<
>
I-
<n
Q
3
V)
-I
O
Delaj,
kot da boš živel sto let, živi, kakor da boš jutri umrl.
Pregovor več narodov
naš tednik
Številka 4 Letnik 53
Cena 15,- šil. 1,09 evra el 50,-SIT
26.
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
petek, januarja 2001
CITAT TEDNA
Ko zahaja
Marija Makarovič na teren, vedno išče stik s preprostimi ljudmi.
slavnostni govornik ob podelitvi XXII. Tischlerjeve nagrade dr. Janko Zerzer
Šolstvo: Gehrer odriva odgovornost na deželo
—■	■ -	.-	. . === Stran 2
Ivo Vajgl, slovenski veleposlanik na Dunaju, zavzema v pogovoru za NT stališče k aktualnim vprašanjem o slovensko-avstrijskih odnosih.
Strani 10/11
Občini Suha in Dravograd sta minuli petek podpisali pogodbo o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju.
Stran 7
Več jezikov znaš, več veljaš
Tako se je glasil nagrajeni govor Dominika Rozmana iz Lepene, učenca 3. letnika Dvojezične TAK. Vsako leto NSKS in KKZ ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, ki jo je letos prejela dr. Marija Makarovič, organizirata tudi govorniški natečaj za višje-šolce. Na sliki predsednik NSKS Sadovnik čestita nagrajencu Rozmanu, ob njem sta še udeleženki natečaja Suzana Djekič in Marija Barlič.
Stran 5
ŠPORT
Smučarji ŠD Šentjanž žanjejo uspehe na raznih smučiščih, predvsem izveska kluba Daniel Užnik in mladi Mihael Sablatnik.
Strani 14/15
2
Politika
Politika
3
Janko Kulmesch
Komentar Našega tednika
7. člen bolj na papirju
A nketa NAŠEGA TEDNI-/X KA na temo: občinski # %uradi - slovenski uradni jezik v praksi (stran 3) zelo nazorno prikazuje vso žaloigro okoli 7. člena avstrijske državne pogodbe. Na eni strani je zakonodaja sama zelo restriktivna, saj je po uredbi k zakonu o narodnih skupnostih 1977 slovenščina kot uradni jezik dopuščena samo na 14-ih od 35-ih dvojezičnih občin (po uspešni Voukovi pritožbi se bo število uradno priznanih dvojezičnih občin zanesljivo zvišalo, kajti pridružila se jim ne bo samo Dobrla vas). Na drugi strani pa se moramo zavedati, da tudi v občinah, ki so kljub restriktivni zakonodaji uradno dvojezične, nikakor ni tiste živete dvojezičnosti, ki so si jo predstavljali očetje avstrijske državne pogodbe.
Izjema so v vsakem oziru Selani, sorazmerno blizu pa so jim v Globasnici, Pliberku,^ nad Pliberkom, v Železni Kapli in Bilčovsu.
Uveljavljamo 7. člen tudi v dnevnem življenju?
na Bistrici
Zadeva se začenja
zatikati že pri slovenskih/dvojezičnih obrazcih. Občinski uradi Bistrica nad Pliberkom, Bistrica v Rožu, Borovlje, Suha, bolj ali manj pa tudi Žrelec in Rožek jih sploh nimajo v predalu. Večinoma utemeljujejo to z manjkajočim povpraševanjem občanov. S tem seveda niso povedali cele resnice, kajti tudi v občinah brez dvojezičnih obrazcev (Bistrica nad Pliberkom, Bistrica v Rožu) so primeri, ko se poslužujejo slovenskega uradnega jezika v pisni obliki. Bo že prej resnični vzrok za manjkajoče slovenske/dvojezične obrazce ta, da se tej ali oni občini zdi dvojezičnost nepomembna, nekaj kočljivega, čemu se je treba, če le gre, izogniti.
Drugo, za narodno skupnost najmanj tako žalostno vprašanje pa je, v kateri meri se v občinah, kjer so na voljo slovenski/ dvojezični obrazci, teh tudi poslužujejo. Po izjavah vodij občinskih uradov je slovenskih uradnih aktov v pisni obliki v najboljšem primeru 5 odstotkov (v glavnem slovenska društva), medtem ko se v ustni obliki poslužuje slovenščine kot uradnega jezika relativno veliko občanov (Sele npr. skoraj 100%, Globasnica 60 %, Pliberk 50 %).
Nenazadnje pa ne gre prezreti, da je jezikovna kvalifikacija uradnikov v pretežni večini zelo pomanjkljiva. Prevladuje bolj znanje „po domače". Nočem zvrniti krivde za to na občinske tajnike in tajnice; krivdo vidim v prvi vrsti v sistemu oz. pri tistih, ki so zanj politično odgovorni. Od njih je odvisno, kakšni so okvirni pogoji za čim uspešnejše in doslednejše izvajanje ustreznega določila 7. člena ADP.
Odgovornost pa je tudi pri pripadnikih narodne skupnosti in njenega političnega zastopstva. Na to so še posebej opozorili člani Društva slovenskih pravnikov, ki so pretekli petek, 19. januarja, razpravljali v gostišču Juenna o nedavni odločitvi ustavnega sodišča v smislu Voukove pritožbe in njenem pomenu za narodno skupnost. Naš skupni cilj naj bi bil konkretno, delati na tem, da bi postale pravice, ki jih vsebuje 7. člen, tudi živeta realnost v narodni skupnosti.
Očitno se nam vsem
namreč še vedno ni dovolj močno zasidralo v zavest prepričanje, da ne zadostuje imeti pravice samo na papirju ali se zanje zavzemati na raznih narodnih shodih in političnih sestankih. Uveljavljati jih je treba tudi v dnevnem življenju.
Šolstvo: Gehreodriva odgovornost na deželo
■	Pogovor NT z ministrico Elisabeth Gehrer
■	Škandalozno ravnanje deželnega šolskega sveta
% »pogovoru z NAŠIM TEDNI-\ / KOM je ministrica za šolst-V vo Elisabeth Gehrer zelo jasno poudarila, da je pristojna samo za to, da se uresniči odločitev ustavnega sodišča. Dobesedno je dejala: „Ustavno sodišče je odločilo, da je treba uvesti dvojezični pouk tudi na 4. šolski stopnji. Nič več in nič manj. Samo to je v moji politični odgovornosti in to se bo tudi zgodilo.”
Za vsa druga vprašanja, ki so s tem povezana, npr. za vprašanje razrednega učitelja, se ministrica Gehrer „na vsak način" ne čuti pristojno. Večkrat je decidirano izjavila: „Za vprašanja je pristojna dežela Koroška. Mene s temi zadevami sploh ne bodo zadolžili. Sploh pa mora dobiti dežela več pristojnosti, ker jih na drugih področjih zaradi EU izgublja”
Prav tako je poudarila, da bodo, kakor na prvih treh šolskih stopnjah, tudi na 4. stopnji uvedli sistem razrednega in asistenčne-ga učitelja. Nadalje je izpostavila, da bosta oba učitelja poučevala v „teamu". Isto je v pogovoru za prejšnji NAŠ TEDNIK povedal tudi deželni glavar Haider. Na vprašanje, ali bo moral biti razredni učitelj dvojezično kvalificiran, pa je ministrica Gehrer odgovorila: „O tem mora prav tako odločati dežela."
Hkrati je ministrica za šolstvo sporočila, da se za učitelje pripravlja nov zakon o službenem pravu, v katerem „bi lahko rešili mdr. vprašanje razrednega učitelja na dvojezičnih šolah”". Kar zadeva zahtevo platforme enojezičnih učiteljev, da je treba zagotoviti enakopravnost enojezičnih učiteljev prav tako glede plač (za isto si, kot sta poudarila v prejšnjem NAŠEM TEDNIKU, prizadevata tudi Haider in svobodnjaški zastopnik v šolski komisiji Strutz), pa je dejala, da se bodo o tem pogovarjali v šolski komisiji. Osebno je prepričana, da bo uspelo priti v komisiji do usklajenega stališča. Hkrati je zrazila svoje veselje, da je „deželni zbor v smislu štiristrankarskega pakta soglasno sprejel narodnostni konsenz".
Kar zadeva vprašanje ravnateljev dvojezičnih ljudskih šol, je bila ministrica Gehrer prav tako zelo jasna. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je poudarila: „Tudi to vprašanje je izključno v deželni pristojnosti”. In kaj pravi k priča-
Ministrica Gehrer je imenovala
Tomaža Ogrisa za člana šolske komisije, vendar „v smislu uravnoteženosti" (Harmina) ne sme v njej sodelovati.
kovanju zastopnikov narodne skupnosti ter k obljubi, ki jim jo je dal deželni glavar Haider, da naj bi se to vprašanje rešilo v okviru šolske komisije? „To ne pride v poštev. Še včeraj (v torek, 23. januarja - op. ured.) sem s Haiderjem o tem govorila. Tudi on mi je potrdil, da se bo vprašanje ravnateljev rešilo na Koroškem.”
Ogris ne sme biti član
komisije. Kakor smo že pred tedni poročali, deželni šolski svet vodje manjšinskega oddelek Tomaža Ogrisa ni imenoval v šolsko komisijo. Prejšnji teden sta predsednika NSKS in ZSO, Sturm in Sadovnik, proti temu pri šolski ministrici Gehrer pisno protestirala. Poudarila sta, da si ne moreta predstavljati uspešnega delovanja komisije, ne da bi v njej kot strokovnjak sodeloval tudi vodja manjšinskega oddelka.
Reakcija ministrice je bila pozitivna: NAŠEMU TEDNIKU je povedala, da je Ogrisa imenovala kot izvedenca. Dejansko bi se Ogris udeležil že prve seje komisije (včeraj, 25. januarja, po redakcijskem zaključku). Očitno pa je prišel s strani vodstva deželnega šolskega sveta ukaz, da se ne sme udeležiti seje, kar je posredno potrdil tudi poslovodeči predsednik Harmina. Za NT je poudaril, da „smo smo se z Ogrisom amikalno dogovorili, da v smislu uravnoteženosti ne sodeluje v komisiji”.
Kakšen je bil ta „amikalni dogovor”, si lahko predstavljamo - za nas je to vsekakor škandal.
Ogris sam ni hotel zavzeti stališča.
Janko Kulmesch
Ob 22. obletnici Tischierjeve smrti, 23. januarja 2001, so predstavniki NSKS in KKZ, ravnatelje Slovenske gimnazije mag. Jože Wakounig,.predsednik Mohorjeve družbe rektor Ko-peinig in članici Tischierjeve družine tudi letos obiskali njegov grob na žrel-skem pokopališču. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik je po polaganju venca opozorit na aktualnost Tischierjeve oporoke, še posebej, kar zadeva manjšinsko šolstvo. Poudarit je, da „obvezuje	oporoka ustanovitelja
NSKS in očeta Slovenske gimnazije tudi nas mlajše" in da „si hočemo v njegovem duhu prizadevati za enakopravnost narodne skupnosti na vseh področjih".	Foto: F. Sadjak
URADNE DVOJEZIČNE OBČINE
Kako se poslužujejo slovenščine v praksi?
Anketa NAŠEGA TEDNIKA. Po uredbi k zakonu o narodnih skupnostih 1977 (stanje: pred Voukovo pritožbo) imajo v spodaj navedenih 14-ih občinah pripadniki narodne skupnosti pravico, da se poslužujejo slovenščine kot uradnega jezika. Pozanimali smo se pri vodjih občinskih uradov: In kakšna je praksa?
O So na vašem občinskem uradu na voljo obrazci tudi v slovenščini?
© Znajo uradniki slovensko (ustno, pisno)?
© Kakšen je delež občanov/občank, ki se poslužujejo slovenskega uradnega jezika?
