika pa je v tem, da je Strajna ureditev, ki je za izdelavo postopka potrebna, znatno enostavnejša in oenejša. Zadostuje 'navaden -dvovaljčni foulard, opremljen z najmanj štirimi posodami, v katerih so posamezne barvne raztopine. Te dotekajo v eno ‘ali dve cevi, ki so v celotni Himni (buliasrfcla nameščene nad njim. Na ceveh so nameščene- pipe, ki usmerjajo curke barvnih 'raztopin v korito fo-ularda, od tam pa na blago, ki teče med obema valjema. Curke barvila lahko namesto v korito usmerjamo tudi na zgornji valj foularda, ki ga potem prenaša na blago. Cevi s pipami laiblko stransko premikamo in s tem povečujemo možnosti Oblikovanja -vzorca ter prelivanja barvil. Eden izmed osnovnih pogojev za uspešno izvedbo postopka je predhodno1 vlaženje blaga. V primerjavi s postopkom razbitega 'tiska jima poliikromatslko barvanje skromnejše možnosti oblikovanja vzorcev, ker je omejeno le na črte, proge, vijuge ali pasove, ki se med seboj -prelivajo. Njegova prednost je predvsem v enostavnosti in nizki ceni. Prav talko so tudi koloni stične možnosti postopka zelo velike iin lahko pričakujemo, da se bo ta metoda, v (kratkem razširila po vsem svetu. B. D. Slika 3 Skoda zaradi toče V noči od sobote na nedeljo 8. avgusta je toča povzročila veliko škodo v Kranju in okolici. Takole je po neurju izgledala streha v obratu II. SODELUJ m V TEKSTILCU “ TUDI TI! Na podlagi 92. in 313. člena Statuta Tekstilne industrije »Tekstil-indus« Kranj in po sklepu 3. redne seje Delavskega sveta z dne 13. 7. 1970 se izdaja naslednje prečiščeno besedilo Pravilnika o povračilu prevoznih stroškov 1. člen Delavci podjetja, ki se vozijo na delo in z dela z javnimi prometnimi sredstvi, imajo pravico do ipovračila prevoznih stroškov, ki presegajo mesečni znesek 25,— ND ne glede na dejansko število opravljanih obratovalnih dni. 2. člen Delavci imajo pravioo do povračila prevoznih stroškov najcenejšega javnega prometnega sredstva, ki vozi na ustrezni relaciji, če je oddaljenost stanovanja od sedeža podjetja najmanj 5 km in največ do 25 km. Straške za prevoz nad 25 km oddaljenosti od podjetja, plača delavec sam. Izjemoma imajo delavci pravico do povračila stroškov z avtobusom na relaciji, kjer so prevozni stroški železnice nižji, če zaradi deda na več izmenah ni potrebnih zvez z železnico. Na relacijah, kjer hi se posamezni člani lahko vozili z vlakom, vendar bi bilo to zaradi nadurnega dela, tečajev, dela v družbenih organizacijah itd. v podjetju otežkočeno, se prizadetim članom odobri prevoz z avtobusom, kar ugotavlja kadrovski sektor. 3. člen Čeprav ta pravilnik dovoljuje delavcem pravico do povračila prevoznih stroškov najcenejšega prevoznega sredstva na zadevni relaciji, se delavci kljub temu lahko odločijo za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom, vendar imajo v tem primeru pravico do povračila prevoznih stroškov le za naj cenej še prevozno sredstvo. 4. člen Delavci lahko uporabljajo za prevoz na delo in z dela tudi lastna motorna prevozna sredstva. V tem primeru imajo pravioo do povrači-la prevoznih stroškov te do zneska, ki predstavlja razliko od lastnega prispevka za prevozne stroške v višini 25,— ND in do višine prevoznih stroškov najcenejšega javnega prevoznega sredstva. Kot osnova za obračun se vzame dejansko število opravljenih obratovalnih dni v mesecu. 5. člen Pravico do povračila prevoznih stroškov z lastnimi mopedi in motornimi kolesi imajo delavci le v času od 1. 4. do 31. 10. če je pristojni zdravnik obratne ambulante mnenja, da je prevoz s takim vozilom posameznemu delavcu tudi v tem času škodljiv za zdravje, delavec v tem primeru izgubi pravioo do povračila prevoznih stroškov. 