Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 40 — za poi lela......' 20'— za čelrl leta.....« 10-— za 1 mesec......« 350 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo Rokopisi se ne vrnejo Politično LL©@podai*skl tednik. is .....¦ 1 ................. - ¦ i ¦ ¦' '¦» ¦ sldesetletniei.) \ ¦ ¦ » ¦¦¦¦¦»i»i V četrtek 10. februarja t. 1. je minilo 60 let, odkar se je rodil na Drsteli urbanske tare znameniti mož dr. Matija Murko, sedaj profesor na češkem vseučilišču v Pragi (10. februarja 1861.) V tistih letih, ko je doraščal mladi dečko, se je ustanovila na Ptuju nižja dežeina realna gimnazija (1. 1869). Z veseljem so porabili meščani in okoličani to priliko ter pošiljali v gimnazijo svoje sinove. Tudi mladi Murko jo vstopil vanjo 1. 1872. Pridno se je poprijel naukov in med odličnimi sošolci postal kmalu najbolj&i. Po končanih 4 razredih v Ptuju je nadaljeval svoje študije na mariborski gimnaziji, ktero je dovršil 1. 1880. Po končani gimnaziji se je odločil odlični dijak, da se posveti germanistiki in siavistiki. Odšel je na dunajsko vseučilišče, na kterem so učili takrat znameniti profesorji za oni stroki. Mladi nadarjeni dijak se je z vso vnemo in vztrajnostjo lotil na vseučilišču svojih naukov. Kot odličnemu dijaku se je posrečilo, da je bil 1. 188b promoviran za doktorja modroslovja „sub auspicin impera-toris" t. j. s posebnimi častmi, določenimi po cesarju. Začeli so se takrat zanimati nekoliko bolj tudi za slovanske študije. Na dunajsko vseučilišče je bil poklican Vatroslav Jagič iz Petrograda. MlaJega učenjaka Murka pošljejo torej z ustanovo dunajske univerze na Rusko, da bi se tam izpopolnjeval v proučavanju ruskega jezika, slovstva in življa. Po poldrugo-letnem bivanju se je vrnil na Dunaj z bogatim in trdnim znanjem, ki si ga je pridobil na Ruskem. Na Dunaju naj bi to svoje znanje širil med druge, pa tudi sam ga še dalje množil z znanstvenim delom. Poučeval je ruščine in slovenščino na nekih zavodih, delal je v zunanjem ministerstvu in skoraj bi ga bilo to praktično delo odtegnilo njegovemu znanstvenemu delu. Oklenil oe je vendarle tega in 1. 1897 dobil pravico, predavati na dunajskem vseučilišču o siavistiki. L. 1902 so ga poklicali za-rednega profesorja slavistike na vseučilišče v Gradec. Tam je v novem duhu in z neumorno vnetnostjo oživil študij slavistike pri svojih učencih. Graške razmere pa so postale učenjaku Murku skoro pretesne. Želel sije širšega kroga za svoje delovanje. Sprejel je torej ponudbo na vseučilišče v Lipskem (1. 1916). Ko pa je po končani svetovni vojski tudi nekdaj avstrijskim Slovanom napočila nova doba kulturnega dela, je tudi učeni naš rojak bil pripravljen, iti med nje delovat v svojem poklicu. Prišel je na češko vseučilišče v Pragi za profesorja slavistike. Čeprav bi ga morda rajši imeli doma med sabo, smemo vendar zadovoljni biti, da imamo svojega učenega in delavnega rojaka med brati Čehi. Murkovo delovanje je mnogostransko in obširno. Ni naš namen, naštevati vsa mnoga njegova znanstvena dela, s kterimi se je proslavil pred učenim svetom. V mlajših letih se je bavil podrobneje s slovniškimi vprašanji, kasneje pa se je posvetil literarno-zgodovin- Številke državnega proračuna kažejo za leto 1920/21 približno 16 milijard kron izdatkov in 15,000.536.71 K dohodkov. Proračun je razdeljen na 20 poglavij : 1. Vrhovna državna uprava rabi 3 milijone 855.679.884 K in sicer splošna potreba 1,380.000, provizorni parlament 9,053.900 dinarjev, državni dolg 48,900.000 dinarjev, ministersko predsedništvo 381.380 dinarjev, državni odbor 226.000 din., glavna kontrola 1,157 428 din., dvorna pisarna 990.550 din., podpora invalidom 304.848.835 din. 2. Ministrstvo pravde potrebuje 176,146241 kron. 3. Ministrstvo prosvete 635,685.113 K. 4. Ministrstvo vere 51,638.160 K. 5. Ministrstvo notranjih dell56.540.000K. 6. Ministrstvo narodn. zdravja 279,050.432 kron. skemu in narodopisnemu delu. In ravno v tem pogledu je njegovo delo velikega pomena za nas Jugoslovene. Zakaj Murko se bavi v prvi vrsti globlje s kulturno