PLIBERK
O Da.
© Vsak zna slovensko, dva od njih perfektno.
© Ustno: 50 %; pisno: 5 %. Vodja urada: Franz Sourij
GLOBASNICA
O Da.
© Pasivno ysi, od njih trije tudi aktivno, eden tudi v pisni obliki. © Ustno: 60 %; pisno: 5 %. Vodja urada: Lojze Opetnik
ŽELEZNA KAPLA
O Da.
© Ena sodelavka obvlada slovenščino pisno in ustno, vsi ostali se lahko pogovarjamo.
© Ustno: 10-20 %; pisno: manj ko 5 %.
Vodja urada: Christian Koschlak
BISTRICA NAD PLIB.
O Ne.
© Pisno eden, ustno razen enega vsi, vsaj po domače.
© Ustno: tretjina, pisno; manj ko 5 %.
Vodja urada: Hans Britzmann
BISTRICA V ROŽU
O Ne.
© Nihče, sama pa se ravno učim slovensko.
© Ustno: nihče; pisno: manj ko 5 %.
Voditeljica urada: Sonja Feinig
SELE
O Da.
© Vsi ustno in pisno.
© Ustno: skoraj 100 %; pisno: 50-60 %.
Voditeljica urada: Marica Čebul
BOROVLJE
O Ne.
© Od 20-ih štirje ustno (v narečju), dva pisno.
© Ustno: manj ko 5 %; pisno: nihče.
Vodja urada: Felix Sattmann
BILČOVS
O Da.
© Razumejo vsi, pisne vloge pa
prevaja dr. Janko Ferk.
© Ustno: 15-20 %; pisno: manj ko 5 %.
Vodja urada: Rudolf Esel
SUHA
O Ne.
© Dva, od tega eden tudi v pisni obliki.
© Ustno: 5-10 %; pisno: manj ko 1 %.
Vodja urada: Josef Plimon
ŠENTJAKOB V ROŽU
O Da.
© Od 10-ih uradnikov razumejo slovensko vsi; eden od njih obvlada slovenščino v ustni in pisni obliki.
© Ustno: 20-25 %; pisno: morda 10 %.
Vodja urada: Karl Zenz
ROŽEK
O Ne; izjema: gradbene zadeve.
© Od 15-ih razumeta dva malo narečje; pisno nihče.
© Ustno: nihče; pisno: pred več leti en kazenski, lani pa en poročni akt.
Vodja urada: Gerhard Melcher
ŠMARJETA V ROŽU
O Da.
© Dva v narečju, pisno nihče.
© Ustno: morda 5 %; pisno: nihče.
Vodja urada: Hermann Orasche
ŽRELEC
O Večinoma ne.
© Edino vodja občinskega urada (tako pisno kakor ustno).
© Ustno: 2-3 primeri mesečno; pisno: nihče.
Vodja urada: Adolf Windisch
ŽITARA VAS
© Večinoma da.
© V narečju vsi, pisno eden.
© Ustno: 10-20 %; pisno: manj kot 5 %.
Podatke je posredoval: občinski uradnik Josef Kresnik (vodja občinskega urada je na dopustu).
Anketo pripravil Janko Kulmesch
4
Kmetijstvo
Štefan Do-mej:	„FPÖ
želi BSE izkoristi za strankarsko politiko! “
DANES V PETEK
BSE: izredna seja zbornice
Hrastovica. Na zahtevo svobodnjaških kmetov bo danes, v petek,
26. januarja,
(ob 9.30) izredni občni zbor Koroške kmetijske zbornice.
Glavna točka na dnevnem redu so ukrepi v zvezi s krizo bolezni norih krav (BSE. Frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov dipl. inž. Štefan Domej je na nepričakovani sklic izrednega občnega zbora menil, da očitno želijo svobodnjaki krizo izkoristiti za svojo strankarsko politiko.
AKCIJA DEŽELE
Tudi Zadruge jemljejo „moko“
Dežela Koroška je iniciirala akcijo, v okviru katere lahko kmetje na skupno 40-ih zbiralnih točkah oddajo živalsko moko, s katero je odslej prepovedano krmiti živino. Med 40-imi zbirališči so tudi vsi Za-druga-marketi s kmetijskim oddelkom. Kmetje lahko živalsko moko oddajo od 2. do 9. februarja. Akcijo financira v prvi vrsti zveza (Bund), kmetje pa za moko ne dobijo odškodnine.
Kmečki ples z Lojzetom Slakom
v soboto, 24. januarja, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Nastopata tudi:
MoPZ Edinost Sieben Kvartet bratov Smrtnik
Shultle-prevoz po celi Podjuni!

Živinozdravnik dobro pozna zdravstveno stanje živine na kmetijah, ki jih redno obiskuje in oskrbuje, s tem pa zagotavlja, da potrošnik dobi na mizo kakovostno meso.	Foto: Kumer
Partnerstvo „živinozdravnik & kmet“ ustvarja zaupanje
Živinozdravnik! poznajo položaj na naših kmetijah. Za kakovost mesa je važno sodelovanje med kmetom, živinozdravnikom in potrošnikom.
Kot živinozdravnik dobro poznate kmetije na južnem Koroškem. Kakšen je trenutni položaj na naših kmetijah. So kmetje zelo prizadeti?
GRILC: Pravzaprav ne - bolj so ogorčeni! Velika večina kmetov je mnenja, da mora popolnoma ne-upravično nositi posledice škandala, ki ga je v bistvu sprožila kmetijska industrija v drugih državah. Večina naših kmetov proizvaja krmo doma, in to je zelo pomembna osnova za kakovost. Zato je razumljivo, da so naši kmetje ogorčeni, in je logično, da nimajo nobenega razumevanja za vse tiste „črne ovce“, ki so kršili predpise in s tem oškodovali na stotisoče drugih.
Torej ste mnenja, da so vse naše kmetije brez BSE ter da je tudi v prašičje reji vse v redu? GRILC: Črnih ovc nikoli in nikjer ne moremo izključiti. Kar se tiče BSE, je znano, da bolezen pri nas še ni izbruhnila, kar pa ne izključuje, da nikoli ne bo. Ker je pri nas krma z živalsko moko že leta prepovedana in ker so kontrole pri uvozu govedine iz drugih držav zelo stroge, je verjetnost izbruha zelo nizka.
Tudi v prašičjereji je zdaj prepo-
vedana krma z živalsko moko. Velik nevarnostni potencial za zdravje človeka pa so nekontrolirane indikacije medikamentov -deloma tudi nedovoljenih. Za vse tiste kmetije, kjer sem npr. jaz hišni živinozdravnik - isto velja tudi za druge kolege - lahko garanti-
ram, da dobi žival samo po potrebi medikament in da je čakalna doba, preden žival zakoljejo, dovolj dolga, da ni več sledov medi-kamenta v mesu.
Kje vidite izhod iz krize ?
GRILC: Še bolj pomembno bo ustvarjati zaupanje med kmeti in kupci - potrošniki. To pa je v bistvu samo mogoče, če kmetje lahko garantirajo kakovost in o tem prepričajo tudi kupca. Pomembno
kontrolno funkcijo ima tudi živinozdravnik, ki prav tako delno odgovarja za garancijo.
Prišlo bi lahko do boljše kooperacije med kmeti in trgovinami, na primer z našimi Zadrugami. Dobra ideja bi bila na primer, da bi naši Zadruga-marketi prodajali le še goveje in svinjsko meso z naših kmetij. Npr. takole:	„Danes
prodajamo meso s Kučejeve kmetije v Strpni vasi“. Prepričan sem, da bi tudi kupci to zelo pozitivno sprejeli, ker pač poznajo kmeta in njegov način kmetovanja.
AH sami trenutno jeste meso ?
GRILC: Tudi zdaj brez pomislekov jem goveje in svinjsko meso. Seveda pa le s takih kmetij, od katerih sem sam prepričan, da delajo kvalitetno. S tem pa smo spet tam, na čemer bomo morali v prihodnje še bolj delati - na skupni regionalni znamki, na domačih proizvodih. Mesa iz drugih držav v naših trgovin ne bi smeli prodajati, ker za tako meso nihče ne more garantirati.
Silvo Kumer
Naši kmetje se naj
ne solidarizirajo s tistimi, ki so z nepravilno krmo sprožili bolezen in so tako ukradli denar tem, ki v redu kmetujejo[
Živinozdravnik mag. Rihard Grilc
Kultura
XXII. TISCHLERJEVA NAGRADA
5
Raziskovalka naših krajev in ljudi
Minuli torek sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev podelila XXII. Tischlerjevo nagrado etnologinji dr. Mariji Makarovič za njene zasluge na področju raziskovanja življenja koroških Slovencev.
p^redsednik Narodnega I—^ sveta Bernard Sadovnik je na torkovi podelitvi XXII. Tischlerjeve nagrade pozdravil številne častne goste iz političnega, kulturnega, gospodarskega, cerkvenega in šolskega življenja koroških Slovencev. Med njimi pa je lahko prvič na Koroškem pozdravil državno sekretarko z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu gospo Magdaleno Tovornik. Prav posebej pa je pozdravil letošnjo nagrajenko, etnologinjo dr. Marijo Makarovič, ki je zaslužna za to, da je etnološko raziskovanje med Slovenci na Koroškem doživelo pravi razmah. Opozoril je na njeno prizadevanje, da v svoje raziskave vključuje mlade raziskovalce, kar bi si Sadovnik želel tudi na drugih področjih, poudaril je tudi pomen njene raziskovalne dejavnosti za narodno skupnost.
Slavnostni govornik
predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer je predstavil obširno in bogato delo nagrajenke. Poudaril je „da je Koroška postala ena njenih velikih ljubezni" in prebral odlomek iz njenega dnevnika: „Veliko razmišljam o ljudeh, ki jim je vsakodnevna alternativa biti Slovenec. Razmišljam o tem, od kod ljudem moč, da se še vedno trudijo. Mogoče zato, ker je to edina možnost pokončnega preživetja, mogoče zato, ker bi odpadnika do konca življenja peklo, da ni vzdržal. Mi v matični domovini pa se trudimo, ali vsaj večina se trudi za gmotne zadeve.” Zaključil pa je govor z besedami: „Med nami ni človeka, ki bi koroške ljudi in kraje tako do podrobnosti poznal kot ona".
Prireditelji so za nagrajenko pripravili presenečenje: nastop odlične violinistke Nine Popot-nig ob klavirski spremljavi Nataše'Sienčnik. Velika želja Marije Makarovič je namreč bila igrati v orkestru Slovenske filharmonije ali pri Radijskih simfonikih in je v mladostnih letih intenzivno vadila igranje na svoji violini.
Dr. Marija Makarovič
se je v svojem govoru zahvalila vsem, ki so ji v letih, ko je prihajala na Koroško, pomagali. Pri tem bi izpostavili le dve imeni izmed neštetih. Zahvalila se je tajniku K KZ Nužeju Tolmaierju, ki jo je povabil na Koroško, pa Micki Mischkulnig, pri kateri je nabirala in še nabira nove moči, seveda pa tudi vsem političnim in kulturnim predstavnikom, mladim sodelavcem in seveda „svojim dobrim ljudem”, h katerim je hodila in pri njih zapisovala njihove življenjske zgodbe. Zahvalila pa se je tudi svojim bivšim sodelavcem iz muzejev, ki so jo počastili z navzočnostjo ob podelitvi nagrade. Prisrčno je povedala, da je sprejela nagrado z velikim veseljem, vendar tudi z veliko obvezo, da bo še naprej raziskovala na Koroškem. Poudarila je, da prihaja na Koroško zato, ker ve, da so tukaj njeni bratje in sestre. Obrnila se je na navzoče politike, predvsem je omenila državno sekretarko, in jih poprosila, da se naj po svojih močeh zavzemajo za koroške Slovence. Dala je tudi nasvet svojim mladim kolegom, da naj pridejo raziskovat na Koroško, ker da je
v Ljubljani več takšnih Marij Makarovič. Govor pa je zaključila optimistično, ker jo razveseljuje dejstvo, da je na Koroškem zelo dejavna prav mladina.