6. člen Podjetje praviloma vrača stroške prevoza na delo in z dela tako, da kadrovski sektor nabavi mesečne vozovnice, prispevek delavca pa odtegne pri obračunu mesečnega osebnega dohodka knjigovodstvo osebnih dohodkov. Stroški za prevoz na delo in z dela z vlakom se obračunavajo na osnovi potrdila o plačani mesečni vozovnici, ki ga Izda pristojna železniška postaja. Obračun prevoznih stroškov na delo in z dela delavcev, Id dnevno plačujejo avtobus ali pa se vozijo z lastnimi motornimi prevoznimi sredstvi, opravlja kadrovski sektor na osnovi dejansko opravljenih Obratovalnih dni v mesecu. V ostalih primerih podjetje daje povračilo v denarju ob mesečnem izplačilu osebnih dohodkov mesečno za nazaj. Zaradi knjigovodske dokumentacije 'lahko po'djetje zahteva v takih primerih potrdilo o bivališču prizadetega, dnevne ali mesečne vozovnice in druga dokazila. 7. člen Nabavljene mesečne vozovnice, ki se iz kakršnegakoli razloga ne bodo koristile v dotičnem mesecu, se morajo vrniti v kadrovski sektor najkasneje 'do 1. v mesecu. V nasprotnem primeru plača celotne stroške delavec, ki je vozovnico zadržal. Delavec, ki ima namen v prihodnjem mesecu koristiti 7 ali več obratovalnih dni dopusta, je dolžan mesečno vozovnico odpovedati ali pa jo vrniti najkasneje do 1. v mesecu, za katerega je nabavljena. Če je delavec v bolniškem staležu in mu pristojni zdravnik obratne ambulante ni odredil, da mora dnevno prihajati v obratno ambulanto ali v zdravstveni dom, mu mesečna vozovnica ne pripada. 8. člen Delavec, za katerega je podjetje nabavilo mesečno vozovnico in je v teku meseca prekinil delovno razmerje, razen, če se upokoji, se mu povrne samo sorazmerni del prevoznih stroškov nad 25,— ND. Sorazmerni del stroškov Se izračuna na osnovi števila obratovalnih dni v mesecu in številom dni prisotnosti delavca na delu. 9. člen Način poslovanja in Obračunavanja prevozov po tem pravilniku določi kadrovski sektor. 10. člen Vsaka zloraba pravic iz tega pravilnika ima za posledico povračilo nastale škode in uvedbo postopka zaradi kršitve delovnih dolžnosti. 11. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dni od sprejetja in razglasitve. Predsednik DS: Černe Zvone Prosta mesta za priučevanje Naše podjetje ima za priučevanje naslednja prosta mesta: za poklic — belilec 3 mesta za poklic — barvair 2 mesti za poklic — kuhaiec tiskarskih barv 2 mesti za poklic — apreter 4 mesta Skupno H mest Za priučevanje teh poklicev pridejo v poštev samo fantje, ki so že dopolnili 15. leto starosti in so dovršili vsaj 7 razredov osnovne šole. Priučevanje traja 18 mesecev in to tako, da so približno polovico delovnega časa — 4 ure na delovnem mestu v proizvodnji, ostale 4 ure pa imajo pouk v izobraževalnem centru podjetja in to prvih 12 mesecev l.od septembra do junija) nakar sledi te praktično priučevanje na strojih in zaključni izpit. Osehni dohodek v prvem letu učenja znaša 350—500 ND, v drugem letu pa do 600 ND na mesec. Ta dohodek je odvisen od uspeha pri teoretičnem in praktičnem delu. Ker so v rednem delovnem razmerju, jim gredo vse pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja kot ostalim delavcem, ki so redno zaposleni. Po uspešno opravljenem izpitu se razporedijo na kvalificirana delovna mosta in je njihov osebni dohodek odvisen od delovnega mesta in uspeha pri delu. Kandidati naj dajo pismene ponudbe ali pa naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 31. septembra tega leta. Prosta mesta za vajence Prosta mesta so še za učenje sledečih poklicev: — 2 strojna ključavničarja — 1 obratni električar — 2 strojna mizarja — 1 vodovodni in parovodni inštalater Učna doba za vse navedene poklice traja 3 leta. Kandidati morajo imeti dovršenih 8 razredov osemletke. P. J. Profesionalna obolenja kože Med mnogimi obolenji v zvezi z delom zavzemajo kožna obolenja veliko število. Koža je organ, ki najpogosteje in neposredno prihaja v stik z raznimi škodljivostmi. Zaradi pogostosti pojavljanja, kompleksne simptomatike in včasih tudi nejasnega vzroka, posebno pa vsled neugodne prognoze v zvezi z nadaljno zaposlitvijo na istem delovnem mestu ne predstavljajo samo medicinski, temveč tudi močan socialno-ekonom-ski problem. Ka(j so sploh profesionalna obolenja kože? To so obolenja, nastala zaradi dela s škodljivimi snovmi in so posledica krajšega ali daljšega delovanja teh škodljivosti na kožo. Kot posledica kratkotrajnega delovanja škodljivosti na kožo lahko nastopijo opekline, zmrzline in träume, kar imenujemo poškodbe alli nesreče pri