in literarno zgodovino ter narodnim blagom jugoslovenskim. Ze pred vojno je poskusil skupno obdelati najstarejšo dobo slovstvenega dela med vsemi Jugosloveni. Pod vidikom skupnosti in e#0f^ nosti vseh Jugoslovenov obravnava naša kulturna vprašanja. Zato smemo veseli biti, da imamo ravno v sedanji dobi rojaka, ki ne samo nam, nego tudi drugim narodom z znanstvenimi učenimi deli kaže o naši enotnosti. Prof. Murko pa ni samo učenjak, živeč le učenpmu svojemu delu. On je* ohranil toplo čuteče srce za vsa naša prizadevanja. Zavzemal se je za naša kulturna prizadevanja z vso agilnostjo, ki je le njemu lastna, ko je živel na Dunaju in kasneje kot profesor v Gradcu. Svoje cžje domovine ni pozabil, ko je prišel na Nemško. Da nas sedaj na Češkem ne pozabi, je samo ob sebi umljivo. | Saj je tam kot nekak apostel jugoslovanske misli. Ne omeji se pa samo na svoje delovanje kot profesor, on hoče vedno biti v tesnili stiskih s svojimi dijaki, biti jim ne samo učitelj, nego tudi svetovalec in prijatelj. Ne pozabi niti svoje ožje domovine, ne svojega rojstnega kraja. Oženjen z zavedno Slovenko ni dal, da bi se rodbina na tujem med Nemci izneverila svojemu rodu. Ostala je zavedno slovenska. Kadar le more, prido v počitnicah domov in takrat ne pozabi, priti tudi v svoj domači kraj. Dasi visok gospod, ga nikakor ni sram, pokazati svojim otrokom one kmečke hiše na Drsteli, v kteri se je rodil. Ni ga sram občevati z najpriprostejšim domačim človekom. Ziv zgled nam je prof. Murko pravega slovenskega človeka. S svojo nadarjenostjo in marljivostjo se povzpne do visoke časti vse-učiliškega profesorja, znanega široko po učenem svetu. Pri vsem tem pa se ne izneveri svojemu rodu, svoji domovini. V čast je svoji rodbini, svojemu domačemu kraju, svoji domovini, ki s ponosom zro na dičnega, zvestega svojega, sina. 7. Ministrstvo zunanjih poslov 30,407.520 kron. 8. Finančno ministrstvo 2,812.880.952 K. 9. Ministrstvo vojne in mornarice 4 milijone 483.218.240 K. . 10. Gradbeno ministrstvo 420.810.481 K. 11. Prometno ministrstvo 1,299.099.550K. 12. Poštno in brzojavno ministrstvo 485 milijonov 509.330 K. 13. Poljedelsko ministrstvo 224.625.170K. 14. Ministrstvo gozdov in rud 426.128.078 kron. 15. Ministrstvo trgovine in industrije 67,045.848 K. 16. Ministrstvo prehrane 16,980.120 K. Ministrstvo za socijalno skrb 297 milij. 683.078 K. 18. Ministrstvo za agrarno reformo 175 milijonov 480.960 K. 19. Ministrstvo za konstituanto 1,816.152 kron. Rezervni kredit 82.000.000 K. Spomin na leto 11 pod Avstrijo. Ko smo Slovenci spadali pod cesarsko Avstrijo, nas niso preganjali in tlačili samo uradi in šole. Hudo in pri vsaki priliki so nas preganjali na deželi žandarji, po mestih pa policaji. Pošten Slovenec ni bil nikjer varen. Tudi policija v Ptuji ni delala nobene zjeme. Večinoma so bili nastavljeni kot po-iicaji Nemci iz drugih dežel, ki niso znali, pa se tudi niso hoteli učiti slovenskega jezika. Vedeli pa tudi so, da so se očetu županu in uradnemu predstojniku s tem najbolje prikupili, ako so postopali s Slovencem brezobzirno in kar najbolj sirovo. Da pod-prem svojo trditev, povem iz spomina ta-le dogodljaj : Dne 11. marca 1910 so prišli fantje iz Slov. goric na vojaški nabor. Kakor je to običajno, imeli so šopke cvetlic zvezane s slovenskimi traki. Podali so se v gostilno W., ker je bila tu komisija zbrana. Sedeli so mirno pri svoji mizi. Naenkrat stopi žandarm in ko je zagledal slovenske trake, je v svoji avstrijski vsegamogočnosti takoj komandiral, da naj fantje slovenske trake odstranijo. Nekaj jih je temu ugodilo, nekaj pa ne. Tem, ki so preslišali komando, je avstrijski žan-dann strgal cvetlice s traki s suknje, ter pometal na tla ! Fant J. K. je mirno svoj šopek pobral in ga je spet pripel na suknjo. To pa je mogočni žandarm hudo zameril. Poklical je mestno policijo, dva sta fanta prijela, ga vklenila ter ga tirala skupno z Žandarmom na mestni urad ! Tu so ga vtaknili v luknjo okoli ede-najste ure dopoldne in so ga držali do 6. ure zvečer. Nihče ni fanta zaslišal, nihče mu ni