Slavja, ki se ga je udeležila velika množica ljudi, pri katerih je Marija Makarovič dobivala podatke za svoje raziskave, je oblikoval MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela.
Na govorniškem natečaju, ki je bil na sporedu 19. januarja na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, je zmagal učenec 3. letnika Dvojezične trgovske akademije Dominik Rozman iz Lepene na temo: Več jezikov znaš, več veljaš -2001 evropsko leto jezikov. S svojim samozavestnim nastopom je prepričal žirijo, predvsem s tem, ker je v govor vpletel tudi osebna doživetja in nakazal na problem, da slovenski starši ponekod svojim otrokom ne posredujejo slovenščine. Drugo nagrado je prejela učenka Višje šole v Šentpetru Nina Kranjc, tretjo pa Suzana Djekič,_ učenka Trgovske akademije. Četrto mesto je zasedla Marija Barlič. Žal Slovenska gimnazija pri natečaju ni sodelovala.	gf
Jelena Leiler iz Blač na Zilji je na slavnosti čestitala nagrajenki z naslednjimi besedami:
Cenjena Marija!
Rož, Podjuna, ZHa - nage/j-rožmarin
Naj Tebi moj skromni „ziijšča puše/č“pove, kako zelo miZilani Tebe častimo. Prav meni, ki sem najbolj oddaljena od slovenskega delovnega središča, je bii Tvoj prihod do mene vedno kot ogrevajoč sončni žarek - luč v neki mrzli, tuji temi. Tvojo materinsko milo skromnost in Tvojo odkritosrčnost sem si vzela za vzgled. Kadar mislim na Tebe, pride prav ta izrek do močne veljavnosti: Modrost daje milini moč in milina daje modrosti sijaj. „Simplex sigillum veri". Po domače: „Preprostost je pečat resničnosti" in prav to Tebe tako odlikuje!
Sprejmi iskrene čestitke k Tvoji dr. Tischlerjevi nagradi in še mnogo let neutrudljive dejavnosti Ti srčno žeti tvoja Jelena
6
Iz naših občin/kultura
V	CELJU
Oraže odlikovan
Celje. Sklad R Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti je podelil Selanu Ediju Oraže-tu srebrno plaketo za dosežke na glasbenem in gledališkem področju. Oražeta je predlagala Krščanska kulturna zveza. Zlato plaketo sklada je mdr. prejel Prevaljčan Mitja Šipek.
„POLIT-TRENING“
Odborniki na „šolski klopi“
Tinje. Globaški občinski odborniki Enotne liste želijo postati še bolj uspešni v političnem delu. V ta namen so si najeli znanega „polit-trenerja“ Martina Hocheggerja, ki naj bi Globašanom pomagal pri realizaciji političnih ciljev. Seminar bo trajal od petka, 26. januarja, od 16. ure, do sobote, 27. januarja, do 19. ure.
V	TINJAH
Učenje jezikov
Tinje. 23. januarja se v Tinj-skem domu pričnejo različni tečaji za učenje tujih jezikov. Podrobne informacije so objavljene v Dialogu, dajejo pa jih tudi po telefonu:	04239 /
2642.
SLOVENJ GRADEC
Predstavili so se v Berlinu
Berlin. Z razstavo dveh znanih umetnikov, slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca in kiparja Mirsada Begiča iz Ljubljane, se je slovenj-grajska galerija pod vodstvom direktorice Milene Zlatar predstavila v Berlinu. Razstava je bila v mestnem delu Berlin - Spandau v graščini Zitadelle. Delegacijo, v kateri je bila tudi galeristka Marija Si-koronja, je sprejel ambasador Alfons Naberžnik. Glasbeno je vernisažo olepšal Mežiški pevski zbor s 30-imi pevci.
ambasador
Alfons
Naberžnik
Nove slike v Posojilnici-Bank sije ogledal tudi župnik Jurij Buch, ki sta mu strokovno stati ob strani „hišna galeristka“ Majda Wüster in galeristka Marija Šikoronja (z leve).	Foto: Kumer
Že 8 let Galerija Šikoronja tudi v banki v Šentjakobu
Dvakrat letno menja galeristka Marija Šikoronja slike v svoji „ekspozituri“ v Posojilnici-Bank v Šentjakobu.
Šentjakob v Rožu. Leta 1992 je Posojilnica-Bank Šentjakob obnovila bančne prostore. Tedaj se je sodelavki Majdi Wüster porodila zamisel, da bi bančne prostore olepšala in za oko obogatila s slikami domačih umetnikov. Iz tega je potem nastalo več, kot so si prvotno zamislili. Majdi Wüster se je namreč dogovorila z rožeško galeristko Marijo Šikoronja, ki je banki ponudila več, namreč stalno razstavo znanih umetnikov iz celotnega alpsko-jadranskega prostora prostora.
Dvakrat letno zamenjata Majda Wüster in Marija Šikoronja slike. Tako so v zadnjih osmih letih v Posojilnici-Bank Šetnjakob bile razstavljene slike znanih umetnikov kot so to Valentin Oman, Karl Vouk, Giselbert Hoke, Inge Vav-ra, Drago Druškovič, Gustav Januš, Roswitha in Hugo Wolf, Janez Bernik, Zdenko Hurjan ali Bogdan Borčič, da naštejemo le nekatere.
Odmev na slike oz. stalno razstavo je pri strankah Posojilnice zelo pozitiven in poživi celotno banko, pravi Majda Wüster, ki je strankam tudi na voljo za vprašanja o slikah in umetnikih.
Galeristka Šikoronja, ki v Rože-ku že 15 let vodi galerijo, vidi v stalni razstavi v Posojilnici-Bank v Šentjakobu- možnost, da publiki po drugi poti približa umetnost in seveda dela reklamo za večje razstave v svoji galeriji v Rožeku. Šikoronja: „Ljudje postanejo radovedni in potem pogosto pridejo tudi v galerijo v Rožek".
Svojo tretjo „ekspozituro“ ima Marija Šikoronja v piceriji Časa
Barbara v Rožeku. Tam so trenutno razstavljene slike Giselberta Hokeja. Lastnik picerije, ki tudi sam rad slika, je navdušen nad idejo in vedno spet poroča o pozitivnih odmevih svojih gostov. Za Marijo Šikoronja je to potrdilo, da je naredila pravi korak, da galerijo približuje ljudem in tako spodbuja zanimanje za umetnost.
Silvo Kumer
Za našo centralo v Pavličevi ulici v Celovcu, iščemo angažirane-ga(o)
SVETOVALCA(KO) PRIVATNIH STRANK
Vaša naloga bo celovito in poglobljeno svetovanje obstoječih strank, ter ustvarjanje novih, dolgoročnih kontaktov. Iščemo človeka, ki rad dela z ljudmi, ki zna razumeti stranko in ji primerno svetovati; ima pozitiven nastop, je fleksibilen in konsekventen pri sklepanju poslov. Predpogoj je dobro znanje slovenščine in nemščine; drugi tuji jeziki so zaželeni.
Ponujamo vam zanimivo delo, možnost široke izobrazbe ter zanesljivost in tradicijo uspešne banke. Odvisno od vaših zmožnosti, boste delali kot vsestranski svetovalec strank, kot strokovnjak za vrednostne papirje ali pa kot blagajnik.
Pisne prošnje z običajnimi prilogami, ki se seveda zaupno obravnavajo, pošljite na:
ZVEZO - BANK, Paulitschgasse 5-7, 9020 Klagenfurt/Celovec v.r.: prok. Gertrude Kraxner, tel: 0463 512365 - 30.
7
Iz naših občin
Suha in Dravograd bosta odslej še ožje sodelovala
Obmejni občini Suha in Dravograd sta pretekli petek podpisali dogovor o sodelovanju. Občini želita izvesti celo vrsto skupnih projektov.
Desetletja so bila vsakoletna obmejna srečanja občin Dravograd in Suha bolj ali manj družabnega značaja. Župana in odborniki so skupno jedli, pili in se nato odpeljali spet domov. Na kratko povedano, na obeh straneh ni bilo zanimanja za kaj več.
Odkar je Avstrija v EU in se tudi Slovenija trudi za članstvo, se je položaj bistveno spremenil. Obmejni občini vidita možnosti sodelovanja na vseh področjih. Da je to mogoče, so že dokazali člani KRD Drava in Oktet Suha, ki so že našli partnerje v Dravogradu, ter ljudska šola Zvabek, ki sodeluje s šolo v Dravogradu.
Velike možnosti pa se ponujajo tudi na gospodarskem področju, saj EU podpira obmejne projekte. To so morali uvideti tudi nekoliko bolj nacijonalano ustrojeni suški odborniki - suški občinski svet je dogovor o sodelovanju z Dravograjčani soglasno potrdil.
Podpis. Pretekli petek so se odborniki obeh občin najprej srečali na mejnem prehodu Libeliče, nato pa je na Viču pri Dravogradu sledil slavnostni akt podpisa dogovora o sodelovanju, v katerem dobesedno piše:
S podpisom dogovora o medsebojnem sodelovanju občin obe občini izražata odločnost, da še poglobita sodelovanje na kulturnem, športnem, izobraževalnem in gospodarskem področju in tako nadaljujeta tvorno in prijateljsko povezovanje obmejnih občin".
Konkretno. Da ne bo ostalo sodelovanje zgolj na papirju, se bodo predstavniki občin že februarja srečali na delovnem sestanku na Suhi. Cilj je izdelati konkretne projekte, ki bodo koristili obema občinama in za katero bodo lahko pridobili tudi finančne Podpore iz Bruslja.
Tudi okteta. Tudi Oktet Suha in Dravograjski oktet sta v okviru slavja podpisala dogovor o sodelovanju. Zbora sta s sodelovanjem že pričela v prejšnjih letih in med drugim lani prvič na Suhi in v Dravogradu priredila znano „Srečanje oktetov“.
Silvo Kumer
Predsednika Okteta Suha Lenart Katz (levo) in Dravograjskega okteta Franjo Marovšek z listinama, s katerima sta se okteta pobratila.
Globasani imajo čas do 31. maja
V štirih mesecih naj bi civilni tehnik za Globašane izdelal koncept za decentralno čiščenje odplak.
Študijo o mogočem decentral-nem čiščenju odplak v občini Globasnica bo do 31. maja izdelal civilni tehnik, ki ga lahko Globasani sami izberejo. Po mnenju referenta za kanalizacijo podžupana Bernarda Sadovnika bo s študijo mogoče dokazati, da je decentralna rešitev cenejša od priključka na centralno čistilno napravo Voglje.
Tudi pristojni zvezni minister
Wilhelm Molterer pozdravlja glo-baško iniciativo. To pa predvsem zaradi tega, ker bi za projekt lahko dobili tudi finančna sredstva Evropske unije. Globasani so si namreč za partnerja v Sloveniji poiskali občino Slovenska Bistrica. Občini želita predložiti podobna koncepta z isto tehnologijo, kar bi verjetno podprla EU. Konec maja bodo dokončni podatki na mizi.
Z NOVIM LETOM
Ravnateljica šla v pokoj
Radiše. 28 let
je Neži Povše vodila ljudsko šolo na Ra-dišah. Z novim letom je odšla v pokoj, aktivna pa bo ostala naprej v domačem društvu na Radišah. Radiško šolo provizorično vodi Sigi Kolter.