delu za ražliko od' tistih, ki delujejo dalj časa in jih imenujemo profesionalna obolenja. Pri pojiavlja-niju profesionalnih kožnih obolenj so važni faktorji: škodljivost sama na eni strani, vrsta in načini dela na drugi strani, tretji faktor pa je človek sam z vsemi svojimi individualnimi dispozicijami. Profesionalna kožna obolenja so v stolnem porastu. Zaradi naglega razvoja industrije, predvsem kemične, tekstilne in kovinske, se pojavljajo vedno večje možnosti za okvaro kože. Od neštetih agensov, ki povzročajo spremembe na koži, je 'treba posebno poudariti naslednje: fizikalne, kemične, biološke in fiziološke agense. Kemijske snovi lahko delujejo na kožo direktno nealergično ali alergično (izraz alergičen ali alergija lahko uporabljamo, ker večina naših ljudi ta izraz že pozna, drugim pa bo postali jasen tekom opisovanja). Nealorgične spremembe na 'koži so posledica direktnega, večinoma samo lokalnega delovanja posameznih škodljivosti. Te spremembe nastanejo lahko pri vsakem človeku, ki je pod enakimi pogoji 'izpostavljen enakim škoidUjivostiim. iNeatergične profesionalne okvare kože so lahko posledica dedovanja različnih fizikalnih in kemičnih agensov, paraziov, bakterij in giljivic. Njihov nastanek je le redko vezam na predhodno okvaro kože in so izraz lokalnega dedovanja škodljivosti. Kot smo omenili, pni teh obolenjih organizem sam nima bistvenega vpliva na nastanek in razvoj bolezni. Omenimo pa lahko samo, da so bolj občutljivi svetlolasi ljudje s svetlo poltjo, kot temnopolti in temmofliaisi in da so najbolj odporni črnci, ki jih zato radi zaposlujejo v industriji barv in kemikalij. Tudi vsi deli kože niso enako občutljivi. Tako so n. pr. dlani roik redko- prizadete in tudi v manjšem obsegu bot pa ost alili -dali rok. Tudi znojenje rok lahko vpliva pri nekaterih kemičnih noksah ugodno, pri drugih pa pospešuje razvoj ali nastanek 'kožnega obolenja. Nepravilna prehrana lahko neugodno deluje na kožo in povečuje njenio občutljivost. Tudi življenska doba delavca igra neko vlogo v nastanku profesionalnega obolenja kože. Med fizikalne škodljivosti kože prištevamo: mehanične, termične in. aktinične škodljivosti. Mehanične okvare na koži nastajajo zaradi občasnega ali čestega pritiska in trenja, kar ima za posledico zadebalitev zgornjega Sloja kože v obliki žuljev in podobno. Te spremembe se javljajo obvezno pri vseh delavcih, isi so1 dalj časa izpostavljeni delovanju mehaničnih dražljajev. Te spremembe so celo značilne za nekatere poklice din. imajo n, pr. čevljarji take zadebellitve kože na palcu in zunanji strani stegna, panketarji na kolenih, nosači na ramenih, id. Termične okvare nastanejo zaradi visokih ali nizkih temperatur ali, zaradi toplinskega žairčenja. Zaradi visokih temperatur najdemo majčešče opekline, če deluje temperatura naglo in je visoka, če deluje dalj časa in ni tako visoka, da bi povzročila opeklino, lahko povzroči samo spremembo v barvi kože. V tem primeru postane 'koža modrikasta, lisasta ali rjavkasta. Nizke temperature visoke stopnje, ki delujiejo kratkotrajno, lahko izzovejo enake spremembe kot vročina, le namesto opeklin nastopijo ozebline. Dalj časa trajajoče manjše temperature izpod normale izzovejo tudi slične spremembe kot povečana temperatura. Koža dobi modrikasto-liisasto barvo. Aktinične okvare kože nastanejo zaradi uiltravioličnega, (rentgenskega ali drugega ionizirajočega sevanja. Delavci, ki so v svojem delu izpostavljeni dolgotrajnemu delovanju sončnih žarkov, imajo na koži miz sprememb od rdečine do' pigmenitacije, predrakastdh in rakastih stanj. To se opaža pri zunanjih delavcih, gradbenih delavcih, predvsem pri asfaltiranju cest, pri ribičih im mornarjih. Tudi niake kemične sinovi, fci se vnašajo v organizem ali pridejo v kontakt s kožo, imajo to lastnost, da pod vplivom sončnih žarkov povzročajo na 'koži spremembe, znane pod imenom fotodermaitoze. Med te snovi spada predvsem katran in njegovi derivati (amfcra-zen, akridini, karbazol, fenol, kre-oaot, piriddm), neki derivati nafte, itd'. Tudi nekatere rastline vsebujejo fotodiinamiske sinovi, ki