ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC ZGODOVINSKI ^ASOPIS LETNIK 59 LETO 2005 HISTORICAL REVIEW IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE LJUBLJANA 2 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPIS HISTORICAL REVIEW ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE Uredni{ki odbor: dr. Bojan Balkovec (tehni~ni urednik) Borut Batagelj dr. Rajko Brato` dr. Ernst Bruckmüller dr. Marta Verginella dr. @arko Lazarevi~ dr. Bo`o Repe dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik odgovornega urednika) dr. Peter [tih (odgovorni urednik) dr. Peter Vodopivec Ponatis ~lankov in slik je mogo~ samo z dovoljenjem uredni{tva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaklju~ena junija 2005 Prevodi: Nives Suli~ Dular (angle{~ina), mag. Niko Hudelja (nem{~ina), Anja Nagli~ (nem{~ina), Primo` Debenjak (nem{~ina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sede` uredni{tva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljub- ljana, A{ker~eva 2/1, tel.: (01) 241-1200, e-po{ta: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Letna naro~nina: za leto/letnik 2005: za ne~lane in zavode 7600 SIT, za dru{tvene ~lane 5600 SIT, za dru{tvene ~lane-upokojence 4200 SIT, za dru{tvene ~lane-{tudente 2800 SIT. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 3800 SIT (z vklju~enim DDV). Naro~nina za tujino zna{a za ustanove 45 ó, za posameznike 35 ó in za {tudente 25 ó oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Pla~uje se na transakcijski ra~un: SI56020100012083935 ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE A[KER^EVA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Znanstveni in{titut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Littera picta, d.o.o., Ljubljana, junij 2005 Naklada: 1800 izvodov 3ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 59, 2005, 1–2 (131) KAZALO – CONTENTS RAZPRAVE – STUDIES Dieter K u d o r f e r, Zgodovinski in literarni pomen rokopisa z »Bri‘inskimi spomeniki« ......... 7–21 Historical and Literary Significance of the Freising manuscripts (Bri‘inski spomeniki) Darja M i h e l i ~, Revizija kronologije cerkvenih dostojanstvenikov na Primorskem ............... 23–44 Revision of the Chronology of Church Dignitaries in Primorsko Marija Wa k o u n i g, »... hab ich teutsch und windisch gelernnet ...« O poreklu in kulturnih koreninah @ige Herbersteina ....................................................................................................... 45–55 »… hab ich teutsch und windisch gelernnet…« On the origin and Cultural Roots of Sigismund Herberstein Ludwig S t e i n d o r f f, »^lovek ni reven zato, ker ni~esar nima, temve~ zato, ker ne dela.« Spreminjanje odnosa do rev{~ine v Rusiji (18.– 20. stoletje) .................................................... 57–68 »Man is Not Poor Because He Has Nothing, But Because He Does Nothing.« The Changing Attitude toward Powerty in Russia (18th – 20th Cent.) Tone K r e g a r, Slova{ki politi~ni tisk o Slovencih med obema vojnama .................................. 69–99 Slovak Political Newspapers from the Period between the First and the Second World Wars on Slovenes @arko L a z a r e v i }, Slovenski nacionalni interes v gospodarstvu do druge svetovne vojne .......................................................................................................................... 101–110 Slovene National Interest in Economy Prior to the Second World War Mateja R a t e j, Slovenska ljudska stranka v vladi Antona Koro{ca – ratifikacija Nettunskih konvencij ............................................................................................................... 111–127 Slovene People’s Party in the Government of Anton Koro{ec and the Ratification of the Treaty of Nettuno Darko F r i {, Banovinska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke leta 1937 v Ljubljani ................................................................................................................................ 129–146 Provincial Conference of the Yugoslav National Party in Ljubljana in 1937 Borut B a t a g e l j, Mitolo{ke razse‘nosti blo{kega smu~anja in konstrukt stereotipa o smu~anju kot slovenskem nacionalnem {portu .................................................................... 147–159 Mythological Dimensions of the Traditional Ski Style from Bloke and the Stereotype of Skiing as the Slovene National Sport Danijela T r { k a n, Metodi~na struktura izpitnih priro~nikov za zgodovino v Sloveniji, Franciji in Veliki Britaniji ........................................................................................................ 161–174 Methodical Structure of Examination Reference Books on History in Slovenia, France, and Great Britain ZAPISI – NOTES Slovenski {tudentje na baselski univerzi v 16. stoletju (Marko M u g e r l i) ............................ 175–181 Slovene Students at the University of Basel in the 16th Century Dejavnost slovenskega Penkluba pred drugo svetovno vojno (Jo‘a M a h n i ~) ...................... 183–192 Activities of the Slovene PEN Association before the Second World War Danijela Tr{kan, Obvezna pedago{ka praksa za {tudente 4. letnika zgodovine pedago{ke smeri ....................................................................................................................... 193–202 Methodical Structure of Examination Reference Books on History in Slovenia, France, and Great Britain KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev in zgodovinark. Celje, 30. september – 2. oktober 2004 (Aleksander @ i ‘ e k) ................................................................................... 203–204 32nd Conference of Slovene Historians. Celje, September 30 – October 2, 2004 Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije za obdobje 2002–2004 (Branko G o r o p e v { e k) .............................................................................................................. 205 Work Report of the Federation of Historical Societies for the 2002–2004 Period Poro~ilo nadzornega odbora za leto 2003 in 2004 (Branko [ u { t a r) .............................................. 206 Supervising Committee Work Report for 2003 and 2004 Poro~ilo o delu ~astnega razsodi{~a v mandatnem obdobju 2002–2004 (Andrej Vo v k o) ............ 207 Court of Honor Work Report for the 2002–2004 Mandate Poro~ilo o delu Voja{ke sekcije Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije v obdobju 2002–2004 (Damjan G u { t i n) ......................................................................................................................... 207 Work Report of the Federation of Historical Societies Military Section for the 2002–2004 Period Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Celje v letih 2003–2004 (Marija P o ~ i v a v { e k) ........... 208 Celje Historical Society Work Report for the 2003–2004 Period Poro~ilo o delu zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a v Mariboru od oktobra 2002 do decembra 2004 (Filip ^ u ~ e k) ................................................................................................. 209 Work Report of the Dr. Franc Kova~i~ Historical Society of Maribor for the Period between october 2002 and December 2004 Poro~ilo o delu zgodovinsko dru{tvo za severno Primorsko za obdobje 2002–2004 (Drago T r p i n) ............................................................................................................................... 210 Northern Primorsko Historical Society Work Report for the 2002–2004 Period Poro~ilo o delu Muzejsko dru{tvo [kofja Loka za obdobje 2002–2004 (Alojzij Pavel F l o r j a n ~ i ~) ................................................................................................ 210–211 [kofja Loka Museum Association Work Report for the 2002–2004 Period Nagovor ob podelitvi nagrade Klio na 32. zborovanju slovenskih zgodovinarjev .................... 211–212 Speech at the Klio Award Ceremony at the 32nd Conference of Slovene Historians Mednarodni znanstveni sestanek »Primorska od kapitulacije Italije 1943 do Londonskega memoranduma leta 1954«. Koper, 4. – 5. oktober 2004 (Borut K l a b i j a n) ...................... 213–215 Primorska from the Italian Surrender in 1943 to the Memorandum of London in 1954, Koper, October 4 – 5, 2004 5. Eustory generalna letna skup{~ina in posvetovanje. »Commemorating 20th Century Migration in National Societies« Var{ava, 27. – 30. januar 2005 (Bojan B a l k o v e c) ....................... 215–217 5th Eustory General Yearly Assembly and Conference »Commemorating 20th Century Migration and National Societies«. Warsaw, January 27–30, 2005 OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS Régine Pernoud, Nehajmo ‘e s tem srednjim vekom (Andrej N a r e d) ................................... 219–222 Darko Darovec, Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v lu~i bene{ke dav~ne politike (Aleksander P a n j e k) ......................................................... 222–224 Du{an Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah : tr‘a{ka afera Gallenberg 1740 (Matja‘ B i z j a k) ................................................................................................................... 224–225 Vasja Klavora, Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju (Janez [ u m r a d a) ................................................................................................... 225–230 Janez Topli{ek, Rodoslovje: kot znanost in hobi (Bojan B a l k o v e c) .................................... 230–232 Ljudmila Bezlaj Krevel, Po{ta, telegraf in telefon 1918–1950. Organizacija po{tno-telegrafsko- telefonske dejavnosti v Sloveniji (Miroslav S t i p l o v { e k) ................................................ 232–235 Norman Friedman, The Fifty-Year War (Simon S t e r n) .......................................................... 235–237 Paul Hockenos, Homeland Calling. Exile Patriotism and the Balkan Wars (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .......................................................................................................... 237–238 Ingo von Münch, Promotion (Jo‘e M a ~ e k) ............................................................................ 238–240 Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Svezak 45 (Jo‘e M a ~ e k) ................. 241–243 Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Svezak 46 (Jo‘e M a ~ e k) ................. 243–246 IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 57, 2003, 3–4 (128), 59, 2005, 1–2 (131) ....................................................................................................................................... I–VI Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Histroical Review 57, 2003, 3–4 (128), 59, 2005, 1–2 (131) 6 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« 7ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGOD VINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 7–21 RAZPRAVE Dieter Kudorfer Zgodovinski in literarni pomen rokopisa z »Bri‘inskimi spomeniki«1 Bri‘inski spomeniki so skupina treh staroslovanskih rokopisnih besedil v sicer latinskem kodeksu iz nekdanje stolne knji‘nice v Freisingu, ki je danes ena od posebej dragocenih cimelij v fondu Bavarske dr‘avne knji‘nice. Ve~ kot tiso~ let star kodeks s signaturo Clm 6426 predstavlja ve~plasten dokument velike literarne vrednosti in prav tako velike zgodo- vinske sporo~ilnosti. Kot klju~no delo slovanske jezikovne zgodovine lahko Bri‘inske spomenike presojam le ~isto splo{no, ker mi za lastno sodbo manjka slavisti~na strokovnost. Namesto tega bi rad postavil te‘i{~e na vse premalo upo{tevano dejstvo, da zadevna staroslovanska besedila pred- stavljajo integrirajo~ sestavni del tekstovne celote nadregionalnega pomena. V rokopisu so nam, ~e jih spretno pretresemo, izpri~ane izjave o prostoru, na katerem so udele‘ene ni~ manj kot {tiri moderne dr‘avne tvorbe: Nem~ija, Avstrija, Slovenija in Italija. Ob vsej razno- likosti pa ta kodeks tudi – in to velja takoj uvodoma poudariti – tvori organsko celoto. Odkritje Bri‘inskih spomenikov Od odkritja Bri‘inskih spomenikov je letos minilo ‘e skoraj dvesto let.2 Med ~asom okoli leta 1000 in letom 1803 je rokopis po~ival v knji‘nici stolnega kapitlja v Freisingu, ne da bi bil sploh kdaj kak knji‘ni~ar v {tifti ali kak potujo~i u~enjak zapustil ustrezen katalo{ki vpis ali zabele‘ko o najdbi. S sekularizacijo bavarskih visokih {tift in samostanov, na katero je na{a hi{a v lanskem letu spomnila z veliko razstavo, je bil tudi freisin{ki fond rokopisov prenesen v dvorno knji‘nico v Münchnu. Njen vodja, Johann Christoph von Aretin, je bil tako ambiciozen, da je hotel nove pridobitve, ki jih je bilo kar nekajkrat ve~ kot dotedanjega fonda volilnokne‘je knji‘nice, karseda hitro postaviti v pravo lu~ in jih narediti dostopne 1 Narodna in univerzitetna knji‘nica je z razstavo »Rojstni list slovenske kulture« od 17. maja do 20. junija 2004 predstavila {tiri najpomembnej{e srednjeve{ke rokopise s slovenskimi besedili, na ~elu le-teh rokopis »Bri‘inskih spomenikov«. Razstavni katalog (Rojstni list slovenske kulture. Razstava slovenskih srednjeve{kih spomenikov ob pridru‘itvi Republike Slovenije Evropski uniji. Ljubljana 2004) je iz{el tudi v vzporedni angle{ki in nem{ki izdaji. Na posvetovanju, ki je bilo organizirano ob razstavi, je imel avtor tega prispevka tudi referat o münchenskem roko- pisu. Za natis je bila ta predstavitev le neznatno predelana in opremljena z navedki uporabljene literature. 2 Odkritje in za~etki raziskovanja Bri‘inskih spomenikov: Wirtz, Gudrun: Slawistik. V: Lebendiges Büchererbe: Säkularisation, Mediatisierung und die Bayerische Staatsbibliothek. München 2003 (Bayerische Staatsbibliothek / Ausstellungskataloge 74), str. 168–174. 8 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« u~enjakom. V ta namen je po zgledu »Notices et extraits des manuscrits de la Bibliothèque nationale« v Parizu {e v sekularizacijskem letu 1803 ustanovil vzporedno glasilo z naslovom »Beyträge zur Geschichte und Literatur vorzüglich aus den Schätzen der Pfalzbaierischen Centralbibliothek zu München« (Prispevki k zgodovini in literaturi prete‘no iz zakladov Pfal{kobavarske centralne knji‘nice v Münchnu) in se je kmalu zatem obrnil na mladega, a zelo nadarjenega filologa Bernharda Josepha Docena za pregled in urejanje rokopisov. Eden prvih Docenovih ~lankov v Aretinovih »Beyträge« se je leta 1806 posvetil izbranim spisom iz freisin{ke stolne knji‘nice. Docen je s poznavalskim o~esom spoznal, da freisin{ki fond predstavlja najve~ji in najbolj zaklju~en skupek zgodnjesrednjeve{kih rokopisov v dvorni knji‘nici. ^lanek se med drugim ukvarja z rokopisi iz 10. stoletja, izpri~anih v zbirkah bese- dil Liutpranda iz Cremone in Ratherja iz Verone – z obema avtorja se bomo spet sre~ali pri rokopisu Bri‘inskih spomenikov – in uvodoma omenja tudi majhne spomenike ilirskega ali dalmatinskega jezika. Tej prvi omembi sledi leta 1807 v ~asopisu »Neuer literarischer Anzei- ger« natan~nej{i opis. Tu je povedano, da so slovanski odlomki sestavljeni iz treh razli~nih besedil, da je njihova jezikovna oblika koro{ka ali ilirska in da izvirajo iz 10. stoletja. Pri tem pa velja omeniti tudi, da je Docen za ta besedila od vsega za~etka uporabljal oznako »spomeniki«. Pojem, ki ga danes le {e omejeno uporabljamo za spomenike stavbarstva, se je v 17. in 18. stoletju prete‘no uporabljal za resni~no »monumentalne« zbirke virov kot denimo »Monumenta Boica«, ki jih je izdajala leta 1759 ustanovljena Bavarska volilnokne‘ja akade- mija znanosti. Porajajo~e se filolo{ko-zgodovinske vede zgodnjega 19. stoletja so ga zavestno prenesle na posamezna dela, ki imajo posebno pri~evalnost za celo obdobje ali za celo zvrst virov. Naj navedem le {e dva primera: ‘e omenjeni Aretin je objavil Tur{ki koledar iz leta 1455 kot najstarej{i nem{ki … tipografski spomenik, in odkritelj starosa{kega »Helianda«, francoski abbé Gérard Gley, ga je imenoval le monument littéraire le plus ancien que l’on connaisse dans la langue des Francs. Za Bri‘inske spomenike je bil pojem »Denkmäler« prostodu{no prevzet v sloven{~ino kot »spomeniki«. Na slovenski strani pa se je pojavila pridevni{ka oznaka izvora. Njeno obliko »bri‘inski« prvi~ najdemo v slovenski slovnici Antona Jane‘i~a iz leta 1854, in sicer kot izpeljanko iz glasoslovno pravilnega prevoda imena »Freising« v »Bri‘nik« ali »Bri‘inje«, ta oznaka pa je bila {e dolgo v konkurenci s »freisin{ki« ali »frisin{ki«.3 Zgodovina raziskovanja Ko zdaj sku{am ~isto na kratko povzeti skoraj dvesto let zgodovine raziskovanja, vas kot poznavalce materije prosim za razumevanje, saj imam nad literaturo v slovanskih jezikih, ki predstavlja dale~ najve~ji del, pregled le v toliko, kolikor je bila recipirana v znanstvenih objavah v nem{~ini ali pa je dostopna s povzetki v zahodnih jezikih. @e nekaj let po tem, ko je najdba postala znana, se je za~elo njeno sistemati~no razisko- vanje. ^eh Josef Dobrovský, nesporna korifeja med slavisti svojega ~asa, je leta 1812 potoval v München in je tam naredil to~no transkripcijo. Sam pa je besedila le na kratko obravnaval v svojem zborniku »Slovanka« leta 1814/1815, ker je izdajo kolegialno prepustil Jerneju Kopitarju. Po rodu Gorenjec Kopitar – ki je svoje v latin{~ini in nem{~ini napisana dela izdajal pod imenom Bartholomäus Kopitar – je bil po poklicu dvorni knji‘ni~ar in nazadnje vodja zbirke rokopisov na Dunaju. Leta 1822 je objavil delno izdajo, leta 1827 pa sta ga s kompletno izdajo prehitela Rusa Aleksandr Hristoforovi~ Vostokov in Peter von Koeppen. 3 Prim. Poga~nik (kot v op. 4), str. 3. 9ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Leta 1836 je kon~no tudi Kopitar pripravil kompletno izdajo, ~etudi ne kot samostojno knji- go, temve~ v okviru svojega glavnega znanstvenega dela, izdaje »Glagolita Clozianus«. Tako Kopitar kot tudi Vostokov sta ‘e pri{la do temeljnega spoznanja, da je bil rokopis z Bri‘inski- mi spomeniki priro~nik freisin{kega {kofa Abrahama; daljnose‘nej{o domnevo, da je {kof sam tudi zapisal besedila, so morali pozneje opustiti. S to izdajo je bil ustvarjen temelj za nadaljnje raziskovanje Bri‘inskih spomenikov, ki so hitro zavzeli klju~en polo‘aj za celotno slavistiko, saj se pri nadaljnjem raziskovanju rokopi- sov v evropskih knji‘nicah niso ve~ pojavila besedila s primerljivo te‘o.4 Bri‘inski spome- niki so slejkoprej ostali najstarej{a pri~evanja sloven{~ine in kateregakoli slovanskega jezika v latinici. Kmalu je tudi postalo jasno, da tri besedila, na katera so za~eli gledati vse bolj diferencirano, t.j. kot posamezna dela, niso bila popolnoma nove stvaritve. S tem se je za~elo iskanje virov, in sicer tako po slovanskih predlogah iz razli~nih obdobij in regij kot tudi nem{kih in latinskih. Oblikovanje teorije se je raz{irilo na misijo Cirila in Metoda, na staro cerkveno slovan{~ino in na druge zahodno- in ju‘noslovanske jezike. Glavni predstavnik teorije mo~nega starocerkvenoslovanskega vpliva na tekstovno podobo Bri‘inskih spome- nikov je bil Vatroslav Jagi~. Domneval je obstoj glagolitske predloge iz vzhodne Karantanije ali iz Panonije. ^eh Václav Vondrák je leta 1894 odkril sorodnost med 3. spomenikom in »Euchologium sinaiticum«, starocerkvenoslovanskim liturgi~nim rokopisom iz 11. stoletja v Katarininem samostanu na gori Sinaj, in njuno skupno odvisnost od takoimenovane »Staro- bavarske spovedi«, ki jo poznamo iz rokopisa iz samostana St. Emmeram v Regensburgu;5 osnova vseh teh besedil pa naj bi bilo izgubljeno besedilo z ozemlja Velikomoravske dr‘ave. V razpravi o povezavi s staronem{kimi spovednimi obrazci so z nem{ke strani kasneje sode- lovali zlasti Georg Baesecke, Erich Fabian in Hans Eggers. Do odlo~ilnega metodi~nega napredka je pri{lo, ko je z ustanovitvijo univerze v Ljubljani po prvi svetovni vojni leta 1919 raziskovanje v Sloveniji dobilo institucionalni okvir. Razvoj v prvi polovici 20. stoletja so dolo~ali zlasti Rajko Nahtigal, Milko Kos in Fran Ramov{. Nahtigal se je posvetil okoli{~inam nastanka Bri‘inskih spomenikov, poudaril je pomen {kofa Abrahama, umestil slovanske drobce v latinski kontekst in uporabil moderne slovenske dia- lekte za pojasnjevanje jezikovnih posebnih oblik. Kos, ki je Bavarski dr‘avni knji‘nici poda- ril izvod svojega dela »Nove studije« iz leta 1931 s posvetilom, je opravil paleografske pri- merjave z drugimi rokopisi v Dr‘avni knji‘nici in Glavnem dr‘avnem arhivu v Münchnu ter je pri{el do {e danes priznanega datiranja.6 Ramov{ se je osredoto~il na strukturno neenot- nost jezikovne oblike v Bri‘inskih spomenikih, vendar pa te ni izpeljeval iz starocerkveno- slovanskih vplivov, temve~ je videl v njej izraz starej{e in mlaj{e razvojne faze znotraj sloven{~ine. Omeniti je treba {e Ivana Grafenauerja kot predstavnika »slovenisti~ne« smeri (Bri‘inske spomenike je ocenjeval kot pri~evanja sicer izgubljenega pismenstva v sloven- skem jeziku pred Cirilom in Metodom), Franca Grivca, ki je raziskoval zlasti literarno najpomembnej{i 2. Bri‘inski spomenik, v katerem je domneval vplive iz Cirilovega kroga, in Aleksandra Isa~enka, ki je leta 1943 spet o‘ivil moravsko-panonski izvor besedil. Od tod bom presko~il k leta 1968 v Münchnu izdanemu zborniku s prispevki med drugim Jo‘eta Poga~nika in Rudolfa Kolari~a7 in kon~no k dvema zbornikoma tukaj{nje akademije 4 Pregled raziskovanj se opira na: Poga~nik, Jo‘e: Das Schicksal der Freisinger Denkmäler in der Slawistik. V: Freisinger Denkmäler. Bri‘inski spomeniki. Monumenta Frisingensia: Literatur – Geschichte – Sprache – Stilart – Texte – Bibliographie. München 1968, str. 3–17. Tam so tudi navedeni posamezni bibliografski podatki. 