29. JANUARJA
ÖPUL-info
Pliberk. V ponedeljek, 29. januarja, bo Koroška kmetijska zbornica na občinskem uradu v Pliberku nudila kmetom dodatne informacije o ÖPUL. Kmetje lahko pridejo na urad od 9. do 16. ure.
ANTE RANTE...
Cerkvice bodo splavale po Beli...
Železna Kapla. Po stoletni tradiciji se bodo otroci in odrasli na predvečer svečnice zbrali v četrtek, 1. februarja, ob 17.30 v bližini ljudske šole. Ob 18. uri bodo odšli s svojimi cerkvicami, ki jih nosijo na palicah, proti farni cerkvi. Med potjo vedno znova vzklikajo „Ante pante popu-lore, Kocelna vrata cvilelore". Po božji službi bo celotni sprevod nadaljeval svojo pot k mostu pri gradu Hagenegg, kjer bodo cerkvice spustili v reko
V četrtek, 1. februarja, zvečer bodo otroci po starem običaju spet nosili cerkvice po Železni Kapli.
8
Rož - Podjuna - Žila
Zanimivi življenjepisi v osmi knjigi „Tako smo živeli“
V osmi knjigi „Tako smo živeli“ o svojem življenju pripovedujejo trije društveniki SKD Jepa Baško jezero.
Vognje polje. Ker so kar trije domačini oz. društveniki SRD Jepa Baško jezero v osmi knjigi „Tako smo živeli”, ki je izšla lani, objavili svoje življenjepise, je društvo v soboto, 3. prosinca 2001, vabilo na predstavitev te knjige v gostilno Trink, p.d. Ož-bovt, na Vognje polje blizu Šmi-klavža ob Dravi. Od omenjenih domačinov sta bila navzoča Zorka Trink in Neci Taupe. Tretji, Ludvik Lesjak, žal zaradi nezgode in nenadne smrti svoje žene ni mogel priti. Kot „častna gosta“ večera, pa je predsednica društva Anica Lesjak-Ressmann smela pozdraviti urednico zbirke življenjepisov in prejemnico letošnje Tischlerjeve nagrade dr. Marijo Makarovič ter tajnika Krščanske kulturne zveze, ki zbirko izdaja, NužejaTolmaierja.
Moderatorka večera je bila gospa Makarovič sama, ki je jedrnato predstavila svoje narodopisno delovanje med koroškimi Slovenci in pojasnila svoje izhodišče za izdajo življenjepisov: zgodovine ne pišejo le znane osebnosti, temveč prav tako navadni in „neznani“ ljudje, ki v teku
Pliberk. Na dan odprtih vrat, 19. januarja, so prišle številne ljudske šole iz bližine, med drugim iz Božjega groba, Gornje vasi, Vogrč, Pliberka, Šmarjete in Li-
svojega življenja na mnogo načinov oblikujejo in usmerjajo kraj, v katerem živijo. Tem ljudem hoče dati možnost, da njihova delovanja, izkušnje in nazore posredujejo prihodnjim rodovom.
Do besede pa sta prišla tudi Neci Taupe, ki je doma v Spodnjih Rutah in zdaj živi v Šmiklav-žu ter Zorka_ Trink, doma v Go-rinčičah pri Šentjakobu, ki se je poročila k Ožbovtu na Vognje polje. Na kratko sta zbranim poslušalcem pripovedovala nekaj
buč. Šola, na kateri se učijo kar štiri jezike, se že dalj časa predstavlja v internetu. Domačo stran šole, ki je dvojezična, je sponzi-rala domača Posojilnica-Bank Pli-
življenjskih doživetij, ki so zbrana tudi v predstavljeni knjigi. Nužej Tolmaier je orisal zgodovino serije življenjepisov „Tako smo živeli" in sporočil, da sta v pripravi že deveta in deseta knjiga ter videofilm. On in gospa Makarovič sta poudarila, da za objavo ni nikakršnih svetovnonazorskih kriterijev in bo objavljen vsak, ki to hoče. Tako bomo mogoče življenjepis enega ali drugega poslušalca lahko našli v eni izmed naslednjih knjig.
berk. Vseh 210 šolarjev obiskuje tudi informatiko. Na dnevu odprtih vrat so si vsi lahko ogledali novosti tudi v internetu. Naslov šole: htttpV/hsbleiburg.at.
Marija in Jakob Dovjak (slika) iz Svetega Mesta praznujeta v soboto, 27. januarja, zlato poroko. Sedem otrok z družinami iskreno čestita. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Prav danes praznuje rojstni dan mag. Lucija Feinig-Ogorevc iz
Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT.
50-letnico je obhajala Marija Wa-kounig iz Kotmare vasi. Od srca čestitamo in želimo zdravja ter zadovoljstva.
Veselega dogodka se veselijo pri Šolarju v Gornji vasi pri Žvabeku. Štefki in mesarskemu mojstru Francu Hirmu se je rodil peti otrok, sinček Franc. Novemu zemljanu želimo vse najboljše, mladi družini pa iskreno čestitajo KPD Drava, EL Suha in uredništvo NT.
Osebni praznik obhaja Erich Steiner iz S rej pri Šentjakobu. Čestitamo!
45-letnico je v Šentjakobu praznovala Agnes Kuneth. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Prav tako polokroglo obletnico -65. rojstni dan - je obhajala Paula Schellander iz Podgorij. Čestitamo!
V Šmarjeti pri Pliberku je pred kratkim slavila 70-letnico Pavla Za-lesnig. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Prihodnji ponedeljek bo obhajala osebni praznik Milena Sattmann iz Borovelj..Vse najboljše!
Na Obirskem je obhajala rojstni dan Tatjana Oraže. Čestitamo!
Pred kratkim sta obhajali osebna praznovanja mama Tatjana in hčer-
Trije društveniki SPD J. Baško jezero so brati svoje življenjepise.
Ena najboljših šol Avstrije je vabila na ogled
Pliberška glavna šola je po anketi revije News med 100 najboljšimi šolami v Avstriji.
Rož - Podjuna - Žila
9
■■■e
ka Vesna Riegelnik. Obema veljajo naše prisrčne čestitke.
Včeraj je v Škofičah praznoval rojstni dan Joži Perdacher. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SJK.
Pred nedavnim je v Dolinčičah pri Rožeku srečal Abrahama Franc Greibl. Slavljencu ob posebnem
ČESTITAMO
osebnem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta.
V Železni Kapli je prelistal 70. list življenjske knjige Franci Auprich. Prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi naprej.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji
Piko iz Vidre vasi, Valentinu Žagarju iz Večne vasi, Katarini Mar-ketz iz Globasnice in Norbertu Knoru s Ponikve. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Pristovnik iz Podljubelja, ki
ČESTITKA TEDNA
Čestitke in zahvala očetu dješke EL
r^red 2. svetovno vojno so slovensko stranko v občinskem svetu Djekše zastopali še trije odborniki, v 2. republiki pa skoraj tri desetletja Slovenci sploh niso kandidirali -dokler niso bile na vrsti občinske volitve 1973. Tedanji osrednji tajnik NSKS mag. Filip Wa-rasch, sam sin dješke občine, je bil trdno odločen, da vložijo kandidaturo Enotne liste. Položaj zanj ni bil enostaven, saj so Djekše veljale kot kraj brez organizirane slovenske dejavnosti, v celovških centralah pa so ga bolj ali manj že odpisali.
Toda prišlo je drugače, uveljavili so se tisti, ki niso obupali. Poleg mag. Filipa Warascha sta bila to v glavnem še njegov bratranec Tone in Franc Kassl, pd. Šranc, ki je bil leta 1973 tudi glavni kandidat dješke EL. Na mah so uspeli in dobili odbornika. Po izvolitvi župana je Kassl predal vajeti mag. Waraschu, „ker je bil študiran in se bolje spoznal na politiko,” kot je povedal v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM.
Volilni uspeh leta 1973
je bil za Šrancevega očeta najsrečnejši trenutek v njegovem življenju. Franc Kassl NAŠEMU TEDNIKU: „Odločili smo se za kandidaturo, ker ostale stranke niso imele posluha za narodno skupnost. Ni bilo enostavno, morali smo prestati marsikatero hudo nasprotstvo. Volilni agitatorji drugih strank so ljudem grozili, da bo v primeru uspešne kandidature EL Tito prevzel Djekše. Po volitvah, ko sem predal vajeti mag. Waraschu, pa so mi nekateri podporniki EL očitali, da sem zlorabil njihovo zaupanje. Vendar se je zadeva polagoma pomirila. Danes nikogar ne moti, da je mag. Wa-rasch občinski odbornik.”
Franc Kassl slavi 80-letnico
Z Waraschovim delom je Franc Kassl dokaj zadovoljen, nič manj pa tudi z njegovim sedanjim namestnikom Hanzijem Karnerjem ter njegovo ženo Magdo. „Na Djekšah nimamo nič boljšega. Oba sta tu doma, njuno delo pa je zelo vredno." Sicer pa je v preteklosti od t.i. vodilnih Slovencev najbolj spoštoval deželnega poslanca dr. Franca Petka („Bil je dober zdravnik in zaveden Slovenec”) ter Toma Kuppra, ki je „kot revizor zadružne zveze revidiral dješko Posojilnico.” Z njo je bil Franc Kassl še posebej tesno povezan, saj je bil skoraj 30 let zelo prizadeven član upravnega odbora, sprva dješke in nato -po spojitvi leta leta 1953 - veli-kovške Posojilnice.
Za narodno skupnost si najbolj želi, da „bi na Djekšah obdržali samostojnega slovenskega občinskega odbornika.” Hkrati pesimistično gleda na prihodnost narodne skupnosti. Poudarja, da je vedno manj Slovencev. Na vprašanje, kje so vzroki nazadovanja, odgovarja: „Stari umirajo, pri mladih zakonih pa je tako:	če
poroči Slovenec Nemko (ali na-
robe), z otroki govorijo samo še nemško.”
Jutri, 27. januarja, bo
Šrancev oče praznoval svoj 80. življenjski jubilej. Na svoji doslej prehojeni dolgi življenjski poti je moral opraviti obilo napornega dela, kot ga poznajo samo obdelovalci strmih gorskih kmetij. Če pa je čas dopuščal, so mnogo prepevali domače - slovenske pesmi, predvsem na novoletnih koledovanjih. Sam morda ni bil najbolj talentiran pevec, pozna pa še danes mnogo starih besedil.
Vsa leta ga je nadlegovalo tudi šibko zdravje. Kot 13-letne-ga fanta pa ga je zadela najhujša bolečina, ki lahko prizadene otroka - umrla mu je mati Ger-trude. Leta 1951 je prevzel domačo kmetijo in se leta 1957 oženil. Žena Mici mu je rodila otroke Franceja, Ani, Trude, Čili in Rezi. Leta 1983 ga je prizadel naslednji kruti udarec, na katerega se spominja „z največjo žalostjo” - umrla mu je žena, stara komaj 53 let. Skrb za otroke je padla na njegova ramena, najmlajši otrok, hči Trude, pa je bil star komaj 13 let.
Danes si Šrancev oče želi zase predvsem zdravja, „ki pa ga mi zdravniki na žalost ne morejo dati.” V miru lahko prebira tudi slovenske knjige, ki so mu bile vse življenje zelo pri srcu, in NAŠ TEDNIK. Prav tako lahko uživa v družbi svojih otrok in vnukov.
Za življenjski praznik mu od vsega srca želimo, da bi ga Vsemogočni še dolgo ohranil med svojimi najdražjimi in mu kličemo: Bog Vas živi in še na mnoga čim bolj zdrava leta! Predvsem pa tudi: Hvala za vse, kar ste podarili slovenski skupnosti na Djekšah!