pod vplivom 'istih faktorjev izzovejo pojave foitadarmatoz. Take spremembe se pogosto opažajo pri vrtnarjih, pastirjih, kmetovalcih, iitd. Tudi v nekih parfemdh im eteričnih oljiih se 'lahko nahajajo fo-todinamske snovi. Kemične snovi lahko poškodujejo kožo pri prvem stiku dn direktno na mestu dotika aii pa delujejo v smislu alergije, t. j. da se pojavlja obolenje na koži, šele Po ponovnih stikih z isto snovjo in tudi na 'drugih mestih kože, ki niso bilia izpostavljena direktnemu kontaktu s škodljivo snovjo. Po številu so ruajpogostejša oealer-gična kožna obolenja, 'torej 'Smatramo, da največ 'kemičnih snovi lahko oškoduje kožo na mestu di-fektmlaga kontakta. Te kemične snovi so lahko anorganske: kisline, lugi, soli in nekateri elementi alii pa organske kisline, organska topila, itd. Vsie te snovi lahko izzovejo spremembe na koži pri prvem kontaktu ali po daljšem času, kar 'je odvisno od jakosti odnosno koncentracije, bolečine in trajanja delovanja te sinovi na kožo. Kot smo že na začetku omenili, delujejo pri tem obolenju di-spoziaij'Ski faktorji, rasa, barva kože, življansfca doba, spol, znojenje, mastna koža, itd. Tako je mastna koža bolj odporna za razne alkalije, suha pa za oillja. Raziskovanja z raznimi kemičnimi snovmi na kožo so pokazala, da obstoja individualna razlika v odpornosti kože in da je že nekoliko okvarjiana koža po raznih kemičnih iritanskih bolj sprejemljiva za razna alergična obolenja že v minimalnih koncemtiraioijah. Spremembe na koži, ki nastanejo vsled vseh zgoraj naštetih kemičnih škodljivosti., so zelo raznovrstne in jih imenujemo ekcem. Tu najdemo vse spremembe od rdečine do mehurčkov ter gnojnih in idišajastih oblik. Akne (mozolji) na koži spadajo med najpogostejše profesionalne dermatoze. Snovi, ki lahko' izzovejo te spremembe, so: surova nafta in njeni številni derivati, katran in njegovi destilati, klorirani niaftallini, difenili, klorbenaol in iklorfeool. Profesionalne aknai-formme spremembe so najpogosteje posledica kemičnega in mehaničnega delovanja teh snovi. Zaradi odlaganja teh snovi na koži se zapro žleze lojnice, zaradi ke- nadaljevanje na str. 4 Tudi na travniku se je prijetno sončiti! Razglednice iz naših počitnic 11. avgust 1970: sivo nebo ni obetalo lepega vremena, ko je izmena dopustnikov za Novigrad pred obratom I vstopala v avtobus podjetja Greima Kranj. Še kratka kontrola potnikov pred odhodom in že sta nam Elica in Ko-poreč zaželela srečno poit, lepo vreme in prijeten oddih na dopustu. Za nami je ostajal Kranj, nato Ljubljana in že smo se peljali po cesti proti -morju. Verjetno sedaj ni člana kolektiva, ki bi se še pritoževal nad prevozom v Novigrad, saj nam podjetje Oreina opravlja v letošnjem letu udobne prevoze z najboljšimi avtobusi. jo novi in .stari dopustniki sporazumno deliti hišico. Včasih je zaradi tega (malo nervoze, toda drugače ne gre.' Potrebno je, da imajo eni kot drugi malce potrpljenja, pa je zadeva v redu. Ob parkirnem prostoru je urejeno kegljišče, kjer se večinoma zabava moški spol, vmes pa si hodijo »gasit« žejo v bife. Levo od kegljišča je postavljena miza za namizni tenis, ki ima prav tako polno ljubiteljev tega športa. Pod borovci ob Obali stoje gugalnice za naše najmlajše, blizu teh pa je igrišče za odbojko, .posuto z mivko, kjer je polno malčkov z lopatkami in kanglicami. Tu se od- da je najhuje že za njimi. Najtežji je bil začetek sezone, ko jim je manjkalo servirk in točajke v bifeju, pa so si morale razdeliti delo tako, da je poslovanje teklo neovirano naprej. Jedilnica je bila že zasedena do zadnjega stola in servirke so že delile kosilo. Letos je bilo slišati prav na račun servirk največ pripomb; ne morem reči, .da je bila kritika neupravičena, toda če upoštevamo, da so servirke mlada dekleta, hrez ustrezne prakse, jim ne smemo zameriti začetniških napak. Sedaj sem lahko samo ugotovila, ida so dekleta že dobro vpeljana, saj pri gostih ni bilo leta, kljub temu pa je zadovoljen, da je po tej ceni lahko tako udobno letoval v našem počitniškem domu, saj so povsod drugje cene višje kot pri nas. Hrama je okusna