povedal, zakaj so ga zaprli. Ko je fant sedel v zaporu, ga je obiskal vodja mestne policije Z. Ta je fanta prijemal za ušesa ter ga je sunil z roko v usta, da mu Je tekla kri. To pa hi zadostovalo. Psoval je fanta z besedami: Slovenska svinja, prašiča! Napravi si zdaj pantelc gor tu v ječi! Eno uro pozneje je fanta obiskal spet 2 — Z. Pred vrati stoječ, ,je prašal fant:*, ali je lačen. Ko je fant pritrdil, mu je Z. odgovoril : Ti misliš, da bomo mi slovenskim svinjam jesti kupovali ? Saj imaš slovenski pantelc, ki ti ga lahko skuhamo, in tudi tisti tvoj znak, ki bode za cušpajs To bode vse dobro skupaj. Konečno je mestna policija fanta zatožila zaradi razžaljen)a časti, pa je vendar, tudi pod Avstrijo, propala, ker mu ni mogla ničesar dokazati! V takih razmerah smo živeli Slovenci še pred nedavnim časom v oesazski A.vstriji. Burja je zagrabila in odnesla Avstrijo, našega župana, predstojnika mestnega urada, mestne nemške policaje. Kdo bode žaloval za vsem tem ? Kateri pametni človek bi si želel prejšnje čase in razmere nazaj ? Rešeni smo teh, prosti smo ! Uživajmo prostost, pa ne pozabimo niti za trenutek, da postanemo spet sužnji, ako propade naša država Jugoslavija ! F. Gr. Odpomoč pomanjkanju kolja. Marsikateri vinogradnik izda za kolje velike svote in pride dostikrat ob času potrebe še v zadrego, ker ni vedno pripravnega kolja na razpolago. Hrastovo in kostanjevo kolje je sedaj zelo drago in redko. Nič dosti cenejše ni kolje iz mehkega lesa, ki je pa izvzemši macesnovega manj trpežno. In vendar bi premnogi, ki sedaj kupuje kolje, si isto lahko pridelal na svojem zemljišču. Treba samo, da si naredi kolosek (gaj); zemlje se najde v to svrho na srednjih m večjih posestvih dovolj. Tudi doma pridelano kolje povzroča stroške, vendar je kolje lahko vedno na razpolago in domači delavci se n&jde v to svrho na srednjih in večjih posestvih dovolj. Tudi doma pridelano kolje povzroča stroške, vendar je kolje lahko vedno na razpolago in domači delavci se pri sekanju, oziroma pripravljanju kolja, ki se vrši od jeseni do pomladi, lažje izkoriščajo. V takem koloseku bo seveda umestno pomnoževati izmed za kolje sposobnih dreves tisto vrsto, katera da mnogo trpežnega kolja, ki hitro raste in ki ni izbirčna glede zemlje. V tem oziru bo, mislim, akacija najboljša; kajti ona ni zbirčna, raste naglo in da prvovrstno kolje- Ker poganja akacija mnogo koreninskih izrastkov, jo je mogoče potom teh razmnoževati. Pa tudi iz semena si lahko na gredi vzgojimo sadike za presajenje na stalno mesto. Če tudi raste akacija prav rada in bujno dostikrat brez vsake oskrbe, bo vendar uspeh sigurnejši, ako prostor za kolosek primerno pripravimo. V času od jeseni do pomladi je treba zemljo kakega pol metra globoko zrahljati; zimskemu mrazu izpostavljena, prerahljana zemlja dobro prezebe, se razkroji ter postane rodovitnejša in prosta plevela. Tako pripravljena zemlja sprejme tudi več zimske vlage, kakor nepripravljena; novoposajene sadike so torej proti poletni suši bolj obvarovane. Na pomlad je saditi sadike bodisi lVi m v četirikotu ali pa po pol metra narazen v vrstah, ki so dva metra ena od druge oddaljene. Prihodnjo pomlad je rastlince en pedenj nad zemljo skrajšati in prve dve leti obvarovati plevela. Da so splača okapati akacije, lahko sadimo v prvih časih vmes kako oko-pavino, n. pr. peso ali kaj sličnega. Pozneje, ko se akacije ojačijo, ne rabijo več oskrbo. Vsako tretje ali četrto leto, kakrSna je pač rast, pride kolje na posekanje ; zato je treba napravo koloseka razdeliti na 4 do G let, ako se hoče vsako leto sekati. Posekano kolje je strebiti, obeliti, zložiti in obtožiti tako, da se lahko suši in ne zvije. Zelo se priporoča sveže posekano in takoj obeljeno kolje namakati 24 ur v 5 odstotni raztopini bakrene galice, kajti tako pripravljeno kolje postane izvanredno trpežno. Pri nas znana akacija je trnjasta, neka pavrst, imenovana Bessnova akacija, je pa brez trnja. Ta bi bila za napravo kolosekov posebno pripravna. Iz navedenega je razvidno, da je mogoče pridelati