139. številka
Ljubljana, v torek 20. junija.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan irrifr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-oge rske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po lO kr. za mesec, po 30 kr. za četrt
leta — Za tuje dežele toliko ve*, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jerienkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po A kr., če hp» trikrat ali večkrat tiska. Popisi naj ae izvoli frankirati. — Rokopisi j-e ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Ljubljani v Frana Knlmana hiši ^Gledališka stolna", li p r n v n i št v u naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, tla jo o pravem času ponove, ako hote' list dobivati redno v roke, ker »Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
»SLOVENSKI NAROD"
ve\ja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta........6 gld. 50 kr.
„  četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8 gld. — kr.
,  četrt leta.......4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „   40 „
Upravništvo „Slm>. Naroda".
\f LJubljani 20. junija. — .r.— Gospod dr. Adolf Schaffer objavlja ravnokar v j edinem in glavnem organu ustavo verne naše stranke govor, s katerim je dne 3. junija v mestnej ljubljanskej zbornici pobijal peticijo za vpeljavo slovenščine v šole in urade. Ta govor obseza znane fraze, ki smo jih uže tolikokrat culi in pre-gostokrat uže v boliej obliki in v logtČnejšej zvezi, kot ravno zdaj iz ust gospoda dr. Sehafferia! V tem, kar nam je povedal gospod doktor, je morda originalna sama trditev, da šole nijmajo namena, da bi 86 otroci po njih jezikov izučevali. No, moj Bog! čemu pa potem tlačite pri vsakej razpoki nemščino v Blovenske šole, če nijmajo te namena gojiti jezikov in jezikoslovja! AU mi uže tako vemo, da imajo ti gospodje  dvojno logiko:  kadar govore o nemščini,
tedaj govori logika za nemšfino; kadar pa govore o slovenščini, tedaj govori pod jednimi in istimi pogoji ravno ista logika proti slovenščini! Vsak stavek, ki ga je izpregovoril dr. Adolf Schaffer, se da ovreči brez vsake težave ter se je uže tudi pre-mnogokrat pri diskusijah o naših fiolah dokazalo, da je ravno nasprotno resnica, nego to, kar se čita v gospoda doktorja površnem govoru. Bilo bi prazno delo in ponavljanje uže tisočkrat izvedenih dokazov, če bi hoteli replicirati na ta govor. Iz tega namena torej nijsmo izpregovorili o tej najnovejšej publika ciji bolehne naše ustavoverne stranke; pač pa se je nam videlo potrebno izpregovoriti nekoliko besed, in to za tega delj, ker je gospod dr. Schaffer svojemu govoru na vrat posadil nekako rudno, satirično glavo. Pričenja se namreč ta govor s plitvim v vodom, kjer se nekako indirektno trdi, da hočemo mi Slovenci stopiti zdaj v svetovno areno ter ondi v kulturi in vedah tekmovati s Francozi, Angleži, Nemci, Rusi itd. Po dr. Schafferjev ej interpretaciji imamo namen, doseči v svetovnem kulturnem napredku b 1 i h č e č e vspehe (glänzende Erfolge), tako da bo vi o Slovenci nekako kulturno središče c elej zemlji! Kdor kaj tacega resno govori, isti mora meniti, da leži svet mej Ljubljano in Šiško! Za tega delj niti jeden trenutek nijsmo dvomili, da imamo tu opraviti s tisto zna..o „feine deutsche Ironie', ki pa nas čisto nič ne peče, ker imamo vedno zavest, da naši Nemci nikakor nijso opravičeni govoriti z nami v glasu, kakor je govoril na primero svetopisemski bogatin z beračem Lazarjem, ki mu je ležal z ranami obsut pred krasnimi stopnicami! Od tedaj, kar je grof Auersperg prinesel „slovensko literaturo" pod pa/duho v deželno zbornico, postala je mej našimi nemškimi glavami navada, da se šalijo iz narodnih naših namer, iz narodnega našega delovanja ter sploh iz kulturnih zahtevanj slovenskega naroda. Jedni so
pri tem bolj neokretni, drugi bolj salonsko-ironični! Vsi pa so napolnjeni z napuhom, kakor da čepe* sami v duševne) obilnosti, kakor da bi mi živeli od drobtinic, padajočih od njihove bogate mize! Ali če se polagajo na tehtnico čini naših Nemcev, potem se sme z dobro vestjo trditi, da bi se to, kar je zadnjih 40 let vstvaiila nemška inteligenca mej Slovenci, ne samo lehko spravilo pod pazduho, nego prav pripravno tudi v kako nežno, majhno pest ošabnega aristokrata! In če v naših deželah nijso ničesar vstvariti mogli, fce so tu mej nami bili sterilni, kakor Krasa golo skalovje, potem je krvava resnica, da ti naši Nemci, ki nas pri vsakej priliki zasramujejo, niti atoma nijso pritisnili k velikej masi, ki se zove nemška kultura. Ali to mora biti brez dvombe velika inteligenca, Če jih filtriraš in tiy druzega ne ostane, nego umazan in zabavljajoč tedni ček!
V Iloracu ali kje uže se čita, kako se je ne-cega dne, ko je pod pekočim podnebjem rezal vol s težkim plugom trdo rušo, vsedla muha na rog razpeljanemu temu živinčetu. In naša mušica sedela je na rogu, ponosna, ošabna, tako da je tovaršici — mimo letečej, na vprašanje, kaj da tu počenja, samozavestno odgovorila: orjemo. Kadar nas slovenski Nemci pobijajo i argumentom nnemška kultura", kadar se vedo tako, kakor da so iz svoje srede rodili (Jotheja ali Schillerja, kadar nam obešajo na vrat svetovni svoj jezik, z jedno besedo, kadar nas na konto nemškega velikega napredka, (ki bi bil ravno isti, če bi na Slovenskem niti jeden Nemec ne dihal), čez ramo gledajo, kakor se čez ramo gleda berač, ko si ga vrgel po Btopnicah iz hiše, tedaj se mi vselej spominamo tiste muhe, ki je sedela volu na rogu ter menila, da orje ledino! I/pregovorili smo torej samo za tega delj, da se skaže resnici čast. Resnica je pa ta, da nijmajo Nemci mej Slovenci nikacega povoda ponosni biti na
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje ProatoHlav Kretanov.) VII.
le Ptuja v Haloze.
