Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 530 Janez Toplišek, Rodoslovje. Vodnik po poteh naših prednikov. Kako iz- delati družinski rodovnik. Druga, prenovljena izdaja. Ljubljana: Lingula, 2018, 464 strani. Janez Toplišek je slovensko rodoslovno pa tudi zgodovinsko vedo obogatil z drugo, znatno dopolnjeno izdajo svojega doslej v slovenskem prostoru in jeziku najobsežnejšega genealoškega priro čnika Rodoslovje, ki je izšel leta 2004 v samo- založbi (gl. oceno Bojana Balkovca v Zgodovinskem časopisu 59, 2005, 230–232). V poldrugem desetletju po prvem izidu se je, kot v predgovoru ugotavlja sam, na podro čju rodoslovnega raziskovanja zgodilo veliko premikov. Romanti čno zanese- njaštvo 20. stoletja se je naglo umaknilo tehni čno opremljenemu raziskovanju, ki je podprto s precej ve č znanja. Že res, da so klasi čni viri, kot so mati čne in družin- ske knjige, urbarji in katastri še vedno enaki, toda vedno ve č virov je dandanašnji dostopnih kar na medmrežju, pojavljajo pa se tudi nove težave in izzivi. Avtor, po izobrazbi diplomirani pravnik in magister s podro čja organiziranja informacijskih sistemov, je svoje ve č kot polstoletne izkušnje na podro čju rodoslov- ja strnil v obsežen, bogato ilustriran in didakti čno zasnovan priro čnik, kakršnega bi si prenekatera pomožna zgodovinska veda lahko samo želela. Posebna odlika Topliškovega Rodoslovja je nivojskost. Priro čnik še zdale č ni uporaben kažipot samo za ljubiteljske genealoge z dolo čeno raziskovalno prakso, ampak je izjemno dragocen tudi za poklicne in bodo če poklicne zgodovinarje ter predstavnike drugih humanisti čnih ved. Še ve č, predzadnje poglavje z naslovom Rodoslovec za četnik je namenjeno popolnoma neizkušenim za četnikom. Knjiga je zasnovana zelo sistemati čno in uporabniku prijazno, saj je razdeljena na 34 poglavij in 124 podpoglavij ter v pomo č iskalcu opremljena še s stvarnim kazalom. Poglavja oziroma vprašanja so narekovale avtorjeve bogate raziskovalne izkušnje, tako da je priro čnik hkrati odli čen posrednik za reševanje zadreg in iskanje izhodov iz slepih ulic. Poleg tega je knjiga napisana tako, da bi jo že povpre čno radoveden bralec, ki ni nujno velik ljubitelj preteklosti, lahko prebral kar od za četka do konca, ne da bi se dolgo časil. Poljuden, a hkrati dovolj strokoven jezik naredi Topliškovo delo dostopno tako reko č vsem generacijam od mladostniških dalje in nagovarja publiko z zelo heterogeno stopnjo izobrazbe. Tri poglavja so glede na prejšnjo izdajo v celoti nova, ve čina pa temeljito dopolnjenih, tako da je skupni obseg pove čan za sto strani. V grobem bi priro čnik lahko razdelili v dva dela. Polovica poglavij in približno tolikšen del knjige se Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 531 ukvarja z viri rodoslovnih podatkov. Naj samo naštejemo skupine virov oziroma poudarke poglavij: mati čne knjige, statusi animarum, razni cerkveni viri, imeniki (adresarji) in seznami, pokopališ ča, nagrobniki in osmrtnice, razne evidence prebi- valstva, zemljiške knjige in katastri, urbarji in dav čne evidence gospostev, naselja, hiše in zemljevidi, šolski viri, vojni in vojaški viri, sodni viri, viri o izseljencih, staro časopisje in krajevni viri. Med podpoglavji bomo našli tudi takšna, ki obravnavajo, denimo, telefonski imenik v rodoslovju, stara poimenovanja poklicev, »neprevzete mrtve« in pogrešane osebe, najden čke, konvertite, podložniško pripadnost staršev ali pa napa čno očetovstvo. Drugi del, od 18. poglavja dalje, je neke vrste vodnik v rodoslov čevo delo. Poveden je že naslov prvega poglavja Obisk v arhivu in župniš ču, da ne govorimo o za četnem podpoglavju Nebogljeni rodoslovec. Toplišek odpre vrata v vse slovenske javne in zasebne arhivske ustanove, potrka na vrata župniš č in tujih arhivov, opremi rodoslovca s splošnimi nasveti, ga seznani z zna čilnimi rodoslovnimi iskanji, z raziskavami po naro čilu, z genealoškimi ra čunalniškimi programi, z rodoslovjem po internetu (spletni iskalniki, portali, stiki med rodo- slovci), z danes vse bolj razširjenim in priljubljenim genetskim rodoslovjem, z na Slovenskem dolgo zanemarjenim plemiškim rodoslovjem pa s sti čnimi vedami, ki so rodoslovcu v pomo č (paleografi ja, diplomatika, histori čno časoslovje, grboslovje idr.), nadalje z genealoškimi prikazi in analizami, ne nazadnje z eti čnimi in pravnimi vidiki rodoslovnega dela. Za zahtevnejšega uporabnika je izjemno dobrodošlo zadnje poglavje Literatura in viri, saj ne odpira samo vpogleda v rodoslovno literaturo v slovenščini in v uporabljeno bibliografi jo, ampak predstavlja vodnik v iskanje po spletnih knjižnicah, rodoslovnih založbah in spletnih knjigarnah. Podobno poslanstvo ima poglavje o rodoslovcih v Sloveniji in tujini z nadvse koristnimi internetnimi povezavami. Seznam virov in literature ter opozorila na spletne povezave so sicer sestavni del vsakega poglavja. Že ob samo površnem listanju, kaj šele ob poglobljenem prebiranju dragoce- nega dela Janeza Topliška me je ni č kolikokrat prešinila misel: Koliko poti, časa in naporov bi si raziskovalec lahko prihranil, če bi njegov priro čnik pogosteje jemal v roke. Mimo druge izdaje Rodoslovja ne bodo mogle še mnoge generacije tako rodoslovcev kot drugih raziskovalcev preteklosti, avtor pa je z njo samo potrdil in si utrdil pridobljeni sloves vodilnega slovenskega rodoslovca. Boris Golec