in pestra, saj se ena in ista jedila skoraj nikoli ne ponavljajo. Še in še bi lahko pisala o počutju raznih gostov v Novigradu, toda prostor mi ne dopušča. Glavno je, da so dopustniki zadovoljni. Pravijo, da so. Prihodnjič .pa nekaj o počitniškem domu v Bohinju. Mala »gospodična« Počitek v Senožečah Postanek v Senožečah: Večina si je želela skodelico kave, pa je žal v gostišču niso imeli, ker so bili brez vode. Lačni so si naročili sendviče s šunko ali pršutom, pa jim je bilo kmalu žal, saj staneta dve rezini kruha z malo šunke 4 dinarje! K sreči je bil samo lO-m.imutni postanek, saj bi si dopustniki drugače preveč »osušili« denarnice. Dolge poti je konec. V Pineti nas je pričakalo sonce. Obstopili so nas- zagoreli dopustniki im upravnik Nace. Prisrčen pozdrav, stiski rok, razstovarjamje prtljage, pravo počitniško vzdušje! Do odhoda avtobusa ob 16. uri si mora- pre pogled na našo plažo, za katero lahko rečem, da je najbolje urejena v Pienti. Letos je bil dograjen še pomol, ki omogoča lažji vstop v imorje. Zelo ugoden vtis naredi na gosta red .in čistoča, ki vlada po vsem naselju. Bližal se je čas kosila, pa sem šla pogledat še v kuhinjo. Kljub Obilici dela, so bila vsa dekleta dobro razpoložena .in nasmejana. Hitele so brez p res tanka, kar pa je razumljivo, saj jie bila ta dan izmena in je bilo treba pripraviti preko 430 kosil. Kosilo je bilo že gotovo, njihove pridne roke pa so že čistile papriko za večerjo. Glavna kuharica Sonja mi je povedala. opaziti negodovanja in slabe volje. Dovolj nam pove podatek, da je bilo v dobri uri razdeljenih preko 430 kosil. Poklepetala sam z nekaterimi znanci in jih vprašala, kako se počutjo v Novigradu. Julka mi je povedala, da ji je bilo prav tako všeč kot druga lota, le malo slabega vremena je 'bilo, Ančka je bila tudi zadovoljna .in ji je bil dopust prekratek, Metkin mož je »rahlo« .potožil, da se mu zdijo obroki malo manjši 'kot prejšnja Naša plaža z dozidanim pomolom Nekaj praktičnih nasvetov CVETICE LONČNICE naj ne poginejo od žeje... Kaj torej storimo z njimi, kadar za štirinajst dni ali celo za tri tedne odpotujemo? Če jih ne moremo prepustiti negi sorodnikov ali znancev, postavimo vse lončke v banjo ali umivalnik. Z zanko pritrdimo na pipo vrsto volnenih niti, ki jih poševno napeljemo do posameznih lončkov. Pipo za spoznanje odpremo, tako da približno vsako minuto kapne iz nje kaplja vode. Volnene niti vodijo vlago v lončke. Cvetlice dobijo po tej povsem nenavadni. metodi — nastati ne more nikaka poplava — dovolj vlage da lepo uspevajo. če pa odpotujemo le za nekaj dni, si pomagamo takole. Cvetlice dobro zalijmo, nato pa pokrijmo površino lončkov z okroglimi kartonskimi pokrovi. V sredi vrežimo primemo odprtino za steblo cvetlice. Pokrov dobro pritisnimo ob zemljo, ki ostane na ta način dolgo vlažna. ČEVLJI. Sem z njimi ... Najprej si zapomnimo tole: nikoli ne kupujmo čevljev dopoldne, vedno le popoldne. Noge se čez dan raztegnejo in gotovo smo že kdaj opazili, da so nas čevlji, ki smo jih zjutraj udobno nosili, popoldne tiščali. Gladki usnjeni podplati novih čevljev so za otroke in stare ljudi zelo nevarni, ker 'jim lahko zdr^l. Zdrgnimo jih s surovim krompirjem. Podplati precej dalj zdrže in ne propušča-jo vlage, če jih še nove zdrgnemo s smirkom in prepojimo s toplim lanenim oljem. Z oljem mažemo tako dolgo, dokler usnje olja več ne vpije. Tudi škripajoče podplate natremo z lanenim oljem. Preden nataknemo mokre čevlje na vložke-napenjače, jih napolnimo z zmečkanim časopisnim papirjem, in sicer tako trdno, da na zgornjem usnju ni nobenih gub. Papir zelo naglo potegne vlago vase. čevljev nikoli ne pristavljajmo k topli peči, sicer postane usnje trdo in krhko. Pretesne čevlje lahko nekoliko razširimo z na-vlaženim časopisnim papirjem; čez noč jih natlačimo z njim. Čevlje, ki neprijetno zaudarjajo po znoju, kdaj pa kdaj znotraj zdrgnemo s hipermanganom. Svetle in zelo občutljive čevlje čistimo z mešanico mleka In terpentina v razmerju 1: 1. Brž, ko so čevlji povsem suhi, jih namažemo z dobro brezbarvno kremo za čevlje. Izsušeno kremo za čevlje