Prijatelj Ivko (ne Joko, kakor ga je zadnjič po krivem bil krstil poredni — tiskovni pogrešek) me nij pustil prej iz gostoljubne svoje hiše, dokler me nij obsijala glor ja nemčursko-ptujskega triumvirata. V to svrho me je vodil po mestu, pozorno zroč na desno in levo, da li bi mu oko ne vjelo zaželjenih prikaznij; in glej! njegov trud nij bil zaman: baš, ko me je izpremljal iz mesta v prosti selški zrak, srečava slavnozuaro trojico ptujskih nemčurjev, ki toli sijajno potrjuje stari pregovor: „0mne trinum perfectum", kajti, v tem ko je g. dr. Brezniku sijal z obraza „furor teutonicus", ki mu je poparil smelo po konci rastočo končnico slovenskega njegovega imena v pokvečeno nemško bilko, sličuo repu, Češ, navzdol visečej črki g se bolj prilega — „manu-propria", in Be je g. dr. Strafelli poznalo na mrač-
nem čelu razglabanje vprašanja, zakaj li je Bog napisal deveto svojo zapoved samo za — moški spol, — zibal se je g. dr. Michelitsch v slastnem premišljevanji hyper-Hberalnega vodila orijentalskih philopädiontov: „Naturalia non sunt turpia" ter se oziral koprneč po mimo idočih .... Stavim deset zobov iz Deschmanovih „prokletih grabelj", da ta vnet častilec klasicizma — kakor nedavno Slovensko Bistrico zbog slovenskega njenega imena — mi-luje i Ptuj, da ne leži kje doli na — Grškem, in prepričan sem, da bi vsakemu, ki bi v to svrho z njim ne krulil „Die Wacht am Rhein", prismolil debelo nemčursko klofuto! . . .
Indigniran vzkliknem: „0 tempora, o mores!" ter otresem umazani sneg te liberalno nemčurske— Sodome, hiteč izmej mračnega zidovja vun na deželo. Toda, kakor svoj čas Lotova žena nijsem si mogel kaj, da bi se ne ozrl, in obstal sem začuden nad nenavadnim prizorom: izmej belih snežnatih streh štrlel je, liki zamorec — črni ptujski zvonik v sivi zimski vzduh, kakor da bi ga bilo sram, da se na krščanskih tleh starega rimljanskega mesta razvija čudna cvetlica ostudne — „grške-' kulture . . .
Čuteč, da mojej vzrujanosti zbog tolike detno-ralizacije mej ptujskimi „kulrurtra!?erjia nij tešila, nego 1: v blagodejnej promeni zraka in kraja ter r bivanji mej nepopačemmi, od te klasično-moderne kulture še ne oblizanimi ljudmi — vržem se na sani ter zdrčim doli po širnem ptujskem polji, ne brigajo se za pot in smer. In kolika je to slast, ako človek obut z visokimi škornji, da smelo stopi kamor ga noga zanese in zavit v topel pla-č, šviga tja po mehkej sneženej planjavi in mu okrog ušes plešejo debele sne^ove kosmule — o tem nijmajo pojma ni mehkužni gospodič«, ki v tankih, lakiranih čevljičkih stopicajo po gladkem mestnem tlaku niti oni, ki so obsojeni motriti radostni ples belih muh „izza peči!" . . . Sploh vsi oni ljudje bivajoči po krajih, kjer se voda ne maskira v snežno kožuho-vino, pogrešajo toliko veselih zabav: ne samo, da njim „večna pomlad" preseda in glede letnih časov ne vedo, kaj se pravi „variatio delectat" ter pesniki o njih ne morejo nkrožiti4, — vredni so milovanja uže zbog tega, ker ne poznajo ni smHe vožnje na saneh niti slastnega drsanja po ledu, ki je še ab straktnega pevca „Wesijadeu Klopstocka navdušilo k visoko letečej odi, kar nuj bi si zapomnili vsi oni
kulturno svoje delovanje in da nijmajo zavoljo svojega germanstva najmanjše pravice šaliti se iz naroda slovenskega! Če se položita glede duševnega delovanja Slovenec in Nemec, v teh de>.elah bivajoča, na tehtnico, potem je vsaj toliko gotovo, da se slovenska stran nikakor ne bode nagn>la — pod nemško. Toliko v objektiven odgovor nežnej ironiji gospoda dr. Adolfa Schafferja!
Učiteljska skupščina v Ljubljani
dne 15. junija 1882.
K uradnej učiteljskej skupščini zbralo M je pretečeni četrtek v mestnej dvorani 22 učiteljev, 7 učiteljic in 1 katehet.
Predsedoval je g. nadzornik vite/ Gariboldi, kateri si je izbral za namestnika g. ravnatelja Bi. Hrovata.
Zapisnikarjema izvolita se gg. Fran Kokalj in Ivan Bele.
Kmalu po osmej uri otvori g. predsednik sejo in pozdravi navzočnega g. župana Petra Gra3selhja prav prisrčno.
nCeIih osem let nij imela učiteljska konferenca te časti, imeti v svojej sredi mestnega župana," po-vdarjal je g. nadzornik.
Priporočal in prav živo na srce polagal mu je mestno ljudsko šolstvo ter odkril vse težnje in zapreke. V daljnem nemškem govoru naglašal je posebno dve želji in sicer: naj bi mestno starešinstvo blagovolilo oskrbeti I. mestnej šoli boljše učilnice mestu sedanjih zaduhlih, kletim jednakih in nezdravih prostorov, katere so gimnazija, realka in učiteljsko izobraževališče uže davnaj zavrgle in obsodile — in tako rešilo učitelje in učence zemeljskih temnic.
Druga želja, katero je g. županu priporočal v izvrševanje, je: naj bi se paralelke na II. mestnej šoli, katere obstoje uže nad deset let, in drugi v novejšem času kreirani vštricni razredi, oskrbovani od pomočnih učiteljev, odpravili in se ustanovila III. mestna deška šola.
Gospod župan pozdravlja na to skupščino ter pravi: „Ne samo njemu, temveč vsem narodnim srenj-skim svetnikom je jako mari ljudska šola. Vsi poznamo važnost narodnega izobraževanja, v katero v prvej vrsti poklicana je ljudska šola. In bodite preverjeni, da bodem vedno zastopal korst narodne šole in na vso moč skrbel za vsestransko zboljšanje in povzdigo ljudskega šolstva".