Janko Kulmesch
je slavila 85-letnico. Čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja.
Za 50-letnico čestitamo tudi El-friedi Müller iz Borovelj. Vse najboljše in na mnoga leta.
V	Breški vasi je minulo soboto slavila 65-letnico Pavla Rosen-zopf. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem pa zdravja.
Pred nedavnim sta praznovala osebno slavje Tone Kimovec in Ursula Sienčnik. Člani cerkvenega zbora Dobrla vas prisrčno čestitajo.
V	Selah na Borovnici je slavila 60-letnico Neža Olip. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
V	Innsbrucku se je Martini in Michaelu Wirnspergerju rodila hčerkica Salome-Ana. Staršem in sestrici Sari ter bratu Gabrielu iskreno čestitajo domači iz Štriholč, ki novi zemljanki želijo obilo božjega blagoslova na življenjski poti. Čestitkam se pridružuje NT.
Pri Deščicah pri Šentilju je obhajala rojstni dan Paulina Nočnik. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
V	Društvu upokojencev Šentjakob so obhajali osebna slavja Matilda Kartnig, Neži Kleibner in Johanna Ulbing. Vsi ostali člani ter uredništvo NT iskreno čestitajo.
Rojstni dan je slavila tudi Marjana Sadovnik iz Podreja pri Globasnici. Iskreno čestitamo in želimo mnogo zadovoljstva in družinske sreče tudi v prihodnje.
Naslednje voščilo je namenjeno Pastirkovi_ mami Neži Rapold iz Bele pri Železni Kapli, ki je slavila 80-letnico življenja. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Za minuli osebni praznik čestitamo tudi Hildi Fister iz S rej pri Ško-cijanu. Vse najboljše!
V	Želučah pri Bilčovsu je praznovala 78-letnico Antonija Reich-mann, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse najboljše.
V	Selah pri Trklu je praznoval osebni praznik Toni Hribernik, na Borovnici pa Cena Olip. Obema veljajo naše prisrčne čestitke!
Pred nedavnim se je rodila družini Fabjana Hafnerja na Bistrici v Rožu druga hčerka Anja. Novi zemljanki želimo vse lepo in dobro na življenjski poti, družini pa mnogo srečnih skupnih let v novem domu.
Okrogli življenjski jubilej je slavila Neži Wuzella, roj. Metschina, iz Šentjakoba v Rožu. Čestitamo in kličemo na mnoga leta.
V	Drabunažah pri Galiciji bo praznoval rojstni dan inž. Mirko Oraže. NT in EL iskreno čestitata.
Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF
10
Intervju
petek petek,
26. decembra 200C 26. decembra 2000
Intervju
11
„Čas za pozitivntpremembe je že povsem dozorel”
Ivo Vajgl, slovenski veleposlanik na Dunaju, na v pogovoru za NAŠ TEDNIK stališče k aktualnim vprašanjem o slovensko-avstrijskih odnosih.
Dialog med predstavniki
slovenske manjšine in avstrijsko vlado na deželni in zvezni ravni tudi v Sloveniji spremljamo z velikim zanimanjem, pri čemer nas veseli sleherna pozitivna sprememba.
VELEPOSLANIK IVO VAJGL
% tprašanje koroških in šta-\ / jerskih Slovencev zavzeli ma posebno mesto i/ slovensko-avstrijskih odnosih. Kako ocenjujete manjšinsko politiko sedanje avstrijske vlade in katera konkretna vprašanja so v ospredju za slovensko vlado?
IVO VAJGL: Vsa vprašanja, ki so povezana z življenjem in možnostmi za kulturni in gospodarski razvoj Slovencev v zamejstvu, zavzemajo posebno mesto v slovenski zunanji politiki in v odnosih s sosednjimi državami, v katerih Slovenci živijo kot narodna manjšina. Posebna zavezanost do teh vprašanj izhaja tudi iz sklepov slovenskega parlamenta. Ko gre za odprta vprašanja koroških in štajerskih Slovencev, je avstrijska vlada posebej v lanskem letu nakazala, da se jim namerava aktivneje posvetiti. Razveseljivo je, da je za to dobila oporo v odločitvi parlamenta, da manjšinsko zaščito umesti v ustavni okvir. Prav tako vzpodbudno na tem področju pa je sporočilo avstrijskega ustavnega sodišča, ki je manjšino vzelo v zaščito pred relativiziranjem obveznosti zakonodajalcev in lokalnih uprav in zadeve vrnilo v tiste načelne okvire, ki jih je mogoče najti v Državni pogodbi.
Dialog med predstavniki slovenske manjšine in avstrijsko vlado na deželni in zvezni ravni tudi v Sloveniji spremljamo z velikim zanimanjem, pri čemer nas veseli sleherna pozitivna sprememba. Ni dvoma, da je za takšne spremembe čas že povsem dozorel. Glede prioritet reševanja posameznih vprašanj je bistveno to, kako določene odprte probleme ocenjuje in vidi manjšina sama. Normalno je, da čas in okoliščine vplivajo na spremembe prioritet, prav tako jasno pa je, da so nekatera vprašanja stalnica in značilnost manjšinskega življenja in statusa - npr. vsa vprašanja, ki zadevajo otroke, mladino, šolski sistem, enakopravnost uporabe materinega jezika v javnem in uradnem življenju, možnosti za enakopravno sodelovanje v gospodarskem in političnem življenju,
podpora manjšinskim medijem in kulturi. Izredno dobra novica v preteklem letu je bila znova dosežena enotnost slovenske manjšine na Koroškem pri predstavljanju skupnih interesov navzven. Zelo bi si bilo želeti, da bi se posluh za manjšinska vprašanja razširil tudi na maloštevilno, vendar vseskozi^ prisotno slovensko manjšino na Štajerskem.
Trenutno najbolj aktualno vprašanje, s katerim se soočajo koroški Slovenci, je vprašanje novelizacije manjšinskošol-skega zakona. Včeraj, 25. januarja, je imela šolska komisija svojo prvo sejo. Kakšen naj bi bi! rezultat njenega dela po Vašem mnenju?
IVO VAJGL: Na srečo imajo koroški Slovenci v svojih vrstah veliko tankočutnih poznavalcev problematike manjšinskega šolstva. Njihova udeležba pri spreminjanju manjšinskošolskega zakona daje zakonodajalcem možnosti, da manjšinska pričakovanja ustrezno ovrednotijo in upoštevajo. Potem bo rezultat pomirljiv in sprejemljiv za vse.
Slovenska vlada je na svoji seji 4. januarja 2001 sklenila, da si hoče prizadevati za čim prejšnje sprejetje kulturnega sporazuma z Avstrijo. Kje se trenutno zadeva najbolj zatika? Katera poglavja so za Republiko Slovenijo primarna, od katerih ne more odstopati?
IVO VAJGL: Slovenska vlada je s tem, ko je željo po sklenitvi kulturnega sporazuma z Avstrijo uvrstila v prioritete v svojem programu, sporočila, da hoče ta sporazum čim prej skleniti. Že od samega začetka je bilo jasno, da ta sporazum ni novi instrument za določanje statusa in še manj za reševanje odprtih vprašanj narodnostne manjšine, ampak običajni sporazum o vzpodbujanju sodelovanja na področju kulture, ki mu je dodana posebna vsebina: vzpodbujanje posebnih oblik kulturnega sodelovanja, ki bo prispevalo k ohranitvi kulturne identitete tako Avstrijcev v Avstriji, ki
živijo zunaj tradicionalnega manjšinskega področja na Koroškem in Štajerskem, in nemškogovorečih prebivalcev v Sloveniji. Verjamem, da je nadaljevanje dela na tem sporazumu mogoče in da lahko pridemo do konca.
Velik kamen spotike v slovensko-avstrijskih odnosih so tudi Avnojski sklepi. Vlada Republike Slovenije hoče povabiti slovenske in avstrijske zgodovinarje, da napišejo na to temo „belo knjigo”. Kakšna naj bi bila njena vsebina?
IVO VAJGL: V nekaterih krogih in medijih je postal pojem „Avnojski sklepi” sinonim za vračanje v zgodovino in sicer v tisti del, ki zaslepljuje pogled v normalne, sodobne in evropske odnose med sosedi. Prepričan sem, da v resnici, kljub bolečim
“p“ik pred Božičem je avstrijsko ustavno sodišče po-
I ložilo pod smreko nezaželeno darilo: sklep, ki brez velikega ovinkarjenja pove, da je Avstrija, ko gre za pravice narodnostnih manjšin, več desetletij ustvarjala samo vtis, da je izpolnila določila svojega temeljnega dokumenta, Avstrijske državne pogodbe.
Zoprno in nadležno vztrajanje mladega celovškega odvetnika mag. Rudija Vouka, da s tožbo pri ustavnem sodišču doseže tisto, kar mu avstrijski zakonodajalci in poenotene velike politične stranke nikoli niso bili pripravljeni dati, je obrodilo sadove. Ustavno sodišče je zagotovilo, da je manjšinska zakonodaja, ko gre za rabo slovenskega jezika v javnem življenju in v praksi državnih in drugih ustanov, nedopustno restriktivna in v nasprotju z obveznostim, ki jih je Republika Avstrija svečano sprejela leta 1955, ko je bila z razglasitvijo Državne pogodbe ponovno vzpostavljena kot neodvisna in demokratična evropska država. Kar se je na manjšinskem področju dogajalo
poglavjem v preteklosti, v odnosih med Avstrijo in Slovenijo ni vprašanj, ki bi lahko bila trajna hipoteka za razvoj dobrososedskih odnosov. Mogoče bi bilo v resnici koristno, da bi skupina strokovnjakov probleme, ki so vsem zelo dobro znani, analizi-
do leta 2000, je bila prikrita, toda zavestno usmerjena asimilacija, v kateri so sodelovale vse politične stranke, ki so oblikovale povojne avstrijske vlade.
Odločitev ustavnega sodišča, ki je vladi naložila, da mora takoj odpraviti diskriminatorne omejitve uporabe slovenskega jezika v občini Dobrla vas, posledično pa tudi v večini ostalih krajev, kjer še živijo koroški Slovenci, bi morala v Avstriji sprožiti celovito pobudo za spremembo ne samo zakonodaje, ampak temeljnega odnosa do slovenske manjšine. Ta odnos pa je površen in restriktiven, kjer le gre. Resnično stanje je zelo daleč od samovšečnih ponavljanj na Dunaju in v Celovcu, kako da je poročilo „treh modrecev iz EU” odkrilo zgledno varstvo manjšin, ki da v mnogočem presega standarde v
rala s stališča današnjega časa in perspektiv in jih zbrala v poročilu, ki bi bilo sprejemljivo in uporabno tudi za reševanje odprtih vprašanj. Po nekaj mesečnem zastoju bo kmalu prišlo do pomembnih dvostranskih sestankov na najvišji politični ravni
ostalih državah članicah EU. Tistemu, ki se je potrudil prebrati poročilo v celoti, niso mogla uiti nedvomna opozorila o tem, da Avstrija ne izpolnjuje določb Državne pogodbe.
V letu 2000 je Avstrija doživela več notranjepolitičnih pretresov in tesnih srečanj z neprijetnostmi iz preteklosti, kot v vsem času od ponovne vzpostavitve demokratične države doslej. Spremembe na oblasti, o katerih je govoril ves svet, so v vsakdanjih stabilne, bogate in uspešne srednjeevropske države prinesle nemir, nove poglede, nove skrbi. Z veliko zamudo je bila Avstrija prisiljena začeti plačevati račune za dvomljivo vlogo, ki so jo igrali njeni prebivalci v času Tretjega rajha, v razponu od nacistične države do nacističnih storilcev. Vlada je sprejela pro-
in to bo priložnost za dogovore o tem, kako bi se v prihodnosti bolj posvetili tistim vprašanjem, ki izražajo dolgoročne interese obeh držav.