marsikje kolje doma, kolikor se ga rabi, da še celo za prodajo ; odjemalcev za tako blago manjkalo ne bodo. Vrhtega pa čebelice kaj vade obiskujejo akacijino cvetje, ker je izvrstna paša in daje prvovrstni med. Vinarski inštruktor Zupane. Sajenje tobaka v Sloveniji, Oglasi in prijavno pole za sajenje tobaka v lotu 1921 so že razposlani na občinske urade zadevnih okolišev. Ker prihajajo vprašanja, je-li se sme napraviti nasade v drugih okrajih, ki niso navedeni v oglasu, se pojasnuje, da je kultura tobaka dovoljena le za glavarstva Črnomelj, Novomesto in Krško, dalje okraje Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, Gornja Radgona, Ljutomer, ter konečno za celo Prekmurje. Povsod drugod je posajenje zabranjeno. Pa tudi v navedenih okoliših je sajenje vezano na poprejšnjo prijavo jpri občinskem uradu ali pa pri bližnji postaji finančne straže, ki Sodo izdalo dozvole (licence) in do-slale prijavljenoem. Sajenje brez licence je strogo prepovedano in se bo kaznoralo kar najstrožje. S prijavami morajo kmetje pohiteti, ker je rok za prijavo nastavljen do 20. februarja. Prijave že prihajajo. Za vzgled navajamo občino Št. Peter v Sav. dolini, kjer se je izredno lepo število kmetov priglasilo za sajenje in sicer z velikim številom .sadik. Več posestnikov je priglasilo po 20.000 sadik, to je približno po en joh (plug) zemlje za to kulturo. Iz neko druge občine je dobila direkcija tobačne tovarne v Ljubljani dopi*, češ, da je zahteva, da se posadi najmanj 2000 sadik (5 arov) previsoka. Tem bodi povedano, da je ta zahteva prav skromna, kajti kdor hočo imeti kakih dohodkov iz te kulture, mora zasaditi vsaj toliko zemljišča, ker drugače se to ne izplača ne za njega in ne za državni monopol. Povedati se mora, da je Uprava državnega monopola se odločila za tobačno kulturo v Sloveniji za to, da bo naš kmet imel iz te kulture redne in dobre dohodke ; te pa more dobiti le, ako sadi v primerni množini in ne za zabavo po kakih par sto sadik. Iz Prekmurja so na direkcijo tobačne tovarne došle prošnje, da bi se dovolilo saditi po nekaj rastlin in da se od vsake rastline plača davek, češ tobaka za pipo ne dobimo kupiti. Da bi kdo sadil za lastno potrebo, tega se ne more dovoliti, ker državni monopol tega nikjer v celi kraljevini ne dopušča. Pritožba, da ni dobiti v prodaj zadosti tobaka za pipo, je bila doslej opravičena. Poslej pa je dana možnost, da se bo stavilo takega tobaka mnogo več v prodajo in bodo take pritožbe minule v zadovoljstvo kadilcev in tudi monopolne uprave. Ljubljana, dne 3. februarja 1921. Žvepleno apneno brozgo je pričel izdelovati tudi pri nas v Jugoslaviji g. Jurca v Ptuju. Brozga je jako dobro sredstvo zoper živalske in rastlinske bolezni na sadnem drevju in na trtah. Na trti zatre zlasti prši-co in plesnobo. Kdor je imel lani v vinogradu plesnivo (pepelnato) grozdje, naj nikar ne zamudi po reznji ^vso trto namazati z zmesjo dveh delov vode in enega dela brozge. Namazano trte odganjajo pozneje kakor nenamazane, kar je velike vrednosti, ker so poganjki varnejši proti pomladnim slanam. Štedljivost je lepa lastnost, a mi se, je še premalo zavedamo. Koliko bi n. pr. naši vinogradniki letos prištedili, ako bi se pri škropljenju vinogradov posluževali „Bosna-paste" namesto modre galice. „Bosna-pastau, ki je pri nas in drugod preizkušena kot ga- iici popolnoma enakovredna, je veliko cenejša kot modra galica. „Kmetijska družba" v Ljubljani prodaja ,,Bosna-pasto" kilogram po 14 kron, galico pa kilogram po 24 kron. Ako pomislimo, da je treba h galici prideja-ti še apno, ki ga „Bosna-pasta" že vsebuje, je jasno, da je ,,Bosna-pasta" skoraj za polovico cenejša od galice. Pa vendar kupujejo ljudje skoraj izključno drago galico namesto cenejše ,,Bosna-paste." Ker se porabi v Sloveniji okrog 100 vagonov galice, sledi iz tega, da so naši vinogradniki najmanj 12 mi-milijonov kron proč vrgli, ker so kupovali galico namesto cenejše »Bosna-paste." Trmoglavost je treba drago plačati. Umetno gnojilo, čilski soliter pošilja brezplačno delegacija proizvajalcev