Kar se tiče prve želje, obljubil je g. župan, da mu bode prva skrb, da dobi I. mestna šola bolj ugodne učilnice. Druga želja ne bode se mogla tako hitro izpolniti, kajti ustanovitev III. mestne šole ob-težila bi zelo mestno blagajnico, pa kadar se ta bolje okrepi, bode se zadostilo tudi v tej zadevi.
Po pravici moramo reči, da je govoril g. nadzornik nam vsem iz srca, in g. županova izjava nas je zadovoljila popolnem.
pesniki, ki u?e pri pogledu prve jesenske slane „pa-dejo" v elegično omedlevico . . .
Divna je zpomlad, nakitjena kakor mlada nevesta s pestrim, dišečim cvetjem; bujno poletje z Žarečimi svojimi bojami slično je krasnej ženi in z bliščečim sadjem in sočnim grozdjem opletena jesen jednaka ljubeznjivej materi; dočim je zima podobna sivolasemu starcu z dolgo srebrno brado, ki verno poslušajočim vnukom pripoveduje zlate pravljice Bvoje mladosti .... Komur izmej nas, ki smo se izneverili prvotnemu svojemu (selškemu) zavičaju, pri spominu na one blažene ure, ko smo si „polne šakeu — snega v obraze metali in po ledu vaškega ribnika podplate brusili — ne zaigrajo v očeh solze, ta zasluži, da bi se bil nalik noju izvalil nekje tam v žrjavem pesku — Sahare! ....
,Mladost! ... po tvoji temni zarji
Srce britko zdihuje: Bog te obvarji!" . . .
In ne samo v pesniškem smislu, nego i uže s slikarskega stališča ponuja nam babica zima mnogo lepot: kdor ne motri z radostjo divnih zimskih se-ljank, ko je drevje kakor vzpomladi s cvetjem, obsipano — z bujnim snegom, kdor ne objema z na-udušenim pogledom mehkih obrisov v zimskem času
Potem poročal je g. predsednik, kaj je vse videl in slišal pri nadzorovanji ljudskih šol.
Rekel je, da je vse v najlepšem redu in da sploh napredujejo mestne Šole.
Ko so poročevalci prebrali svoje elaborate o disciplini v ljudskej šoli, izbrale in nasvetovale so se učne knjige za prihodnje leto.
G. Praprotnik predlaga: naj bi se v IV. razred zopet vpeljala tretja nemška slovnica. G. nadzornik vgovarja, da mu vpeljavo te knjige zabranjuje ukaz deželnega šolskega sveta, kateri veleva, da ima biti v 3. večinoma in v 4. razredu pa razen vero-nauka in slovenskega jezika pri vseh predmetih učni jezik nemški.
Pravila v tej knjigi učitelj lehko prevede v nemščino, pravi g. Praprotnik, jezika se pa človek itak ne nauči iz pravil, ampak s prestavljanjem vaj, katere so pa v omenjenej knjigi zelo praktične in izvrstne. — Naposled se vender sklene vpeljava te knjige poleg Heinrichovega berila in temu pridejane gramatike. Proti glasovale so le tri učiteljice iz dekliške vodnice in nadučiteljica mestne dekliške šole, gospa Moosova.
Razen nekaterih nemških knjig so se v nakup za okrajno šolsko bukvarno tudi priporočali: „Zvon", „Kres" in Gregorčičeve poezije.
V komisijo okrajne šolske bukvarne izvoljeni so bili: gg. Fr. Kokalj, Fr. K.ktelj in A. Žumer, v stalni odbor okrajne šolske konference pa: gg. A. Praprotnik, Iv. Tomšič, Fr. Raktelj in A. Žumer.
Predno g. nadzornik sejo sklene, se še poslovi od rkupščine in živo priporoča, naj se ne zabi v nežnih srcih nam izročene mladine gojiti ljubezen in zvestobo do našega presvetlega cesarja in do cele hiše Habsburške.
Konečno naj še dostavim, da je imela vsa skupščina slovensk značaj. Govorilo in predlagalo se je z malo izjemo vse v materinem jeziku in da je začetnik slovenskega zborovanja v okrajnej šolskej konferenci ljubljanskega mesta obče čislani g. župan, katerega nam Bog živi!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 20. junija. Novi minister skupnih financ in načelnik uprave za Bosno, gospod Kallav, smatra svojo službo, zdi se, jako važno. Naj prvo hoče se z lastnimi očmi prepričati o resničnem stanji zasedenih dežel, za tega delj nastopi v kratkem popotovanje v Bosno in Hercegovino. To popotovanje ima trajati tri do štiri tedne.
V Brnu n:i HoravMlieni bil je zadnjo nedeljo velik kmetsk shod, na katerem zbralo se je veliko število kmetov iz moravskih in šlezijskih občin, čeških in nemških. Prva točka temu zborovanju je bila: s katero stranko v državi je hoditi najboljše. Na to vprašanje je razkladal nekdo v daljšem govoru hibe in krivnje, ki jih je pregrešila ustavo-verna  stranka v Avstriji  in  ko je dejal: s to
po vsej pri rodi, kogar ne očara blišč čez hrib in plan razgrnjene z lesketajočimi kristali pretkane snežne odeje in ga ne zanima tajno razodevanje mrzlote v prozornej boji jasnega zimskega podnebja
— temu so, žal! neznane vse one slasti, ki njih uživa umetnijsko izobraženo oko slikarja! Kdor radosti zime ceni samo po vrednosti skurjenih drv ali po lepoti plesnih toalet, ta je, ali — črnogled Bso-cijal-demokrat" in naj poje:
„Kaj nuca mi ta. pušeljc, K' ae hitro posuši,"
ali pa je blaziran, v sam se zaljubljen „Dol Juanu, ki je vreden, da se vpiše v društvo — ljubljanskih nmožkih Gracij" . . .