Vaše tri največje želje za slo-vensko-avstrijske odnose v letu 2001?
IVO VAJGL: Imam več kot tri največje želje. Najpomembnejša je, da ostanemo prijatelji, dobri sosedje in da Slovenija v letu 2001 ob razumevanju in podpori Avstrije napravi nov velik korak v smeri enakopravnega članstva v EU. To pa je perspektiva, ki vnaprej zmanjšuje dimenzije vsakega izmed ukoreninjenih „odprtih problemov”.
Hvala za pogovor.
gram izplačevanja odškodnin prisilnim delavcem. Med Dunajem in Washingtonom potekajo s čustvi nabita pogajanja o vračanju premoženja in o odškodninah avstrijskim Judom (prejšnji teden so ta pogajanja uspešno zaključili - op. ured.).
Očitno je, da del avstrijske politične elite poskuša na notranje probleme, ki jih je sprožilo novo razmerje moči po parlamentarnih volitvah jeseni 1999, odreagirati navzven. Uradna avstrijska podpora procesu širitve EU, od katerega si lahko prav Dunaj obeta največ koristi, je dobila stalni privesek posebnih zahtev in pogojev do držav kandidatk za članstvo v EU iz neposrednega sosedstva.
Konec krize na Balkanu in vzpodbude, ki jih je proces širjenja EU dobil v Nici, so Avstrijo ponovno postavile v ugoden položaj, ko lahko svojim sosedom, kandidatkam za EU, učinkovito pomaga pri uresničevanju njihovih in lastnih strateških ciljev. Leto 2001 bo leto priložnosti za to.
Veleposlanik Ivo Vajgl (za novoletno prilogo mariborskega Večera)
Pogovor je vodil Janko Kulmesch
CITIRANO
Leto za indentiteto
V prvem letu novega tisočletja se je Avstrijcem „zgodila preteklost".
T	PETEK, 26. januarja 18.00- 18.30 Utrip kulture
A	
T	SOBOTA, 27. januarja 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
E D E	NEDELJA, 28. januarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena
N	PONED., 29. januarja 18.00 - 18.30 Kratki stik
V	TOREK, 30. januarja 18.00- 18.30 Otroški spored
O	SREDA, 31. januarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored
R F	ČETRTEK, 1. februarja 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila
NEDELJA,
28. januaija 2001 13.30
PONEDELJEK, 29. januarja 2001
ORF 2, ob 3.55___________
TV SLOVENIJA 29.1. ob 16.00
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Prva seja zvezne šolske komisije: gre za izboljšanje dvojezičnega pouka
•	XXII. Tischlerjeva nagrada etnologinji dr. Mariji Makarovič za izredne zasluge na narodno političnem, kulturnem in znanstvenem področju
•	„Tri zgodbe o zajcu” - gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor za otroške vrtce in ljudske šole
•	Nad 400 restavriranih slik baročnega slikarja Valentina Metzingerja je na ogled v Novem krilu Narodne galerije v Ljubljani
•	Ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka brezskrbno proti jutru na Kmečkem plesu
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
RADIO/TV, PRIREDITVE
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99
Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do
02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
PETEK, 26. januarja	zavesti 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz
10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poro- Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Kultura čila 12.07 Divan 13.00 Kultura: literatura sosedov (pon) 24.00 Forum (pon): Simpozij o Prešernu
18.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.15 Glas-
TOREK, 30. januarja
EESEHSE SÄrsrift
(pon.) 01.00 Soundtrack tedna: Total Recall
SOBOTA, 27. januarja
pogovoru: Slovenci v Kanalski dolini 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 S kulturo na krilih (pon) 20.00 BBC News 20.06 Noche Lati-
ms™ev™z5fmc^rn	lpm> 2300 “chMer
do: Baibara Stezi 18.45 Poročila 19.00 V po- blasra
govoru (pon.): Slovenci na Štajerskem 20.00 SREDA, 31. januarja
BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Glasba 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz
NEDELJA, 28. januarja	latina 12.00 Poročila 12,07 Divan 13.00 Po
10.00	Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Koroškem: Oblaälna kultura Podjune 18.00 Literarna kavama: knjižna ocena 12.00 Poročila Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Mediterra-12.07 Divan 12.30 Spezial: Europa von unten neo 20.00 BBC New 20.06 Ruff Radio/Hip Hop
18.00	S kulturo na krilih: Global Junior Challenge 22.00 Mad Force/Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Rom 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 Europa von unten 01.00 Glasba
BBC News 20.06 Sunday Loops 22.00 For Tho- ČETRTEK, 1. februarja
se About to Rock 24.00 Glasba	10.00 Kalejdoskop/ News Flash 11.00 BBC Ne-
PONEDELJEK, 29. januarja	ws 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan
10.00	Kalejdoskop 11.00 BBC News 11:06 Ka- 13.00 Tamera ženski magazin 18.00 Otroški ko-lejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Dm- tiček 18.45 Poročila 19.00 Yeslerday S Today ga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Otroški ko- 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 tiček 18.45 Poročila 19.00 Digitalizacija ljudske Glasba 22.00 Club Karale 23.00 Glasba
F A p Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 EE* Fax: 0463 59 53 53 99 ■ ." ■ e-mail: radio@korotan. at
KORO!
Zbujanje po dcmaöe 6.00 - 8.30 Debro jutro, sence!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan!
Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža,
14.30	- 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 -18.00 koroDan
Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja
15.30	- 18.00 Čestitamo in pozdravljamo
P
k
s
F
k
\
\
F
Petek, 26. januarja
DUNAJ
Občni zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) Kraj: v klubu KSŠŠD, Mondscheingasse 11,1071 Dunaj Čas: ob 19.30 Vabi: KSŠŠD
ŠENTJANŽ
Gledališka predstava
„Lidija ali Zakaj si streljala”
Gostuje: Mladinska gledališka skupina SRD Radiše Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri
CELOVEC
Philocafe
Dominus lesus - Ob vatikanskem besedilu o razumevanju apostolskega nasledstva
Pogovor vodi: dr. J. Marketz Kraj: v kavami Sever (Villa-cherstrasse 6)
Čas: ob 18. uri Vabi: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Katoliška mladina
Sobota, 27. januarja
GLOBASNICA Kmečki ples Kraj: pri Šoštarju Čas: ob 20. uri Spored: Ob 20.30 bo v pozdrav zapel MoPZ Edinost Šteben, ob 21. uri koncert ansambla Lojzeta Slaka, ob 24. uri polnočni vložek: Kvartet bratov Smrtnik Zabaval bo: Ansambel Lojzeta Slaka Prireditelj: Skupnost juž-nokoroških kmetov (SJK)
ŠENTPRIMOŽ Maša Edija Oražeta Izvaja: razširjeni Dvoj. zbor Čas: ob 18.30 Kraj: v farni cerkvi
PLEŠERKA Hodiški ples Kraj: pri Svetiju v Plešerki Čas: ob 20. uri Zabavajo: „Šibovniki” iz Slovenije, Sängerrunde „Stein-rösl", Oktet Hodiše, Mešani pevski zbor „Seental Keut-schach-Hodiše”
Prireditelj: SRD .Zvezda”
ŽELEZNA KAPLA Obisk in kulturni program slovenskih čebelarjev in Kočevarjev Kraj: farna dvorana Čas: ob 14. uri
PLIBERK
Pevski koncert
„Od Korotana do Jadrana” (ob 15. pevskem srečanju pobratenih moških pevskih zborov)
Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Nastopajo: MoPZ Zarja”-KD Svoboda Center (Trbovlje), MoPZ „Vres” (Prevalje), MoPZ „Franc Zgonik” (Branik), MoPZ „Tabori’ (Opčine/Trst), MoPZ „Foltej Hartman”-SPD „Edinost" (Pliberk)
Prireditelja: SRD „Edinost” v Pliberku in SPZ
Nedelja, 28. januarja
RADIŠE
Društveno srrvuarsko prvenstvo Kraj: na Vic^nkovem griču JV
Cas: o|f t4. uri (izdaja štartnih štey$(Od 13. ure naprej)
Vabi: SPD Radiše
POBREŽJE Maša Edija Oražeta
(maševal bo škof dr. Egon Kapellari)
Izvaja: razširjeni Dvoj. zbor Čas: ob 10. uri Kraj: v župnijski cerkvi
Pon., 29. januarja
CELOVEC
Predstavitev seminarja „Ženska - ustvarjalna in aktivna - projektni menedžment”
Kraj: v gradu Krastowitz Čas: ob 18. uri predstavitev seminarja in projekta, ob 18.30 predavanje o socialnozavaro-valnem pravu (referentka: Michaela Türk), ob 19. uri družabno medsebojno spoznavanje udeleženk Vabi: Katoliško žensko gibanje
Torek, 30. januarja
ŠMARJETA V ROŽU „Vom krankmachenden zum heilenden Gottesbild” -1. del
(mag. Klaus Masaniger) Kraj: vfami dvorani Čas: ob 19.30 Vabi: Regionalni center Rož
Četrtek, 1. februarja
ŠENTJANŽ Odprtje fotonatečaja „Planine v sliki” in predavanje Dava Karničarja Kraj: v k&k centru Čas: ob 19. uri Po odprtju bo predaval vrhunski alpinist Davo Karničar, ki je do danes edini in prvi, ki je smučal z najvišje gore - Mount Everesta Vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec
PLIBERK
Izobraževanje vseh nosilcev temeljnih izroči!	■
In zdaj na pot	(
Kraj: v župnišču	<
Čas: ob 19. uri	|
Vodita: mag. Marjan Gallob in	\
mag. Peter Rosenzopf	i
Vabi: Katoliška prosveta	|
Podjuna
Sobota, 3. februarja
ŠENTJAKOB Pust za voditelje otroških skupin ter učitelje, ki delajo z otroki (igre, ples, šminkanje, ...)
Kraj: v župnišču Čas: od 14. do 18. ure Vodijo: Andreja Lepuschitz, Mili Kunčič in team Vabi: Regionalni center Rož
Poned., 5. februarja
ŠENTJAKOB
Izobraževanje vseh nosilcev temeljnih izroči!
In zdaj na pot
Kraj: v Regionalnem centru
Čas: ob 19.30
Vodita: mag. Marjan Gallob in mag. Peter Rosenzopf Vabi: Katoliška prosveta Podjuna
Torek, 6. februarja
VETRINJ
Slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Kraj: v Dvorani fresk Čas: ob 19. uri Glasbeni okvir: učitelji Slovenske glasbene šole na Koroškem
Slavnostni govornik: dr.
Teodor Domej
k Petek,
1 26. januarja 2001
PRIREDITVE
RAZSTAVE
ROŽEK
15 let Galerije Šikoronja Razstavljajo: Valentin Oman, Giselbert Hoke, Gustav Januš, Bogdan Borčič, A. Hrdlička, Jože Ciuha, Hugo Wulz, Janez Bernik idr.
Kraj: v Galeriji Šikoronja
PLIBERK
Razstava del
Klausa Hollaufa in Doris Libiseller
v kavami Pazzo (do 8. 3. 2001)
TINJE
Razstava del Simone Ane Krajger, Alberta Krajgerja in Alberta Mesnerja
NARAVNOČLOVEŠKO/
NATÜRLICHMENSCHLICH
Razstava je na ogled do 20. februarja
PODEN
Od zrna do kruha iz črne kuhinje Kraj: pod kozolcem ob gostišču Lausegger v Podnu; razstava je odprta vsak dan od 10. do 17. ure.