5 Clm 14345. 6 Hbh XIII 600–160. 7 Freisinger Denkmäler (kot v op. 4). 10 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« znanosti: 1. faksimilna izdaja iz leta 1992, katere zvezek razprav je iz{el v 2. izdaji leta 1993;8 od danes tukaj prisotnih je bil Igor Grdina odlo~ilno udele‘en pri tem delu; 2. zbornik k simpoziju o Bri‘inskih spomenikih iz leta 1994, ki je iz{el pod naslovom »Zbornik Bri‘in- ski spomeniki« leta 1996.9 Tam je Andrej Pleterski10 izrazil konkretno domnevo glede kraja nastanka predlog za Bri‘inske spomenike, ki jo je zastopal tudi pozneje. Prestavlja ga v Molzbichl pri Spittalu ob Dravi, kjer je bil z izkopavanji dokazan dosedaj edini samostan iz zgodnjega obdobja misijoniranja Karantancev, {e iz 8. stoletja. Iz münchenske {ole strokovnjaka za srednjo latin{~ino in paleografa Bernharda Bischof- fa obstaja disertacija Natalie Daniel o freisin{ki stolni knji‘nici v 10. stoletju (1973), ki vsebuje tudi verjetno najsolidnej{o in najmodernej{o paleografsko raziskavo celotnega roko- pisa.11 [e en Bischoffov nekdanji u~enec, Günter Glauche, sedaj dela na katalogizaciji freisin{kih pergamentnih rokopisov.12 Njegov opis na{ega rokopisa sem ‘e imel na razpolago za pripravo tega referata. Stanje znanstvenih spoznanj Stanje znanstvenih spoznanj, ki je podano v izdaji iz leta 1992/1993 in ki ga z nekaj dopolnitvami podajam na tem mestu, je naslednje:13 Zapis Bri‘inskih spomenikov {t. 2 in 3 je bil opravljen v zadnji ~etrtini 10. stoletja. Dati- ranje se opira na odkritje, do katerega je pri{el ‘e Milko Kos, da gre neko tradicijsko zabe- le‘ko v literalu 3b freisin{ke visoke {tifte, ki jo je mogo~e datirati, v Bavarskem glavnem dr‘avnem arhivu pripisati istemu pisarju. Spomenik {t. 1 naj bi zapisala druga roka in sicer malo kasneje, verjetno v 1. ~etrtini 11. stoletja. Kot kraj zapisa pride v po{tev bodisi Freising ali pa freisin{ke posesti na Koro{kem, in sicer bi morali re~i: na zgornjem Koro{kem. Na Koro{kem, pa tudi na Kranjskem je bil edini mo‘ni kraj uporabe v prakti~nem du{nem pastirstvu. ^e razli~no datiranje dr‘i, je treba iz tega sklepati, da je uporaba trajala ve~ deset- letij, preden je bil rokopis uvr{~en v knji‘nico na sede‘u {kofije. Vrsta uporabe besedil nujno izhaja iz njihove vsebine, saj se vsa nana{ajo na zakrament pokore: [t. 1 je splo{no priznanje grehov z molitvijo pokore in kesanja, ki ga je v praksi o~itno bral duhovnik. [t. 3 sestoji iz formule odpovedi hudi~u, ki ji spet sledita priznanje grehov in molitev kesanja. [t. 2, najobse‘nej{e besedilo, je homilija visoke retori~ne in teolo{ke kakovosti, »Adhortatio ad poenitentiam«. Adhortatio je bila, kot lahko sklepamo iz nedosled- nega podajanja govorjenih glasov, zapisana po nareku, {t. 1 in 3 pa sta verjetno kopiji po pisnih predlogah. 8 Bri‘inski spomeniki. Znanstvenokriti~na izdaja. Ljubljana 1992 (Monumenta Slovenica 3); 2. izdaja pod istim naslovom Ljubljana 1993 (Slovenska adademija znanosti in umetnosti. Razred za filolo{ke in literarne vede 39). 9 Zbornik Bri‘inski spomeniki. Ljubljana 1996 (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filolo{ke in literarne vede 45). 10 Pleterski, Andrej: Arheologija in nastanek Bri‘inskih spomenikov. V: Zbornik (kot v op. 9), str. 27–42. 11 Daniel, Natalia: Handschriften des zehnten Jahrhunderts aus der Freisinger Dombibliothek: Studien über Schriftcharakter und Herkunft der nachkarolingischen und ottonischen Handschriften einer bayerischen Bibliothek. München 1973 (Münchener Beiträge zur Mediävistik und Renaissance-Forschung 11); o Abrahamu iz Freisinga, str. 79–84, o Clm 6426, str. 114–139. 12 Katalog naj bi iz{el v: Catalogus codicum manu scriptorum Bibliothecae Monacensis Tomus 3. Series nova. Pars 2,2. 13 Povzetek: Bri‘inski spomeniki 1993 (kot v op. 8), str. 183–187. Prim. tudi Brunner, Richard J.: Die Freisinger Denkmäler – Bri‘inski spomeniki: Clm 6426 der Bayerischen Staatsbibliothek. V: Historische Sprachforschung 110 (1997), str. 292–307. 11ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Kot viri za {t. 1 in 3 se domnevajo starobavarski spovedni obrazci, pri ~emer sta slovanska obrazca genealo{ko med starej{im in mlaj{im bavarskim obrazcem. Adhortatio verjetno izhaja iz zahodnega, t.j. latinskega osnovnega besedila. Vpra{anje, v kak{ni meri v Bri‘inskih spo- menikih odzvanjajo tudi starocerkvenoslovanska besedila, ostaja odprto; na vsak na~in pa bi morali tak{ni vplivi izvirati {e iz ~asa pred misijo Cirila in Metoda. Koro{ka, Kranjska in Bavarska Kot je bilo ‘e nakazano, je nastanek Bri‘inskih spomenikov najtesneje povezan z osebo Abrahama iz Freisinga, ki je vodil to {kofijo skoraj celo drugo polovico 10. stoletja, od leta 957 do 994. ^etudi so domneve, da je bil Abraham slovanskega rodu in da je besedila, s katerimi se ukvarjamo, zapisal sam, ostale {pekulacije, se vendarle zdi najverjetnej{a dom- neva, da je v nekem obdobju v svojem pestrem ‘ivljenjepisu bival na freisin{kih posestih ali na svojem lastnem posestvu na Koro{kem, Kranjskem ali v italijanskih Alpah. Ravno roko- pis z Bri‘inskimi spomeniki, ki ga ozna~ujemo kot Abrahamov misijonarski priro~nik, ponti- fikalni priro~nik ali vademecum, je eden najpomembnej{ih dokazov za to. Pregled razvoja politi~nih in cerkvenih razmer v ju‘nem alpskem prostoru od 8. stoletja naprej naj slu‘i kot povezava z osebo tega pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.14 Ta zgodovinski pregled mora biti nekoliko bolj iz~rpen, ker sicer ne moreta biti razumljivi struktura in vsebina roko- pisa. Koro{ka je bila nekje sredi 10. stoletja ‘e dvesto let trden sestavni del vojvodine Bavarske in s tem Rimsko-nem{kega cesarstva. Karantanci, ki so ji dali ime, so kot prvo slovansko ljudstvo ali ljudstvo s prevladujo~im slovanskim elementom zelo zgodaj, kmalu po svoji naselitvi okoli leta 600, vzpostavili lastno dr‘avnost z monarhi~no oblastjo. Samostojnost te dr‘avne tvorbe pa se je nenadoma kon~ala, ko je knez Borut poklical bavarskega vojvodo Odila II. na pomo~ proti Avarom in je ta leta 743 Avare uspe{no pregnal in spravil Koro{ko pod svojo oblast. Tradicionalna notranja razmerja mo~i so zatem sprva ostala nespremenjena: Kot Borutova naslednika poznamo karantanska kneza Cacatiusa in Cheitmarja, pa tudi avtohto- no slovansko plemstvo je izpri~ano {e dlje ~asa. [ele po zadu{itvi vstaje, ki jo je vodil panon- ski slovanski knez Ljudevit Posavski in pri kateri so bili udele‘eni tudi Karantanci, je leta 828 doma~i vodstveni sloj izgubil oblast, uvedena je bila frankovska ureditev grofij, zaplenjeno imetje plemi~ev pa je bilo preneseno na bavarske plemi~e in misijonske {kofije. Dr‘avnopravna pripadnost Koro{ke Bavarski je trajala vse do ~asa cesarja Otona II. Ta je leta 976 ustanovil novo vojvodino Koro{ko, ki ji je priklju~il nekdaj langobardsko ozemlje, namre~ marke Fur- lanijo, Istro in Kranjsko, poleg tega pa {e karantansko marko, dana{njo {tajersko. Koro{ka je tako za nekaj ~asa postala enakopravna vojvodina poleg drugih prvotnih vojvodin v ustroju cesarstva. Zgodovina Kranjske je dotedaj potekala lo~eno od zgodovine Koro{ke, vendar pa v pri- merjavi z le-to zaradi pomanjkanja virov v glavnem ni znana. Za zgodnje obdobje po slovan- ski poselitvi vzhodnoalpskega prostora nimamo na voljo kaj dosti ve~ kot omembe v frankov- skih cesarskih analih, kjer se govori o Carniolenses, pri ravennskem geografu in pri Pavlu Diakonu. Vsi trije viri jasno razlikujejo med prostorom severno in ju‘no od Karavank. Lahko pa domnevamo, da je podobno kot pri Karantancih na neko~ avarskih tleh pri{lo do slovanske 14 Dober pregled z navedbo virov in navedkov literature dobimo v: Grabmayer, Johannes: Freising in Kärnten. V: Hochstift Freising: Beiträge zur Besitzgeschichte / hrsg. von Hubert Glaser. München 1990 (Sammelblatt des Historischen Vereins Freising 32), str. 319–332. 12 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« plemenske tvorbe, vendar o razmerah oblasti ne vemo ni~. Ozemlje je bilo vsekakor {e naprej v sklopu langobardske, zatem karolin{ke Furlanije in ga je skupaj z njo leta 952 cesar Oton II. dodelil vojvodini Bavarski, ki je s tem do‘ivela najve~ji obseg v teku svoje zgodovine. Malo pred priklju~itvijo Koro{ki se potem Kranjska pojavi v cesarjevi darilni listini za Abraha- ma iz Freisinga iz leta 973, s katero se bomo {e ukvarjali, tudi z novim imenom Creina. Misijoniranje vzhodnoalpskega prostora Misijoniranje in pokristjanjevanje Koro{ke se je za~elo takoj, ko je Bavarska prevzela oblast. Knez Borut je moral dati za talca ‘e omenjena ~lana svoje dinastije Cacatiusa (svojega sina) in Cheitmarja (svojega ne~aka). Oba so odpeljali na otok Herreninsel na jezeru Chiem- see, kjer so ju kr{~ansko vzgajali v benediktinskem samostanu Augia Sancti Salvatoris. S tem se je za~elo misijoniranje Koro{ke, ki je kljub nekaj za~etnim te‘avam verjetno potekala tako hitro in uspe{no, ker se je za~ela pri vladarski dru‘ini, torej je takoreko~ potekala od zgoraj navzdol. Obenem s tem stopi na plano bavarska {kofija Salzburg, ki ji je bil podrejen chiemseejski samostan. V znamenitem, okoli leta 870 nastalem polemi~nem spisu »Conver- sio Bagoariorum et Carantanorum« (Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev), ki je slu‘ila za obrambo salzbur{kih pretenzij pred slovanskim apostolom Metodom, izvemo o za~etkih misijoniranja s strani Salzburga, ki je vmes postal nad{kofija. Za misijoniranje na Kranjskem in {ir{e je bil pristojen stari, ‘e od 6. stoletja izpri~ani oglejski patriarhat. Na Koro{kem so tr~ile pretenzije obeh metropolitov. Kompeten~ni spor je zgladila razsodba Karla Velikega iz leta 811, ki je kot mejo med Salzburgom in Oglejem dolo~ila Dravo, odlo~itev, ki je veljala do leta 1919 in ki gotovo tudi ni ostala brez vpliva na izoblikovanje jezikovne in naselitvene meje med Bavarci in Slovenci. Dele‘ freisin{ke {kofije V tem ~asu se tudi ‘e pojavi freisin{ka {kofija kot misijonarski center za jugovzhodni alpski prostor. Da je lahko opravljala to funkcijo zunaj svoje lastne dieceze, po srednjeve{kem cerkvenem pravu ni ni~ neobi~ajnega. Iz plemi{kih korenin izraslo pravo lastni{kih cerkva je brez nadaljnjega dopu{~alo posest samostanov in cerkva vklju~no s pritiklinami v obliki zemlji{ke posesti in lastnih ljudi tudi na obmo~ju tujih diecez. Vhodna vrata za misijoniranje na Koro{kem je predstavljal Innichen, na meji s slovan- skim poselitvenim ozemljem in ob izviru Drave, glavne ‘ile Koro{ke. Listina, s katero vojvo- da Tasilo III. leta 769 opatu po imenu Atto von Scharnitz na Tirolskem, ki je kmalu zatem postal freisin{ki {kof, predaja kraj Innichen,15 postavlja kot zahtevo ustanovitev samostana, in sicer propter incredulam generationem Sclavanorum ad tramitem veritatis deducendam, torej da bi pogansko slovansko prebivalstvo popeljali na pot resnice. Od takrat se je Freising za dolgo ~asa uveljavil kot edini udele‘enec misijoniranja Slovanov na Koro{kem in Kranjskem poleg Salzburga. [ele precej pozneje sta se pridru‘ili tudi brixenska (od 10.) in bamber{ka {kofija (od 11. stoletja). Prvi misijonski center na Koro{kem je bil Otok ob Vrbskem jezeru. V listinah je tamkaj{nja cerkev, ki spada k najstarej{im pra‘upnijam na Koro{kem, prvi~ izpri~ana leta 891 pod {ko- 15 Die Traditionen des Hochstifts Freising, Bd. 1 (744–926) / hrsg. von Theodor Bitterauf. München 1905 (Quellen und Erörterungen zur bayerischen und deutschen Geschichte NF 4), Nr. 34. 13ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) fom Waldom.16 @e takrat je imela relikvijski zaklad dveh rimskih mu~enikov, kot je izpri~ano z darilnico iz leta 902,17 je bila tam ‘e naseljena skupnost klerikov, slu‘ila je kot plemi{ka grobnica in je celo dala ime celemu Vrbskemu jezeru, za katero je iz 10. stoletja izpri~ano poimenovanje lacus sanctorum Primi et Feliciani, torej po obeh cerkvenih patronih. [kof Abraham je Otok velikopotezno podpiral in iz njega naredil cerkveno in duhovno sredi{~e svojih koro{kih posesti. To vemo iz zakladnega seznama v obliki poro~ila njegovemu nasled- niku Gottschalku z za~etka 11. stoletja, v katerem so na{teti {tevilni kultni predmeti in ni~ manj kot 42 knjig.18 Na zgornjem Koro{kem je nastalo {e eno opori{~e na podlagi daritve cesarja Arnulfa iz leta 891, ki je na freisin{ko {kofijo in cerkev na Otoku prenesel kapelo in Sclavinie partibus ad curtem nostram, que Liburna vocatur, consistentem … cum omnibus appenditiis suis.19 Liburna je dana{nji St. Peter im Holz, ki le‘i to~no na kraju izginulega anti~nega {kofovskega sede‘a Teurnia. Poznej{a {iritev teh posesti je le nepopolno dokumen- tirana, vendar pa je morala do Abrahamovega ~asa, pa tudi pozneje potekati bolj ali manj neprekinjeno, kot je mogo~e ugotoviti iz urbarja nekje iz leta 1150.20 Bistveno mlaj{e, vendar dolgoro~no bolj sposobno za pre‘ivetje pa je bilo oblikovanje posesti freisin{ke {kofije na Kranjskem,21 zlasti tisti kompleks posesti, ki ga je {kof Abraham dobil s kraljevimi daritvami in ki je kot de‘elno sodi{~e [kofja Loka z nazadnje okoli 500 kvadratnimi kilometri in 3000 dru‘inami ostalo ohranjeno vse do 19. stoletja. Daritev je vsebovana prav v tistih dveh listinah iz leta 973,22 v katerih stara Carniola, kot smo videli, prvi~ stopi v zgodovino s svojim novim slovanskim imenom, namre~ kot Carniola … quod vulgo Creina marcha appellatur oziroma kot regio vulgari vocabulo Chreine. Oton II. v teh listinah predaja {kofu Abrahamu na ozemlju, ki je pod oblastjo mejnega grofa po imenu Poppo, velik, s podrobno opisano mejo zaokro‘en teritorialni okraj, ki obsega rodovitno ravnino med [kofjo Loko in Savo ter Poljansko in Sel{ko dolino. Motiv daritve v tem ~asu ni ve~ moglo biti misijoniranje. Verjetno je {lo po eni strani bolj za strate{ke premisleke, torej za prometnogeografsko ugodno lego sredi{~a tega ozemlja ob cesti via Chreinariorum, ki nastopa v besedilu listine, kajti kot je znano so Otonci cesarsko cerkev, najpomembnej{o oporo kraljevske oblasti, pogosto uporabljali za zavarovanje pomembnih cest; po drugi strani pa je bil tu gotovo tudi kolonizacijski namen, t.j. utrditev redkeje poseljenega obmo~ja z zemlji{kim gospostvom, ki je imelo upravne izku{nje in ustrezen potencial kolonistov. Freisin{ka posest na slovanskem ozemlju je torej pod {kofom Abrahamom do‘ivela velik in daljnose‘en razmah. Temu se je pridru‘ila {e posest na mejnem obmo~ju med Tirolsko in Koro{ko ter v italijanskih provincah Vicenza, Treviso in Belluno, za katerih pridobitev ali utrditev je imel zasluge. O tem spet izvemo iz diplom otonskih cesarjev.23 Leta 972 podari Oton I. innichenskemu samostanu posest in comitatu Tarvisiano … et in Vicentino comitatu, posebej in circuitu Gudage, dana{njem Godegu, in sicer s pridr‘kom osebne do‘ivljenjske rabe za Abrahama. Leta 974 Oton II. vrne freisin{ki {kofiji odvzete posesti v grofijah qui … vocantur Pustrussa, Lurno, Catubria, torej v Pustertalu, v Lurngauu in v Cadoreju; Oton III. je to listino leta 992 potrdil. 16 V listini o podaritvi Liburne (kot v op. 19). 17 Traditionen (kot v op. 15), Bd. 1, Nr. 1036. 18 V Clm 6380; prim. Glauche, Günter: Bistum Freising. V: Mittelalterliche Bibliothekskataloge Deutschlands und der Schweiz, Bd. 4,2. München 1979, str. 597–868, tukaj str. 642 f. 19 Monumenta Germaniae Historica (odslej: MGH) D Arn 92. 20 Grabmayer (kot v op. 14), str. 327. 21 Vilfan, Sergij: Lage und Struktur der freisingischen Herrschaften in Krain. V: Hochstift Freising (kot v op. 14), str. 351–365. 22 MGH D O II 47, 66. 23 MGH D O I 452, D O II 80, D O III 109. 14 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« Freisin{ki {kof Abraham Zdaj smo pri{li do vloge, ki jo je igral Abraham na zunanjih freisin{kih posestih v vzhodno- alpskem prostoru, vendar pa jo moramo {e zaokro‘iti s celotno podobo te politi~no in kultur- no tako markantne osebnosti, da bi lahko bolje razumeli njegov pontifikalni priro~nik.24 Abraham je morda najbolj dejaven predstavnik bavarskega episkopata svojega ~asa. S svojo tesno povezanostjo s bavarsko vojvodsko hi{o je obenem postal eden glavnih akterjev na podro~ju napetosti med Bavarsko in cesarstvom pod tremi otonskimi cesarji. V poznih letih Otona I. je sprva v soglasju s cesarjem in skupaj z leta 955 ovdovelo vojvodinjo Judith vodil skrbni{ko vlado za mladoletnega vojvodo Henrika II. Ko je Otona I. leta 993 na prestolu zamenjal Oton II., pa se je ‘e za~el kazati trajen konflikt med Henrikom II., ki se ga ne brez razloga dr‘i vzdevek »Prepirljivec«,25 in cesarjem. Henrik je bil po leta 952 opravljeni priklju~itvi severnoitalijanskih mark, ki so segale od Verone do Istre, vladar dale~ najve~je kne‘evine v cesarstvu. Ker je po o~etovi strani izviral iz kraljevske hi{e (njegov o~e je bil brat Otona Velikega), je zahteval udele‘bo pri kraljevski oblasti v cesarstvu, izpeljano iz pravice po krvi, in je, s pomo~jo svojega nekdanjega skrbnika, zanetil zaroto proti prestolo- nasledniku. »Annales Altahenses maiores« o letu 974 poro~ajo: Heinricus dux Bawariorum et Abraham episcopus inierunt consilium cum Bolizlavone et Misigone, torej s ~e{kim vojvo- do Boleslavom in poljskim vojvodo Mieskom, quomodo imperatori suum regnum disperde- rent.26 Vstaja je spodletela, Henrika so zaprli v cesarsko pfalco Ingelheim, Abrahama pa so pregnali v Corvey, na neposredno podrejeno ozemlje sa{kih cesarjev. Iz ~asa tega samostan- skega pripora morda izvira Corveyski kodeks, ki se {e danes nahaja med freisin{kimi rokopi- si v Bavarski dr‘avni knji‘nici. [kof pa je lahko kmalu spet zapustil Corvey in se umaknil na freisin{ke posesti na periferiji cesarstva v vzhodnoalpskem prostoru. V ~asu tega eksila je nastal njegov pontifikalni priro~nik in morda {e drugi rokopisi. Vsekakor ne sli{imo ni~ o Abrahamovem sodelovanju pri nadaljnjem uporu pobeglega vojvode leta 976, ki je potem pripeljal do Henrikove odstavitve in do izlo~itve Koro{ke in ju‘nih mark iz Bavarske. Pri prehodu vladavine na Otona III. leta 983 je upor spet vzplamenel, pri ~emer je bil Abraham spet med prepirljiv~evimi privr‘enci. Kmalu zatem pa je, potem ko se je Henrik javno odpo- vedal ambicijam glede prestola, pri{lo do sprave med nasprotniki in ponovnim ustoli~enjem Henrika na mesto vojvode. Tudi Abraham se je malo pred tem vrnil v Freising. Med ohranjene kulturne dose‘ke Abrahama, ki sam ni bil opazen kot avtor, spada med drugim skrb za knji‘nice v freisin{ki rezidenci, pa tudi v freisin{kih lastnih samostanih kot je bil Otok na Koro{kem ali Schäftlarn na zgornjem Bavarskem.27 Knji‘nica na stolni~nem gri~u v Freisingu je nepo{kodovana pre‘ivela napade Mad‘arov, v nasprotju z mnogimi 24 O Abrahamu prim. poleg Danielove (kot v op. 11): Maß, Josef: Das Bistum Freising im Mittelalter. 