Bog ve, kam bi bil zabredel po tej poti svojih mislij, ko bi me šegavi voznik ne bil zvrnil v
— sneg! Kako naglo se je to zgodilo — o tem nijsem imel časa premišljevati; kajti imel sem dosti opraviti, predno sem se skopal iz snega in ko sem otresel sneženo moko raz sebe, nij ga bilo nikjer ni — voznika niti sani ... Ko zavrtim svoj pogled po sneženej planoti, obvisi mi na vršiči cerkvenega stolpa, ki se je nedaleko od mene vzpenjal izmej snega po konci ...   Po praktičnem iz-
stranko mi ne moremo hoditi, — pritrdil je ves zbor vihamo. Sklenila se je konečno jednoglasno resolucija, da se ustanovi kmetska zaveza brez narodnostnega pričkanja, zaveza, ki ima zastopati le kroetske težnje in v zastope voiiti le može, ki jim bode kmetski stan na skrbi. Tudi se je sprejela resolucija, zahtevajoča direktne volitve v deželni in državni zbor, večje število poslancev /.\ kmetske občine, in da imajoo poverjeništva trajati le tri leta.
t u;nij tflržare.
V Belem Gradu sešla se je v soboto srbska skupščina. Kar bi zdelo se skoraj nemožno v ustavnej državi, to zgodilo se je v istioi Z velikimi večinami izvoljenih opoaicijonalnih poslancev nijso pripustili v skupščino, a na n]ihova mesta vsedli so se čudni mož)«, ki so pri volitvi propadli. Ali navzlic temu postopanju skupščina nij bila sklepčna, ker se nij se-Šlo poslancev zadostno število. Tako se je morala skupščina z istim dnevnim redom preložiti na ponedeljek. Kako so pa za včerajšnji dan sklepali povoljno večino, se ne da misliti. Drugače ne bo šlo, ko da Be s surovo brezobzirnostjo v novic prekrši ustava in pravica. Ali za dolgo? — to je drugo vprašanje.
O egiptovsk ili razmerah prihaja dan na dan toliko različnih vesti, da je prav težko dobiti kaj zrna iz te zmesi. Toliko je — zdi se — konečno gotovo, da se konferenca snide, in baje ima se sklicati v Carjem Gradu uže v 22. dan t. in. Turčija se ne bode udeleževala teh zborovanj, kakor kaže; morda se pa vender zadnjo uro še premisli, kajti evropske vlasti pregovarjajo jo napeto. Če pa Turčija ne bode hotela pristopiti, posvetovale se bodo vlasti same brez sultana in po teh sklepih razpravljalo se bode s Turčijo. Splošno mnenje je, da se bode stvar rešila mirnim potem. — V Egiptu ustanovil se je nov kabinet z Raghib pašo na čelu, ker sta na to delali osobito Avstro-Ogerska in Nemčija. V ta kabinet stavi se veliko upanja, in nekatera poročila govore, da se bo njemu samemu posrečilo, stvari spraviti v red. Ali središče vsega gibanja tiči v konferenci, ujena določila ali nasvetovanja bodo raerodajna. Zadnji čas hoče se pridružiti posvetom tudi Spanj s k a kot država ob Srednjem Morji, in dvomiti se ne da, da bi jej ne bilo to dovoljeno. (Cf. pozneje došli denašnji telegram našega lista.)
Dopisi.
Z f?o>reiiJskegra 17. junija. [Izv. dopis.] (Omika nemških železniških uradnikov.) Pred kratkim poslal mi je prijatelj s Krasa sodček vina in nekaj družili stvarij po železnici. Naslov pa je napravil nemški, češ, da se učeni nemški uradniki ne bodo Bpodtikavali nad slovenskim naslovom, in da poslatev dojde o pravem času na mesto. Naslov je napravil: Herrn Mate N. in N. Oberkrain, durch Laibach. To je menda vender natančen in nedolžen naslov, a gledite pobalinstvo nemških „ omikanih" železniških uradnikov! Nekemu nemškemu junaku se je v njega nemškem navdušenji zazdelo potrebno, komentirati ta naslov in napisal je: Mate heisst dum dacher dumer N. (Mate je prečrtal.) Ta revež niti nemškega pravopisa ne ume in hoče prodajati svojo učenost! Ne vemo, od kedaj
kustvu pa mi je znano, da kjer je cerkveni zvonik, nij daleko tudi — farovški dimnik in glej! nijsem se varal: predno sem prestavil svoji nogi dvesto-krat, stal sem pred velikimi vrati, ki so se mi ra-dovoljno odprle. Hitečemu po stopnicah navzgor, pride mi nasproti z odprtimi rokami vrli ondotni župnik, g. Jakob Trstenjak, o katerem bi se mogel, ko bi bil kak „političen sitno/," pobahati, da mi je sorodnik, kakor mi sploh žije tudi marsikak so-Soleč po Slovenskem, premda se nijsem „likalw, kakor omenjeni „sitnežB v — Mokarjevej „akade-miji" ....
Da me je gostoljubni gospod župnik prijazno vzprejel, tega mi še omenjati nij treba; isto tako se nečem hvaliti, da me je na „obedu povabil, kur se samo ob sebi razume, če Be pomisli, da je baš poludne zvonilo, ko sva si segla v roke, kar me je zadržalo, da nijsem mogel „preiskatiu, kak glas poje veliki zvon pri — sv. Marjeti na Ptujskem Polji . . .
Okrepčan na duši in telesi ostavim gostoljubno hišo ter se napotim zahvalivši se na ponu-jenej mi vožnji — „per pedes apostolorura" tja po polji   čez  „črni mrtvaški oder"  dravskega mosta
se je dovolilo železniškim uradnikom delati take pobalinske opazk«, — a vemo, da s tem si nikakor ne dobivajo spoštovanja naroda, mej katerim živijo. Naj ae pa še baha ta svojat s svojo kuituro ! Mi opozarjamo slavno ravnateljstvo južne železnice na take spake mer njenimi uradniki, ki celo nedolžno krstno ime na naslovu komentirajo in tako dotičnika javnosti postavljajo v sramoto in posmeh Čast svojo braniti je vsakemu prva dolžnost, naj-menj pa se pustimo zasramovati od uradnikov, mej nami živečih.