z nekaj kapljicami olja ali glicerina spet »poživimo«, nikoli pa ne z vročo vodo. Madeže od kreme za čevlje odstranimo iz oblačil z vinskim cvetom. Vezalke precej dalj trajajo, če jih pred uporabo namočimo za 24 ur v ocetno kislo glino. K. S. Prihod v Novigrad Kegljišče nikoli ne miruje ...obolenja kože Julka se dobro počuti mičnega dedovanja teh snovi pa nastopi pogačama rast celic zgornjega sloja 'kože. Tako se tvorijo akmei fuirumikffli in kurbunkli. Surova nalfta in njeni številni derivati kat pretrolej, plinsko olje, raizna olja za podmazivanje, neprečiščeni parafin, Olj,a za hlajenje, so niajipogostejiši vzrok teh sprememb. Majhne poškodbe na toži, t. zv. mikrotraiume, ki nastanejo pri delu vsilad -delovanja drobnih delcev matalov, pogojujejo naknadno infekcijo 'kože in vnetje kože. Te 'Spremembe na koži so najpogosteje izražene ma zunanjih bolj izpostavljenih mestih rok lin nog tar na obrazu. Spremembe v pigmemitacijd kože so lahko v smislu zmanjšanja ali pa povečanja pigmenta v koži. Zmanjšanje pigmenta t. zv. kipo-piigmentaaije povzročajo raznie all-fcallije in kisline, hddrokinon in podobno. Pojačano ali hdperpig-menitacijio kože lahko povzročajo kemikalije, ki se resorbirajo preko diihalniaga ali prebavnega trakta, n. pr. arzen, z zunanjim vnašanjem nekih snovi, n. pr. neko tetoviranje, dalje s fotosensibi-läzacijio kože, 'kjer pod vplivom nekih foitodimam skifi snovi in sončnih žark-ov pride do pojalča-nie pigmemaicije na koži. V nastajanju te vrste obolenj' na koži igrajo vlago tudi notranji faktorji ,kot obolenje jeter, nepravilna prehrana (pomanjkanje maščob, živalskih beljakovin in vitaminov) ter motnje v vegetativnem sistemu in delovanju žlez z notranjim izločanjem. Dr. M. C. Za hladne dni 1) Za Metino punčko ukrojimo Za starost 2—3 leta rabimo cca plašček iz karirastega blaga z 1,10 m blaga 1,40 m širine, raglan rokav i. Rabimo cca 1.10 m 4) Iz enobarvnega volnenega blaga 1,50 m širine. blaga živahne barve ukrojimo 2) Pelerina za 2—3 leta staro plašček za 6—8 lot staro punčko, punčko je ukrojena iz enobarvne. Ovratnik ima stoječ. Blaga rafoi-ga volnenega blaga. Poživimo jo mo cca 1,30 in 1,40 m širine. s pisano vezeno bor clorico. Rabi- 5) Iz volnenega tivida ukrojimo mo cca 0,80 m blaga, 1,40 m širine, takšen plašček z bubi ovratnikom. 3) Ljubek plašček dz volnenega Žepki so vrezani:. Blaga rabimo blaga s karo ali pepita vzorcem, cca 1,20 m. 6) Za fantka 2—3 let starosti rabimo cca 0,80 m blaga 1,40 m blaga 1,40 m širine, za starost 3—4 7) Za jesenski plašček iiz enobarvnega diolena rabimo 1,10 m blaga 1,40 m širine, za Starost 3-4 let. 8) (Plašček iz voltneneiga blaga je ukrojen z raglan rakavi in vrezanimi žepki. Blaga rabimo za 3—4 lota starosti 1,10 m, 6—8 lat starosti 1,35 m. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sindikalnemu odboru predilnice I in sodelavcem za prelepa darila. V 'bodoče želim kolektivu delovne enote še veliko delovnih uspehov ter vse lepo pozdravljam. Ivanka Pravst Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem, sindikalnemu odboru im ostalim članom termocentrale za darilo in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Alojz Omejc Vsem članom delovne enote vzdrževalno-energetski obrat se iskreno zahvaljujem za dragocena darila, ki so mi jih poklonili ob mojem odhodu v pokoj. Enako se zahvaljujem za lepo darilo tudi izvršnemu odboru sindikalne podružnice vzdrževalno-energetskih obratov. V bodoče želim delovni enoti, kakor tudi celotnemu kolektivu, še veliko delovnih uspehov. Janko Pegam Ob moji upokojitvi sem prejela od sodelavcev in sindikalnega odbora uprave lepa darila, za katera se iskreno zahvaljujem. Kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Marija Smrkolj Ob boleči izgubi našega očeta JOŽETA PRAPROTNIK se iskreno zahvaljujem vsem članom vzdrževalno-energet-slkih obratov in pripravi dela za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Ciril Praprotnik Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta ANDREJA GASSERJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem uprave v obratu II — centralni laboratorij, za poklonjeni venec in izrečeno so- ^Je‘ Vika Planinšek Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta FRANCA PAVLIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem komercialnega sektorja za poklonjeni venec, izraze sožalja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Natalija Pavlič Nogometno srečanje tkalskih mojstrov in podmojstrov Nogometno srečanje med tkalskimi mojstri in podmojstri obeh izmen je postalo že skoraj tradicionalno. Taiko so se tudi letos 27. junija pomerili na zelenem polju z okroglo žogo. Tekmo je sodil Boris Soklič. Srečanje je vzbudilo veliko zanimanja med delavci tkallmioe, saj je bilo na tekmi preko sto navijačev, ki so bcidriill vsak svoje nogometaše. Takima je bila zanimiva .in tudi borbena, lahko bi celo rekli, da ni dosti zaostajala za tekmo dobrih timov. Rezultat te tekme se je končat neodločeno 3:3; tako je bila zaradi neodločnega rezultata napovedana povratna tekma, ki se je odigrala 8. avgusta, na igrišču centralnega stadiona. Po ostri borbi so zmagali boljši in večji z rezultatom 2:1. Taiko se je letos zaključilo nogometno srečanje tkalskih mojstrov in podmojstrov II. in III. izmene. Po napornem srečanju so se igralci in navijači sestali na Rupi kjer so si nabirali izgubljene kalorije z okusnimi čevapčiči in zali j ali z vinsko kapljico. Posledice naporne igre so fantje čutili še naslednji 'dan, saj so jih močno bolele noge. V pripravah je tudi nogometni dvoboj med tkalci in vzdrževalci, ki se bo odigral v mesecu septembru, zato naj se obe ekipi že sedaj kondicijsko pripravljata. Borbeni trenutki Ce nam bo uspelo najti dovolj djebaiuharjeiv in suhcev, bomo organizirali nogometno tekmo debeli : suhi. Udeležili se bomo tudi turnirja med kranjskimi podjetji v nogometu. V letošnjem letu .predvidevamo, da se bomo pomerili v kegljanju z MTT Maribor, morda tudi s tekstilci iz Ajdovščine v šahu in kegljanju. Želja vseh športnikov našega podjetja je, »da bi vse športe bolj poživili, žad pa nam manjka pravih vodij v posameznih panogah. Predvsem si žalimo čimveč mladih športnikov. Za razvoj športnih dejavnosti imamo v našem podjetju vse možnosti saj razpolagamo s kvalitetnimi rekviziti za EiOigiottifet, namizni tenis, streljanje itd.; torej lijubiitedjd športa — ne oklevajte jn se vključite v panogo, ki vas veseli! IZGUBILI SMO PREHODNI POKAL Z večjo zamudo naj bralce našega glasila seznanim o poteku dvoboja BPT Tržič : Telkstilindus, ki je potekali med prvomajskimi prazniki. Dvoboj je bil odigran v naslednjih panogah: streljanju, nogometu (im kegljanju. Končni rezulltat dvoboja smo izgubili z rezultatom 2:1 za BPT Tržič. V streljanju smo izgubili z rezultatom 0:1, prav tako tudi v nogometu, žal pa se rezultata ne spominjam več. Zmagali so le naši kegljači, ki so bili najbolj borbeni. Nagradna Vodoravno: 1. časnikarsko poročanje, 9. korčelk, ciklama, 16. najvilšja gora Turčije, 17. prva ženska, 19. mržnja, odij, 21. nekdanja posoda za viino, 22. spusiti-tev 'letala na zemljo, 24. kratica grškega osvobodilnega gibanja med II. svetovno vojno (iz istih črk kot EMA), 25. drugo ime za etilen, 26. portugalska reka, ki se severovzhodno od Lizbone izliva v Atlantski ocean, 27. pripovedna pesnitev, ep, 28. vila sojenica, 30. kratica italijanske denarne enote, 31. naslovni junak Levstikovega dela (Martin), 32. dal obleke, 33. priljubljeni madžarski pisatelj (Ferenc, »Dečki Pavlove ulice«), 34. začetnici v Dallasu ubitega ameriškega predsednika, 35. ime, 36. posmehljiv naziv za duhovnika, 37. najdaljša reka Sovjetske zveze, 38. nižje gozdno božanstvo v grški mitologiji, upodobljeno s kozjimi nogami, repom in rogmi, 30. trčenje, 40 luknjičasta lobanjska kost, 4L oznaka daljše dolžinske enote, 43. trša lepenka, 45. Hercegovec, 46. križanka prerokovalka v slavno starogrškem preročišču Delfi (druga oblika pisave), 47. kuhinjska začimba, 48. 