2. Aufl. München 1988 (Geschichte des Erzbistums München und Freising, Bd. 1), str. 113–119; Erkens, Franz-Reiner: Die Salzburger Kirchenprovinz und das Bistum Augsburg im Zeitalter der Ottonen und frühen Salier (907–1046). V: Handbuch der bayerischen Kirchengeschichte / hrsg. von Walter Brandmüller, Bd. 1. St. Ottilien 1999, str. 133–186, tukaj str. 154–157, 172. 25 O Henriku Prepirljivcu novej{e v: Weinfurter, Stefan: Die Zentralisierung der Herrschaftsgewalt im Reich durch Kaiser Heinrich II. V: Historisches Jahrbuch 106 (1986), str. 241–297, tukaj str. 250 ff.; Seibert, Hubertus: Bavvarica regna gubernans. Heinrich der Zänker und das Herzogtum Bayern (955–995). V: Von Sachsen bis Jerusa- lem. Menschen und Institutionen im Wandel der Zeit. Festschrift für Wolfram Giese zum 65. Geburtstag / hrsg. von Hubertus Seibert und Gertrud Thoma. München 2004, str.123–142. 26 Annales Altahenses maiores. Ed. alt. / rec. Edmundus ab Oefele. Hannoverae 1891 (MGH Scriptores rerum Germanicarum in usum scholarum), str. 12. 27 Daniel (kot v op. 11), str. 84; Glauche (opomba 18), str. 618. 15ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) bavarskimi samostani, kje je kot recimo v Schäftlarnu duhovno ‘ivljenje skoraj zamrlo. Po zmagi v bitki na Le{kem polju leta 955 je Abraham sistemati~no {iril knji‘nico, posebej tudi z deli sodobne literature. Za to je uporabljal svoje daljnose‘ne zveze. Natalia Daniel je ugo- tovila, da danes obstaja {e 44 ohranjenih rokopisov, ki spadajo v Abrahamov ~as ali v prva desetletja njegovega naslednika Gottschalka.28 Te rokopise je uredila po paleografskih in kronolo{kih kriterijih v konservativno freisin{ko skupino in drugo skupino bavarskih pisarjev, lorensko skupino s prepisi iz Metza in Toula in skupino pod vzhodnofrancoskim vplivom ter skupino, ki zanima nas, z rokopisi s podro~ja italijanskega pismenstva ali pod italijanskim vplivom. Ta obsega 5 rokopisov, med njimi Abrahamov vademecum z Bri‘inskimi spomeniki. Presoja besedil z regionalnim kontekstom Posku{ajmo zdaj pred ozadjem pogojev za nastanek in uporabo na{ega rokopisa in z ozirom na njihovega naro~nika in prvega lastnika povzemajo~e karakterizirati kodeks z Bri‘in- skimi spomeniki paleografsko, kodikolo{ko in kot tekstovni korpus. Spri~o dolge zgodovine raziskovanja pri tem ni pri~akovati nobenega znanstvenega dose‘ka. Vsekakor pa je mogo~e dati nove ali druga~ne poudarke, pokazati odprta vpra{anja ali gledati na kodeks iz celotne perspektive. Za~nimo, kot se to v na{em kontekstu spodobi, z Bri‘inskimi spomeniki. Spomenik {t. 1 zaseda poldrugo stran znotraj nepopolnega kvaternija, list 78, na katerem je, pa spada h kompletni poli. Zapisan je z drugo roko kot predhodna stran, pisar uporablja precej oglate oblike ~rk, vendar pa pisava znotraj zelo raznotere grafi~ne podobe celotnega kodeksa ni nujno vpadljiva. Isti pisar je na koncu za prazno vrstico dodal {e trivrsti~no latinsko oracijo, ki se prav tako nana{a na priznanje grehov in odpu{~anje in jo je treba gledati kot zaklju~no formulo k slovanskemu besedilu spovedi. Slovansko besedilo s tem v nekem obsegu izgubi jezikovno pogojeni posebni polo‘aj. Zakaj slavisti~ni raziskovalci spomenik 1 datirajo v 11. stoletje,29 iz meni dostopnih del ni jasno razvidno. Spomenika {t. 2 in 3 sledita {ele 80 listov naprej v predzadnji poli. Tudi onadva sta zapi- sana na delih obi~ajno zvezanih leg, namre~ na notranjem dvojnem listu in dveh desnih polo- vicah pole. Prednja stran notranje pole je ostala prazna. Spomenik 2 zavzema 6 ½ stolpcev, ki jim sledi prazen prostor. Spomenik 3 napolnjuje 4 ½ stolpce; morda je pisec {t. 3 zapisal tudi v strogi majuskuli napisano rubriko k slede~i pridigi o Mariji in Korbinijanu, patronih freisin{ke {kofije. Rubrika namre~ bije v o~i v sicer praznem desnem polstolpcu in ima enako temnej{e ~rnilo, medtem ko je besedilo pridige v enem stolpcu in napisano s svetlej{im ~rnilom. Po soglasnem mnenju paleografov je {t. 2 in 3 zapisala ena sama roka. Zdi se mi, da velja ome- niti ~ez nekaj ve~ kot dva stolpca segajo~ odlomek v sprednjem delu spomenika 2, ki je zapisan s svetlej{im ~rnilom in izkazuje velike negotovosti v oblikovanju pisave, naravnano- sti vrstic in pri upo{tevanju meje stolpcev. ^e te pomanjkljivosti ne upravi~ujejo domneve o drugi roki, pa ka‘ejo na nepopolne obrtne spretnosti pisarja. Ureditev strani s slovanskimi odlomki se eklatantno razlikuje od ostanka lege: besedilo je napisano v dveh stolpcih in je kljub pribli‘no enakemu {tevilu vrstic v precej ve~ji ~rkovni stopnji. Stil pisanja Natalia Daniel sicer opisuje kot »bavarski uporabni stil«, vendar v zelo individualnem izrazu. »Pisa- ve s tako izrazitim, nekoliko divjim in vsekakor zelo svojskim zna~ajem ne najdemo v celem 28 Daniel (kot v op. 11), str. 85 ff. 29 Tako vsaj po povzetku v Bri‘inskih spomenikih 1993 (kot v op. 8), str. 184. 16 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« materialu literarnih freisin{kih rokopisov in tudi med bavarskimi pisavami svojega ~asa ne bo pogosta«.30 Na vso sre~o ta pisava, kot je odkril ‘e Milko Kos, obstaja tudi v neki arhiva- liji v Bavarskem prestolni~nem arhivu,31 kjer je isti pisar pod {kofom Abrahamom zapisal opravljeno izmenjavo posesti na Koro{kem. Ker je izdajatelj »Freisinger Traditionsbücher«, Theodor Bitterauf, ta del tako imenovanega Tradicijskega kodeksa B uspel datirati v leta 977–981, torej ravno v obdobje Abrahamovega eksila, smo pri ~asovni zamejitvi spome- nikov 2 in 3 na trdnih tleh. Obenem ta enakost pisav dopu{~a ugotovitev, da je pisar oseba, ki je delovala tako v duhovno-literarni kot tudi v upravni pisarski slu‘bi. Bri‘inski spomeniki v Abrahamovem priro~niku niso edina besedila z regionalnim ali prakti~nim kontekstom. Preglejmo le-te lepo po vrsti! Na 2. strani, zadnji strani spredaj praznega posami~nega lista, ki je torej mogo~e kdaj slu‘il kot ogledalo ali pa je bil za to predviden, v zgornji polovici najdemo vpis o Abrahamo- vi osebni posesti v Godegu v grofiji Treviso, ki, kot smo videli, izvira iz cesarske daritve iz leta 972. Besedilo tega urbarskega zapisa je tu samo nepopolno, podan je namre~ le prvi odstavek. Popolno verzijo najdemo na drugem mestu, na fol. 152v. Abrahamova oseba se tu omenja posredno, ko pi{e: quantum mihi pertinet. O~itno je ta zabele‘ka prepisana z nam neznane predloge, ker naslov >Breve recordacionis de curte nostra Godigo …< ni napisan na za~etku, temve~ je pri{el v besedilo. Na listu 1 je zabele‘ka o Godagu prekinjena sredi vrsti- ce in takoj zatem sledi zapis o obrestnih prihodkih nekega freisin{kega posestva v Ergoldin- gu na spodnjem Bavarskem. Zelo zanimiv je vremenski blagoslov na listu 60v, ki navaja sedem krajevnih imen s Kranjske. Blagoslov vsebuje apel na bibli~nega kralja Davida, naj obmo~je, opisano s temi sedmimi kraji, obvaruje pred divjanjem vremenskega demona po imenu Mermeunt. Med temi kraji v obliki Lacam zasledimo tudi [kofjo Loko, sredi{~e ozemlja, ki ga je cesar poda- ril leta 973. Blagoslov je brez teh krajevnih imen zapisan tudi v Schäftlarnskem rokopisu Clm 17027,32 ki izvira iz Freisinga. Kar zadeva vremensko po{ast, je o~itno uvo‘ena z Bavar- ske. Najdemo jo namre~ spet v rokopisu Clm 18372 iz samostana Tegernsee.33 Kon~no so na treh mestih vpisani seznami imen: na fol. 126v imena freisin{kih mancipia (tla~anov) v Ensistale, torej v dolini avstrijske reke Ani‘e (Enns); na 146r sredi kanonov treh francoskih sinod imena pri~ menjalnega posla {kofa Abrahama, ki se tu pojavlja tudi poimen- sko, in na 78v–79r imena 51 freisin{kih cenzualov brez navedbe kraja. Slednji seznam sledi latinski oraciji za 1. spomenikom, vendar je napisan z malo svetlej{im ~rnilom in v sicer podobni pisavi, na katero pa je vplival listinski stil; imenski material, kolikor je to mogo~e ocenjevati, ka‘e na jezikovno me{ano sestavo kroga oseb iz Nemcev, Slovanov in Romanov. Trije Bri‘inski spomeniki in druga besedila z regionalnim oziroma prakti~nim kontek- stom torej osvetljujejo celotna ozemlja v freisin{ki posesti od Bavarske prek srednje Avstrije pa vse do Koro{ke, Kranjske in Italije. Njihova porazdelitev po najrazli~nej{ih mestih v ko- deksu in njihovo vsakokratno mesto znotraj pol in strani sta prepri~ljiv argument za to, da je rokopis ~e ‘e ne v celoti, pa vsaj prete‘no nastal v kontekstu, da torej ni bil naknadno sesta- vljen iz posameznih fasciklov; to bi bilo teoreti~no mo‘no, ker rokopis nima prvotnih, temve~ poznosrednjeve{ke platnice. Dodatna opora za to domnevo so primeri, ko neko besedilo na- stopa na razli~nih mestih. Za tak primer gre pri zabele‘ki o Godegu in pri poglavju sklepov 30 Daniel (kot v op. 11), str. 132. 31 Bayerisches Hauptstaatsarchiv, Freising Literale 3b, fol. 181r–182r. Objavljeno v: Traditionen (opomba 15), Bd. 2. München 1909, Nr. 1275. 32 Glauche (kot v op. 12). 33 Schmeller, Johann Andreas: Bayerisches Wörterbuch. 2. Ausg. / bearb. von G. Karl Frommann, Bd. 2. München 1877, stolpec 450. 17ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) koncila v Kartagini, ki je na listu 65r prekinjeno z opominjajem in se spet nadaljuje na listu 49r s prav podobnim znakom. Presoja besedil z nadregionalnim kontekstom Posezimo sedaj za besedili z regionalno navezavo v drugem koraku po tistih besedilih splo{nega pomena, ki poleg Bri‘inskih spomenikov predstavljajo izjemno vrednost na{ega rokopisa! Med teolo{kimi deli zaslu‘ita najve~jo pozornost deli dveh italijanskih kolegov {kofa Abrahama, namre~ {kofa Ratherja iz Verone in Liutpranda iz Cremone. Rather iz Verone34 je v Abrahamovem priro~niku zastopan na 5 mestih s 7 deli, samimi pridigami, ki s skupnim obsegom prek 60 strani pomenijo okoli petino rokopisa. Posebnost pri tem je, da so bila vpisana {e v ~asu avtorjevega ‘ivljenja ali kmalu po njegovi smrti. Posredovanje je torej zelo avtenti~no in je bilo zato merodajno uporabljeno pri moderni izdaji Ratherjevih del v seriji »Corpus Christianorum«.35 Stema tradiranja izdajatelja Petra L.D. Reida ka‘e na{ rokopis deloma v neposrednem nasledstvu izgubljenega izvirnika, deloma pa v odvisnosti od freisin{kega kodeksa Clm 6340, ki ga je Rather korigiral, dopolnil in rubrici- ral. Verjetno je torej, da sta Abraham in Rather negovala literarno izmenjavo in vsaj vzdr‘evala stike s pismi ali sli.36 Kot obdobje za to se ponuja 3. Ratherjevo {kofovanje v Veroni, ki ‘e sodi v ~as, ko je Verona spadala k vojvodini Bavarski. Glede Ratherjeve osebe lahko re~emo, da je bil, podobno kot freisin{ki Abraham, politi~no zelo aktiven predstavnik cesarske cerk- ve. Izviral je iz frankovske dvorne aristokracije, leta 926 se je pojavil na dvoru italijanskega kralja Huga in je leta 931 kljub znatnemu nasprotovanju pri{el na {kofovski prestol v Veroni. Po dveh spodletelih {kofovanjih ga je cesar Oton I. leta 961 ponovno imenoval, potem pa ga je ‘e leta 965 na pobudo veronskega stolnega klera dal zapreti. Za njegovo izpustitev se je takrat uspe{no zavzela vojvodinja Judith in pri tem ji je, kot lahko domnevamo, svetoval freisin{ki {kof Abraham. V ~asu Abrahamovega eksila od leta 974 naprej pa je bil Rather ‘e mrtev. Liutprand iz Cremone37 je postal znan kot avtor zlasti zaradi svojih zgodovinskih del. Njemu se lahko zahvalimo za neprecenljive vpoglede v zgodovino Italije v 10. stoletju in v razmerje med rimsko-nem{kim in bizantinskim cesarstvom; razmere v Bizancu je Liutprand poznal iz osebnih do‘ivetij, saj je po naro~ilu italijanskega kralja Berengarja II. in cesarja Otona I. tam deloval kot poslanik. Slu‘ba na dvoru Otona Velikega ga je leta 961 vodila na {kofovski prestol v Cremono, ki ga je zasedal pribli‘no desetletje do svoje smrti. V priro~niku {kofa Abrahama je zastopan z veliko velikono~no homilijo, obsegajo~o 10 strani, ki ga ka‘e tudi kot izurjenega teologa in dialektika.38 Liutprand je imel to pridigo, preden je postal {kof, 34 Jacobsen, Peter Christian: Rather (Ratherius) von Verona und Lüttich OSB. V: Verfasserlexikon. Die deutsche Literatur des Mittelalters. 2. Aufl. / hrsg. von Kurt Ruh …, Bd. 7. Berlin, New York 1989, stolpci. 1013–1032. 35 Ratherii Veronensis opera minora / ed. Petrus L. D. Reid. Turnholti 1976 (Corpus Christianorum. Continuatio mediaevalis 46), prim. str. X, XIII–XXII. 36 Daniel (kot v op. 11), str. 81 f.; Glauche (Anm. 18), str. 618; Bischoff, Bernhard: Italienische Handschriften des neunten bis elften Jahrhunderts in frühmittelalterlichen Bibliotheken außerhalb Italiens. V: Atti del convegno internazionale »Il libro e il testo«. Urbino 20.–23.9.1982 / a cura di Cesare Questa e Renato Raffaelli. Urbino 1984, str. 171–194, tukaj str. 183 f. 37 Liudprand von Cremona: Werke. 3. Aufl. / hrsg. von Joseph Becker. Hannover, Leipzig 1915 (MGH Scripto- res rerum Germanicarum in usum scholarum), str. VII–XVI. 38 Bischoff, Bernhard: Eine Osterpredigt Liudprands von Cremona (um 960). V: Anecdota novissima. Texte des vierten bis sechzehnten Jahrhunderts / hrsg. von Bernhard Bischoff. Stuttgart 1984 (Quellen und Untersuchungen zur lateinischen Philologie des Mittelalters 7), str. 20–34. 18 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« saj je v rubriki {e ozna~en kot diakon Liuzius, in sicer verjetno na cesarjevem dvoru. To delo ni izpri~ano v nobenem drugem rokopisu. Listi, ki jih imamo pred nami, so lahko bili v Liutprandovih rokah. Na to po Bernhardu Bischoffu, ki je prvi ediral besedilo, ka‘e v tem ~asu zelo neobi~ajna uporaba gr{ke pisave v rubriki in na nekem mestu v besedilu. Kodikolo{ko je kvaternij z Liutprandovo homilijo tujek v rokopisu: pisava izkazuje jasne stilske elemente pisarske {ole samostana Fulda v nad{kofiji Mainz, pa tudi dejstvo, da je bila pola poprej prepognjena, ka‘e na nastanek na drugem kraju. Ostanek pole in slede~e strani je napisal doma~ pisar, po nekoliko tvegani Bischoffovi hipotezi morda kar sam Abraham. Torej mora- mo predpostavljati aktiven interes {kofa Abrahama za Liutprandovo delo, saj je pridobil ta neobi~ajni fascikel in ga, kot dokazuje prehajanje pisave na naslednjo polo, integriral ali dal integrirati v kontekst svojega vademekuma. Interes za Liutprandova zbrana dela dokazuje, tako kot pri spisih Ratherja iz Verone, {e en Liutprandov kodeks v freisin{kem fondu. Gre za prav tako v drugi polovici 10. stoletja in sicer v Italiji nastali rokopis Clm 6388, ki vsebuje njegovo »Historia Ottonis« in znamenito »Antapodosis«, slavno tako zaradi svoje vrednosti kot vir kot tudi zaradi virtuozno uporabljenega stila latinsko-gr{ke me{ane proze.39 Dve nadaljnji unikatno samo v priro~niku {kofa Abrahama ohranjeni besedili spadata na podro~je prava, eno kraj{e s podro~ja privatnega prava in eno kraj{e iz javnega prava. Privatnopravno besedilo je judovska prisega.40 Juramentum Judeorum ali, kot je naslov- ljeno v na{em rokopisu, sacramentum Hebraeorum je poseben pojav v nem{kem srednje- ve{kem pravu. To – v nasprotju z rimskim pravom – Judom na~eloma priznava sposobnost pri~anja, vendar pri sporih s kristjani postavlja za pogoj podajanje posebne prisege. Ta prise- ga vsebuje tako germanske kot tudi judovske elemente, med slednjimi je npr. sklicevanje na pet Mojzesovih knjig in evokacijo Boga v hebrejski obliki imena Adonay. Dve najstarej{i formulaciji izvirata {e iz 9. stoletja, tretja pa je tista v rokopisu {kofa Abrahama. Najbolj{e pri~evanje je freisin{ki rokopis. [ele ta v primerjavi z obema nedodelanima zapisoma iz 9. stoletja prina{a besedilo v popolni ter vsebinsko in jezikovno konsistentni obliki.41 Javnopravno besedilo so tako imenovani Ranshofenski zakoni, ki so jih upravi~eno ozna~ili kot prvi teritorialni zakon na nem{kih tleh,42 torej prvovrsten vir za bavarsko in nem{ko ustavno zgodovino. Ranshofenske statute lahko imamo za najpomembnej{i dokument iz ~asa vladavine Henrika Prepirljivca, tistega vladarja, ki je vladal Bavarski na vi{ku njene zgodo- vine, ki je zavzemal kraljevski polo‘aj – viri v zvezi s Henrikom dejansko govorijo o regnum, regna ali regalis dominatio – in ki je bil vse ‘ivljenje tesno povezan in v zavezni{tvu z Abraha- mom iz Freisinga. Okoli leta 990, proti koncu svoje vladavine, je Henrik sklical de‘elne velika{e na de‘elni zbor v staro kraljevsko in vojvodsko pfalco Ranshofen (pri Braunauu ob Innu), kjer je bil, kot pi{e v rokopisu, sprejet constitutio venerabilis ducis Heinrici et omnium primatum tam episcoporum quam comitum, torej neke vrste temeljni zakon, ki so ga sklenili in izvajali vojvoda ter {kofje in grofje Bavarske. V devetih posami~nih dolo~bah zakon sankcio- nira Henrikovo pretenzijo po nadoblasti. Dolo~be dodeljujejo vojvodi izklju~no nadzorno in disciplinsko oblast nad nosilci javnih slu‘b, grofi, odvetniki in centurioni. Celotno vzdr‘evanje prava in miru je bilo s tem usmerjeno k vojvodi kot najvi{ji kontrolni oblasti, ki je za Bavarsko 39 Daniel (kot v op. 11), str. 105 f. 40 Prim. Eis, Gerhard: ‚Judeneid’. V: Verfasserlexikon. Die deutsche Literatur des Mittelalters / hrsg. von Karl Langosch, Bd. 5. Berlin 1955, stolpec. 485 f. 41 Primerjalni odtis v: Denkmäler deutscher Poesie und Prosa aus dem VIII–XII Jahrhundert / hrsg. von Karl Müllenhoff und Wilhelm Scherer. 3. Ausg. von Elias von Steinmeyer, Bd. 2. Berlin 1892, str. 466 f. 42 Prinz, Friedrich: Die innere Entwicklung: Staat, Gesellschaft, Kirche, Wirtschaft. V: Handbuch der bayeri- schen Geschichte, Bd. 1 / hrsg. von Max Spindler. 2. Aufl. München 1981, str. 352–518, tukaj str. 392. 19ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) zamenjal kralja kot vrh pravne ureditve.43 Tako kot drugi {kofje se je nedvomno tudi Abraham iz Freisinga udele‘il tega ustavodajnega zbora in dal vklju~iti zapis »Constitutio« v svoj priro~nik. Ker imamo poleg tega pri~evanja ohranjeno samo {e eno kopijo iz 11. stoletja iz samostana Tegernsee, ki je {e po nekaj vrsticah prekinjena,44 bi bilo to besedilo, ki daje edinstven vpogled v oblastno organizacijo Bavarske v poznem otonskem obdobju, brez freisin{kega {kofa za nas izgubljeno. Ponovno o nastanku rokopisa Pa se pred orisanim zgodovinskim ozadjem in panoramo v rokopisu vsebovanih besedil {e enkrat posvetimo kontekstu nastanka! Ne pozabimo, da na{ rokopis ni poljuben, nesistemati~en konvolut disparatnih besedil, h kateremu bi kot nekak{en tujek spadali tudi Bri‘inski spomeniki, temve~ da kodeks v bistvu tvori organsko celoto. Besedila lahko razdelimo na besedila z duhovno in tista s posvetno navezavo. K prvim najprej spadajo tista, ki so bila potrebna za izvajanje liturgi~nih in pastoralnih funkcij. Sem sodijo ekskomunikacijski ordo in ordo za posvetitev zvonov, povezan z blagoslovom kri‘a, torej obrazci za dejanja, ki so pridr‘ana {kofu. Nadalje naletimo na ordines za bolni{ko ma- ziljenje, na procesijske napeve, na vremenske blagoslove (med njimi je tisti proti vremenski po{asti Mermeuntu) ter na navodila za zakrament pokore; spovedni navodili sta Bri‘inska spomenika {t. 1 in 3. Najve~jo skupino predstavljajo homilije in pridige, deloma anonimne, deloma take z znanimi avtorji, kot so Rather iz Verone, Liutprand iz Cremone, Avgu{tin, Maximus iz Torina in Cezarij iz Arlesa. Pridige zadevajo najrazli~nej{e praznike, teme in prilo‘nosti, med drugim tudi praznike patronov freisin{ke {kofije, Marije in Korbinijana, za slednjega so to najstarej{e, ki jih imamo za tega svetnika. K sermones de poenitentia uvr{~amo tudi »Adhortatio«, Bri‘inski spomenik {t. 2. Tretja skupina so izvle~ki iz razli~nih teolo{kih del denimo pape‘a Klemna I., Alkuina, Izidorja Seviljskega in Gregorja Velikega. ^etrto skupino sestavljajo kanoni cele vrste koncilov iz 5.