■z Ptuja 18. junija. [Izv. dop.] (Kako se nam Slovencem žvižga v seji okrajnega šolskega sveta.) Dne 20. maja letos skleneno je bilo, da okrajni šolski svet ima zborovati vsak tretji četrtek v meseci, vsled česar bila je včeraj dne 15. junija seja. Najprvo smo zdr-njezgali, da sta bila čitana zapisuika poslednjih dveh sej. Poročal sem, da smo dne 20. maja sklenili, da se vsled predloga učiteljske konference od 1880. 1., sprejetega od ondašnjega okrajnega šolskega svetu., ne sme pred četrtim letom počinati pouk v drugem deželnem jeziku, in da se zloraba (pouk v nemščini pred navedeno dobo), kder je v navadi, mahoma odpravi in izvršitev tega skončatka imel je oskrbeti okrajni šolski nadzornik. Ali šolska voditeljstva nijso dobila do včerajšnje seje nikakšnega naloga o tem, zakaj ne? To zagonetko razvozlal nam je od dne 20. maja zapisnik, kateri nosi pod stavkom tega zaključka poznejši pripis dveh redi, učinjen rokoj c. kr. okrajnega glavarja g. pl. Premersteina praveči, da je ta skončatek obustavil ter ga pred ložil deželnemu šolskemu svetu. Čuda! v seji o tei zaustavi nij bilo ničesar omenjeno, ksr so poresnili svetovalci, a obustava našega skončatka se je itak storila, samo da dolže vse ostanee pri starej na-pačnej razvadi. Kje se je po našem skončatku zakon kršil?
Pred početkom daljnih razprav stavil je R. predlog, naj se glede na to, da tu sedimo samo Slovenci, zastopajoči Čisto slovenski okraj, in da je ta nasvet v soglasji z zakonom, sestavlja sejni za pisnik v slovenskem jeziku, kur je sprejeto s sedmimi glasovi proti jednemu; za predlog glasovali so: dr. Ploj, dr. Gregorič, prcf. Žitek, župnik Tr stenjak, učitelj Robic, posestnik Koser in Rajč; proti pa g. Ranner. Okrajni šolski svet obračtf, a pl. Premerstein obrne; hipoma zaustavil je naš sprejeti skončatek zato, ker so pre vsi okrajni šolski svetovalci zmožni nemščine v besedi in pismu in ne kaže se potreba te preinake. — Po §. 29 zakona od dne 8. februvarja 1869 „opravičen ie prvosed-nik okrajnega šolskega sveta zastaviti izvršitev zaključkov, ki so po njegovem nazoru z zakonom v nasprotji in o tem priskrbeti odločbo deželnega šolskega sveta". Goropadno nasilje! za Boga svetega! kaj nasprotuje zakonu v tem skončatku, ako samoodločilna telesina izvoli si svoj materinski
pri Borlu, gori po tihej dolini k sv. Barbari v Halozah, na veseli dom iskrenega Jugoslovana, gosp. Božidara Raiča, ki mi je z glasnim pozdravom odprl vrata gostoljubne svoje hiše, predavši mi po starem slovanskem običaji, s polno čašo rujnega vina — hišne ključe.
Ne bodem popisoval prostodušne postrežbe, s katero mi je blagodarni rodoljub tešil utrudeno telo, niti navajal iskrene njegove „dobrodošliee", 8 katero mi je razjasnil mrak otožne duše, nego omenil bodem samo blagotvornega učinka, ki ga napravlja koli njegova mogotna telesna postava toli njegov neustrašni pogum, da se človek nehote spomni Napoleonovega izreka v Goetheji: „Voila un homme!" . . .
Prežii sem tu na prijaznem griči, sredi zavetne doline mej prisojnimi holmi haložkih goric — srečne, brezskrbne dneve, ne zmenivši se ni za otožno, v mračne spomine vgrezneno minolost niti za tajno, v gosti pajčolan zavito bodočnost, plavaje brezsmo-terno na gladkem valovji jasne zdanjosti, katero je obseval z ljudomilim očesom veledušni moj — „kučegazda". —
jezik za zapisnik svojih posvetovanj ? Pokaj c. kr. postave, ako si ne smemo kot sami Slovenci niti svojih razgovorov zapisavati slovenski? Dobro je opazil na to samosilje g. dr. Gr.: mi Slovenci smo torej kaznjeni za to, ker smo se tudi nemški naučili, kajti nam nij dovoljeno rabiti tukaj v pismu domače besede, ponemčevanje napreduje, a kar mi sklenemo na korist našega naroda, obustavi nam se; ne vemo, zakaj sem hodimo, ako okrajni glavar hoče vse sam po svojej volji odločevati; in deželni šolski svet nam tudi v narodnih zahtevih nij prijazen; — mi polagamo prosved proti takemu posil-nemu ravnanju. R. je pristavil, zločinec, tat ima pravico zahtevati, da se o njem sestavlja zapisnik slovenski, takisto naiprostejša babura, a nam, ki smo 1P> let naukom posvetili in še kesneje nekaj čitali, jemlje se pravica rabiti narodni jezik?
Dr. Ploj omenil je: ta obustava se je mene jako neugodno doteknola, vzhudivša neprijetno misel, vsaj osvedočenje, da vi g. okrajni glavar plavate v nasprotnem stremeni proti našemu narodnemu razvoju in napredku, vi veste, ka jaz ne pretiravam, nego sem le za premoščenje mej strankama, ali ta obustava kaže proti nam strastno nasprotje, mi torej prijavljamo pritožbo proti temu nasilju.
Nij dobro za državo, ako se c. kr. uradniki norčujo z narodom vedno udanim svojemu vladarju, „hrast se omaje in hrib, Slovencev zvestoba ne gane." Kazalo bi v deželnem zboru povprašati c. kr. namestnika za Štajersko, kako se to veže z znanim ustavnim člankom; je li moramo mi vedno ostati pastorki? je li bode nam se do sodnjega dne po mačehinje kruh rezal V
Krajno šolsko svetovalstvo sv. barbarsko in leskovsko, potem občine Veliki Okič, Skorošniak in Velika Vernica vložile so pritožbo na višo oblast zato, ker c. kr. okrajni glavar nij dovolil na naš izrecni zahtev, da se zapisnik p»*še v slovenskem jeziku dne 25. maja 1882 v Leskovci o priliki razgovora in skončatka o neko j ki njeno j šoli zakol-njači nekdo v Varnici. Ta pritožba vložena je pri okrajnem šolskem svetu s prošnjo, da jo blagovoli poslati uradnim potem dotičnej višjej oblasti na dostojno razsodbo. Čital jo je okrajni glavar sam. Stvar je povse jasna in na Čistem po zakonu, da smemo zahtevati slovensk zapisnik, pa c. kr. okr. glavar pl. Premerstein uprl so je naravnoč c. kr. ministerskemu ukazu od dne 6. avgusta 1867, broj 3968, kateri je bil priobčen samemu kot rešilo na njegovo obustavo skončatka, učinjenega od večine okrajnega šolskega sveta dne 6. aprila letos o uvedbi slovenščine kot poslovnega jezika okrajnega Šolskega sveta; ukaz mej drugimi rečmi veleva: zapisnike s strankami . . ., katere to izrecno zahtevajo, sestavljati v slovenskem jeziku". Premersteinovo ravnanje je navpik nasproti temu ukazu, torej sevsema zaslužuje, da se stavi v disciplinarno preiskavo. Onti pa nij dana c. kr. okrajnemu glavarju tolika oblast, da c. kr. zakone in ukaze brezobzirno, vsaj kljubovalno v lice bije.