'ime največjega Slovenskega pripovednika pesnika Aškerca, 49. načrt, 50. skandinavsko moško ime, 51. ruski simbiolitnčiM književnik (Andrej, 1880—1934), 52. partizansko ime partizanskega komandanta Hinlka Bratoža, 53. najbolj vsestranski modrijan antike, 55. odprto ognjišče, 56. pozornost, ki ga povzroči v javnosti kak 'dogodek, 59. zdravilo, 60 globoko v zemljo izvrtana 'luknja, 61. razvajenost, 62. zdravnik, specialist za duševne bolezni. Navpično: L krvnik, 2. ljubezenski pesnik, 3. večja poštna pošiljka, 4. pomembno pristanišče v Alžiriji, 5. zorana zemlja, 6. zabavni 'Slovenski tednik, 7. štorklji podoben velik močvirski ptič, 8. letalo, 9. vrv, 10. vršita žito, ki se največ uporablja za živinsko krmo, 11. največji jadranski otok, 12. tuj dvoglasnik, 13. črki iz abecede, med katerima je črka S, 4L vzhodnonemška gramofonska tvrdka, 15. kavelj, kljuka, 18. šampion, 19. vojak podklopnik, 20. ime odličnega egipovskega filmskega igralca Sharif a, 22. izdčlek papirnice, 23. delavec, ki opravlja težaška 'deila, 26. kraj v bližani Ljubljane ob cesti v Mengeš, 28. Slovenski ljudski ples, 29. preprosta vodna rastlima, 31. starorimski vojskovodja in politik, neizprosen nasprotnik Kartagine (Mairous Poreilus), 33. nagib, pobuda; vodilna misel, 35. originalna kratica Atlantskega pakta, 36. ilustrirani vojaški časopis, 37. moško iime, 38. resa pri klasu, 39. začrtana pot za cesto ali železnico, 40. obdelan kremen »kot element arhitekture, 4L kmečki praznik ob zakolu prašiča, 42. obrtnik živilske stroke, 43. zmeda, nered», 44. kotva, sidro (iz istih črk kot EKRAN), 45. moško »ime, 46. potepanje, klatenje naokrog, 47. pripadnik semitskega naroda, 49. korist, 51. ime srbskega filimskega igralca Živo-j'inovića, 53. srbsko moško ime, 54. pijača starih Slovanov, 55. življenjska tekočina v srcu dat žilah, 57. enaka soglasnika, 58. medmet 'bolečine, 60. začetnici znanega francoskega književnika (»Notredamska cerkev«). i 2 3 r~ 5 6 n 7 n =1 jr J 9 10 11 12 13 14 15 L 16 17 18 u 19 Ml 21 22 23 23 25 ■ i 26 V m 28 29 30 r 31 1: ■i 33 34 35 gg 36 37 l=^ S=3. 38 """ 39 40 41 42 43 44 45 46 M 47 iš ■ 49 50 51 52~ 53 54 55 56 57 58 [p f 60 1 61 — __ 1' 62 J MM tmmmm ■■mJ Sodeluj v Tekstilcu! Moštvo II. izmene Zmagala je III. izmena Tako so gostje — BPT Tržič -— da je bilo to pravo prijateljsko prejeli prehodni pokal v trajno srečanje im ob katerem si vsi že-lasit. Ob koncu »moram povedati, limo, da bi ne bilo zadnje. I. J. Kljub spoznanju, da ga je težka zahrbtna bolezen že pred leti ločila iz naše delovne sredine, je slehernega, ki je Mirka poznal, globoko v srce presunila vest, da nas je za vedno zapustil. V sredo, 19. avgusta smo se poslovili od njega za vedno vsi, ki smo ga imeli radi, saj je v letih svojega dela v Tekstilindusu delil z nami vse dobro in slabo, zato smo ga in ga bomo še naprej pogrešali. Z njim izgubljamo vedrega, dobrega in iskrenega sodelavca; Mirko je bil pri delu priden, prizadeven in vesten, vedno je bil pripravljen pomagati, svetovati in premagovati vse vselej in povsod, kjer je bilo to potrebno. Njegov lik nam bo ostal kot vzgled dobrega delavca, tovariša in strokovnjaka. Poznali smo ga kot dobrega samoupravljavca, saj je bil poleg drugih dolžnosti tudi večletni predsednik sveta naše delovne enote, predsednik sindikalnega pododbora, kakor tudi član mnogih komisij. Skratka, našli smo ga povsod tam, kjer je bilo treba delati za napredek in dobro našega delovnega človeka. Njegove bogate življenjske in delovne izkušnje, katere je nabiral pri svojem delu kot strojni ključavničar, so bile dragocen prispevek pri razvijanju in utrjevanju našega samoupravnega sistema in naše socialistične družbe. Zla usoda:, kruta in neizprosna ga je iztrgala iz naših vrst v najlepših letih, v času, ko je delo njegovih in naših rok začelo dajati sadove. Besede sožalja so le skromni izraz za bolečino, ki je nastala pri njegovih dragih domačih. Zapustil je ženo, otroka in starše, ki ga bodo pogrešali še bolj, posebno hčerkica Majda in sinek Mirko, katerima bi bil v njunih željah in življenju tako potreben. Sodelavca, kakršen je bil Mirko, ne bomo nikoli pozabili. Ob nadaljevanju njegovega dela bo ostal njegov svetli lik vedno prisoten med nami. Sodelavci vzdr. energet. obrata Zapustil nas je Mirko Udir