–9. stoletja, torej cerkvenopravnih dolo~b, za katerih spo{tovanje v svoji diecezi je moral skrbeti {kof. Besedila posvetne vsebine se delijo na omenjene zapise o zunanjih posestih freisin{ke {kofije na obmo~ju vzhodnih Alp na eni strani in na pravno dolo~ujo~a besedila na drugi strani, judovsko prisego in Ranshofenske statute. Vsa ta besedila, tista o liturgi~nih in pastoralnih opravilih, ki posredujejo izbrano teolo{ko znanje, enako kot besedila iz upravne prakse, cerkvenega, civilnega in dr‘avnega prava, ko- nec koncev zamejujejo podro~je nalog in interesov {kofa, ki je bil po eni strani pristojen za cura animarum in spo{tovanje kanoni~nih predpisov, po drugi strani pa kot ~lan cesarske cerkve tudi za oblast in upravo. Poimenovanje »pontifikalni priro~nik« {e najbolj ustreza temu dejanskemu stanju. Za konec {e nekaj sklepanj glede poteka, kraja in ~asa nastanka na{ega rokopisa ter udele- ‘enih oseb, ki, kot menim, izhajajo iz prikazanih dejstev in premislekov. Jasno se mi zdi, da rokopis sestoji iz ve~jega, bolj ali manj v isti sapi nastalega dela, in iz nekaj manj{ih dodanih delov. Da ve~ina spada skupaj ne le vsebinsko, temve~ tudi po nastanku, ka‘ejo navzkri‘ne povezave znotraj besedila kot denimo na dve mesti razdeljeno besedilo koncila v Kartagini. 43 Weinfurter (kot v op. 25), str. 253–258; Seibert (kot v op. 25), str. 137. 44 Clm 19415. 20 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« Kot ~as nastanka za ta ve~ji del se ‘e iz vsebinskih razlogov ponuja obdobje Abrahamovega eksila v letih 974–983. V {iroki, toda na~rtni izbiri besedil je opaziti prizadevanje, da bi dobil v roke kompendij z za opravljanje slu‘be najpomembnej{imi besedili, ki je bil potem nepogre{ljiv, ~e ni bila na voljo velika knji‘nica. V prid tej domnevi govori tudi kodikolo{ka zasidranost slovanskih besedil, katerih nastanek in uporaba se ob drugem ~asu in na drugem kraju prakti~no ne zdita mogo~a. Ve~ji dodatek je vsekakor tanka lega z Ranshofenskimi zakoni, ki ni mogla nastati pred letom 990, ~etudi verjetno {e po Abrahamovem naro~ilu, torej do leta 994. Starej{a pa je verjetno lega z Liutprandovo homilijo. To vsekakor velja, ~e je avtor, kot so domnevali, besedilo sam rubriciral, vendar pa ta domneva pri gr{ki paleogra- fiji ne u‘iva veliko simpatij.45 Vsekakor pa je komaj mogo~e, da to besedilo s podro~ja main{ke nad{kofije ne bi bilo pri{lo neposredno v Freising. Zgodneje je morda treba datirati tudi obe prvi legi z dvema pridigama Ratherja iz Verone, vsaj pod predpostavko, da ju je Abraham dobil z osebnim posredovanjem Ratherja, ki je umrl leta 974. Domnevo, da je bil glavni del kodeksa zapisan v ~asu eksila, podpirajo paleografske ugotovitve. [tevilne v njem zastopane pisave so z izjemo fuldsko-main{kega dodatka po Danielovi sicer vse bavarske, »vendar pa je pri nekaterih opaziti bolj ali manj mo~an vpliv italijanskih navad«,46 ki ga ni te‘ko razlo‘iti s sosedstvom in odnosi z italijanskim kulturnim prostorom, posebej z Verono in Oglejem. ^e je ta podmena pravilna, se kon~no postavlja vpra{anje po osebah, udele‘enih pri zapisovanju. V po{tev pridejo v prvi vrsti kleriki iz nepo- srednega Abrahamovega spremstva, ki so {li z njim v eksil. Poleg tega je mo‘no tudi lokalno osebje, tu pa se v prvi vrsti ponuja Otok, kjer sta ‘e v Abrahamovem ~asu izpri~ani skupnost klerikov in knji‘nica, tako da je mogo~e privzeti sicer nepotrjeno pisarsko dejavnost. Ali ni mo‘no, da so bili v tej skupnosti po dveh stoletjih pokristjanjevanja tudi ‘e duhovniki iz doma~ega prebivalstva, ki jim je bilo mogo~e poveriti zapisovanje slovanskih besedil, to bi bila kar privla~na hipoteza. Iz nem{~ine prevedel Primo` Debenjak Z u s a m m e n f a s s u n g Die historische und literarische Bedeutung der handschrift mit den »Freisinger Denkmälern« Dieter Kudorfer In der Handschrift sind uns Aussagen überliefert über einen Raum, an dem nicht weniger als vier moderne Staatsgebilde: Deutschland, Österreich, Slowenien und Italien Anteil haben. Der ersten Erwähnung (Docen, 1806) folgt 1807 im »Neuen literarischen Anzeiger« eine genauere Beschreibung. Hier wird ausgeführt, dass die slawischen Passagen aus drei verschiedenen Texten bestehen, daß ihre Sprachform kärntnerisch oder illyrisch sei und dass sie in das 10. Jahrhundert zu datieren sind. Die Niederschrift der Freisinger Denkmäler Nr. 2 und 3 erfolgte im letzten Viertel des 10. Jahrhunderts. Die Datierung stützt sich auf die schon von Milko Kos gemachte Entdeckung, dass eine datierbare Traditionsnotiz in dem Freisinger Hochstiftsliterale 3b im Bayerischen Hauptstaatsarchiv dem gleichen Schreiber zuzuweisen ist. Das Denkmal Nr. 1 ist von anderer Hand und soll etwas später (im 1. Viertel des 11. Jahrhunderts ?) geschrieben worden sein. Als Ort der Niederschrift kommen entweder Freising oder die Freisinger Besitzungen in Kärnten, und zwar heißt es hier: Oberkärnten, in Frage. 45 Schreiner, Peter: Zur griechischen Schrift im hochmittelalterlichen Westen: Der Kreis um Liudprand von Cremona. V: Römische Historische Mitteilungen 45 (2003), str. 305–317, tukaj str. 312 f. 46 Daniel (kot v op. 11), str. 117. 21ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Die drei Freisinger Denkmäler und die anderen Texte mit einem regionalen bzw. praktischen Bezug werfen also Schlaglichter auf die gesamte Freisinger Besitzlandschaft von Bayern über das mittlere Österreich bis nach Kärnten, Krain und Italien. Ihre Verteilung über die verschiedensten Stellen im Codex und der jeweilige Sitz innerhalb der Lagen und Seiten sind ein überzeugendes Argument dafür, daß die Handschrift wenn auch nicht zur Gänze, so doch zum größten Teil im Zusammenhang entstanden, also nicht nachträglich aus einzelnen Faszikeln zusammengesetzt worden ist; dies wäre theoretisch möglich, nachdem die Handschrift keinen zeitgenössischen, sondern einen spätmittelalterlichen Einband trägt. Eine zusätzliche Stütze für diese Annahme sind Fälle, wo ein Text an verschiedenen Stellen auftritt. Dies ist der Fall bei der Notiz über Godego und bei einem Kapitel der Konzilsbeschlüsse von Karthago, das auf Blatt 65r mit einem Verweiszeichen abbricht und auf 49r mit einem ganz ähnlichen Zeichen wieder aufgenommen wird. All diese Texte, jene zum liturgischen und pastoralen Vollzug und jene, die ein ausgewähltes theologisches Wissen vermitteln, ebenso wie die Texte aus der Verwaltungspraxis, dem Kirchen-, dem Zivil- und dem Staatsrecht, stecken letztlich den Aufgaben- und Interessenbereich eines Bischofs ab, der einerseits für die cura animarum und die Beachtung kanonischer Vorschriften, andererseits als Mitglied der Reichskirche auch für Herrschaft und Verwaltung zuständig war. Die Bezeichnung als »pontifikales Handbuch« wird diesem Sachverhalt am besten gerecht. Die Vermutung, dass der Hauptteil des Codex während der Exilszeit (974–9839 geschrieben wurde, wird gestützt durch den paläographischen Befund. Die zahlreichen darin vertretenen Hände sind mit Ausnahme des fuldisch-mainzischen Einsprengsels laut Daniel zwar alle bayerisch, »doch ist bei manchen ein mehr oder minder starker Einfluß italienischer Gewohnheiten zu beobachten«, der durch die Nachbarschaft und die Beziehungen zum italienischen Kulturraum, besonders Verona und Aquileia unschwer zu erklären ist. 22 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI« O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu … … pred petimi desetletji? Fu‘inarstvo na dov{kih tleh, zlasti pa tisto v neposrednem nefreisin{kem sosedstvu, ki je privabilo razmeroma {tevilno prebivalstvo, je povzro~ilo, da je pridobilo na vrednosti ozemlje obse‘nih gozdov in pa{nikov, ki ob sila skromni poselitvi gorenjskega kota v visokem srednjem veku sprva niso bili predmet posebnega zanimanja. Nove prilike so vplivale, da je vedno pogosteje prihajalo s sosedi do sporov, ki so se vlekli skozi dolga stoletja in pri katerih sta bili najbolj aktivni sosednji gospostvi – tako belope{ko kot blejsko. (Pavle Blaznik, Freisin{ka ‘upnija Dovje, Z^, 9, 1955, str. 20) … pred {tirimi desetletji? Te‘i{~e dela dr. Frana Zwittra je v letu 1945 in 1946 bilo na problemih mirovne pogodbe z Italijo. pozneje pa pogodbe z Avstrijo. A tudi leta 1945 je tisti. ki pripravlja akcijo za Koro{ko in utemeljuje jugoslovansko stali{~e. Koncipiral je znano noto in pa aide-mémoire z dne 14. novembru 1945. v kateri je vlada Demokrati~ne Federativne Jugoslavije ugovarjala izvedbi parlamentarnih volitev v avstrijski dr‘avni zbor na koro{kem slovenskem podro~ju, katerega dr‘avno pripadnost bi bilo treba odlo~iti {ele na mirovni konferenci in s katero je zaveznikom prvi~ obse‘no orisala vse vidike koro{kega vpra{anja, zemljepisnega, narodnostnega, zgodovinskega in sodobnega. (Janko Pleterski,Delo dr. Frana Zwittra za re{itev mejnih vpra{anj, Z^, 19 – 20, 1965 – 1966, str. 27) … pred tremi desetletji? Krivi~ni volilni sistem koro{kim Slovencem ni dopu{~al ve~jih volilnih uspehov. Te so mogli dose~i edino pri de‘elnozborskih volitvah v velikov{kem okraju. Vsi drugi volilni okraji so bili jezikovno me{ani in koro{ki Slovenci so iskali zaveznike med nem{ko govore~im prebivalstvom de‘ele. Politi~no vodstvo koro{kih Slovencev je take zaveznike videlo v konservativno-klerikalnih Nemcih, ki na Koro{- kem v Taaffejevi dobi niso igrali pomembnej{e vloge. Andrej Einspieler, ki se je predvsem zavzemal za nem{ko-slovensko sodelovanje na Koro{kem na podlagi katoli{ke vere in na klerikalno-konservativni idejni osnovi, ni mislil na ustanovitev neke samostojne slovenske politi~ne organizacije, ki bi v dolo~enih predelih Koro{ke mogla postati odgovarjajo~a protiute‘ snujo~im se nem{kim politi~nim organiza- cijam. (Avgu{tin Malle, Koro{ki Slovenci v Taffejevi dobi, Z^, 29, 1975, {t. 1-2, str. 139) … pred dvema desetletjema? Kak{en je bil finan~ni polo‘aj mestnih uradnikov v primerjavi z dr‘avnimi in de‘elnimi uradniki, lahko ugotovimo ob primerjavi pla~ teh treh skupin uradnikov. Takoj pa je treba povedati, da je primer- java med dr‘avnimi in mestnimi uradniki precej ote‘ko~ena, ker se uradni{ki nazivi ene in druge skupine uradnikov med seboj ne ujemajo. Najvi{ji naziv mestnega uradnika bi po njegovi pla~i ustrezal nekako 7. do 8. mestu dr‘avnega uradnika (stopnje so od 1. – najvi{je do 11. najni‘je), to je bil de‘elni svetnik ali pa de‘elni tajnik. Tudi ni‘je kategorije uradni{tva se v 50-tih letih niso ujemale, saj je bil uradni dr‘avni sluga pla~an tako kot mestni blagajni{ki pisar. Ugodnej{a je bila primerjava med de‘el- nimi in mestnimi uradniki.. (Eva Holz, Pla~evanje ljubljanskih mestnih uradnikov v drugi polovici 19. stoletja, Z^ 39, 1985, {t. 1-2, str. 77) … pred desetletjem? Po letu 1979 se je gospodarstvo svobodnega trga povezalo s politiko socialnih nasprotij vlad Thatcher- jeve in Majorja, ki so jih na [kotskem vztrajno in splo{no zavra~ali z le desetimi konzervativnimi poslanci v parlamentu, volilci pa so na volitvah leta 1992 konzervativcem nudili manj kot 24 odstotno podporo. Thacherizem je postal sinonim za angle{ki nacionalizem. Poudarjali so angle{kost, ne britan- skost. Angle{ki nacionalizem, ki je privla~il volilce ju‘ne Anglije, se ni prav ni~ oziral na {kotske ob~utke. Liberalizacija gospodarstva in privatizacija javnega premo‘enja. ki je pogosto pri{lo v roke prekomorskih interesov, je zrahljala vezi Zdru‘enega kraljestva. Gospodarske odlo~itve so vedno bolj ameri{ke, japonske ali evropske. Vezi zveze so se mo~no zrahljale in proces se {e nadaljuje. (William Harish Fraser Nacionalnost in identiteta na [kotskem, Z^ 49, 1995, {t. 1, str. 1193) 23ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 1 Pri prispevku se opiram na objave dokumentov v C. de Franceschi, Chartularium Piranense, Raccolta dei documenti medievali di Pirano, I. (1062–1300), Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria 36, Parenzo 1924 (v nadaljevanju CP I). Objava ima ve~ pomanjkljivosti, ki pa so za vpra{anja, ki nas zanimajo, zanemarljive. 2 Taka geografska pristojnost koprske {kofije je izkazana za drugo polovico 16. stoletja, verjetno pa je bilo {kofijsko obmo~je enako tudi ‘e prej. Prim. A. Lavri~, Vizitacijsko poro~ilo Agostina Valiera o koprski {kofiji iz leta 1579, Istriae visitatio apostolica 1579, Visitatio Iustinopolitana Augustini Valierii, ZRC SAZU, Umetnostnozgodo- vinski in{titut Franceta Steleta, Ljubljana 1986, 3. 3 O tem: L. Morteani, Sulla lite per la decima dell’ olio tra i vescovi di Capodistria ed il clero e popolo piranese, Archeografo Triestino n. s. 21, Trieste 1896–1897, 249–265 (v nadaljevanju Morteani, Sulla lite); D. Miheli~, Piran- sko olje in koprska {kofija, (za~etek 13. stoletja), Acta Histriae 9, {t. 2, Koper 2001, 311–320. 4 Prim. D. Miheli~, Agrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Zgodovinski ~asopis 38, {t. 3, Ljubljana 1984, 201–203, 214; D. Darovec, Davki nam pijejo kri, Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v lu~i bene{ke dav~ne politike, Knji‘nica Annales Majora, Univerza na Primorskem, Znanstveno–raziskovalno sredi{~e, Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Koper 2004, 285–318. 5 [kofoval je v razdobju 1149–1186, prim. P. B. Gams (izd.), Series Episcoporum Ecclesiae Catholicae, Rati- sbonae 1873 (v nadaljevanju Gams), 319 (Bernardus, Venerandus, Guarnardus); A. Cappelli, Cronologia, Crono- grafia e Calendario Perpetuo, Manuali Hoepli, Milano 1930 (v nadaljevanju Cappelli), 359 (Bernardo); Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Mohorjeva dru‘ba, Celje 1991 (v nadaljevanju: Cerkev na Slovenskem), 426 (Wernardo). Darja Miheli~ Revizija kronologije cerkvenih dostojanstvenikov na Primorskem Od kod podatki? Prispevek dopolnjuje oz. osvetljuje sezname in ~asovne razpone stolovanja nekaterih cerk- venih dostojanstvenikov v tr‘a{ki in koprski {kofiji. Doslej prezrte podatke za to vpra{anje – kot vselej v podobnih primerih – nudijo izvirni zapisi. V na{em primeru datirajo iz za~etka 13. stoletja, hrani pa jih piranska podru‘nica Pokrajinskega arhiva Koper. @e pred ~asom so bili tudi v celoti objavljeni.1 V za~etku 13. stoletja je pri{lo med koprsko {kofijo, ki je imela cerkveno pristojnost nad Koprom, Izolo in Piranom ter nad ‘upnijami v Marezigah, [marju, Ko{taboni, Krkav~ah, Ka{telu, Krogu, Kortah, Pomjanu, Tru{kah, So~ergi in Kubedu,2 na eni ter piranskimi prebi- valci in njihovo duhov{~ino na drugi strani do nasprotij, ki jih je spro‘ilo prizadevanje za pridobitev oz. ohranitev dajatve od bogatega pridelka kakovostnega olj~nega olja, ki so ga pridelali na Piranskem.3 Olje je bilo v srednjem veku vsestransko uporabno; ni slu‘ilo le prehrani, ampak tudi za razsvetljavo, cerkvene obrede in bilo zato donosno trgovsko blago. Olj~na drevesa so na Piranskem med ostalim sadnim drevjem u‘ivala poseben ugled; ve~ predpisov je zagotavljalo skrb zanje in njihovo kori{~enje.4 Prizadevanja za pridobitev dajatve od istrskega olja s strani nadrejene cerkvene instance niso bila nova. @e pol stoletja prej je izro~anje dela oljnega pridelka od prebivalcev severo- zahodne Istre, za katero je bila tedaj pristojna, zahtevala tr‘a{ka {kofija. Zahteve so pri Istra- nih naletele na gluha u{esa, zato je tr‘a{ki {kof Bernard5 nad njimi razglasil interdikt, prepo- ved opravljanja bo‘je slu‘be. Za pomo~ pri uresni~itvi svojih zahtev naj bi prosil celó nem{kega ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 23–44 24 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM vladarja Konrada III.,6 ki se je na povratku s kri‘arske vojne ustavil v Ogleju.7 Vladar naj bi tam sporno dajatev prisodil {kofu. Piran~ani in Kopr~ani naj bi se v nasprotovanju {kofovim zahtevam povezali s prebivalci Umaga, Izole in Milj. Pri{lo naj bi do nekaj let trajajo~e vojne, v kateri naj bi bilo ve~ ljudi ubitih. Kasneje naj bi zahtevala dajatev od piranskega olja tudi koprska {kofa Ulrik8 in Aldiger(ij).9 Za ~asa {kofa Ulrika naj bi zaradi neizro~anja dajat- ve od olja pri{lo do kazenskega pohoda proti Piranu. [kof naj bi {el v Piran z ladjo, del njegovih pribo~nikov pa po kopnem; Piran~anom naj bi za kazen opusto{ili polja z ‘itom in drugimi posevki in jim odpeljali ‘ivino. V za~etku 13. stoletja si je koprska {kofija, kjer je tedaj stoloval {kof Alderik,10 vnovi~ sku{ala zagotoviti pravico do cerkvene desetine od piranskega olj~nega olja. Manj prese- netljivo je, da se s tem se ni strinjalo piransko (lai~no) prebivalstvo, bolj pa, da mu je ob strani stala tudi piranska duhov{~ina. Ta se torej ni odlo~ila za stanovsko zvestobo, ampak ji je bila bolj pri srcu materialna dobrobit Pirana in njegovih (lai~nih) prebivalcev. Tudi koprski {kof je duhovni blagor piranskih vernikov zapostavil za materialnimi koristmi {kofije. Med njim in Piran~ani je ob tej prilo‘nosti pri{lo do pravde pred cerkvenimi razsodniki. Ti so pritego- vali zdaj tej, zdaj drugi strani. Kon~na razsodba je bila srednja pot: oljna desetina je ostala Piran~anom, ki pa so morali {kofu odstopiti del desetin za reve‘e in za gradnjo cerkva in mu pla~ati denarno od{kodnino. Zapisi o pravdi posredujejo vrsto zanimivih podatkov. Iz njih je razviden postopek sprejemanja cerkvenih odlo~itev. Razsodnike je imenoval pape‘. ^eprav jim je ve~krat dal pooblastila, da v zadevi brezprizivno odlo~ajo, je v pravdi prihajalo do prizivov nanj. Kadar je pri{lo zoper njega do prito‘be na pape‘a, {kof ni smel izrekati cerkvenih sankcij (kot npr. izob~enje, prepoved bo‘je slu‘be) nad tistimi, ki so se prito‘ili. V primerih prizivov je (v na{em primeru) dal pape‘ zadevo v ponovno »brezprizivno« presojo novim razsodnikom, ki pa niso raz~i{~evali vpra{anj, ki so bila obravnavana ‘e v predhodnem postopku. V pravdi za piransko oljno desetino se je razsojalo na petih (!) ravneh: slednja, ki je prinesla dokon~no odlo~itev, je postopek obnovila. Razsojevalci so zasli{evali pri~e po vnaprej pripravljenih vpra{alnikih. Interese strank v pravdi so zagovarjali njihovi zastopniki. Izkazati so se morali 6 Vladal je v razdobju 1137–1152, prim. F. Hausmann (izd.), Die Urkunden Konrads III. und seines Sohnes Heinrich, Monumenta Germaniae historica, Die Urkunden der deutschen Könige und Kaiser IX (v nadaljevanju MGH, D. K. III), Wien–Köln–Graz 1969, XIX; Lexikon des Mittelalters V, Hiera–Mittel bis Lukanien, München– Zürich 1991, stolpca 1339–1340, zanj napa~no navaja, da je umrl leto prej, 15. februarja 1151. 7 Konrad III. se je z 2. kri‘arske vojne vra~al po jadranskem morju, se 1149 izkrcal v Pulju in nadaljeval pot po kopnem v Oglej in Nem~ijo, prim. B. Benussi, Nel medio evo, Pagine di storia istriana, Parenzo 1897, 656–657; F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (v nadaljevanju Gradivo) 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 255, 256, 258; MGH, D. K. III, {t. 198: {kof Bernard je omenjen med pri~ami 8. maja 1149 v Huminu, ko je Konrad III. obnovil fevdno podelitev samostanu Moggio; Konrad III. je bil na poti domov in je bil v Ogleju pred tem, v prvih dneh maja. 8 Gams, 319–320, 782–783; Cappelli, 359–360; Cerkev na Slovenskem, 425–426: med tr‘a{kimi in koprskimi {kofi tega {kofa ne omenjajo. V drugi polovici 12. stoletja je patriarh istega imena stoloval v v Ogleju, prim. Gams, 774 (Voldaric II., Ulricus 24. september 1161–1. april 1181); Cappelli, 351 (Ulrico II, alemanno, 24. september 1161–1. april 1181); Cerkev na Slovenskem, 427 (Voldorico di Treffen, 1161–1182). Nekoliko prej je imel {kofa Ulrika tudi Treviso, prim. Gams, 803 (Oldericus, Uldaricus, 1157–1170?); P. F. Kehr (izd.), Regesta pontificum Romanorum, Italia pontificia VII, Venetiae et Histria I, Provincia Aquileiensis, Berolini 1923 (v nadaljevanju Kehr, Regesta), 103, {t. 10, navaja po F. Ughellus, Italia sacra sive de Episcopis Italiae et insularum adjacentium rebusque ab iis praeclare gestis (etc.) 2V, Venetiis 1720, stolpec 525, da je ta {kof umrl 1179. 9 Gams, 783, ga ume{~a v razdobje 1186–1213 (Adalgerius, Aldigerius); Cerkev na Slovenskem, 425, ga postavlja v ~as 1186–1216 (Aldiger); tu predstavljeni zapisi ka‘ejo, da je stoloval 1186–1193/1194. 10 Gams, 782–783; Cerkev na Slovenskem, 425–426: tega {kofa ne omenjata, ampak ga identificirata z njego- vim predhodnikom Adalgerijem oz. Aldiger(i)jem; tu predstavljeni zapisi ka‘ejo, da je Alderik nastopil {kofovstvo 1193/1194. 25ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) s pooblastili, ki so jih napisali notarji, postavljeni od oseb z ustrezno pristojnostjo. Stranke so nekajkrat poslovale s pomo~jo in prek odvetnikov. Na razpolago so imele svetovalce. Piran~ane sta v pravdi zastopala predstavnik duhov{~ine in predstavnik laikov. Zapisi omenjajo {tevilne znane in manj znane osebe in dogodke. Dopolnjujejo tudi na{e védenje in razumevanje za- poredja in kronologije stolovanja nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov tr‘a{ke in koprske {kofije. Prvi znani zapisi o sporu Prvo vest, ki omenja zahteve koprskega {kofa po piranski oljni desetini, zasledimo v listini, ki je bila 10. marca 1201 zapisana v bene{kem Rialtu (CP I, {t. 11). Piran~ana Just in Janez Almerika sta v prisotnosti koprskega {kofa A(lderika) – ozna~en je le z za~etnico ime- na – prisegla, da so ju piranski mestni poglavar, gastald Alberik in Piran~ani imenovali za poobla{~ena sla v dogovarjanju glede desetine piranskega olja, ki jo je od njih zahteval kopr- ski {kof. Ta ju je sprejel kot piranska poslanca. Dan kasneje, 11. marca, sta pred njim in pri~ami v svojem in v imenu piranskega gastalda in Piran~anov vlo‘ila priziv na pape‘a Inocenca III.11 zaradi {kofovih zahtev po desetini piranskega oljnega pridelka. Zatrdila sta, da te dajatve Piran~ani doslej niso nikdar pla~evali, zaradi ~esar naj bi bila {kofova zahteva neupravi~ena (CP I, {t. 12). Pape‘ je prito‘bi verjel. Pisal je koprskemu {kofu, da so mu piranski ‘upnik, duhov{~ina in farani sporo~ili, da si sku{a protipravno prisvojiti desetine, ki jih piranski farani izro~ajo svoji cerkvi: tako dele‘ desetin za reve‘e kot tistega za izgradnjo cerkve, pa desetine olja in nekaterih drugih stvari, ki so jih piranski ‘upnik, duhov{~ina in farani {tirideset in ve~ let posedovali v miru. [kofu je zapovedal, naj Piran~anov ne nadleguje z neupravi~enimi zahte- vami in mu sporo~il, da je spor zaupal v razsojo grade{kemu patriarhu (CP I, {t. 13):12 Alio- quin noveris nos venerabili fratri nostro patriarche Gradensi mandasse ut partibus convoca- tis causam inter vos audiat, et eam appellatione remota debito fine decidat. Patriarh, dolo~en za razsojevalca, pa je kmalu zatem umrl. Zato je pape‘ 15. septembra13 pisal tor~elskemu {kofu Lenartu14 in grade{kemu pro{tu [tefanu Natalisu.15 Naro~il jima je, naj skli~eta in zasli{ita obe straní ter ugotovita resnico in pravico (CP I, {t. 15). Spor med Piran~ani in {kofom med tem ni miroval. Ker so mu Piran~ani odrekali pla~ilo oljne desetine, je {kof 4. novembra prepovedal opravljanje verskih obredov v Piranu. Piran- ska predstavnika sta 8. novembra naslovila nanj pro{njo, naj prepoved umakne, vendar jima ni ugodil. Posledica je bil njun vnovi~ni priziv na pape‘a zaradi neprijetnosti v zvezi s prepo- vedjo opravljanja bo‘je slu‘be in prizadetim trpljenjem (CP I, {t.16). 11 Izvoljen 8. januarja, posve~en 22. februarja 1198, umrl 16. julija 1216, prim. Cappelli, 260–261. 12 [lo je za patriarha Janeza Signolo; Gams, 791, ga ume{~a v razdobje 20. maj 1190–maj 1201 (Joannes Signole); Cerkev na Slovenskem, 428, v razdobje 1190–1201 (Giovanni IV.); Franc Kos pa v razdobje 1188–1200 (grade{ki patriarh Ivan IV.), prim. Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, 542. Zapis CP I, {t. 44, ki je nastal 1203 in vsebuje utemeljitve Piran~anov za njihov prav, omenja nastop tega patriarha pred slabimi osemnajstimi leti, torej po 1185: Item si qua facta fuit commissio, facta fuit Iohanni Signolo patriarche Gradensi, et minus est XVIII anno- rum, quod fuit factus patriarcha … 13 Iz CP I, {t. 12, 13 in 15 je razvidno, da je Janez Signolo umrl po 11. marcu in pred 15. septembrom 1201, kar se ujema z Gams, 791, prim. op. 12. 14 Gams, 771–772, tega {kofa ne omenja; po njegovih podatkih je od 1200 v Torcellu stoloval Joannes Moro, ki mu je februarja 1212 sledil Bonus Balbi. 15 Ta je ~ez poldrugo desetletje prevzel {kofovsko stolico v Torcellu, prim. Gams, 772 (Stephanus Natali, 20. marec 1216–1246). 26 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM Razsojanje tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta Pravdni postopek o dveh delih piranskih desetin – za reve‘e in za izgradnjo cerkva – in za desetine od piranskega olja in drugih stvari z zasli{anji pred tor~elskim {kofom in grade{kim pro{tom, je stekel 12. novembra 1201 (CP I, {t. 20). Piranski ‘upljan Just se je kot predstav- nik piranskega ‘upnika, duhov{~ine in faranov prito‘il, da jih koprski {kof nadleguje z zahte- vo po omenjenih delih desetin ter po desetini od olja in drugih stvari. Razsodnika je prosil, naj {kofa odvrneta od tega neupravi~enega ravnanja. Koprski {kof pa je zatrdil, da se je pripravljen sporazumeti o tej zadevi s pristojno osebo ali osebami. Piranskemu zastopniku je odrekal pristojnost, ~e{ da njegovega pooblastila ni izdelal notar, ki bi ga umestila oseba s polnomo~jem za postavljanje notarjev. Just je zatrjeval, da imajo notarja, ki je listino napisal, v Piranu za pravega notarja, njegovi zapisi pa u‘ivajo javno veljavo; zagotovil je, da ga je za notarja postavila oseba, ki ima ustrezno polnomo~je. [kof je – nekoliko razburjen (motus aliquantulum) – vlo‘il priziv na pape‘a. Obe strani sta dobili 29 dni ~asa, do ponedeljka po sv. Nikolaju, 10. decembra: {kof za premislek in pripravo dokazov za svoj prav, Just pa, da bi pripeljal tudi koga od duhovnikov, ki bi v tej zadevi zastopal piransko duhov{~ino, medtem ko bi Just sam ali kdo drug zagovarjal v pravdi farane. Razsojevalni postopek ni stekel gladko. Grade{ki pro{t [tefan je namre~ zbolel za mrzli- co in je zato 10. decembra v {kofovski pala~i pri Torcellu prepustil razsojanje med koprskim {kofom Aldrigetom in Piran~ani o oljni desetini tor~elskemu {kofu (CP I, {t. 18): Stephanus Gradensis primicerius comisit domino Leonardo Dei gratia episcopo Torcellano vices suas super cause cognitione que vertebatur inter dominum Aldrigetum Iustinopolitanum episco- pum ex una parte et clericos et laicos Piranenses ex altera super decima olei, ... Na zasli{anju tega dne sta piranski diakon Artvik in Just de Bona pred sodi{~em izjavila, da sta predstav- nika piranskega ‘upnika, duhov{~ine in faranov. Artvik naj bi zastopal ‘upnika in duhov{~ino, Just pa ‘upljane. To sta dokazala z javnima listinama. Koprski {kof se ni pojavil na sodi{~u, ampak je poslal tja prezbitra Petra, da bi ga opravi~il zaradi bolezni. Peter in piranska zastop- nika so potrdili datum nadaljevanja obravnave ~ez {est dni (CP I, {t. 20). Dva dni kasneje je bil grade{ki pro{t [tefan Natalis ‘e zdrav: 12. decembra je v Rialtu s pape{kim pooblastilom v imenu tor~elskega {kofa in v svojem naro~il koprskemu {kofu, naj v petek 14. decembra pred deveto uro pride v Torcello, da bo odgovarjal v zadevi, ki jo ima s Piran~ani (CP I, {t. 19). Na trgu pri kanalu pri Torcellu je 14. decembra diakon Toma‘, poslanec tor~elskega {kofa Lenarta, spomnil koprskega {kofa Alderika, da naj bi na ta dan tor~elskemu {kofu posredoval vpra{anja, o katerih bi bilo treba izpra{ati piranske in njegovo pri~o v zadevi (CP I, {t. 21): Thomas diaconus nuncius domini Torcellani episcopi ex illius parte dixit domino Alderico Iustinopolitano episcopo, quod ipse eodem prescripto die mittere deberet prenomi- nato domino episcopo Torcellano questiones, quia ipse volebat examinare testes Piranenses, et suum videlicet Petrum presbiterum, quem idem episcopus Iustinopolitanus introduxerat. [e istega dne so zaprisegli pri~e, ki so bile zasli{ane (nekaj dni) kasneje (CP I, {t. 22, 23) (18. decembra).16 Pri~e so spra{evali o statusu in imenovanju piranskega notarja Dominika, ki je piranskima zastopnikoma napisal poverilni listini, o verodostojnosti njegovih zapisov, o 16 Objava ne povsem identi~nega izvirnega dvojnika (Piranski arhiv, listine, {t. 15) teh dveh dokumentov (Piran- ski arhiv, listine, {t. 18 in 16), ki ga je hkrati zapisal drugi notar: L. Morteani, Documento del 1220 circa, objavljen kot dodatek k ~lanku: Morteani, Sulla lite, 259–265 (v nadaljevanju: Morteani, Documento); datum tega izvoda – v razliko od izvirnikov, ki jih objavlja CP I pod {t. 22 in 23 – ne navaja leta dogajanja, pa~ pa bele‘i, da je do zasli{anj pri{lo 18. decembra. 27ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) imenovanju zastopnikov, o (ne)prisili duhov{~ine s strani laikov k zavzemanju stali{~ v zade- vi, o povezovanju duhovnikov z laiki proti koprskemu {kofu, o izob~enju Piran~anov s strani {kofa, o prizivu na pape‘a, o tradiciji pla~evanja piranske oljne desetine in njeni namenski porabi. Nastopilo je dvanajst pri~, ki so se izrekale v korist Piran~anov, in ena, ki je pri~ala v korist {kofa. Piranske pri~e prezbiter Venerij, sve~ar Valterij Janeza de Valtramo, portir Ja- nez, sodnik Tiso, Aldigerij de Cuniça, sodnik Janez Almerika, Peter de Imena, Ulrik de Ri- paldo, Lovrenc de Marçana, Janez de Iname, Janez de Corvello in Albin de Donada so zatr- dile, da je notar Dominik, ki je zapisal pooblastili piranskima predstavnikoma, pravi notar. Kot notar je prisegel pred grofom Bertoldom, katerega polnomo~je posredno izhaja od (nem{kega) vladarja. Artvik ima pooblastilo za zastopanje ‘upnika in duhovnikov, Just de Bona pa gastalda in piranskega ljudstva. Piranski duhovniki niso ravnali pod prisilo. Glede oljne desetine so pri~e trdile, da je Piran~ani desetletja nazaj niso nikdar izro~ali {kofom, ampak piranskim sve~arjem in portirju za cerkev sv. Jurija in druge piranske cerkve. To naj ne bi nikdar povzro~alo sporov. Da bi imel pravico do tega prihodka {kof in da bi v tem smislu posredoval tudi pape‘, ni pred pravdo vedel skoraj nih~e od njih. Ve~ pri~ je omenilo, da od desetin drugih stvari piranska duhov{~ina dobiva ~etrtino, ostalo pa ({kofovi) fevdalci. Nekateri so vedeli za {kofovo prepoved opravljanja bo‘je slu‘be v Piranu, drugi ne. Tudi izjave o pristnosti pooblastil grade{kega patriarha, tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta za razsojanje v pravdi, so bile razli~ne. Pri~e do izjavile, da so svobodne in nepodkupljene. V svojih izjavah je ve~ zasli{anih poimensko omenjalo predhodne {kofe. Prezbiter Vene- rij je zatrdil, da se spominja za 36 let nazaj17 {kofa Bernarda, potem nekega drugega (!) Trevi‘ana, ~igar imena se ne spomni, ki je bil izvoljen, a ne posve~en, dalje {kofa Aldigerija in tega, ki je sedanji {kof. Presbiter Venerius … dicit quod ipse recordatur a triginta sex annis retro, et recordatur episcopi Warnardi et cuiusdam alterius Trivisini,18 qui fuit electus et non consecratus, nominis cuius non recordatur, et episcopi Aldigerii, et huius qui nunc est. Sve~ar Valterij Janeza de Valtramo je izjavil, da so on in njegovi predniki {tirideset in ve~ let izro~ali oljno desetino cerkvi sv. Jurija, kar ni nikdar povzro~ilo nasprotovanj s strani {kofa Bernarda in Aldigerija, samo s strani sedanjega {kofa Walterius candelarius de Iohan- ne de Waltramo … dicit quod recordatur a quadraginta annis et plus, et semper data est decima olei ecclesie Sancti Georgii et per istum et per antecessores suos, et nunquam vidit controversiam inde moveri vel fieri per episcopos Warnardum et Aldegerium nisi modo per istum). Piranski sodnik Tiso je izpovedal, da so piranski farani ‘e petdeset let v miru pla~evali desetino cerkvi sv. Jurija in drugim cerkvam in nikoli {kofu: niti Bernardu niti Ulriku niti drugim. To ni bil nikdar razlog za nasprotovanje, razen s strani sedanjega {kofa. Tiso iudex de Pirano dicit quod recordatur a quinquaginta annis retro et a tempore sue recordationis sem- per fuit soluta hec decima a parrochianis Pirani ecclesie Sancti Georgii et aliis ecclesiis in pace et quiete, et nunquam fuit soluta episcopis Iustinopolitanis nec episcopo Warnardo nec Odolrico nec aliis, et nunquam fuit mota controversia super hoc ab aliis episcopis nisi ab isto. Ulrik de Ripaldo se je spominjal, da je bilo v Trstu in Kopru sedem (!) {kofov: Ditmar, Artvik, Bernard, Ulrik Trevi‘an in sin [tefana iz Devina, Aldigerij in sedanji {kof. Odolricus 17 Torej od 1165/1166 dalje. 18 Izvirnik, objavljen v Morteani, Documento, ima besedo zapisano okraj{ano: tar, nad zadnjima ~rkama je oznaka za okraj{avo. Omenjena objava izvirnika in ~lanek Morteani, Sulla lite, tolma~i besedo kot okraj{avo za targestinus: {lo naj bi za tr‘a{kega {kofa, katerega ime je pri~a pozabila. 28 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM de Ripaldo … recordatur septem episcopos fuisse in Tergestina civitate et Iustinopolitana, scilicet Dietmarum, Artuichum, Warnardum, Odorlicum Tarvisinum19 et20 filium Stepha- ni de Duino, Aldigerium et presentem ...). Prezbiter Peter je kot pri~a koprskega {kofa pod prisego izpovedal, da ne ve, ali je Domi- nik, ki je zapisal listini o piranskih zastopnikih diakona Artvika in Justa de Bona, notar ali ne. Menil je, da Bertold, ki ga je umestil, nima te pristojnosti. O prisili piranske duhov{~ine s strani laikov ni sli{al. Bil je poleg, ko je na veliki ~etrtek 22. marca koprski {kof zapretil z izob~enjem piranske duhov{~ine, ~e bi se povezovala z laiki proti njemu. @e kakih osem let21 ‘ivi s sedanjim koprskim {kofom (Alderikom), prej pa pribli‘no dve22 z (njegovim pred- hodnikom) Aldigerijem. Oba sta od Piran~anov terjala oljno desetino, ki pa je oni niso pla~evali. Presbiter Petrus … dicit quod ipse est moratus cum isto episcopo per octo annos sicut credit, et circa duos cum Aldigerio sicut credit; et uterque istorum petiit decimam olei a parochia- nis Piranensibus et non fuit eis soluta. Obravnava se je nadaljevala {esti dan po Luciji, 19. decembra pred tor~elskim {kofom Lenartom (CP I, {t. 20). Koprski {kof Alderik je v pri~evanju kot svoja predhodnika (v razliko od piranskih pri~ prezbitra Venerija, Ulrika de Ripaldo in sodnika Tisona /CP I, {t. 22/), omenil (le) tr‘a{kega {kofa Bernarda in koprskega {kofa Aldigerija, ki po njegovem védenju nista prejemala oljne desetine: … confessus est etiam dictus episcopus quod predecessores sui, videlicet Warnardus episcopus Tergestinus et Aldigerius episcopus Iustinopolitanus, sicut credit, nunquam habuerunt decimam olei. Koprski {kof Alderik je z ugovori, ki so zavirali potek obravnave, obrnil razsodnika tor~el- skega {kofa proti sebi. Ta je 21. decembra sprejel in dal zapisati odlok, v katerem je ugoto- vil, da je koprski {kof nad Piran~ani izrekel ukrep prepovedi bo‘je slu‘be po tem, ko je bil na pape‘a zaradi pravde naslovljen priziv in je pape‘ re{evanje zadeve poveril pristojnim; v imenu pape‘a in v svojem je prepoved preklical in piranskim ‘upljanom dovolil bo‘jo slu‘bo (CP I, {t. 25). Ker se koprski {kof ni odzival vabilom pred razsodnika (CP I, {t. 26, 27, 2823), se je 5. januarja v Rialtu Aureus, duhovnik sv. Marije iz Torcella v imenu razsodnikov tor~elskega {kofa Lenarta in grade{kega pro{ta [tefana pisno obrnil nanj s pozivom, naj pride prihodnji ponedeljek (7. januarja) pred razsodnika v Torcello, da bo sli{al razsodbo glede oljne deseti- ne, o kateri se je pravdal s Piran~ani (CP I, {t. 29). 7. januarja sta v Torcellu tor~elski {kof Lenart in grade{ki pro{t kot pape{ka pooble{~enca za razsojanje v pravdi med koprskim {kofom Alderikom in piranskima zastopnikoma diako- nom Artvikom in Justom brezprizivno ugotovila, da koprski {kof zahteva desetino, za katero oba piranska zastopnika trdita, da se je vedno brez nasprotovanj pla~evala piranski cerkvi sv. 19 Kot op. 18. 20 Objavljena izvirnika se tu razhajata: veznik et je na tem mestu le v izvirnem zapisu, ki ga objavlja CP I, {t. 22, v tistem, ki ga prina{a Morteani, Documento, ga ni. Morteani, Documento, objavlja (z lo~ili!) {kofe (v to‘ilniku): Dietamarum, Artuicum, Warnardum, Odolricum, (!) tar(gestinum?) filium Stephani de Duino, Aldigerium et presen- tem. – Sodobnih lo~il v nobenem od izvirnikov ni, pa~ pa so v tistem, ki ga objavlja CP I, med imeni {kofov sredi vrstice pike, v tistem, ki ga prina{a Morteani, pa nekak{na podpi~ja. V izvirniku, ki ga objavlja CP I, je pred vez- nikom et dodatno postavljena {e pika. V Morteanijevi predlogi pa sta besedi Odorlicum tar zapisani skoraj skupaj, notarjevo lo~ilo pa je pred Odorlicum in – ~eprav nekoliko zabrisano – za (!) tar, ki o~itno sodi k predhodnemu imenu: Morteanijeva lo~ila niso v skladu z izvirno predlogo, ki jo je objavil. 21 Torej od pribli‘no 1193/1194. 22 Torej od 1191/1192 do pribli‘no 1193/1194. 23 Zapis o tretjem pozivu 2. januarja 1202 pomotoma poimenuje koprskega {kofa z imenom njegovega predhod- nika: Aldegerius namesto Aldericus. 29ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Jurija. Razsodnika sta sli{ala razloge obeh strani in zasli{ala pri~e; zadevo sta preu~ila in se o njej posvetovala z modreci. Oljno desetino sta prisodila cerkvi sv. Jurija (CP I, {t. 30). Razsojanje opata iz kraja San Felice in {mohorskega ‘upnika iz {kofije Castello S tem je bila opravljena »prvostopenjska« odlo~itev, kar moremo sklepati iz zapisa pa- pe‘a Inocenca III. izdanem 9. marca 1202 v Lateranu (CP I, {t. 32). Pape‘ se je v njem obrnil na opata iz kraja San Felice in na {mohorskega ‘upnika Lovrenca iz {kofije Castello. Navedel je, da je prejel prito‘bo koprskega {kofa, iz katere je razvidno, da je pape‘ pred ~asom ukazal Piran~anom, da morajo koprski {kofiji pla~evati oljno desetino. Piran~ani so se obrnili na grade{kega patriarha, nato pa na tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta. Slednja sta, potem ko je bil na pape‘a naslovljen priziv zoper koprskega {kofa, razglasila razsodbo. Pape‘ je zadevo izro~il naslovnikoma z ukazom, naj razi{~eta razlog za priziv, razsodbo pa potrdita ali razveljavita. Pravda je krenila v drugi krog. Pred razsodi{~em v Rialtu je 29. julija koprski {kof Alde- rik osporaval zastopstvo diakona Artvika, ki ga je pooblastila piranska duhov{~ina. Razsod- nika sta se posvetovala in sklenila, da sprejmeta zapis o zastopstvu za verodostojen. Stranka- ma sta za nadaljevanje razprave dolo~ila deveti dan po sv. Mihaelu (8. oktober) (CP I, {t. 34). Rok je bil dovolj oddaljen, koprski {kof pa ni miroval. 12. avgusta je v Rialtu odvetnik prezbitra Prosdocima, zastopnika koprskega {kofa Alderika v prisotnosti piranskega ‘up- nika, prezbitra Venerija in diakona Artvika izjavil, da so piranski ‘upnik in duhov{~ina skle- nili zaroto z laiki proti koprskemu {kofu. Od razsodnikov Lenarta in Lovrenca je zahteval, naj duhovnike prisilita k dol‘nemu zado{~enju {kofu. Odvetnik piranskih duhovnikov je ugo- varjal, da duhovniki niso sklepali zarote z laiki proti {kofu in da so mu vedno izkazovali pristojno ~ast in spo{tovanje (CP I, {t. 36). Razsodnika sta 9. oktobra v Rialtu zasli{ala koprskega {kofa (CP I, {t. 37). Potrdil je, da so o zadevi, ki jo je spro‘il zaradi izob~enja Piran~anov, razpravljali ‘e pred prej{nima razsod- nikoma, tor~elskim {kofom Lenartom in grade{kim pro{tom [tefanom. Razsojanje tr‘a{kega {kofa Koprskemu {kofu potek dogodkov ni ugajal. Vnovi~ se je obrnil na pape‘a. Ta je 16. novembra 1202 iz Laterana pisal tr‘a{kemu {kofu (Gebardu24 – ime ni zapisano) (CP I, {t. 38). Omenil je, da ga je koprski {kof obvestil, da mu piranski ‘upnik in duhovniki, ki so podrejeni njegovi {kofiji, ne izkazujejo dol‘ne pokor{~ine. Zato jih je izob~il, oni pa naj bi kljub izob~enju opravljali bo‘jo slu‘bo in bili tudi sicer neprimerno ‘aljivi do njega. Pape‘ je naro~il tr‘askemu {kofu, naj izob~ene duhovnike, ~e res kljub prepovedi opravljajo bo‘jo slu‘bo, kaznuje s kanonsko kaznijo. Skli~e naj strani, jih zasli{i in brezprizivno ukrepa ter prepre~i ravnanje piranskega ‘upnika in duhov{~ine proti koprskemu {kofu. V lo~enem dopi- su je pape‘ 24. novembra iz Laterana pisal tr‘a{kemu {kofu tudi glede piranske oljne dese- tine in mu odlo~itev o njej zaupal v presojo (CP I, {t. 39). Tr‘a{ki {kof je zavzel vnaprej{nje stali{~e, kar je razvidno iz zapisa iz 13. januarja 1203 (CP I, {t. 40). V Miljah je od prezbitra Venerija in Justa de Bona, piranskih predstavnikov v 24Gams, 319: Gebhardus, Uebardus, 1203–1209; Cappelli, 359: Gebardo, 1203–1209; Cerkev na Slovenskem, 426: Gerardo, 1199–1212: opazno je razhajanje v kronologiji. 