R. je predlagal, naj se vsled §. 27, odstavek 14 zakona od dne 8. februvarja 1869 sklene, da se velike počitnice za narodne šole ptujskega okraja prelože v dobo od 15. septembra do zaključno 2. novembra zbog trgatve in paše; nasvet je soglasno bil sprejet, samo treba ga je prej predložiti deželnemu šolskemu svetu na odobrenje.
Lani okolo mladega leta zahtevale so občine: Sv. Barbara v Halozah, Sv. Elizabeta v Pohorji, Gradišča, Gruškovec in Slatina po odborovih sklepih, da jim uredi pošiljajo slovenske dopise; takisto je učinil krajni šolski svet pri okrajnem šolskem svetu v Ptuji. Vse je bilo bob v steno, prvomestnik kraj-nega šolskega sveta odbijal je nemške dopise, dokler poslednjič dne 8. junija 1881 mu nij bil nemški dopis okrajnega glavarstva od dne 27. maja lani šiloma dostavljen po biriči v sprevodstvu občinskega predstojnika. Plati ti mu je bilo 1 gld. 68 kr. potroškov. Priziv na deželni šolski svet ostal je brez vspeha. Ti gospodje bi itak bili morali znati zgoraj navedeni c. kr. ministerski ukaz od 1867. 1., saj ga je veleslavno c. kr. nameBtništvo praes. z oaredboj od dne 19. avgusta broj 2175, okrajnim
predstojnikom priobčilo. Okrajni glavar je omenil da še rečeni ukaz nij bil prijavljen onda okrajnemu šolskemu svetu, vsaj je on tako ravnal kot okrajni glavar in bi kot takov moral bil znati višji propis naznanjen politiškim oblastem.
Pred svetlim licem jasnih besed c. kr. mini-sterskega ukaza in še jasnejšega ustavnega zakona ostaje Slovenec bezpraven.
Tako Slovencem žvižga v sejah okrajnega šolskega sveta slavni c. kr. okrajni glavar. Še Bolgari doživeli so osvoboditelja.
Domače stvari.
— („Sokolov" kres) bode se žgal tudi letos v petek, 23. dan t. m., zvečer ob 9. uri na gorenjem Rožniku z umetalnim ognjem. Ko bode gorel velik kres, v tem peli bodo gg. čitalniški pevci.
— (Sneg) zapadel je prešli teden gorenjske gore prav nizko. Na Stolu in Begunjščici bilo ga je toliko, da so morali živino, ki so jo bili uže poslali na planine na pašo, prignati nazaj domov, kajti konji gazili so sneg do kolena; mnogo živine je obolelo. Tudi v dolini pal je sneg od Koroškega doli do kranjskega Pod Korena. Kakor Čitumo v hrvatskih listih, imeli so v Delnicah v hrvatskem Primorji 14. t. m. pol čevlja, po druz h hrvatskih selib pa po 8—4 centimetre visok sneg. Nij čuda, da je vsled tega zavladalo  pravo jesensko vreme.
— (Stanj elska čitalnica) priredi dne 25. t. m. sodelovanjem RifenberSkih in Komenskih pevcev veselico s sledečim sporedom: Loterija, govor, petje, igra. „Gluh mora biti". Vstopnina: udje 15, neudje 30 kr. — Ker je čisti dohodek namenjen za „Narodni Dom" v Ljubljani, sprejemali se bodo hvaležno večji darovi. — Začetek ob 6. uri zvečer. Odbor.
— (Čebelarji) po Gorenjskem tožijo, da se jim bodo čebele slabo obnesle, ker j«; zdaj, ko bi imele brati med in rojiti, silno mr/lo vreme kakor v poznej jeseni. Da si je blizu sv. Janez Kronik, oblačijo se ljudje kakor v najbolj mrzlej jeseni.
— (Iz Bleda) se nam poroča I (J. t. m.: Polagoma jeli so sem uže dohajati tujci, a vender jih nij došlo toliko število, kakor druga leta o tem času, kuj ti vreme je zdaj tu precej hladno, skoraj vsak dan dežuje, in sneg pobelil je bližnje gore zelo nizko. Pri znanem Arnoldu Itikliji je venler uže sedem gostov, večinoma Angležev in pričakuje jih še več z Angleškega.
— (Stari grobovi.) Iz Lesec 86 nam piše dne 15. t. rn.: Vlansko leto uže kopal je tu sredi vasi posestnik vrt, da bi premešal zemljo in bi jo napravil rodovitnejšo. O tej priliki dobil je mej prstjo več novcev, katerih znamenja kažejo, da so stari uže nad 500 let; dobil pa je tudi več ko-stij, popolnem ohranjene človeške čeljusti in ce!6 dobro ohranjen kos svilenega ženskega krila. Ta prikazen ob nila je pozornost na se. Letos jel je kopati dalje in zadel je na popolne grobove. Grobovi ti so ob petih straneh obdani 8 ploščami, poki iti pa bo zopet s kameneno ploščo, na katerej pa so umetno vloženi beli, rudeči in črni kamenčki, tako da se popolnem lehko razločijo različne cvetice, sestavljene iz kamenčkov, in druge podobe. Nekaj takih plošč z umetno vloženimi kamenčki različnih barv vini se lehko uze v ljubljanskem deželnem muzeji. V jednem takem grobu ležalo je vkup osem osob. Včeraj odposlal je posestnik tega kraja, kjer so grobovi, v Ljubljano g. Dežmanu dobro ohranjeno človeško čeljust in črepino. Iz katere dobe 80 ti grobovi in kaj je prej vtalo na tem mestu, se ne ve, — morda nam bode g. Dežman to razjasnil.
—e.