PLIBERK
Prešeren na Koroškem
v Kulturnem domu
Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza
PLIBERK
Šolanje kantorjev (II. del)
Kraj: v župnišču
Čas: ob 19.30
Vodi: prof. Jože Ropitz
Vabi: Katoliška prosveta
Podjuna
CELOVEC Gimnazijski ples Kraj: v Domu sindikatov v Celovcu Čas: ob 19.30 Igrajo: Igor in zlati zvoki,
The Slenders Vabijo: Maturantje ZG/ZRG za Slovence
PLIBERK
Premiera komedije „Večna lovišča”
Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Nastopa: „Oder 73” - SPD „Edinost” v Pliberku Režija: Anita Hudi Ponovitve: v nedeljo, 11. februarja, ob 19.30 in v nedeljo, 25. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu
Vabi: SRD „Edinost”
Gradbena parcela ugodno na prodaj		Dajem v najem
		9 ha zemlje
670 m nad morjem pogled na Celovec		na Bistrici nad
		Pliberkom
tel.: 0463/330100		tel.: 04230/722
Sobota, 10. februarja
ŽELEZNA KAPLA Čebelarski ples Kraj: v hotelu Obir Čas: ob 20. uri Igrajo: „Fantje treh dolin” Vabi: Čebelarsko društvo Železna Kapla
Iščemo natakarico in kuharico ali kuharja
za gostilno Dom z novim gostilničarjem v Pliberku.
Ponudbe: gostilna Dom, Velikovška cesta 1, 9150 Pliberk
Nastopi učencev Glasbene šole:
•	Mohorjeva, I. skupina: torek, 30. 1.2001, ob 16. uri
•	Sveče: torek, 30. 1.2001, ob 18. uri pri Goršetu
•	Mohorjeva, II. skupina: sreda, 31. 1. 2001, ob 16. uri
•	Dobrla vas (Šentprimož, Galicija, Žitara vas): sreda, 31. 1. 2001, ob 18.30 v Kulturnem domu v Dob-rli vasi
•	Borovlje: četrtek, 1.2. 2001, ob 18. uri pri Cingelcu na Trati
•	Pliberk: petek, 2. 2. 2001, ob 18. uri v farni dvorani
•	Ledince: sobota, 3. 2. 2001, ob 17. uri v ljudski šoli (skupno s Šentjakobom)
•	Mladinski dom: torek, 6. 2. 2001, ob 16.30
•	Sele: sreda, 7. 2. 2001, ob 18. uri v farni dvorani
•	Žila: sreda, 7. 2. 2001 ob 18. uri v ljudski šoli v Straji vasi
•	Bilčovs, I. skupina: četrtek, 8. 2. 2001, ob 19. uri v ljudski šoli
•	Bilčovs, II. skupina: petek, 9. 2. 2001, ob 19. uri v ljudski šoli
•	Šmihel (Globasnica): petek, 9. 2. 2001, ob 18. uri v farni dvorani v Šmihelu
Opozorilo
Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Hkrati opozarjamo, da bomo v prihodnje objavljali samo tiste termine, ki jih bomo prejeli v pisni obliki - po faksu ali elektronski pošti -v naše uredništvo. Sporočilo po telefonu ali drugih ustanovah ne zadostuje! Tako bi se radi izognili morebitnim napakam pri posredovanju podatkov.
uredništvo
faks:	0463/51 25 28*22
e-mail:	franz.sadjak@nastednik.at
l B Ji
NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo «Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Viktrin-9er Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narod-ni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi av-stnjskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-ärzavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst-
vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel.
0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT.


Ö 04239/26 42
januarja se spet začnejo jezikovni tečaji
Slovenščina, angleščina, španščina, francoščina, italijanščina
Zaželene prvočasne prijave
v petek, 26. januarja, ob 19. uri
Informacijski večer: „Življenje je gib-gib je življenje”
Predavateljici: Gudrun Schreiner in Josefine Jammer
seminar v dveh delih za starše, stare starše in vzgojitelje Puberteta - Kako si olajšamo odnose do mladostnikov Termina: 27.1.2001 in 3. 2. 2001 (vedno od 9.00 do 12.30)
Prijave so mogoče do 19.1.2001 Seminar vodita: mag. Vera Wutti-Incko in dr. Franz Wutti
od petka, 26. januarja, od 16. ure, do sobote, 27. januarja, do 17. ure
Mentalni trening
Vodi: dr. Kurt Schöffmann
v soboto, 27. jan., od 14. do 18. ure
Predavanje: Radiestezija - iskanje motnih con na delovnem mestu in v stanovanju
Predavatelj: arhitekt dipl. inž. Paul Artmann
v torek, 30. januarja, ob 19.30 Predavanje: Bog je mrtev!? Predavatelj: univ. prof. dr. Helmut Rumpler
v četrttek, 1. februarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhone poklice
Sooblikuje: župnija Vogrče Somaševanje vodi: Florijan Zergoi
od četrtka, 1. februarja, od 18. ure, do nedelje, 4. februarja, do 13. ure
Duhovne vaje za marijino legjo:
„Z Marijo v šolo apostolata”
Voditelj: p. Gabrijel Raček OFM
Krščanska kulturna zveza vabi na koncert ob 100-letnici smrti Guiseppa Verdija
MESSA DA REQUIEM
nedelja, 28. 1.2001, 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani
Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicum (dirigent Mirko Cuderman), Vlatka Oršanič (sopran), Frančiška Gottwald (mezzosopran),	Domenico
Gheghi (tenor), Marko Fink (bas) Odhod:
15.00	Dobrla vas (Sienčnik)
15.30 Celovec (Mohorjeva)
16.00	Šentjakob (Posojilnica) Cena za vstopnino in prevoz: 450,-
14
Oglasa/Šport
Šport
15
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Prijavni rok za vpis v 1, razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 12. 2. 2001, in traja do srede, 28. 2. 2001. Uradne ure so dnevno od 7. do 15. ure, ob petkih od 7. ure do 12.30.
2.	Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 4. 7. 2001.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč.
5.	Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2001/2002 vodenje Kugy-jevega razreda s slovenščino, nemščino, italijanščino in angleščino (1. C). V 1. B razredu bomo ponudili kot težišče ali angleščino ali francoščino.
6.	Računalnik se uporablja kot učilo v vseh predmetih.
7.	Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite v šolski pisarni ali
pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na naslov:
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence Bundesgymnasium und Bundesrealgymnasium für Slowenen Prof.-Janežič-Platz 1/Janežičev trg 1 9020 Klagenfurt/Celovec
Višja šola za gospodarske poklice
zavoda šolskih sester
Višja šola
/ . obširna splošna izobrazba v dveh jezikih
✓	...............prehrana in gospodarstvo
✓	.................tuji jeziki in turizem
/............prezentacija	in komunikacija
•	Kvalifikacije: v Evropski uniji priznana marura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akademijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi.
•	Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom.
Enoletna strokovna gospodarska šola
✓	...atraktivna alternativa za 9. šolsko leto
✓	.......splošna izobrazba v dveh jezikih
✓	................gospodarska izobrazba
/...........kuhanje, kreativnost in design
•	Kvalifikacije: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računalništvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava za nadaljnjo izobrazbo.
•	Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje deželnih jezikov.
Informacije in prijave: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob Tel.:	04253/2750
Faks: 04253/2750-15
SMUČANJE/EVROPSKI POKAL
\z
Za vzpon na stopničke na superveleslalomu z^pski pokal je Šentjanžanu Danielu Užniku manjkalo le nekaj desetink.
» m edtem ko je smučar ŠD |\/I Šentjanž Daniel Užnik v IVI tekoči sezoni že nekajkrat močno opozoril nase na raznih tekmovanjih FIS (mdr. je osvojil že tri prva mesta), je konec minulega tedna podčrtal svojo odlično formo tudi na dveh zelo močno zasedenih superveleslalomih za evropski pokal v Altenmarku. Obakrat je zabeležil peto mesto ter za prvim vedno zaostajal le za dobre pol sekunde. Ob tem je pustil za sabo vrsto tekmovalcev, ki so že nastopili v svetovnem pokalu. Kako močna sta bila njegova nastopa izpove tudi dejstvo, da je bil v tehnično zahtevnem spodnjem delu proge najhitrejši. „Zal sem na obeh superveleslalomih v položnem zgornjem delu izgubil veliko časa - torej prav tiste desetinke sekunde, ki so mi ob koncu manjkale za stopničke,” je dejal Užnik.v Zaenkrat zaseda smučar ŠD Šentjanž v skupnem seštevku superveleslaloma za evropski pokal 6. mesto, že konec tega tedna pa se na tekmovanjih za evropski pokal v Franciji hoče približati zaželenemu 3. mestu, ki ob koncu sezone pomeni „fiksno” mesto v prihodnji sezoni na superveleslalomih za svetovni pokal. Prav to pa je njegov edini sezonski cilj.
Dvakrat peti v SG za evropski poka! v Altenmarku - Daniel Užnik.
Šolarski pokal, vrhunsko razpoložen pa je v tekoči sezoni mladi Mihi Sablatnik - prav tako tekmovalec ŠD Šentjanž. Konec minulega tedna je namreč ponovno dobil dva slaloma v na šolarskem pokalu Raiffeisen in to vedno s prednostjo treh sekund. S tem je mladi Bilčovščan doslej dobil vsa tekmovanja v svoji starostni skupini in zaradi tega tudi jasno vodi v skupnem seštevku šolarjev II. Tudi nekateri drugi mladi predstavniki ŠD Šentjanž močno opozarjajo nase: npr. brata Marcel in Patrik Quantsch-nig, ki sta konec minulega tedna na obeh tekmovanjih zabeležila mesta med 3 in 9, prav tako Andrea Parti, ki se je obakrat uvrstila med prvo peterico.
Franc Sadjak
Na tekmovanjih za šolarski pokal je še neporažen - Mihi Sabiatnik.
1. tekma za Božanski pokal
REZULTATI: bambini - dekleta: 1. Sara Reicht, 2. Nicole Hribernik (obe SC Rož), 3. Dunja Zdovc (DSG Sele); bambini - fantje: 1. Daniel Reicht (SC Rož); otroci I - dekleta: 1. Lisa Stangl (ŠD Šentjanž), 2. Lisa Ratz (SK Borovlje), 3. Pia Lieber (SV Baško jezero); otroci I - fantje: 1. Kevin Di Pipo (SV Baško jezero), 2. Alexander Arneitz (SV Berg/Rožek), 3. Sandro Schawarz (SV Baško jezero), 4. David Kraxner, 9. Christoph Srienc (oba ŠD Šentjanž), 16. Mitja Zdovc, 18. Jan Pristovnik (oba DSG Sele), 19. Manuel Malle (ŠD Šentjanž), 20. Rafael Dovjak (DSG Sele); otroci II - dekleta: 1. Kristina Katholnig (SV Baško jezero), 2. Desiree Žnidar (ŠD Šentjanž), 3. Eva Lutz (SK Borovlje), 4. Slike Užnik (DSG Sele); otroci II - fantje: 1. Philip Bergmann, 2. Alexander Krainer (oba SK Borovlje), 3. Lukas W_al-luschnig (SV Baško jezero), 7. Manuel Maierhofer (ŠD Šentjanž); šolarke 1:1. Christina Bergmann (SK Borovlje), 2. Vanessa Gasser, 3. Andrea Parti, 4. Nicole Kruschitz (vsi ŠD Šentjanž); šolarji 1:1. Harald Jesenko, 2. Christof Brandner (oba SK Borovlje), 3. Christian Ogris (DSG Sele), 5. Michael Einspieler, 8. Marko Boštjančič (oba ŠD Šentjanž); šolarke II: 1. Karin Hauer (SK Borovlje); šolarji II: 1. Andreas Rčttig (SK Borovlje); mladinci: 1. Norbert Juch, 2. Marco Pucher (oba SK Borovlje), 3. Patrick Mak (SC Rož)
Prireditelj: ŠD Šentjanž; kraj: Poden; organizacijski vodja: Hanzi Pscheider; progo je postavil: Erik Užnik
SANKANJE
Zopet naslovi deželnega prvaka za SŠK „Obir”
Čeprav so san kaši Slovenskega športnega kluba „Obir” šli na deželno prvenstvo bolj ali manj nepripravljeni, so želi velike uspehe.
ankaši Slovenskega športnega kluba „Obir" V-Ziz Železne Kaple so se v soboto, 20. januarja, udeležili letošnjega deželnega prvenstva v Feld am Seeu. Proga je bila povsem ledena in tehnično zelo zahtevna, saj so prav na njej vozili že svetovni prvaki. Medtem ko so sankaši iz Zgornje Koroške letos imeli zadovoljive pogoje za treninge, so „Obirčani” šli na tekmovanje bolj ali manj brez priprav, saj zaradi pomanjkanja snega v domači okolici niso mogli trenirati. Čeprav so torej morali tekmovalci Slovenskega športnega kluba „Obir" nastopiti brez pravih priprav, so se povsem odlično - nekateri celo senzacionalno - odreza-
li. Predvsem Toni Kogoj in Harald Sadovnik sta presenetila vse, saj sta proti pričakovanju osvojila 1. mesto pri dvojicah. Prav tako 1. mesto so v raznih skupinah zasedli še Dana, Marko in Hanzi Smrtnik ter dvojica Toni Kogoj/ Harald Sadovnik.