30 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM pravdi zaradi oljne desetine, zahteval dokazili, da zastopata piransko duhov{~ino in laike, nato pa jima poverilnih listin ni hotel vrniti. Ukazal je, naj pred njim poravnata ra~une s koprskim {kofom. Ko sta se ‘elela o tem posvetovati, je svetovalcem prepovedal, da bi jima svetovali. Just je zahteval, da notarji zapi{ejo, kaj se je zgodilo, pa jim je {kof to prepovedal. Venerij in Just sta mu o~itala, da je pristranski, in vlo‘ila priziv na pape‘a. 8. februarja je pri{lo v Miljah do zasli{anj (CP I, {t. 41). Na njih so sodelovali le zago- vorniki interesov koprskega {kofa: kanonik Janez Scrato, diakon Just, Janez Mala pars, kano- nik Martin in zakladnik in kanonik Vital. Poudarjali so, da je piransko oljno desetino zahteval ‘e prej{nji koprski {kof, ne {ele sedanji. Opisali so, kako je pri{lo do izob~enja piranske duhov{~ine. Zatrdili so, da ne oni ne njihovi predhodniki niso nikdar prejemali piranske oljne desetine. – Piran~anov na zasli{anje ni bilo. Za vpra{anje redosleda koprskih {kofov je zanimiva izjava diakona Justa, da je tudi Aldi- gerij, predhodnik sedanjega {kofa, zahteval desetino od Piran~anov: Et Yustus diaconus … interrogatus si episcopus Aldigerius antecessor istius requisivit ipsam decimam olei ab ipsis Piranensibus in vita sua, respondit se firmiter scire quod eis requisivit … Janez Mala pars je k predhodnikovi izpovedi dodal, da je osebno nesel Piran~anom pismo grade{kega patriarha s pape{kim naro~ilom, naj poravnajo {kofu dajatve, oni pa so ga napadli z me~i;25 to naj bi se zgodilo za ~asa {kofa Aldigerija: Et Iohannes mala pars juratus et interrogatus idem per omnia sicut Iustus et tantum plus addidit, quod portavit litteras vocationis domini Gradensis patriarce ex delegatione domini pape sibi iniuncta Piranensibus, et ipsi evaginatis gladiis surrexerunt in eum, tempore episcopi Aldigerii. Tr‘a{ki {kof je razveljavil sodbo tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta, za piranskega ‘upnika in duhovnike, ki so jih v ~asu izob~enja zalotili, da so opravljali bo‘jo slu‘bo, pa je zahteval, da se izlo~ijo iz Cerkve. Piran~ane je obsodil na pla~evanje oljne desetine (CP I, {t. 42). Razsojanje padovanskega {kofa Tudi ta sodba se ni obdr‘ala. Piran~ani so se prito‘ili, ~e{ da je {kof pristranski, pape‘ pa je za prizivnega sodnika imenoval padovanskega {kofa G(erarda)26 – ime je nazna~eno le z za~etnico. Ta je 5. junija in 1. julija 1203 zasli{al piranske pri~e Artvika sina Adelgerija, Janeza de Ripaldo, Janeza prezbitra in Papona (CP I, {t. 43). Opisali so sporni postopek tr‘a{kega {kofa v Miljah, ko je v prisotnosti koprskega {kofa prepovedal prisotnim, da bi svetovali piranskima zastopnikoma Justu in duhovniku Veneriju. Piranskemu notarju Domi- niku, ki sta mu naro~ila, naj zapi{e, kaj se je zgodilo, je zagrozil z izob~enjem, ~e bi to storil. Piranska predstavnika sta vlo‘ila priziv na pape‘a zaradi pristranskosti razsodnika. Papo je povedal, da je dal tr‘a{ki {kof piranskima predstavnikoma prebrati pape‘evo pismo. @elela sta, da jima ga izro~i. [kof jima je dal le prepis. Ko sta se ‘elela posvetovati, jima je odgovo- ril po nem{ko (teotonica lingua), ~esar pri~a ni razumela. Ko pa sta se predstavnika Pirana obrnila na dva od prisotnih za nasvet, sta ta povedala, da jima je {kof prepovedal, da bi jima svetovala. Piran~ana sta {kofu o~itala pristranskost in naro~ila notarju Dominiku, naj napi{e priziv na pape‘a. [kof je notarju zagrozil z izob~enjem, ~e bi to storil, ~e{ da mu je pape‘ zaupal zadevo v brezprizivno odlo~anje in da bo njegov lastni notar zapisal, kar je potrebno. 25 Ta izjava je videti nekoliko napihnjena. 26 Gams, 798: Gerardus Marostica, Offreduzzi, 1. junij 1169–4. avgust 1213. 31ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Piran~ani so v oporo padovanskemu razsodniku pripravili pisne utemeljitve v svoj prid za potrditev prve in izni~enje druge razsodbe (CP I, {t. 44). V njih so omenili, da je bil predhod- nik aktualnega koprskega {kofa Aldigerij in da obdobje njunega {kofovanja traja sedemnajst let. … episcopus autem qui nunc est et eius predecessor Aldigerius nondum in episcopatu steterint XVII annorum spacio …27 Padovanski {kof je o zadevi odlo~al 18. oktobra 1203 (CP I, {t. 45). Razsodbo tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta je razglasil za ni~no, ~e{ da je bila izpeljana pravno nepravilno. Razveljavil pa je tudi razsodbo tr‘a{kega {kofa. Ta odlo~itev ni zadovoljila nobene od strani. Takó koprski {kof kot piranska predstavnika diakon Artvik in Just, so 18. oktobra 1203 v Padovi vlo‘ili lo~ena priziva na pape‘a (CP I, {t. 46, 47). Piran~ani so oktobra 1203 pisali pape‘u in ga prosili, naj potrdi katero od sodb, sicer naj da obnoviti ves postopek (CP I, {t. 48). Prepir ni miroval: koprski {kof je Piran~ane kaznoval z novo prepovedjo opravljanja bo‘je slu‘be, zato so se januarja 1204 (CP I, {t. 49) vnovi~ obrnili na pape‘a s pro{njo, naj jih za{~iti in {kofa kaznuje. Priziv, ki sta ga vlo‘ila piranska zastopnika diakon Artvik in Just de Bona, so potrdili tudi piranski ‘upnik, duhov{~ina, gastald in ljudstvo (CP I, {t. 50). Kon~no razsojanje {kofov iz Ferrare in Chioggie Pape‘ se je odlo~il pripeljati razsodbo do konca. Prosil je, naj to nalogo prevzameta fer- rarski {kof Hugo/Hugec (U/guccius/)28 in chioggianski {kof (Dominik)29 – ime ni zapisano –, ki sta o tem pisala koprskemu {kofu (CP I, {t. 51). Prosila sta ga, naj pride pred njiju in prekli~e prepoved opravljanja bo‘je slu‘be Piran~anom. [kof se vabilu ni odzval in tudi prepovedi opravljanja verskih obredov ni hotel umakniti. Chioggianski {kof Dominik je v svojem in v imenu ferrarskega {kofa 3. marca 1204 sam preklical interdikt nad Piran~ani (CP I, {t. 52). Pobudo je zdaj prevzela piranska stran. Piranska zastopnika diakon Artvik in Just de Bona sta se v imenu piranske cerkve sv. Jurija, drugih cerkva in reve‘ev obrnila na pape{ka razsodnika s pro{njo, naj posredujeta, da bo koprski {kof Piran~anom vrnil desetine vina, ‘ita, ‘ivine in drugih stvari, ki si jih protipravno lasti, v skupni vsoti 1000 bene{kih liber (CP I, {t. 53). [kof iz Chioggie je septembra v svojem in v imenu ferrarskega {kofa povabil za 7. oktober obe strani v Chioggio, kjer naj bi predstavili svoje argumente (CP I, {t. 54). 13. oktobra so v Ferrari obnovili celoten postopek (CP I, {t. 55). Jernej, zastopnik kopr- skega {kofa, je razsodnikoma izro~il listino ki je vsebovala zahtevo, da morajo Piran~ani pla~evati oljno desetino koprski {kofiji, ki ima pape{ki privilegij zanjo. Dajatev naj bi porav- nali za vseh preteklih {tirideset let. Razsodnika sta zapis vzela na znanje in ga podpisala, potem pa ga izro~ila piranskima predstavnikoma diakonu Artviku in Justu de Bona, ki sta zatrdila, da do oljne desetine ni upravi~en koprski {kof, ker je njeno pobiranje predpisala piranska cerkev sv. Jurija. V dokumentu, ki sta ga sama izro~ila razsodnikoma, sta zatrjevala, da koprski {kof neupravi~eno zadr‘uje ~etrtino desetin vina, ‘ita, ‘ivine in drugih stvari, ki slu‘i za izgradnjo piranskih cerkva, in ~etrtino za reve‘e razen oljne desetine. Od {kofa sta zahtevala vra~ilo v vi{ini 1000 liber. Razsodnika sta tudi to listino podpisala in jo izro~ila 27 Utemeljitve datirajo iz 1203; Aldigerij je postal {kof sedemnajst let prej, torej 1186. 28 Gams, 694: Ugo, Uguccio, magister Innocentii III., 1. maj 1190–30. april 1210. 29 Gams, 785: Dominicus IV., februar 1203–pred 20. junij 1218. 32 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM Jerneju, ki je izjavil, da koprski {kof ni dol‘an dati reve‘em in cerkvam omenjenih dveh ~etrtin desetin. Za zasli{anje pri~ v novem postopku so sestavili poseben vpra{alnik. Vseboval je vpra{anja o sedemdeset- in ve~letni tradiciji, po kateri je piranska oljna desetina pripadala cerkvi sv. Jurija in drugim cerkvam; koliko ugovarjanja je to zbujalo; ali je piranska cerkev krstna; ali {kof dobiva v celoti desetino vina, ‘ita, ‘ivine in drugih stvari razen oljne desetine, ki je namenjena razsvetljavi cerkve sv. Jurija in drugih piranskih cerkva; ~e je pri{lo do sporov, kdo jih je re{eval, kdaj, pred katerimi pri~ami; ali si koprski {kof lasti ~etrtino desetine vina, ‘ita in drugih stvari, namenjeno za gradnjo cerkva in za reve‘e, razen oljne desetine, itd. (CP I, {t. 57). Piransko stali{~e v sporu so na zasli{anju 13. oktobra pojasnjevale {tiri pri~e: Peter de Varia, Dominik de Donda, Janez de Artigunda in Peter de Aço (CP I, {t. 58). Peter de Valeria (!) je povedal, da na Piranskem vsi izro~ajo desetino piranski cerkvi. Kolikor se spominja, so Piran~ani – a ne vsi – doslej {tirideset let vsako leto pla~evali oljno desetino cerkvi sv. Jurija. Duhov{~ina in laiki so izbrali dva pobiralca te desetine, ki sta nato olje delila po cerkvah za njihovo razsvetljavo, za nakup knjig, cerkvenih obla~il in okrasja. Piranska cerkev je ‘upna, podrejena koprski. Za ~asa tr‘a{kega {kofa Bernarda pa koprska cerkev ni bila {kofijska, ampak je bila kot ‘upna podrejena tr‘a{ki {kofiji. [ele po smrti {kofa Bernarda je koprska cerkev postala {kofijska:30 ... ecclesia Piranensium est plebs et sub est et sub (!) Iustinopoli- tana; et dicit quod tempore episcopi Guernardi ecclesia Iustinopolitana non erat episcopa- lis, immo erat plebs et sub Tergestina ecclesia. Tr‘a{ki {kofje so tri dele desetine ostalih stvari podelili v fevd, ne da bi od njih odtegnili dele‘ za piranske reve‘e in za gradnjo cerkva. Prejemniki fevdov so zdaj fevdalci koprskega {kofa. Zasli{ani ni ne videl ne sli{al, da bi se oljna desetina izro~ala kakemu {kofu – ne tr‘a{kemu ne koprskemu. Tudi Dominik de Don- da, Janez de Artigonda in Peter de Acio (!) so povedali isto. V nadaljevanju postopka 1205 (CP I, {t. 59) so pri~ali Piran~ani Konstantin de Revolto, Dominik Pantanus, Janez de Stanunto in Ambro‘ de Armelenda. Konstantin de Revolto iz Pirana zatrdil, da v Piranu vsi dajejo oljno desetino piranski cerkvi, ~esar se spominja za {tirideset let nazaj. Za ~asa tr‘a{kega {kofa Bernarda je skupaj z diakonom Vitalom deset let pobiral to dajatev. Po obi~aju sta bila pobiralca dva, enega je izbrala duhov{~ina, drugega laiki. Onadva sta delila olje za cerkveno razsvetljavo ali ga prodajala, za izkupi~ek pa kupila blago in knjige ter ostalo nujno okrasje za potrebe cerkve. Piranska cerkev je ‘upna, je pod koprsko {kofijsko cerkvijo, ki pa v ~asu tr‘a{kega {kofa Bernarda ni bila {kofijska, ampak ‘upna in podrejena {kofijski cerkvi v Trstu. [ele po Bernardovi smrti je bil v koprski cerkvi {kof:31 ... et dicit quod dicta ecclesia de Pirano est plebs et sub est ecclesie Iustinopolitane, 30Koprska cerkev naj bi imela {kofijsko tradicijo iz pozne antike; po kasnej{em izro~ilu naj bi bil prvi koprski {kof 524 S. Nazarius, sledili naj bi mu: 557 Maximilianus, 567 Agatho, 757 Joannes, 766 ali prej Senator, prim. Gams, 782. Rajko Brato‘ ozna~uje teze raziskovalcev o nastanku {kofije v prvi tretjini 6. stoletja za »prese‘ene«, pa~ pa je po njegovem mnenju zanesljiv obstoj {kofije v Kopru v zadnjem desetletju 6. do tretjega desetletja 7. stoletja. Po nepreverljivih podatkih iz Dandulove kronike iz okrog srede 14. stoletja (Andreae Danduli ducis Venetiarum Chronica per extensum descripta, aa. 46–1280 d. C. /izd. E. Pastorello/, Rerum Italicarum Scriptores, XII/1, Bolog- na 1938–1958) naj bi bila koprska {kofija obnovljena po sredi 8. stoletja, prim. R. Brato‘, Koprska {kofija od prve omembe (599) do srede 8. stoletja, La diocesi di Capodistria dalla prima menzione (599) alla metà dell’VIII secolo, Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v Istri, Acta Histriae, 9/1, Koper 2001, 37–64. Peter [tih meni, da ni trdnih dokazov (virov) za obstoj poznoanti~nih in zgodnjesrednjeve{kih koprskih {kofov ter koprske {kofije v 8. stoletju. – Koprska cerkev naj bi bila kasneje do druge polovice 12. stoletja pod upravo tr‘a{kih {kofov. Glede pristojnosti nad koprsko {kofijo pred smrtjo tr‘a{kega {kofa Bernarda bo {e tekla beseda. 31 Prim. op. 30. 33ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) et tempore episcopi Guarnardi ecclesia Iustinopolitana non erat episcopalis set plebs, et sub Terestina ecclesia; et dicit quod non audivit nec vidit quod episcopus esset in ecclesia Iustinopolitana, nec etiam credit nisi post mortem Guarnardi episcopi. Piranska duhov{~ina prejema ~etrtino desetine od ostalih stvari, tri ~etrtine, ki pripadajo koprskemu {kofu, pa so v celoti podeljene v fevd vklju~no z delom za reve‘e in za gradnjo cerkva. Zasli{ani ni videl, ne sli{al, da bi tr‘a{ki ali koprski {kof kdaj prejemala piransko oljno desetino. Izjavil je, da ni podkupljen. Podobno so izpovedali Dominik Pantanus, Janez de Stanunto in Ambro‘ de Armelenda, le da oni niso pobirali desetine in je njihov spomin glede prakse pobiranja dese- tine segel razli~no dale~ nazaj. 6. avgusta je bilo v Grade‘u zasli{anih petnajst pri~, ki so zagovarjale stali{~e koprskega {kofa (CP I, {t. 63): Liutefred, dekan prezbiter Peter, prezbiter Janez, Ingeldeus, Ambro‘, Alberik, Liutefred de Urso, Leo, Martin Stuva, Janez Conça Rosa, Andreas Buseta, Andrej de Ginnanno, Andrej de Popo, Martin Sacco in Dietalm de Purcardo. V razliko od piranskih so te pri~e poudarjale, da so {kofijske zahteve po piranski oljni desetini ‘e stare, da pa jih Piran~ani niso nikdar upo{tevali, kar je ‘e povzro~alo navzkri‘ja med njimi in {kofijo. Liutefred je povedal, da Piran~ani niso nikdar dajali oljne desetine {kofu ali cerkvi. @e (tr‘a{ki) {kof Bernard je zahteval desetino od Kopr~anov, Piran~anov in drugih, a mu je niso hoteli izro~ati. Zato jim je marca pred 55 ali celó ve~ leti prepovedal bo‘jo slu‘bo. Interroga- tus de tempore interdicti Wernardi episcopi, respondit quod sunt anni LV, non minus sed plus possunt esse, et factum fuit interdictum in mense marcii. V ~asu interdikta so piranski laiki pripeljali tujo duhov{~ino, da je opravljala obrede, svojo pa prisilili, da je pela. Ko je kralj Konrad (III.) maja (1149) pri{el prek morja v te kraje (Et dum rex Conradus veniret de ultra mare et transiret per partes illas, ...),32 je nepokorne‘e poklical predse v Oglej in jih obsodil, da morajo {kofu izro~ati desetino olja. Kopr~ani in Piran~ani se tudi po Konradovi razsodbi v prid {kofu niso pomirili, ampak so kovali zarote z Milj~ani, Izolani in Uma‘ani. Pri{lo je do vojne, v kateri je bilo mnogo ubitih. Prepoved verskih obredov naj bi bila odpravljena po dveh letih, ko je bil sklenjen mir. Zasli{ani ni vedel, ali je {kof nato spet zahteval oljno desetino od Piran~anov; zahteval pa jo je od Kopr~anov. Dosegel je, da je pape‘ Aleksander III.33 ljudem njegove {kofije pisno zapovedal, da morajo pla~evati {kofu desetino, vendar ni izrecno omenil desetine od olja: Et dicit quod impetravit litteras a domino Alexandro papa ad homines sui episcopatus quod solverent decimam, in quibus non continebatur specialiter de decimis olei. Tudi po tem pape{kem pismu {kof ni javno zahteval oljne desetine, pri- to‘eval pa se je nad ljudmi, ki je niso pla~evali. Pri~a je vedela, da je {kof od Piran~anov terjal oljno desetino, ni pa vedela, ali na sodi{~u. Sli{ala je Piran~ane govoriti, da ne bodo nikdar dajali oljne desetine, ~e{ da je tudi njihovi predniki niso. Piranska duhov{~ina prejema ~etr- tino desetine drugih re~i, tri dele desetine pa pobirajo {kofovi vazali. Dekan prezbiter Peter je povedal, da oljnih desetin ni prejemal ne {kof ne kaka cerkev. O neizpolnjeni zahtevi {kofa Bernarda po oljni desetini, o prepovedi opravljanja verskih obre- dov in o njenem kr{enju pred petdeset in ve~ leti, o kralju Konradu in o zaroti Piran~anov in drugih ter o vojni je povedal skoraj isto kot predhodnik. Prepoved opravljanja cerkvenih obredov je bila ukinjena po sklenitvi miru. [kofa Bernard in Aldigerij naj bi ve~krat zahteva- la oljno desetino, pri~a pa ni vedela, ~e pred sodi{~em. Item dixit quod episcopus Wernardus et episcopus Aldegerius sepissime petierunt decimas olei, sed nescit utrum in iuditio petie- rint. Omenila je, da piranska duhov{~ina prejema ~etrtino desetin ‘ita, vina, drobnice in drugih stvari. 32 Prim. op. 7. 33 Izvoljen 7., posve~en 20. septembra 1159, umrl 30. avgusta 1181, prim. Cappelli, 257–259. 34 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM Prezbiter Janez je odgovarjal tako kot predhodnik; spomnil se je, da je vojna trajala {est let. Pismo pape‘a Aleksandra je po njegovem védenju omenjalo desetine na splo{no, ne pa izrecno oljnih. Piranska duhov{~ina naj bi prejemala ~etrtino desetin drugih stvari razen olja, ostale tri ~etrtine pa {kofovi vazali. Ingedeus in Ambro‘ sta povedala enako kot Janez, nista pa vedela, kako dolgo je trajala vojna. Ambro‘ ni vedel, ali je po sklenitvi miru {kof Bernard vnovi~ zahteval oljno desetino, pa~ pa jo je zahteval {kof Aldigerij; zasli{ani ni vedel, ~e pred sodi{~em. Povedal je tudi, da je Ulrik,34 ko je prejel koprsko {kofijo od pape‘a Aleksandra (III.), zahteval od Piran~anov oljno desetino, a mu je niso hoteli dati. Zato je {el v Piran z ladjo, drugi pa so ga spremljali po kopnem; Piran~anom so opusto{ili polja z ‘itnimi in drugimi posevki in odpeljali ‘ivino, niso pa uni~ili oljk niti odnesli olja. ... et nescit utrum episcopus Wernardus petierit post pacem decimam olei. Episcopus tamen Aldigerius petiit sed nescit utrum in iudicio ... Item dixit quod quando episcopus Odolricus tenebat episcopatum Iustinopolitanum per Alexandrum papam, idem episcopus petiit a Piranensibus decimam olei, et ipsi noluerunt dare. Qua de causa idem episcopus navigio ivit Piranum, et alii iverunt per terram, ... et vastavit Piranen- sibus frucmentum et segetes que fuerant in campis, et abstulerunt animalia, nec tamen de- struxerunt olivas nec oleum abstulerunt. Alberik in Liutefred de Urso sta povedala isto kot prezbiter Janez. Alberik je menil, da je od prepovedi opravljanja obredov minilo {estdeset in ve~ let, vojna pa je trajala dve in ve~ let. Liutefred de Urso je izjavil, da je bila prepoved obredov razgla{ena po (!) Konradovi razsod- bi.35 Ni vedel, ali je Bernard po sklenitvi miru zahteval oljno desetino, zahteval pa jo je Aldigerij; pri~i ni bilo znano, ali pred sodi{~em. ... dixit interdictum Wernardi episcopi fac- tum fuisse post sententiam regis Conradi. Et dixit quod nescit si dictus Wernardus episcopus post pacem factam petierit decimam olei. Aldigerius episcopus tamen petiit, sed nescit si in iuditio. Pri~a Leo je pod prisego povedala isto kot dekan prezbiter Peter. Od prepovedi oprav- ljanja bo‘je slu‘be naj bi preteklo 52 in ve~ let, koliko za tem je sledila kraljeva razsodba, pri~a ni vedela. Vojna naj bi trajala pet let in ve~. Izpoved Martina Stuva, Conça Rosa in Andreja Buseta se je v glavnem ujemala z Liute- fredovo. Od razglasitve prepovedi verskih obredov naj bi po trditvah prvega minilo 54 in ve~ let po trditvi drugega pa petdeset in ve~ let, medtem ko naj bi vojna po izpovedi drugega in tretjega trajala tri leta in ve~. Andreas Buseta je povedal da je pri{el kralj Konrad na Koprsko po (!) kon~ani vojni in sklenitvi miru.36 Andrej de Ginnanno je povedal, da je njegov sto let stari o~e ‘ivel v Piranu, on sam pa je bival pri njem. Nikdar ni videl o~eta ali matere oddajati oljne desetine in tudi sam je ni dajal. Videl pa je mo{ke in ‘ene nositi olje v cerkev. Ni mu bilo znano, ali so olje dajali kot desetino ali za razsvetljavo. Da naj bi {lo za desetino, je sli{al {ele, ko je pri{lo do spora. [kof Aldigerij je v letu posve~enja37 zahteval od Piran~anov oljno desetino, oni pa so v en glas s pri~o vred prisegali, da je ne bodo dajali. Zasli{anemu ni bilo znano, ali je {kof zahteval oljno desetino na cerkvenem razsodi{~u. Na vpra{anje, ali je igralec, je odgovoril, da ne kro‘i okrog kot gluma~i, pa~ pa poje in igra na godalo med prijatelji in drugimi povabljenimi. Item dicit quod episcopus Aldigerius eo anno quo fuit consecratus episcopus petiit decimam olei a Piranen- sibus. Et ipsi convenientes in unum iuraverunt se nunquam daturos decimam olei. Quod iuramentum dicit idem testis se fecisse, et nescit quod unquam decime olei petite fuerint in 34 Prim. op. 8. 35 Ta trditev ni v skladu z izjavami ostalih pri~. 36 Kot op. 35. 37 Leta 1186, prim. Gams, 783; Cerkev na Slovenskem, 425. 35ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) iuditio ecclesiastico. Interrogatus, utrum esset ioculator, respondit, quod non vadit circum- quamque ut ioculatores, sed quemque cantat et resonat cum rotta sua inter amicos et alios invitatos. Andrej de Popo je pri~al, da Piran~ani niso nikoli dajali oljne desetine {kofu ali cerkvi. [kof Bernard jo je zahteval od Piran~anov; ko mu je niso hoteli dati, jim je prepovedal bo‘jo slu‘bo. To je povzro~ilo vojno med {kofom ter Kopr~ani, Piran~ani in drugimi. Trajala je {est let, potem so sklenili mir. Zasli{ani se ni spominjal posega kralja Konrada v zadevo. Prepo- ved obredov je bila razgla{ena pred kakimi {tiridesetimi leti. (Oljno) desetino so od Piran~anov zahtevali tako {kof Ulrik kot Bernard in Aldigerij, pri~a pa ni vedela, ali pred cerkvenim sodi{~em. ... et dicit quod Odolricus et Wernardus atque Aldigerius episcopi petierunt deci- mam olei a Piranensibus, sed nescit an in iuditio ecclesiastico. Martin Sacco je povedal isto kot Andrej de Popo; po njegovem je od razglasitve interdikta preteklo ‘e petdeset let in ve~, vojna pa naj bi trajala {tiri ali pet let. Kot Ambro‘ je izjavil, da je {kof Ulrik uni~il Piran~anom posevke (ker so mu odrekali oljno desetino): ... de vastacione quoque segetum per Odolricum episcopum idem quod Ambrosius. Dietalm de Purcardo je izjavil, da je {kof Aldigerij od Piran~anov terjal oljno desetino, a mu je niso dali. Ni vedel, ~e je to storil pred cerkvenim sodi{~em. Piran~anom je on sam nesel pismo pape‘a Inocenca (III.), da morajo izro~ati oljno desetino koprskemu {kofu Alde- riku. Pismo so sprejeli in ga vrgli na mizo reko~: za‘gimo ga!38 ... dixit quod episcopus Aldigerius petiit a Piranensibus decimas olei. Ipsi vero noluerunt dare, sed nescit utrum petierit in ecclesiastico iudicio. Item dicit quod obtulit litteras domini pape Innocentii Pira- nensibus, in quibus continebatur quod deberent dare decimam olei episcopo Alderico Iusti- nopolitano. Quas quidem litteras ipsi receperunt et sub banco proiecerunt dicentes: conbu- ramus eas! Prebrali ga niso, njega pa so napadli in mu grozili. Pridu{ali so se, da ne njihovi o~etje ne oni niso nikdar pla~evali oljne desetine in je tudi ne bodo. 3. oktobra so v Ferrari koprski {kof Alderik (dominus Aldrigetus episcopus Iustinopo- litanus) na eni ter Jakob Viadrus kot predstavnik piranske duhov{~ine in Just de Bona, za- stopnik piranskega ljudstva na drugi strani, obljubili ferrarskemu {kofu Hugecu in chio{kemu {kofu Dominiku, da bodo spo{tovali njuno razsodbo in predlagano poravnavo v sporu glede piranske oljne desetine, ki jo je zase terjal koprski {kof, in glede dveh ~etrtin drugih stvari za reve‘e in za gradnjo cerkva, ki so jo Piran~ani terjali od {kofa (CP I, {t. 64). [e istega dne sta {kofa razglasila sodbo (CP I, {t. 65).39 Za obe strani je bila zavezujo~a; kr{ilec bi moral pla~ati 1000 liber kazni. Po razsodbi naj bi koprski {kof za vedno prepustil oljno desetino Piran~anom in se odpovedal vsem druga~nim starej{im zapisom in razsodbam. Vse prepove- di opravljanja bo‘je slu‘be in izob~enja, razgla{ene zaradi tega spora, naj bi preklical. [kof je na razsodbo pristal. Piranska zastopnika sta odstopila od zahteve po dveh delih desetin drugih stvari za reve‘e in za gradnjo cerkva. Tudi onadva sta razsodbo sprejela. Ker pa naj bi {kof utrpel veliko stro{kov, sta mu bila po odlo~itvi razsodnikov dol‘na pla~ati 22 liber manj kot 300 (torej 278) liber: pol do sve~nice 2. februarja, pol do velike no~i 2. aprila 1206. Pape‘ je razsodbo potrdil 29. maja 1207 v Ferentu (CP I, {t. 65 a; CDI, {t. 205) in tako zaklju~il dolgotrajna pregovarjanja. Zanimivo je, da je v pape‘evi potrditvi {kof Alderik pomotoma poimenovan z imenom svojega predhodnika Aldigerija. 38 Kot op. 25. 39 Objava tudi: P. Kandler, Codice diplomatico Istriano, Trieste 1986 (v nadaljevanju CDI), {t. 202. 36 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM Kronologija {kofov koprske {kofije Zapisi o pravdi omenjajo ve~ tr‘a{kih in koprskih {kofov, ki so upravljali koprsko {kofijo. Izjave zasli{anih si glede ~asa stolovanja {kofov niso enotne. Za ugotavljanje redosleda {ko- fov je klju~nega pomena pri~evanje Ulrika de Ripaldo (18.) decembra 1201 (CP I, {t. 22); na{tel je sedem tr‘a{kih in koprskih {kofov, ki so na~elovali koprski {kofiji: Ditmarja, Art- vika, Bernarda, Ulrika Trevi‘ana, sina [tefana iz Devina, Aldigerija in v ~asu pravde za oljno desetino aktualnega {kofa (Alderika). Ditmar je bil tr‘a{ki {kof med 1135 in 1145. Gams (319: Diatmorus, Dietmarus), Cap- pelli (359: Dietmaro) in Cerkev na Slovenskem (426: Detemaro) kot njegovega naslednika navajajo Bernarda (1149–1186). Med Ditmarjevo smrtjo in nastopom {kofovanja Bernarda zija {tiriletna ~asovna vrzel. Vanjo moremo, smemo in moramo logi~no umestiti tr‘a{kega {kofa Artvika, ki ga je med Ditmarjem in Bernardom omenil Ulrik de Ripaldo, in tako izpo- polniti kronolo{ke tabele v omenjenih objavah. [kofa, ki ju je Ulrik de Ripaldo imenoval kot Bernardova naslednika, odpirata ve~ vpra{anj, ki izhajajo (tudi) iz razlik med objavljenima izvirnikoma o zasli{anju pri~ 18. de- cembra 1201. Notarja, ki sta ju napisala, sta bila diakon Dominik Suavis in prezbiter Manfred. Dominik Suavis je za zapis porabil dva pergamenta (besedilo je objavljeno v CP I, {t. 22 in 23). Na obeh je kot datum zaprisege zasli{anih vpisal 14. december 1201: … anno domini millesimo ducentesimo primo, mensis decembris die quartodecimo introeunte, inditione quinta (CP I, {t. 22) oz. … anno domini millesimo ducentesimoprimo, mensis decembris die quarto decimo intrante, inditione quarta40 (CP I, {t. 23), dneva zasli{anj pa ni navedel. Omenil je le, da so bile pri~e izpra{ane pozneje (postea). Prezbiter Manfred je zapisal izjave zasli{anih na enem pergamentu. Njegov zapis je objavljen v Morteani, Documento. Pri~e naj bi po njegovem zapisu zaprisegle 14. decembra, zasli{ali pa naj bi jih 18. decembra (die XIV exeunte predicto mense /decembre, op. a./), leto dogajanja in indikcija pa nista navedena. Dominik Suavis je kot Bernardova naslednika, ki ju je imenovala za vpra{anje klju~na pri~a, Ulrik de Ripaldo, zapisal (po CP I, {t 22, v to‘ilniku): Odorlicum Tarvisinum, et filium Stephani de Duino, Manfred pa (po Morteani, Documento): Odolricum, tar(gestinum?) fi- lium Stephani de Duino. Po Dominikovem zapisu, ki vsebuje med imeni veznik et, bi naj bil en od obeh omenjenih {kofov Ulrik Trevi‘an, za njegovega naslednika pa bi bilo znano le, da je sin [tefana iz Devina. Manfredovo besedilo pa po Morteanijevem prepisu pozna in z veji- co lo~uje {kofa Ulrika in drugega {kofa z vzdevkom: tar (kraj{ava za Trevi‘an ali – kot je menil Morteani – Tr‘a~an /targestinus/), sin [tefana iz Devina. – Objavi torej odpirata vpra{anje, ali pridevek Trevi‘an sodi k Ulriku – kot je zapisal Dominik Suavis, ali k sinu [tefana iz Devina – kot je notarja Manfreda interpretiral Morteani. Druga pri~a, prezbiter Venerij, je v obeh objavljenih zapisih na istem zasli{anju omenil, da se za {kofom Bernardom spomni {e nekega drugega (!) Trevi‘ana (Morteani, Documento, okraj{ano oznako porekla /v rodilniku/ zapisuje kot tar/gestini?/, torej vnovi~ v smislu Tr‘a~an), ki je bil izvoljen, a ni bil posve~en, ~igar imena pa se ne spominja. Iz besedne zveze Venerijevega pri~evanja je mogo~e sklepati, da je bil prvi Trevi‘an tr‘a{ki (!) {kof Bernard. Po dikciji zapisa Dominika Suavisa je bil (drugi) neposve~eni Trevi‘an {kof Ulrik, medtem ko po Morteanijevi objavi za {kofa ni bil posve~en (Tr‘a~an) sin [tefana iz Devina. Verjetno je dejstvo, da je bil Bernard tr‘a{ki {kof in da je [tefan, ki naj bi bil o~e {kofa brez imena, izhajal iz Devina blizu Trsta, napeljalo Morteanija k razlaganju kratice tar kot tr‘a{ki. 40 Dejansko gre za ~etrto in ne za peto indikcijo. 37ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Naslanjanje samo na obe objavi navaja k sklepanju, da bi veznik et v zapisu Dominika Suavisa mogel biti pomota. Kadar je {kofovo ime znano (Ulrik), je videti pridevek o njegovem krajevnem poreklu (Trevi‘an) nepotreben. Tak pridevek je obi~ajno smiseln, ~e osebno ime ni znano: v takem primeru osebo ({kofa) pomaga nedvoumno opredeliti navedba krajevnega izvo- ra in dru‘inskega porekla (o~etovo ime). Res pa je, da se v drugi polovici 12. stoletja med cerkvenimi dostojanstveniki v grade{kem oz. oglejskem patriarhatu pojavljata dva (!) znana Ulrika: patriarh Ulrik II. (Gams /774/: Voldaric II., Ulricus, 24. september 1161–1. april 1181; Cappelli /351/: Ulrico II, alemanno, 24. september 1161–1. april 1181; Cerkev na Slovenskem /427/: Voldorico di Treffen, 1161–1182) in {kof Ulrik iz Trevisa (Gams /803/: Oldericus, Ulda- ricus, 1157–1170?; Kehr, Regesta /103, {t. 10/ navaja kot letnico njegove smrti 1179).41 Neposreden odgovor na vpra{anje, kam sodi pridevek Trevi‘an, dajeta izvirna zapisa piran- skega arhiva. Zapisovalca sta imena {kofov v pri~evanju Ulrika de Ripaldo lo~ila s pikami sredi vrste (Dominik Suavis) oz. z nekak{nimi podpi~ji (prezbiter Manfred). Postavitev omenjenih lo~il v izvirnikih nedvoumno ka‘e, da vzdevek tar(visinus) spada k Ulriku. Objava CP I, {t. 22, je izvirniku zvesta, Morteani, Documento, pa postavlja vejico na napa~no mesto. Izvoljeni, a ne posve~eni koprski {kof, ki ga je na zasli{anju omenil prezbiter Venerij, je bil Ulrik Trevi{ki. Po pri~evanju Ulrika de Ripaldo je bil torej Bernardov naslednik {kof Ulrik Trevi‘an, ki ga je le z imenom, brez omembe porekla, v pri~evanju istega dne imenoval tudi sodnik Tiso. Na zasli{anju 6. avgusta 1205 je nekdanjega koprskega (!) {kofa Ulrika omenilo tudi ve~ pri~ aktualnega koprskega {kofa Alderika (CP I, {t. 63): prezbiter Ambro‘, Andrej de Popo in Mar- tin Sacco. Posebej zanimiva je Ambro‘eva izjava, da je imel {kof Ulrik koprsko {kofijo per Alexandrum papam. Ulrik naj bi {kofovstvo prejel od pape‘a Aleksandra III., torej med 1159 in 1181, v ~asu Bernardovega {kofovanja (1149–1186). Andrej de Popo (morda pa tudi Martin Sacco, ki naj bi pri~al enako kot Andrej de Popo,) je Ulrika omenil celó pred (!) Bernardom. [kofu Ulriku Trevi{kemu naj bi po pri~evanju Ulrika de Ripaldo sledil sin [tefana iz Devina. [tefan je imel {tiri znane sinove: Konona, Odalskalka, Henrika in Hugona. Po zna- nih izvirnikih ni mogo~e ugotoviti, ali so bili to vsi [tefanovi sinovi in kateri od sinov naj bi bil koprski {kof in kdaj. Koprska ‘upna cerkev naj bi po pri~evanjih Petra de Va(le)ria na zasli{anju 13. oktobra 1204 (CP I, {t. 58) in Konstantina de Revolto v za~etku 1205 (CP I, {t. 59) postala {kofijska {ele po (!) Bernardovi smrti, prej pa naj bi bila podrejena tr‘a{ki {kofiji. S to trditvijo se ujema pri~evanje tedanjega koprskega {kofa Alderika 19. decembra 1201 (CP I, {t. 20): kot svoja predhodnika je imenoval samo Bernarda in Aldigerija, Ulrika in njegovega naslednika, sina [tefana iz Devina, pa ne. Niti Gams, niti Cappelli, niti Cerkev na Slovenskem v tem ~asu med tr‘a{kimi in koprskimi {kofi ne omenjajo ne Ulrika ne [tefanovega sina. ^asovne vrzeli, kamor bi umestili {kofa Ulrika z njegovim kazenskim pohodom nad Piran in sina [tefana iz Devina, med tr‘a{kim {kofom Bernardom (do 1186) in koprskim {kofom Aldigerijem (od 1186), ni. Kako si torej razlo‘iti pri~evanja zasli{anih? Malo verjetna razlaga bi bila, da je {lo pri {kofih Ulriku in [tefanovem sinu – ali pri posameznem od obeh – za samostojn(eg)a koprsk(eg)a {kofa, kar bi pomenilo, da se je koprska {kofija formalnopravno osamosvojila od tr‘a{ke ‘e za ~asa tr‘a{kega {kofa Bernarda. Táko trditev je ob sklicevanju na kroniko Andreja Dandola iz 14. stoletja zagovarjal Ferdinandus Ughellus: pape‘ Aleksander III. naj bi ‘e 1166 (!?) postavil na ~elo koprske {kofije predstoj- nika neznanega imena (Anonymum quemdam Antistitem Justinopolitanis praefectum).42 Pri 41 Prim. op. 8. 42 F. Ughellus, Italia sacra sive de Episcopis Italiae et insularum adiacentium rebusque ab iis praeclare gestis (etc.), Romae 1653, stolpca 357–358; Idem, Idem 2V, Venetiis 1720, stolpec 383; J. F. B. M. De Rubeis, Monumenta eccle- siae Aquilejensis, Argentinae 1740, stolpec 623 (v nadaljevanju: De Rubeis, Monumenta); 38 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM tem anonimnem {kofu bi teoreti~no moglo iti za {e tretjega (poleg oglejskega patriarha in trevi{kega {kofa) Ulrika, ki bi bil po poreklu iz Trevisa, vendar je kasnej{a historiografija Ughellijevo trditev o obstoju koprske {kofije 1166 ovrgla. Druga, verjetna mo‘nost je, da je v Kopru postal {kof tedanji trevi‘anski {kof Ulrik (1157– 1170?/79). Kaj pravzaprav vemo o njem? – 14. junija 1161 se omenja kot je sufragan grade{kega patriarha Henrika Dandola (Gams, 791 /1131–junij 1186/; Cerkev na Sloven- skem, 428 /1131–1186/).43 Pape‘ Aleksander III. mu je 3. januarja 1174/78 zapovedal, naj resno opozori farane in jih s pretnjo izob~enja prisili, da v tridesetih dneh izro~ijo kanonikom trevi‘anske cerkve zemlji{ko posest in desetine, ki jih neupravi~eno posedujejo.44 Ob tem navodilu si ni te‘ko zamisliti, da je bil koprski {kof Ulrik, ki je izvedel kazenski pohod proti Piranu, ki so ga omenile pri~e na zasli{anju 6. avgusta 1205 (CP I, {t. 63), dejansko identi~en s {kofom Ulrikom iz Trevisa. Status koprske {kofije pa je bil usodno odvisen tudi od Ulrika II., oglejskega patriarha. Bil je poslednji potomec grofov iz Trebenj na Koro{kem.45 Na~eloval je patriarhatu v shizma- ti~nem obdobju, ki je sledilo Wormskemu konkordatu, s katerim je bil 1122 zaklju~en inve- stiturni boj med pape‘em in cesarjem. Kot spreten politik je znal ve{~e krmariti med interesi veronske in kasneje lombardske mestne zveze, ki je podpirala pape‘a Aleksandra III. na eni in nem{kega cesarja Friderika I. Barbarosse, ki je bil podpornik protipape‘a Viktorja IV. oz. V. (7. september /posve~en 4. oktobra/ 1159–20. april 1164)46 na drugi strani. Sam je dosegel posvetitev {ele po osmih (!) letih, 1169.47 Kot svojemu prista{u – ali da bi si ga kot takega zagotovil – mu je pape‘ Aleksander III. 1177, ko je sklenil mir s Friderikom I., ob {estnajstih {kofijah, ki jih je pape‘ Inocenc II. (14. /posve~en 23./ februar 1130–24. september 1143)48 29. junija 1132 podelil Ulrikovemu predhodniku oglejskemu patriarhu Peregrinu (1130–8. avgust 1161),49 dodal tudi {kofijo v Kopru,50 ki jo je ustanovil po 24. juliju 1177 na pro{njo bene{kega do‘a. Prav patriarh Ulrik II. in tr‘a{ki {kof Bernard pa sta v ~asu njene ustanovitve sku{ala to {kofijo upropastiti.51 Podelitev {kofije patriarhu je (po pape{ki zapovedi iz 1185, usklajeni z wormskim konkor- datom52) pomenila, da je moral {kof, ki naj bi bil izvoljen, priti pred patriarha in se mu dati kanonsko potrditi. Pape‘ je Ulriku II. potrdil koprsko {kofijo s pridr‘kom (!), da jo sme do svoje smrti u‘ivati tr‘a{ki {kof Bernard: Item Justinopolitanam Ecclesiam, quam tibi & Ec- clesiae tuae niholominus confirmamus, sedem Episcopalem de omnium Fratrum nostrorum consilio instituimus; ita quidem, ut Venerabilis Frater noster Wernardus, nunc ejusdem loci Episcopus, tam illam, quam Tergestinam Ecclesiam, necnon & totum Episcopatum, quamdiu 43 Kehr, Regesta, 103, {t. 9. 44 Kehr, Regesta, 103, {t. 10; 107–108, {t. 5. 45 H. Dopsch, Origine e posizione sociale dei patriarchi di Aquileia nel tardo medioevo, Aquileia e il suo patriar- cato, Atti del Convegno Internazionale di Studio (Udine 21–23 ottobre 1999), Pubblicazioni della Deputazione di storia patria per il Friuli 29, Udine 2000, 289–313 (v nadaljevanju Dopsch, Origine). 46 Cappelli, 257. 47 Prim. R. Härtel, Friedrich I. und die Länder an der oberen Adria, v: A. Haverkamp (izd.), Friedrich Barbaros- sa, Handlungsspielräume und Wirkungsweisen des Staufischen Kaisers, Vorträge und Forschungen XL, Sigmarin- gen 1992, 291–352. 48 Cappelli, 256. 49 Gams 774 (Pellegrinus); Cappelli, 351 (Pellegrino I d’Ortenbourg); Cerkev na Slovenskem, 427 (Pellegrino I. di Pavo); Kehr, Regesta, 35, {t. 79. 50 Kehr, Regesta, 39–40, {t. 100. 51 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 587, 588. 52 Cerkev je v njem dosegla kanoni~no volitev in investituro oz. potrditev izvoljenca s strani metropolita, prim. J. Jeraj, Cerkvena zgodovina. Oris z domorodnega vidika, Maribor 1935, 106; K. Bihlmeyer – H. Tuechle, Storia della chiesa, II: Il medioevo, Brescia 111996, 189. 39ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) vixerit, debeat obtinere: & eo defuncto, liceat tibi de consilio suffraganeorum tuorum cum Sedis Apostolicae auctoritate, in utraque si volueris, & facultates earum ad hoc sufficientes agnoveris, Sedem restituere Pontificalem.53 Da je Ulrik II. na ta pridr‘ek pristal in je Bernar- du priznaval koprsko {kofijo, je razvidno iz Ulrikovega navodila oglejskim dekanu in kano- nikom, kako naj ‘ivijo, s 3. februarja 1181; pri navodilu je upo{teval nasvet tr‘a{kega in koprskega (!) {kofa Bernarda (… consilio venerabilium suffraganeorum nostrorum Bernardi Tergestini, & Justinopolitani) in drugih.54 Ulrik II. je 25. januarja 1180 dosegel potrditev posesti za svojo cerkev tudi pri cesarju Frideriku I., med drugim regalije vseh istrskih {kofij, namre~ tr‘a{ke, puljske, pore{ke, pi~enske, koprske in novigrajske.55 S pape‘evim posredovanjem je pri{lo 1180 do sporazuma med oglejskim patriarhom Ulrikom II. in grade{kim patriarhom Henrikom Dandolo. Grade{ki patriarh je v sporazumu potegnil kratko: z izjemo dohodkov koprske {kofije (!) se je moral 24. julija 118056 v korist oglejskega patriarha odpovedati metropolitski oblasti v Istri in vrnitvi cerkvenih zakladov, ki jih je poleti 1024 iz Grade‘a odnesel oglejski patriarh Popon (1017/19–1042/45).57 Klju~no vpra{anje za razumevanje razmer je tudi, kak{no je bilo medsebojno razmerje koprske in tr‘a{ke cerkve. Med koprskimi in tr‘a{kimi kanoniki in njihovima cerkvama je 1177, v letu ustanovitve koprske {kofije, pri{lo do spora zaradi fare v Se~ovljah, njenih dese- tin in pritiklin in zaradi posesti v Albucanu in Izoli. Cerkveno razsodi{~e je ob sodelovanju tr‘a{kemu {kofu Bernardu naklonjenega patriarha Ulrika II. 10. septembra 1177 posest in dohodke dosodilo Tr‘a~anom.58 So‘itje med koprsko in tr‘a{ko cerkvijo skupaj z njenim zaveznikom, oglejskim patriarhom, o~itno ni bilo zgledno. V takih razmerah so si najbr‘ koprski kanoniki prizadevali znebiti se nadle‘nega tr‘a{kega tutorstva. Dosegli so, da je Aleksander III. koprsko {kofijo zaupal {kofu Ulriku iz Trevisa, ki je bil {e nedavno tegà pribo~nik grade{kega patriarha, tekmeca dvoli~nega pape‘evega zaveznika, oglejskega patriarha Ulrika II. Morda je prav tedaj kaj »za{kripalo« v spremenljivem odnosu pape‘a Aleksandra III. do Ulrika II., ki je koketiral s pape‘evim na- sprotnikom, nem{kim cesarjem Friderikom I. Ulrik iz Trevisa je mogel zasesti koprsko stolico po ustanovitvi koprske {kofije (po 24. juliju 1177) in pred svojo smrtjo (1179). Bil je izvoljen (electus), a ne posve~en (consecra- tus). ^e je ‘e v njegovem ~asu veljalo pravilo, da se je moral {kof, ki naj bi bil izvoljen (eligendus episcopus) dati kanonsko potrditi (canonice confirmari) patriarhu, je – ker je bil izvoljen – dosegel to potrditev bodisi od oglejskega bodisi od grade{kega patriarha. Ulrik Trevi{ki ni bil posve~en, vendar ga je koprska duhov{~ina sprejela za svojega {kofa. [kofiji je sku{al pridobiti dohodke in podvzel kazenski pohod proti Piranu, da bi ga prisilil k odrajto- vanju dajatev. Ulriku Trevi{kemu je sledil sin [tefana iz Devina, ki pa v spominu pri~ ni zapustil opaznej{ih sledi, saj ga je omenil le Ulrik de Ripaldo. Nedvomno tudi on ni bil posve~en, 53 De Rubeis, Monumenta, stolpec 631; kot op. 50; Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 632, datira to listino v 1180, okoli 30. julija. 54 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 642; De Rubeis, Monumenta, stolpec 621–623. 55 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 623. 56 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 630. 57 Gams, 774: Poppo, Wolfgangus; Cappelli, 351: Poppo; Cerkev na Slovenskem, 427: Poppo; Gradivo 3, (1001– 1100), Ljubljana 1911, {t. 60; prim. H. Schmidinger, Patriarch und Landesherr, Die weltliche Herrschaft der Patriar- chen von Aquileja bis zum Ende der Staufer, Publikationen des Österreichischen Kulturinstituts in Rom I/1, Graz– Köln 1954, 16–17. 