— (Na Slatini) na zemljišči, pripadajočem k Kopačevej vili, našli so nov vrelec kislatine, ki ima po kemičnej analizi gosp. C. Ludvika na Du-naji toliko raznih mineralnih delov v sebi, da se sme staviti mej boljše zdravilne vode.
— (O ubežnikih iz Egipta) piše se v tržaškem listu: Ubežniki ne vzbujajo nikakor naše milosrčnosti, ker so to zgolj ljudje, ki so pribežali v prvem razredu. Izhod iz Egipta, kakor se popisuje v svetem pismu starega zakona, bd je gotovo
mnogo težavneji, nego zdanji, a fízijognomije ostale so si popolnem jednake, in ko se je izkrcal zadnji pribežnik, Čul se je iz ust nekega antisemita glas: „Ende Jud, alies Jud!tt
— („Edinostu) bode počenSi od 1. julija t. 1. izhajala dvakrat na teden. Vrlo!
— (Razpisane službe) na naslednjih ljudskih Šolah: V Postojini, Slavini in Vremah z letno piačo po 500 gld.; v Vipavi, na Slapu, na Ubelj-skem in v Vrbovem s 450 gld. na leto; v Košani, na Ostrožnem Brdu, v Suhorji, v Vrabčah, v Planini in Knežaku z letno plačo po 400 gold. na leto. Prošnje do konca julija t. 1. na okrajni šolski svet v Postojini.
Izpred porotnega sodišča ljubljanskega.
Dne 15. t. m. bil je pred porotniki Tomaž Janez iz Broda pri Št. Vidu nad Ljubljano zaradi hudodelstva požiga. Dne 24 marca t. 1. mej 5. in 6. uro šel je mimo hiše zatofenca Tomaža, kateri je isto ravnokar zapustil z žakljem na rami, kmetovalec Rozman, kateri je bil namenjen k svojemu čevljarju na Vižmarje. Smrdelo mu je, ko je šel mimo, kakor bi se v hiši Tomaža palilo, in ker je bila hiša zaprta, poklical je druge sosede in šli so v hišo ter našli pod streho gorečo gobo, katera je bila pokrita s pokrovom stare skrinje in je uže na pol zgorela in vnela tudi lesena tla pod streho.   Pozneje prišel je župan iz Št. Vida, kateri je s svetilnico vse podstrešje preiskal in našel za tramom drugo, skoraj kakor buča debelo gobo, obdano s bršjem in drugo hitro vnamljivo tvarino, tik slamnate strehe.  Iz go reče gobe so uže letele iskre, in le previdnosti županove] se je zahvaliti, da se je hitro zadušil ogenj, in nij začela goreti hiša Tomaževa,  katera bi, ker je pihal neugoden veter, zanesla ogenj tudi na sla-moj krite hiše Tomaževih sosedov v Brodu. Državno pravdništvo dolži zatoženega Tomaža Janeza, kateri je malo poprej, ko se je našla tleča goba, še v hiši bil, da je hotel svojo hišo zapaliti, da bi dobil zavarovalnino in si ž njo pomagal ter se odpravil iz Broda, kjer je bil jako nezadovoljen.   Tomaž Janez se je namreč v jedno mer ženil, a brez v peha in to mu je bilo malo po godu.  Preselil se je k svo-jej hčeri v Medno in tam živel, a zmirom pravil, da hoče od tam proč, kam drugam. Uže prej jedenkrat, ko so sosedje ga opozorili, naj popravi krov (Man-tel) ne d ognjiščem, — drugače lehko nastane ogenj, rekel je: Kaj zato, saj sem zavarovan za 900 gld. Državno pravdništvo tudi naglasa, da je malo poprej, predno je zažgal, vse, kar je mogel, odnesel in hodil v hišo po prej nenavadnem potu,  namreč čez gmajno  in potem potu tudi odhajal.   Tomaž Janez pa dejanje odločno taji. On pravi da je šel v svojo hišo po nekoliko kaše, katero je potem nesel za živež k svojej hčeri v Medno,  a nikdar da mu nij prišlo na um zažgati svojo hišo. Porotniki (načelnik g. Trtnik) so s 6 proti 6 glasom, vprašanje, ali je Tomaž Janez bndodelstvo požiga izvršil, zanikali, in bil je od sodišča proglašen nekrivim.
(Konec prih.)
Kreditne akcije......... 318 „ . —
London   ,........... 120 „ 10
Srebro............ — „ —
Napol.............. 9 , no1/,
(J. kr. cekini........                                     .   . 5 „ 64
Državno marke    .       .... 58 „ 75
4°/, državne srečke iz i. 1H.*>4   250 gld. 119 „ 75
Državne srečke i/. I. 18o4          100   „ 171 , —
4°/0 avstr. zlata rent«, davka prosta .   . 94 „ 40
Opruka zlata renta 6°/0...... 119 „ 90
•     4«/....... 88 30
„      papirna renta 5°/0 ..... 86 45
5°/,, štajerske zemljišč, odvez. obHff, .   . 104 ., —
Dunava reg. srečke b*L    .   .    100 gld. 113 „ 25
Zeuilj. ohč. avstr. 4*/g0/c zlati zast. listi  . 119 „ 50
Pnor. oblig EHzaherine B*pad. železnice 99 „
Prior. oblifr. Ferdinandove »1 • lelesaiee 106 „ 25
Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ —
Rudidfove srečke.....                        10   „ 19 „ 75
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 124 „ 75
Traiomway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 226 9 75
Loterij 11«» Nrecke 17. junija.
Na Dunaji:  43,     47,      5, 53, 33.
V Gradci:     33,     67,     45, 84, 15.
Posla 110.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Aleksandrija 19. junija. Izseljevanje traje še dalje. Do sedaj je odbežalo 32000 ljudij. Derviš paša nasvetoval je kedivu, naj gre na nekaj dnij v Kajiro, da se pomiri prebivalstvo.
Carjigrad 20. junija. Ko so poslaniki zaradi konference bili pri Porti, odgovoril je minister vnanjih zadev, da v očigled vspeha, ki ga je imela misija Derviša paše v smislu okrožnice od 3. t. m., konferenco smatra neumestno (inopportun). Odgovor ministra smatra se kot kategorična odpoved.
XD-o.:n.Etji3lr£i "borza
dne 20. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta......... 76 gld. 60
Srebrna renta .... .....77   „ 25
Zlata renta..........94   , 45
1860 državno pesojilo.......129   „ 50
Akcije narodne banke....... 826   _ —
kr
TRŽAŠKA
RAZSTAVNA LOTERIJA.