čilskega so-litra za kralje vat vo SHS, v primernih množinah kmetovalcem, ki hočejo poizkusiti učinek tega, od početka svetovne vojne nam manjkajočega dušičnatega gnojila. To gnoiilo so razpošilja za poizkusno gnojenje ozimnega in jarega žita, koruze za zrnje in koruze za zeleno krmo. Kdor se za to zanima, naj pošlje svoj naslov in navede, za gnojenje katerih rastlin želi prejeti čilski soliter. Vsak interesent bo nato dobil natančno navodilo. Čilski soliter se razpošilja zastonj in poštnine prosto, vendar pa je prejemnik zavezan delegaciji podrobno poročati o uspehu poiz-kusnega gnojenja. Prijave sprejema do dne 15. februarja t. 1. dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 8. Dopisi. Veselični odbor Sokola prosi, da se mu predlože vsi računi za pustni venček najpozneje do sobote 12. t. m. Napeljava elektrike. Pripravljalni odbor za dobavo elektrike, s sedežem v Ptuju sklicuje sledeče sestanke interesentov: 1. Za Ormož in okolico v soboto, dne 19. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne. 2. Za Ptuj in okolico na dan 20. februarja t. 1. (v nedeljo) ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani mestnega urada. 3. Za SI. Bistrico, v nedeljo dne 20. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne pri okrajnem zastopu v Slov. Bistrici. Na sestanek so vabljeni vsi, ki se za stvar zanimajo. Od teh sestankov bo odvisno, ali se odloči tudi Ormož, Ptuj in SI. Bistrica za pristop h garancijskemu sindikatu, ki je prevzel nalogo ustanoviti delniško družbo in tako še letos omogočiti pričetek zgradbe daljnovoda od elektrarne Fala do Varaždina. Ptujska kmetijska podružnica ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 20. svečana 1921 ob 9. uri v prostorih gostilne Zupančič v Ptuju. Uredništvu „Ptujskega lista" Ptuj. V Vašo notico „Advokat Mravljak" v številki Vašega lista 4 od 215. januarja vrinila se Vam je tiskovna pomota, da bo prevzel odvetniško pisarno dr. Mravlaga v Mariboru nemškutar dr. Rupnik. Uljudno Vas prosim, da popravite v Vašem listu omenjeno notico v tem zmislu, da je dr. Srečko Rupnik prekoslej zaveden Slovenec ter da je prevzemnik zgoraj omenjene pisarne dr. Kdmund K u p n i k. Z odličnim spoštovanjem dr. Srečko Rupnik. Iz ruskega ujetništva se je vrnil Jožef Kostanjovec, posestnik v Stojncih. Bil je v Rusiji od padca Przemvsla marca 1915. Več let domači niso vedeli, ali še živi ali ne. Ustreljen nasilnež. V gostilni „Ljudski vrt" v Ptuju je zloglasni razgrajač in pretepač Pr. Čoh z odprtim nožem napadel železniškega uslužbenca Krajnca. Napadeni se je branil z revolverjem ter ustrelil Čoha med rebra, da je na mestu mrtev obležal. Ljud- stvo se je oddahnilo, tla je rešeno tega nasilneža. Za Dijaško kuhinjo v Ptuju se je nabralo ob poroki g. Hinka Christofa in Mare Chri-stofove, roj. Kegl 137 K; ob godovanju Franca Lenarta 28. jaa. v veseli družbi pri Zamorcu 225 K; na gostiji Vodušek-Lobnik na Gorici župnije Cirkovce 140 K; na gostiji Jurgec-Stumberger 158 K. Ivanjkovci. Bne 7. tm. vršil se je tukaj ob lepi udeležbi zbor skupne obrtne zadruge Mihalovci. Sklenilo se je, da se zadruga raz-druži, če pride do prepotrebne preureditve obrtnih zadrug v Ormoškem okraju s tem, da se ustanovijo strokovne zadruge za sorodne obrti. Le tako zamorejo uspešno za svoje članstvo delovati. Izvršila se je tudi volitev in so izvoljeni za načelnika Lovro Petovar, Ivanjkovci, podnačelnikom Alojz Majcen, mizar, Koračice, odbornikom pa Iv. Inošek, gostilničar Žvab, Ivan Petek, mizar, Koračice, Karel Kosi, krojač, Koračice, Fran Zadravec, sodar, Pavlovski vrh, Anton Pteifer, mlinar, Mibalovci, Anton Golenko, trgovec. Alojz Ivanuša, trgovec z vinom in Andrej Tramšek, pek, vsi Sv. Miklavž, in Stucl Martin, čevljar, Pavlovski vrh. Namestniki so Ivan Kraj ne, sedlar, Koračice, Filip Zadravec, kovač, Sv. Miklavž in Breznik Jožef, kovač, Libanja. Dežnik pozabila. Neka ženska je pozabila koncem oktobra 1. 