Takšni uspehi so nenazadnje tudi veliko odlikovanje za sekcijsko vodjo SŠK „Obir” Hanzija Smrtnika, ki se že več let z načrtnim delorn nesebično trudi za domače sankače.
Naslednji nastop perspektivnih sankačev ŠŠK „Obir" pa bo 9. in 10. februarja, ko bo v Aflenzu na Štajerskem šlo za naslov državnega prvaka.
Res/F. S.
JUNIQRJI SAK_____________
Za las mimo bronaste kolajne
Šentvid. V finalu koroškega prvenstva juniorjev v dvorani so juniorji SAK dosegli 4. mesto, do bronaste kolajne pa ni veliko manjkalo. Uvrstitev: 1. FC Kärnten, 2. Spittal, 3. ATSV Wolfsberg, 4. SAK, 5. WAG. Močne ekipe kot npr. Bad Bleiberg so izpadle že predkrogu.
Razočarali pa so mladinci (pod 16 let). V vmesnem krogu so izpadli, ker so nekateri igralci nastopili dokaj neresno. Zaradi tega je trener Mirko Oraže napovedal tudi morebitne posledice, če bi se kaj takega še enkrat ponovilo.
SAK I_____________________
Igralca iz Hrvaške na poskus pri SAK
Danes, ob 18. uri, bo moštvo trenerja Polanza na pomožnem igrišču celovškega stadiona odigralo pripravljalno tekmo proti FC Kärnten -BNZ. Na tem srečanju bosta oblekla majico SAK tudi ofenzivna igralca iz Hrvaške - Ivica Zelenbrz (Dinamo Zagreb) in Slavica Turkovič (Hajduk Split) ter skušala prepričati vodstvo SAK. Eden, ki je vodstvo kluba na minuli pripravljalni tekmi proti Šent-pavlu iz Labostke doline (4:1) povsem prepričal, pa je mladi defenzivni igralec Klaus Grili (Velikovec). SAK ga je zaradi tega tudi takoj pridobil.
ekstremni šport/predavanje
Junak Mt. Everesta predava v Šentjanžu
Slovenec Davo Karničar je bil prvi, ki je presmučal najvišjo goro na svetu -8848 metrov visoki Mount Everest.
^■kstremni smučar in alpinist, l"™ Jezerčan Davo Karničar, ki L* mu je kot prvemu človeku uspelo presmučati najvišjo goro na svetu, 8848 metrov visoki Mt. Everest (neprekinjeno od vrha do baznega tabora), bo v četrtek, 1. februarja 2001, gost Slovenskega Planinskega društva Celovec. V k&k centru v Šentjanžu bo - po odprtju razstave „Planine v sliki” ob 19- uri, predaval o svojem podvigu stoletja, ža katerega je bil mdr. odlikovan z Bloudkovo nagrado, uvrščen pa je bil tudi med najboljše športnike Slovenije v letu 2000. Po Tomažu Humarju in Reinholdu Messnerju je Davo Karničar tretji
Davo Karničar
vrhunski alpinist, ki se je v zadnjih dveh letih odzval vabilu Slovenskega planinskega društva Celovec in bo predaval na Koroškem.
Kot je znano, se je Karničar 7. oktobra 2000 zjutraj po osemurnem vzponu (skupaj s Francem Oderlapom) sam s smučmi spustil z vrha Mount Everesta ter po dobrih petih
urah podvig uspešno končal v baznem taboru pod najvišjo goro na svetu. „Absolutno sem presrečen, pa tudi utrujen. Ne morem še prav strniti vsega, kar se je dogajalo. Everest -ni zastonj najvišja gora na svetu. Vzpon se kar vleče, skoraj štiri kilometre smučanja pa tudi nekaj šteje," je po senzacionalnem podvigu povedal utrujeni, a nadvse zadovoljni ekstremni smučar. Karničarjev spust z vrha Everesta je prvi, ki je potekal neprekinjeno od vrha do baznega tabora. Doslej sta bila temu uspehu najbližje Francoz Pierre Tardivel in Italijan Hans Kammerlander, vendar oba nista bila uspešna.
ODBOJKA_______________________
Jasni favorit derbija je tokrat Dob
Jutri (27. januarja) je na sporedu zopet koroški derbi med Hypo VBK iz Celovca in SK Zadruga Aich/Dob - torej srečanje, ki je v preteklosti vedno močno vzbujalo duhove v obeh taborih, saj je šlo za številko 1 v odbojki na Koroškem. Tokrat pa je izhodišče derbija nekoliko drugačno: Dobljani so v tekoči sezoni namreč jasna številka 1 in bodo to ostali tudi po sobotnem derbiju - prevelika je razlika moči obeh ekip. Kljub temu bo moštvo slovaškega trenerja Pridala nastopilo bolj ali manj v najmočnejši postavi (manjkal bo le na rami poškodovani Wolfgang Burghardt), „kajti Celovčanom tudi tokrat ne bomo prizanesli,” pravi li-bero Micheu.
Zakaj da so Dobljani jasni favorit derbija, pa so nenazadnje silovito dokazali na minuli tekmi proti moštvu iz Fürstenfelda, ki so ga prepričljivo s 3:0 (16/19/20) ugnali iz „kleti” pliberškega Kulturnega doma. Bil je to celo eden najmočnejših nastopov Dobljanov v tekoči sezoni, kajti moštvo je igralo bolj ali manj brez napake in nikoli ni bilo v nevarnosti izgube niza. Posebej izstopal je zopet slovaški legionar Robert Cho-cholak, ki je vsebolj točkoval ter silovito dokazal, da ni zaman najboljši točkovalec v tej ligi. Podobno prepričljiv je bil tudi nastop legionarjev iz Slovenije - Jureta Kokota in Tomaža Pisnika.
Franc Sadjak
ZVEZNA LIGA
1.	Hotvolleys	16	16	0	48:6	32
2.	Tirol	16	15	1	46:5	30
3.	PL Salzburg	16	12	4	40:14	24
4.	Aich/Dob	16	11	5	34:22	22
5.	Fürstenfeld	16	7	9	23:33	14
6.	Hypo	16	6	10	20:33	12
7.	Enns	16	5	11	22:34	10
8.	Sokol	16	4	12	17:39	8
9.	Döbling	16	3	13	16:42	6
10. Feldkirch	16	1	15	6:45	2
16. krog: Dob - Fürstenfeld 3:0
17. KROG:
Hypo - Aich/Dob
v soboto, 27.1.2001, ob 18. uri v Celovcu
Iz Kaple v Pliberk
3. februarja bo gostilna Dom v Pliberku dobila novega gostilničarja. Na ta dan se bo Pli-berčanom predstavil uspešni kapelški gostilničar Franci Ha-derlap (gostilna Kovač na Obirskem), ki naj bi poskrbel novo življenje v Domu. Geslo novega gostilničarja: „Kakovost je pogoj za zadovoljne goste!“
Novi gostilničar „ Doma “ Franci Haderiap (tretji z leve) se je že predstavil pliberškim in žvabeškim društvenikom, ki so se domenili za sodelovanje pod skupnim geslom „čim več življenja v Kulturnem domu. “
Foto: Kumer
& DOGODKI
DOM IMA NOVEGA GOSTILNIČARJA
> ZANIMIVO
Škof imenoval novega dekana
Borovlje. Dekanija Borovlje ima od lani decembra novega dekana.
Funkcijo je prevzel šmarješki provizor mag. Janko Krištof, ki je nasledil bilčovške- mag. Janko ga župnika Krištof Leopolda Kassla. Krištofa bo nadomeščal boroveljski župnik Franc Hudi. Službena doba dekana traja 6 let.
Sanje v Hodišah
Plešerka. To soboto, 27. 1., vabi hodiško društvo Zvezda na ples, ki bo pri Svetiju v Plešerki. Igrali bodo Šibovni-ki, nastopili pa bodo tudi Oktet Hodiše, Sängerrunde „Steinrössl“ in MePZ „Seental Keutschach-Hodiše.“ Polnočni vložek bo pod geslom „Sanje iz tisoč in ene noči“.
[> 2 x NEURADNO
15 let je od tega
Šentprimož. Pred 15-imi leti so mladi muzikantje ustanovili znano skupino „Zmeda“. Od prvotne zasedbe je ostal le še Hanzi Kežar, skupina pa ima danes tudi drugo ime in jo vsi poznajo kot „Alpe-Adria Band“. Letos praznuje skupina ta neuradni jubilej svojih korenin še dvakrat, mdr. igra na plesu Danice (5. februarja) in na plesu SAK (24. februarja), kjer se bodo predstavili z novim članom Mirkom Lesjakom nek- Alpe-Adria-Band: (z leve) Hanzi Kežar, Helmut Sadnikar, danjim nogometašem SAK Armin Kiatzer, (spredaj) Heinz Kežar in Mirko Lesjak.
Kmečki ples z Lojzetom Slakom
v soboto, 24. januarja,
„ ob 20. uri pri Soštarju v Globasnici.
Nastopata tudi:
MoPZ Edinost Šteben Kvartet bratov Smrtnik
Shuttle-prevoz po celi Podjuni!
FRLOZEV LUKA
Deželni glavar Haider hoče navezati tesne stike z rusko orožarsko industrijo. Da to le ne bo ruska ruleta!
BSE pri govedu, antibiotika pri svinjah, atomska elektrarna ob meji. Ob takih izgledih je najbolje, da karz glikolnim vinom nazdravimo na konec sveta.
Varčevalni ukrepi
Schiissla in Grasserja nimajo samo negativnih posledic. Odkar moramo varčevati tudi že pri hrani, mi paše spet moj ohcetni gvant. Edino, kar me moti, je, da hlače niso več v modi in so spodaj preveč široke.
Pripravil Silvo Kumer

Nov poslovodja
Zadruga market ima od novega leta naprej no-v e g a poslovodjo. Odgovorno nalogo je prevzel Gerhard Matschek, doma iz
Gerhard
Matschek
Vidre vasi pri Pliberku. Matschek je tudi predsednik odbojkarskega kluba SK Aich/ Dob.