1000 dobitkov = 213.550 gld. Glavni dobitek 50.000 gld.
Jeden loz 50 novčičev.
Kdor hoče razprodajami lože, obrne naj se takoj na loterijski oddelek tržaške razstave, Piazza Grande št. 2, v Trstu. (397—2)
Zahvala.
Za presrfno sočutje o priložnosti bolezni mojega nepozabljivega soproga, gospoda
Štefana Klančiča,
c. kr. okrajnega glavarja v Kamniku,
za nmogobrojno udeležbo pri pogrebu in za darovane prekrasno vence izrekam iz polnega srca vsem, posebno pa velečastitej duhovščini, udom učiteljstva, gospodom županom, gospodom pevcem za njih ganljivo petje, občinsk mu zastopu mesta Kamnika in sploh občinstvu kamniškemu najtoplejšo zahvalo. (413)
Otilija Klančič.
Poletensko stanovanje
v Savljah št. 26 pri Ljubljani, obstoječe iz dveh lepih sob, kuhinje in hrama se priporoča za čas šolskih počitnic. — Natančneje pri posestniku v istej hiši. (4ii)
S tužuim srcem naznanjava vsem forodnikoin, prijateljem in znancem prežalostno novico, da je Vseganiogočnemu dopadlo najino preljubo hčerko
HERMINCO
v osmem moseei njene starosti, po mučne) bolezni denes ob 2. uri popoludne poklicati k sebi.
Pogreb bode v sredo 21. t. m. iz Bistrice na pokopališče farne cerkve trnovske.
V Ilirske j Bistrici, dne. 19. junija 1882.
Terezina Kavčič, roj. Kotnik,
Dr. Jakob Kavčič,
(412) starši.
Gledališče Variet6 rodovine Schopl
ii(L cesarja .TožoiU trjjjii.
Vsak dan ob 8. url z veder (414)
mm- VELIKA PREDSTAVA ~mm
iz fizike, magije, eloktrlclteto in magnetizma poleg prikaznij duhov in slik sveta.
Cene: I. prostor 40 kr., II. 30 kr., III. 20 kr., galerija 10 kr. Otroci in vojaki brez šarže plačajo na polovico.
L
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
ordinira v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
uiuetalne zobe in zobovje
dobro in brez bolečin. (77—38)
JOSIP INOCENTE
iz Fostdjine (221-4)
priporoča po zelo nizkej ceni najboljše. Iluo neinlete
oljnate in suhe barve, firneže in lake ter najlepše čopiče (penzlje) vsake vrste.
Vnanja naroči a se urno in zanesljivo izvrSujejo.
.a.2  .2 i c«
«- »a o
2 a
w 5
1 =
H
® .a
Ž*1
I .2-"
i     S---|_
O 'O
M s m X>
si rt
a, 51
5
OI  A e
t"« rt.£f
S3
"3 «J«
" K s £
i i
o En
e3
Oh
'   . B
9 S3
>J=Q
rt
« a
s s
00 rt ff
Cu Q
o
»O C H
0
2 'E rt
- 5s
=•     > .£ SWS "C
•t -i H I 03 rt
o 03
X2
o* o
O
fifi
s'5
o > «5"
rt = M M rt «o »- «¡a <^ —
rt 2 —
PN -7i
rt 'm rt "—>"-£> :~ 0 CM H 3 j a
II
tb"rt' rt a
n as
■*r rti
a .g,
> o □o ^
i*
a*
a b
Oh rt
■
2 00
JO r+
>
,'©•3 ta tr
a
rt
S2Q
ca
3S    -5 53
rt v
3
Iiekarja HVussliaiiiiier-Ja
zdravstvena vina.
Svarilo: Ker se večkrat poskuša, moj preparat z drugimi popolnem nevplivnimi, da, večkrat celo škodljivimi mešanicam! nadomestiti, opozorujem p. n. kupovalce, naj pazno in odločno J. NuHsbaumer- jevo kin»-želeano- in kina-nmlagtt-vino zabtevajo.
Kina-železno-malaga-vino
je jedin popolnem zanesljiv in neškodljiv na zobe vplivajoč dober pripripomoček za mu p m v! juii.je in £ift£cnje krvi, zh hitro odpravo bledice in za odpravo poinmiujkajtt krvi, proti boleznim v /«-lo<U-i. migreni* |>o«l|eroma9 Hkro-I11 LoznoHii, proti boleznim v Jabolku, goltunci in na pluC»b.
na-maiaga-vino,
1
posebno krepilen pomoček za slabotne otroke in ženske po prestanih težkih
boleznih, osobito po otročjej postelji.
Spričevala: V raznih slučajih rhahitise, skrofuloze, anemije rabil sem kina-železno-malaga-vino od g. lekarja J. Nussbaumer-ja; uspeh je bil zelo ugoden in jaz morem to vino zaradi lehke prebavljivosti, okusnosti in izvrstnega učinka najtopleje priporočati.
Na Dunaji, v decembru 1880. (441—12)
Dr. Fürth,
c. kr. vseuoilifični docent, predstojnik odd. obč. poliklinike.
Potrjujem, da sem v kina-žclezno-malaga-vinu lekarja g. J. Nussbaumer-ja v Celovci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. Line na D., 1880. Prof. dr. J. B. Thaler s. r.
Radostno potrjujem podpisani, daje kina-železno-malaga-vino lekarja g. J. Nussbaumer-ja preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter svojej lastuosti mnvžitelj krvi in pospešujoč prebavljenje in da vse druge železne preparate zelo prekosi.
Line na D. Dr. E«. Winternit*.
Pošljite mi s prihodnjo pošto 10 steklenic VaSe^a kina-železno-malaga-vina, kateri je mojo ženo, ki več let trpi na spodnjem telesu, smrti rešil.
Na Dunaji, 18. oktobra 1880. Dr. Ig. Weiss.
Razpošiljalna zaloga: J. Ntissbanmer, lekar v Celovci.
Zaloge is Kranjsko.  V Ljubljani: €}. Piceoli. lekar.  V Metliki: F. Uu.ii», lekar. V Radovljici: A. Roblelc, lekar.
Izdatelj in odgovorni urednik M ak.su Ar mu:.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".