1920 dežnik na tukajšnjem sodišču v sobi št. 14. Naj pride po njega. Prosta služba. Ptujsko okrajno sodišče potrebuje dostavljača. Prosilci naj se javijo pri predstojniku sodišča. Rovarji. Gospodje, ki hočejo v naših očeh vedno najti bruno, trdijo, da pišemo sedaj bolj narodne članke, ker so volitve za nami, pri katerih smo računali na pomoč Nemcev. Mi smo davno pred volitvami vedeli, da Nemci in nemškutarji pri državnih volitvah ne bodo imeli volilne pravice Je torej neumno ali pa zlobno trditi, da smo računali a kakim paktom. Zloraba agrarne reforme. D asi agrarna reforma še ni sprejeta, so jo ponekod vendarle že začeli zlorabiti. Tako nam poroča prijatelj našega lista iz Zagorja pri Varaž-dinu, kaka opustošenja je videl tam na nekem veleposestvu. Hlevi, v ktevih je bilo prej po 450—500 glav govejo živine, so sko-ro prazni, kajti nekaj voličkov in suhih krav le potrjujejo revščino. Ker ni krav, tudi ni več mleka, sira. surovega masla, ki so ga prej dnevno vozili v Varaždin na prodaj. Zitnice so prazne, zakaj veleposestnik ne obdeluje svoje zemlje sam. Preje se je pridelalo in prodalo več nagonov žita in koruze, da so si ga nakupili oni, ki ga niso pridelali. Sedaj si pridelajo drugi na istem prostoru mnogo manj zrnja. Trpi pa pod nezdravimi razmerami tudi gozdarstvo. Ljudje bi najrajši sekali drva in les, za pogozdovanje in negovanje gozda se nikdo ne briga. S to zanikarnostjo in malomarnostjo pa se dela naši mladi državi velika škoda. Ljudstvo napačno razume svobodo v naši državi, ker misli, da sme delati vse, kar se mu zlju-bi, če tudi ni to prav. Zanašajoč se na tuje blago, se odvaja delati. Z nedelom pa škodi sebi in obči blaginji. Dopisnik zahteva, naj bi se posestva ne delila v premajhna posestva pod 20 oralov. Kjer je na onem posestvu preveliko rodbinskih članov, naj ostane eden doma za gospodai;ja, kakor pri nas Slovencih, drugi pa naj gledajo, da pridejo drugod do lastnega stanja. Tem bi?se lahko odkaza-la tudi nekultivirana zemlja, ki je je pri nas v Jugoslaviji dovolj. Kultivirana zemlja pa naj ostane skupaj, ker so le tako more raci-jonalno obdelovati Gospodinjski tečaji. Po Sloveniji se vršijo gospodinjski tečaji za kmečka dekleta. Tako je v Ormožu sedaj že dru_,i tečaj, ker je mnogo priglašenih kmečkih deklet, ki so vadijo in urijo v gospodinjstvu Tudi v ptujskem okraju vlada veliko zanimanje za gospodinjske tečaje. Radi tega se tudi namerava letos v Ptuju gospodinjski tečaj prirediti. Kedaj se prične, bo odločilo poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. Vendar je že sedaj treba se pri- — 3 — glasiti za tečaj, da je potem lažje razdelitev. Priglasitve sprejema tajnik ptujske kmetijske podružnice g Josip Zupane v Narodnem domu, in tajnik g. Ljudevit Sagadin na okrajnem zastopu v Ptuju. Poživljamo kmečka dekleta in kmetovalce, da priglasitve nemudoma izvrše. Radie dobro dela. Tako govorijo boljševiki v Rusiji in upajo, da bodo v Jugoslaviji kmalu zavladali boljševiki. Ako poslušaš naše nezadovoljneže, res moraš misliti, da je vse prežeto od boljševizma. Temu ni prav, da ne more vina drago prodati, drugi godrnja, ker je vino v gostilnah predrago, tretji se toži, ker je moral sin k vojakom v Bosno ali Makedonijo (kakor da bi 20 letni fantje morali tičati za maminim krilom ! itd. In tako zabavljajo ter širijo nezadovoljnost — ne zna-biti hlapci in delavci, ki nič nimajo, temveč posestniki in podjetniki, ki bi vse iigubili, Če bi zavladal boljševizem, in ki naj vsak dan boga hvalijo, da imamo zanesljivo vojsko in vestne žandarje. To nezadovoljnost širijo celo listi, katere podpira naša duhovščina, ki bo prva izgubila ves ugled, če pridejo boljševiki do moči. Hrvatskim seljakom odpustimo, ker ne vedo, kaj delajo, neodpustljivo pa je od inteligentnih stanov in od zavednih posestnikov večno zabavljanje čez državo in vlado. Politične vesti. Iz ustavnega odbora. Ustavni odbor se pridno zbira k sejam. Oglašajo se razni narodni zastopniki s svojimi mislimi o ustavnem načrta. Mnenja so precej različna, a večina povdarja narodno in državno edinstvo. Tudi posamezne stranke se marljivo posvetujejo in pretresajo posamezne točke ustavnega načrta. Dr. Vošnjak v ustavnem odboru. Zastopnik samostojne kmetijske stranke je povdarjal, kako je pri Srbih razvito politično čuvstvo-vanje za državo, v ostalih jugoslovenskih krajih pa je bolj razvito socialno in gospodarsko čuvstvovanje. Ker je danes država ne samo političeu, nego tudi socialni činitelj, mora biti tudi ustava izdelana no samo v političnem, nego tudi v gosgodarskem pogledu. To bo dalo močno Jugoslavijo, ki bo mogla živeti in se razvijati. Dr. Beneš V Italiji. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je peljal koncem prejšnjega tedna v Rim, da ustno razpravlja o raznih zadevah, ki se tičejo obeh držav. Ministrovo potovanje so porabili Avstrijci, da so stopili z njim stik glede svojih želja. Tudi Slovenci so ministra slovesno pozdravili na svojih tleh v Mariboru in Ljubljani ter rnu razložili svoje težnje. Dr. Beneš je energičen, realen češki politik, ki je ustvaril svoj čas malo antanto, pri kteri smo tudi mi. Dr. Beneš dela na to, da bi se Češkoslovaška ropublika politično in gospodarsko utrdila. Vse to je mogoče le v mirnem delu, za ktero dela g. minister z vsemi svojimi močmi. Razno. • ¦ * • Vojaško pokojnine, pravilno vpošiljanje vlog. Ker je prevzela vse posle glede odmere, nakazovanja in izplačevanja vojaških pokojnin za invalide, voj. vdove in sirote, vpokojene gažiste in njihove svojce že v mesecu septembru 1920 civilna uprava, a dohajajo še vedno mnoge tozadevne prošnje in obvestila na Vojaško intendanco za Slovenijo v likvidaciji, razglaša poverjeništvo za socijalno skrb ponovno, da je treba naslavljati: 1. vse vloge za odmero in nakazanje voj. pokojnin na Invalidski oddelek poverjeništva za soc. skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani Št. Peterska vojašnica in 2. vse vloge in ob> vestila, ki se tičejo izplačevanja teh pokojnin (n. pr. izpremembo naslova, smrt vpoko-jenca ali kakega družinskega člana itd.) na Računski oddelek delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani, Št. Pe- terska vojašnica (prej Vojaška pokojninska likvidatura. Uradne ure v brzojavnih in telefonskih uradih. 1. februarja t. 1. stopi v veljavo nova odredba ministrstva za pošto in brzojav o enotnem vršenju telefonske in brzojavne službe v celi državi. Vse postaje se dele v 4 kategorije in sicer: a) v postaje z neprestano službo, b) v postaje s podaljšano službo do polnoči, c) v postaje z nepretrgano dnevno službo in d) v postaje z omejeno dnevno službo. Postaje s podaljšano službo do polnoči bodo odprte od 6 do 24 ure, postaje z neprtrgano dnevno službo po leti od 7, po zimi od 8 do 21 ure, postaje z omejeno dnevno službo od 8 do 12 in od 14 do 18 ure. Ob nedeljah, na novega leta, prva dni Božiča, Velike Noči in Binkošti, na Vnebohod in Rešnje telo bodo postaje z omejeno službo odprte od 9 do 11 ure, one z nepretrgano dnevno službo pa od 8 do 12 ure. Katere postaje bodo praznikovale rimskokatoliške, katere pravoslavne, oziroma katere bodo praznovale vse praznike, bo ministrstvo odredilo naknadno. Promet pošt. ček. urada. Poštni čekovni urad je imel leta 1920 1,699.380 transakcij s K. 6,128,333.17618 prometa. Od tega je bilo v kliringu 50.457 pripisov in odpisov z 2.101,991.854-54 K. Vlogov je bilo 1,093.698 s K. 3 083.827.12173, od tega v kliringu 26.836 pripisov, s K. 1.050,996.927-27. Izplačil je bilo 605 691 s K 3.044,506.054-45, od tega v kliringu 26.621 odpisov s K 1,050,995.92727. Zvišanje glavnice Ljubij. kred. banke. Minister za trgovino in industrijo je Ljubij. kred. banki dovolil, da zviša glavnico od 50 na 100 milijonov kron. Posestvo nadv. Fridriha konfiscirano. Češka vlada je konfiscirala posestva nadvojvode Fridriha, ki se nahajajo v čehoslovaški. Del uradnikov je ostal na svojih mestih, del pa je vpokojen. Nemška lastnina konfiscirana. Iz Rima je prišla vest, da namerava italijanska vlada konfiscirati vso nemško lastnino. Italija hoče s tem začasno pokriti vojno odškodnino. Da je ta vest povzročila v Nemčiji veliko razburjenje, se razume. Cele vrste ljudi stoje pred palačo ljubljanske podružnice Narodne banke, da zamenjajo 80-kronsko bankovce. Nekateri prinašajo cele kupe bankovcev, ki so jih doslej hranili doma. Koliko skrbi in sitnosti bi si bili ti ljudje prihranili, če bi, kakor je bilo pred vojno običajno, svoj od/išen denar zaupali hranilnicam in posojilnicam, mesto da ga skrivajo doma. Morebiti bo imela razburjenost, ki je oplašila ljudi zaradi potvorjenih novcev, to dobro posledico, da se bodo končno odvadili kupičiti novce v domačih skrinjah. Porotno zasedanje v Mariboru se pri »ne 7. marca. Pravijo, da bo eno največjih dosedanjih zasedanj. V delu je že nad 20 slučajev. Dva vagona novih bankovcev. V Beograd je iz Pariza došlo dva vagona novih bankovcev, katere bodo zamenjali za 80 kronske bankovce, ki pridejo iz prometa. Novi 20 dinarski bankovci se izdelujejo v Ameriki. Izdelani bodo na trpežnem papirju in tako, da bo vsako ponarejanje do skrajnosti otežkočeno. Nov telefonski aparat je izumila elektrotehnična tovarna „Panonija" v Ptuja. Novi aparat služi v eni in isti obliki kot stenski ali namizni, je mnogo manjši in tehnično zelo dovršen. Vzorec je predložen ministrstvu za pošto in brzojav v odobrenje in uvedbo. WS8F* Izučeni mizarji za pohištvo se iščejo za večje podjetje. Ponudbe s prilogo prepisa spričevala in navedbo zahtev na naslov uredništva ,.Ptujskega lista" pod štev. 1234. Leseasa kolarsilca (šupa) 7 m dolga, 5 ni široka, z opeko krita in v zelo dobrem stanu se proda. Cena 6000 K. Vpraša se v gostilni Marije Brus, Budina 62 pri Ptuju, obč. Berstje. — 4 Za vinogradnike! „PETOVIA'' usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju sprejme takoj v službo za vse izdelke : usnje, čevlje, gamaše, torbice itd. Prednost imajo oni, ki so v tej stroki že potovali. Zahteva se znanje slovenščine in srbohrvaščine. Ponudbe vpošiljati je na tvrdko. ¦ Ti s irui i priporoča. se prip Stare ia r^o-^e Jf- pisalne stroje se dobi zelo po ceni v prvi specijalni trgovini S pisalnimi Stroji in pisarniškimi potrebščinima. Zastopstvo pisalnega stroja „Kontinental" Edv. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100 interurban. Zahtevajte ponudbo! Naznanilo preselitev. Dovoljujem si p. t. občinstvo naznaniti, da se preselim s svojo trgovino z urami, zlatninami in srebr-ninami iz Miklošičeve ulice v Krekovo ui. 8 ziavEn trgovca Sirka. Obenem prosim, da se mi tudi še nadalje ohrani dosedanje zaupanje. S spoštovanjem F. Honig, urar i Ptuju. (jonilni jermeni = za stroje iz Ia usnja, v širini 40—200 mm v zalogi pri Ivanu Kravosu, sedlarju v Mariboru. Napeljava električne razsvetljave in prenos električnih sil, naprava central za mesta, občine, vile, tovarne in hišne inštalacije, telefonske, brzojavne, signalne ter alarmne naprave za slučaj ognja i. t. d. Velika zaloga elektrotehničnega ma • terijalu, predmetov7 iz gumija za avtomobile in kolesa, na debelo in drobno po nsjniž-.*. jih cenah. .. feliniČEio m električno podjetje HINKO PASTIRK IN DRUG Aleksandrova c. 44 MARIBOR Aleksandrova c. 44 „PETOViA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju je pričela z obratom tovarne za čevlje. Izdeluje vsakovrstne i*wjlj * jp^M* m MAEKAY čevife za gospode in dame, navadne delavske kakor tudi najfinejše luk- susne čevlje. Zaradi preselitve 5^ NtaAi fa (laiip) se proda v pondeljek dne 14. februarja 4~B HP- dobro ohianiena- pekoča, *e t. 1. v Ptuju, Ljutomerska cesta št. 14 pohištvo, starina (Biedermaier slog), ura na nihalo, steklenice in porcelan. proda. Natančneje se izve pri M. Stebicb. Ptuj. ^ pošten in priden ae taHoj sprejme pri g. Antonu Kosu, pekarna na Bregu pri Ptuju. BBBBBBBBBBBflBBBBBflBBIflBBflBBB^B Delniška glavnica in rezerYe okroglo 95,000.000' :::::::: CENTRALA V LJUBLJANI. "": Prometno mesto državne razredne loterije. : PODRUŽNICE v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3»%% <> Daje trgovske in aprovizacijske kredite, brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 3Vlo čistih, o !\ Izvršuje vse bančne transakcije. : BBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W Blanke v Ptuju.