58 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 601. 40 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM tako da je bil ves ~as na~elovanja teh dveh {kofov v koprski {kofiji njen formalnopravni {kof tr‘a{ki {kof Bernard. Kako dolgo je {kofoval sin [tefana iz Devina, ni znano. Mogo~e se je cerkvena jurisdikcija v koprski {kofiji kasneje vnovi~ vrnila v Bernardove roke: tako bi si mogli razlo‘iti pri~evanje Andreja de Popo (morda pa tudi Martina Sacco, ki naj bi pri~al enako kot Andrej de Popo,) 6. avgusta 1205, ki je koprskega {kofa Ulrika omenil pred (!) Bernardom (CP I, {t. 63). Ne Ulrik Trevi{ki ne sin [tefana iz Devina o~itno nista bila polnopravna koprska {kofa. Videti je, da se je cerkvena jurisdikcija v koprski {kofiji v ~asu Ulrika Trevi{kega s soglasjem pape‘a Aleksandra III. za~asno izdvojila iz za{~ite Ogleju privr‘ene tr‘a{ke {kofije. Patriarha Ulrika II. je v Ogleju nasledil Gotfrid (1182–1194) (Gams, 774 /Gotefredus/; Cappelli, 351 /Gotifredo ab. di Sesto/; Cerkev na Slovenskem, 427 /Godofredo di Sesto/). Preden je postal oglejski patriarh, je bil opat v opatiji Sesto pri Pordenoneju.59 Palij je 1182 prejel od pape‘a Lucija III. (1. /posve~en 6./ september 1181– 25. november 1185).60 Ukazal je izpolniti odlok Aleksandra III., da je treba po smrti tr‘a{ko–koprskega {kofa Bernarda obnoviti {kofijo v Kopru. Pape‘ Urban III. (25. november /posve~en 1. decembra/ 1185–20. oktober 1187)61 je decembra 1185 zapovedal, da se morajo koprski {kofje pred izvolitvijo dati kanonsko potrditi patriarhu Gotfridu in naslednikom: Urbanus III. decrevit, quod eligen- di Episcopi Justinopolitani deberent praesentari Domino Gotifrido Patriarchae, & Succes- soribus, & canonice confirmari.62 Isti pape‘ je Gotfrida v za~etku 1186 suspendiral, ker je brez njegovega dovoljenja prisostvoval kronanju kralja Henrika VI.63 Novembra istega leta pa mu je podelil pooblastilo, da sme z obsodbo izob~enja ukrotiti Tarvi‘ane in Conegliance, ki neupravi~eno pobirajo dajatve od cerkva, duhov{~ine, ljudi in posesti oglejskega patriarhata. Gotfrid je Trevi‘ane izob~il, ker so razdejali mesto Feltre, pape‘ pa je odlok (1186–1187) preklical.64 Gotfrida sre~amo omenjenega tudi skupaj s [tefanom iz Devina. Gotfrid je 1188 nazna- nil, da je med [tefanom in belinjskim opatom pri{lo do prijateljske poravnave glede doho- dkov in posesti. [tefan se v zapisu omenja kot Gotfridov fevdnik, dilectus fidelis noster.65 Stecho du Duino se omenja tudi v pismu patriarha Gotfrida pape‘u Celestinu III. (21. marec /posve~en 14. aprila/ 1191–8. januar 1198)66 iz 1193 kot imetnik posesti v kraju Potoch, za katero so se na osnovi volila v oporoki pravdali ~edajski kanoniki.67 Patriarh Gotfrid je 1186 na koprski {kofovski stolici potrdil {kofa Aldigerija.68 Iz pri~evanja prezbitra Petra 18. decembra 1201 (CP I, {t. 23), ki je izpovedal, da je dotlej osem let ‘ivel s tedanjim koprskim {kofom (Alderikom), prej pa kaki dve z Aldigerijem, je razvidno, da je bil Aldigerij koprski {kof do konca leta 1193 ali do za~etka 1194. Literatura zmotno pripisuje Aldigeriju bistveno dalj{i {kofovski sta‘: Gams (783) do 1213, Cerkev na Slovenskem (425) do 1216. Aldigeriju je v Kopru 1193/1194 sledil {kof Alderik, ki je spro‘il pravdo za oljno deseti- no s Piran~ani. Njegovo ime se v zapisih pojavlja v ina~icah: Aldericus (CP I, {t. 21, 23, 25, 59 De Rubeis, Monumenta, stolpec 627; Dopsch, Origine, 300. 60 Kehr, Regesta, 40, {t. 103; Cappelli, 259. 61 Cappelli, 259–260. 62 De Rubeis, Monumenta, stolpec 623, 631; Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 708. 63 Kehr, Regesta, 40, {t. 104; De Rubeis, Monumenta, stolpca 632–633. 64 Kehr, Regesta, 114, {t. 2, 3. 65 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 754; De Rubeis, Monumenta, stolpci 633–635. 66 Cappelli, 260. 67 P. S. Leicht (izd.), Scritti vari di storia del diritto italiano II/2, Milano 1948, {t. 23. 68 Kot op. 62. 41ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 30, 31, 34, 41, 63), Aldrigetus (CP I, {t. 18, 35, 57, 60, 62), Aldrigitus (CP I, {t. 64), Aldrigit- tus (CP I, {t. 65). Podobnost imena predhodnikovemu in neposredno nasledstvo sta povzro~ila, da so koprskega {kofa Alderika seznami {kofov (Gams, Cappelli, Cerkev na Slovenskem) spregledali. Celó v njemu sodobnem ~asu je prihajalo do pomot in je bilo namesto Alderik ob~asno zapisano ime njegovega predhodnika Aldegerius (CP I, {t. 28) ali Aldigerius (CP I, {t. 65 a); pri zadnjem primeru gre celó za pape{ko potrditev zaklju~ne razsodbe spora za oljno desetino! Tem pomotam je – ob zgoraj omenjenih okoli{~inah podobnosti imen in neposrednem nasledstvu – verjetno botrovalo tudi slabo poznavanje razmeroma mlade (o‘ivljene) koprske {kofije. V zapisih omenjeni {kofje koprske {kofije Leta {kofovanja Tr‘a{ki {kofje Oglejski patriarhi Koprski {kofje 1135–1145 Ditmar 1145–1149 Artvik 1149– Bernard (do 1186) 1161– Ulrik (do 1181) 116669 Anonymus (do 1177?) 1177/79– Ulrik Trevi`an (do 1179?) 1179? Sin [tefana iz Devina (do 1182– Gotfrid (do 1194) 1186?) 1186– Aldigerij (do 1193/94) 1193/94– Alderik (do 1213/16) Osvetlitev Morteanijevega razmi{ljanja Za sklep je potrebno osvetliti tudi zaklju~ke Luigija Morteanija, ki je o oljni desetini pisal ‘e v devetdesetih letih 19. stoletja.70 Ni podrobno pregledal vseh zapisov o pravdi, ampak se je osredoto~il na zapis o zasli{anju 18. decembra 1201, ki ga je zabele‘il notar, prezbiter Manfred. Jasno mu je bilo, da zlasti pri~evanje Ulrika de Ripaldo nudi mo‘nosti novih razlag kronolo{kih razporedov tr‘a{ko–koprskih {kofov. Na osnovi pri~evanja je sestavil naslednji redosled {kofov, ki so imeli cerkveno pristojnost nad Koprom: tr‘a{ki {kofje Detemaro (1134– 1145), Artuico (1145–1149), Warnardo (Bernardo 1149–1186), Odolrico (1187), tar(gestinus) filius Stephani de Duino, nato koprska {kofa Adalgerio71 (1187–1212) in Uretmarus,72 za ~asa katerega naj bi se »okrog 1220« odvijala pravda za oljno desetino. Pri~evanje prezbitra Petra, da je pred pravdo ‘ivel osem let s sedanjim {kofom in prej dve z Aldigerijem, je kronolo{ko razlo‘il ob postavki, da je Aldigeriju 1212 (!) neposredno sledil {kof Uretmar, ki naj bi spro‘il spor s Piran~ani. Peter naj bi po Morteanijevem prepri~anju zadnji dve leti njegovega {kofovanja (1210–1212) ‘ivel z Aldigerijem, nato pa osem let (do 1220) s {kofom Uretmarjem. Ob privzetem (napa~nem) izhodi{~u je Morteani spor za oljno desetino logi~no umestil v ~as okrog 1220. Morteani je pravilno opazil ~asovno vrzel med 1145 in 1149, kamor sodi tr‘a{ki {kof Artuik. Njegovo tolma~enje dveh okraj{av tar, ki ju je vseboval Manfredov zapis pri~evanja 69 Prim. op. 42; podatek je kasnej{a literatura ovrgla. 70 Prim. op. 3, 16. 71 V izvirnikih je ime zapisano v oblikah Aldigerius, Aldegerius. 72 Gams, 783, Uretmarus: september 1216–pred april 1220 (nastop {kofa Absalon-a) 42 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM z dne 18. decembra 1201, v targestinus je nekoliko svojevoljno. Dominikov zapis zasli{anj ima besedo obakrat izpisano (rodilnik: trivisini, to‘ilnik: tarvisinum); pri~i prezbiter Venerij in Ulrik de Ripaldo sta {kofa opredelila za Trevi‘ana, ne za Tr‘a~ana. Zapis, ki ga je objavil, je Morteani povr{no prebral, in delno (namenoma?) napa~no raztolma~il. Ni opazil ali ni ‘elel opaziti lo~il (nekak{nih podpi~ij) med imeni {kofov v Man- fredovem zapisu zasli{anja Ulrika de Ripaldo, zato je vzdevek o krajevnem poreklu, ki ga je tolma~il v smislu »Tr‘a~an«, nepravilno odvzel {kofu Ulriku in ga dodal sinu [tefana iz (Trstu bli‘njega) Devina. K Morteanijevemu prezrtju {kofa Alderika so verjetno pripomogli v njegovem ~asu znani (objavljeni) seznami tr‘a{ko–koprskih {kofov,73 verjetno pa tudi podobnost imen {kofa Aldi- gerija in njegovega naslednika Alderika; prepri~ali so ga, da gre pri obeh {kofih za enega samega – Aldigerija. Kot so njega zavedle tedaj obstoje~e objave, pa je po drugi strani Mor- teani tudi sam s svojim prispevkom najbr‘ vplival na Milka Kosa, da je spor za oljno desetino namesto v prva leta 13. stoletja, postavil v ~as »pred letom 1216«.74 S u m m a r y Revision of the Chronology of Church Dignitaries in Primorsko Darja Miheli~ The article sheds additional light upon the lists and chronological data of offices of certain church dignitaries in the dioceses of Trieste and Koper. The data hitherto overlooked was found in original documents of the Piran archives from the 1201–1207 period. This was the period of disputes between the diocese of Koper and its bishop on one side and the residents and the clergy of Piran on the other side, with the objective of acquisition/preservation of taxes on olive oil produced in the Piran region. Favoring now one, now the opposite side, the dispute was finally resolved by the appointed church arbiters. The final verdict tried to placate both sides: the town of Piran was accorded to keep the oil tithe, but under the provision that along with a suitable monetary compensation a percentage of the tithe was given to the diocese of Koper for its poor and for its church building fund. The procedure of adopting decisions by the church is clearly evident from lawsuit records. Arbiters were appointed by the pope. Even though they were authorized to pronounce the verdict with no further possibility of appeal, appeals did occur at times. If a complaint against the bishop reached the pope the bishop was not allowed to sanction the complainers, and the pope then turned the case over to other arbiters; these, however, did not handle the matter that had already been discussed in previous procee- dings. In case of the lawsuit over the Piran tithe the verdict was passed on five successive levels, the last of which brought the final decision to renew the case. Arbiters examined the witnesses according to preprepared questionaries, and clients and their interests were represented by legal representatives; these had to produce their power of attorney affidavits written by officially appointed notaries public. Clients could consult their lawyers and advisers. In the case of the olive oil dispute the people of Piran were represented by two representatives, one of the clergy and one of the laity. Records mention a number of more or less known people and events. They also shed additional light upon our knowledge 73 ^lanek Morteani, Sulla lite, se napa~no sklicuje na Kandler, Archeografo Triestino XV, 514; dejansko gre za delo P. Tomasin, Biografia dello storiografo triestino Don Vicenzo Scussa, canonico scolastico del Capitolo cattedra- le di S. Giusto, ed una sua opera inedita, Archeografo Triestino, n. v. XV, Trieste 1890, 501–529; 512–529 je Synop- sis tergestinorum praesulum, quorum nomina reperiuntur. Morteani se sklicuje {e na 9. zvezek G. Cappelletti, Le chiese d’Italia dalla loro origine sino ai nostri giorni 1–21, Venezia 1844–1870 in F. Cornelio, Ad ecclesias Venetas et Torcellanas documentis illuatratas indices duo …, Venetiis 1749. 74 Gradivo 5, (1200–1246), Ljubljana 1928, {t. 250. 43ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) and understanding of the sequence and chronology of terms of office of certain church dignitaries in Primorsko. In order to establish the correct succession of bishops it is necessary to closely examine the testi- mony of Ulric of Ripald of December 18, 1201. He remembered seven bishops from Trieste and Koper who were heads of the diocese in Koper: Dietamarus, Artuichus, Warrnardus, Odorlicus Tarvisinus, the son of Stephanus De Duino, Aldigerius, and Aldericus, who was in the office during the lawsuit process. Dietmar was bishop of Trieste between 1135 and 1145. According to the printed lists of bishops he was succeeded by Bernard (1149–1186), but there is a gap of four years between the death of Dietmar and the appointment of bishop Bernard. The logical conclusion is to presume that the gap was filled by Artvic, the Trieste bishop mentioned by Ulric of Ripald. According to de Ripaldo, bishop Bernard was followed by Ulric from Treviso, which was also mentioned, although without the place of origin, in the testimony of judge Tiso. In the hearing on August 6, 1205 the former bishop of Koper, Ulric, was mentioned by several witnesses of the then bishop of Koper Aldrich. Especially interesting is the testi- mony of presbyter Ambrose in which he states that bishop Ulrich had received the Koper diocese from pope Alexander III. (1159–1181). According to Ulric of Ripald bishop Ulric was succeeded by a son of Stephen from Duino. As far as is known, Stephen from Duino had four sons: Cono, Voscalus, Henricus, and Ugo. Either one of these, or possible even a fifth, so far anonymous, son, could presumably have been the bishop of Koper; aside from the reference to his father, nothing further is known about him. In 1186 the bishop of Koper became Aldiger. There is no time gap between the bishop of Trieste Bernard (until 1186) and the bishop of Koper Aldiger (since 1186) in which to install bishops Ulric and the son of Stephen from Duino. According to the testimony of Peter of Va(le)r given in the hearing on October 13, 1204, and Constantine of Revolt at the beginning of 1205, the Koper parish church was subordinate to the diocese of Trieste until the death of the Trieste bishop Bernard (1186); only later it became a diocese. It is quite possible that »Ulric, the bishop of Koper« is really Ulric, the bishop of Treviso. Aside from sixteen other dioceses, in 1177 pope Alexander III. gave the Koper diocese, which he had founded after July 24, 1177, to Ulric II., the patriarch of Aquileia, but with the provision that it remained as usufruct property of the Trieste bishop Bernard until his death. The coexistence between the Church of Koper and the Church of Trieste, whose protector was Ulric II, the partiarch of Aquileia, was not entirely exemplary. The fact that Alexander III entrusted bishop Ulric from Treviso with the diocese of Koper was probably due to the efforts of the deans of Koper. Just before that, Ulric from Treviso was assistant to the patriarch of Grado who was the rival of the Aquileian patriarch Ulric II; the latter was known to associate with German emperor and pope’s adversary Friedrich I. It could have been possible for Ulric from Treviso to officiate as bishop of Koper during the period between the establishment of the Koper diocese in 1177 and his death in 1179. He was namely elected the bishop of Koper, but never ordained. The same could possibly be true of the son of Stephen from Duino. Neither had a full status of the bishop of Koper. Even though during the office of Ulric from Treviso, and with the consent of pope Alexander III., the church jurisdiction in the Koper diocese temporarily separated from the dioce- se of Trieste that was the supporter of Aquileia, Bernard, the bishop of Trieste, remained the formal bishop of Koper until his death in 1186. During the hearing of December 18, 1201, presbyter Peter stated that up to that time he had lived with the then bishop of Koper (Alderic), and for approximately two years before that with Aldiger. Aldiger had therefore been the bishop of Koper prior to the end of 1193, or until the beginning of 1194. Literature sources mistakenly cite that he was bishop until 1213, or even 1216. His successor in Koper (1193/1194) was bishop Aldrich who initiated the lawsuit for olive oil tithe against Piran. The similarity of his name with that of his precursor, and the direct succession, were the reasons why he had been omitted from bishop lists. Even during his time his name had been mistakenly written as the name of the previous bishop Aldiger. Such mistakes could also be attributed to an inadequate knowledge of the then still relatively young (revived) diocese of Koper. Italian historian Luigi Morteani wrote on the olive oil tithe already in the 1890s. His article focused on the record of the hearing of December 18. The date on the original document used by Morteani cites the day and the month, but not the year (1201). Morteani was clearly aware that the testimony of Ulric of Ripald offered the possibility of other interpretations of chronological order of offices of the bishops 44 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM of Trieste and Koper. He correctly noticed the time gap between 1145 and 1149, which were the office years of Artvic, the bishop of Trieste. But he mistakenly recognized the names of two Koper bishops, Ulric from Treviso and the son of Stephen from Duino, as bishops Ulric and Triestinus, a son of Stephen from Duino. Morteani also overlooked Aldrich, the bishop of Koper, and presumed that in 1212, Aldiger, bishop of the Koper diocese, was directly succeeded by bishop Uretmar; the latter, according to Monteani, was the one who initiated the oil tithe dispute. Morteani tailored the testimony of presbyter Peter, who had stated that prior to the lawsuit he had lived with the then bishop for eight years, to correspond to the period of bishop Uretmar, dating it »around 1220« instead of in 1201. Monteani’s article was probably the reason why Slovene historian Milko Kos presumed that the oil tithe dispute took place »before 1216« instead of at the beginning of the 13th century. 45ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Marija Wakounig »... hab ich teutsch und windisch gelernnet ...« O poreklu in kulturnih koreninah @ige Herbersteina* O @igi Herbersteinu (1486–1566) – poliglotu, kozmopolitu in diplomatu Habsbur‘anov – je bilo napisanih ‘e veliko razprav.1 Zanemarjeno oziroma zgolj nezadostno obdelano je bilo (geografsko) okolje, v katerem se je rodil, prav tako pa tudi poreklo osebe, ki mu je podarila ‘ivljenje, torej njegove matere Barbare. Oba vidika – tako vidik domovine kot porekla – vodita k vpra{anju, v katerem jeziku ga je mati vzgajala in kateri jezik je igral odlo~ilno vlogo v njegovem dolgem ‘ivljenju. Sintezo obeh vidikov zaokro‘i vpra{anje o Herbersteino- vih kulturnih in duhovnih vzgibih. Ti pa nas znova pripeljejo h koreninam njegovega porekla. I. Herbersteinova domovina Ko se je Herberstein rodil (23. avgust 1486, Vipava),2 sta njegova o‘ja domovina, vojvo- dina Kranjska, in sosednja grofija Istra ‘e imeli za seboj ne‘eleno sre~anje s Turki ter temu slede~e prve kme~ke nemire. Okrog leta 1490 je bilo 90 odstotkov prebivalstva Kranjske kme~kih podlo‘nikov in prav toliko jih je kot materni jezik uporabljalo sloven{~ino. Preosta- lih 10 odstotkov se je delilo na me{~anstvo, delavstvo (rudarje) in aristokracijo, ki so bili pove~ini dvo- ali trojezi~ni (sloven{~ina, nem{~ina, italijan{~ina oziroma furlan{~ina).3 So- sednji habsbur{ki del Istre so si okrog leta 1500 mo~no ‘eleli Bene~ani, ki so posku{ali zaokro‘iti svojo posest med mare nostro, torej Jadranskim morjem, in Krasom. Dru‘bena struktura habsbur{ke Istre je bila zaradi njenega razvoja od pozne antike bolj heterogena, kot * Osebe, za katere so pri nas uveljavljena slovenska poimenovanja oziroma ki so po poreklu iz na{ega prostora, so v skladu z uredni{ko odlo~itvijo navedena samo s slovensko razli~ico imena /op. prev./. 1 Prim. mdr. Walter Leitsch, Siegmund von Herberstein (1486–1566). V: Die Steiermark. Brücke und Bollwerk. Katalog der Landesausstellung. Graz 1986, str. 539–542; zbornik Siegmund von Herberstein. Kaiserlicher Gesan- dter und Begründer der Rußlandkunde und die europäische Diplomatie. Gerhard Pferschy (izd.). Graz 1989 (= Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives 17); Bertold Picard, Das Gesandtschaftswesen Ostmitte- leuropas in der Frühen Neuzeit. Beiträge zur Geschichte der Diplomatie in der ersten Hälfe des sechzehnten Jahrhun- derts nach den Aufzeichnungen des Freiherrn Sigmund von Herberstein. Graz/Wien/Köln 1967 (= Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas 6); in nazadnje Harald Tersch, Österreichische Selbstzeugnisse des Spätmittelalters und der Frühen Neuzeit (1400–1650). Eine Darstellung in Einzelbeiträgen. Wien/Köln/Weimar 1998, str. 193–213; kakor tudi Marija Wakounig, Sigismund von Herberstein. V: „Divus Maximilianus«. Una Contea per i Goriziani, 1500–1619. Silvano Cavazza (izd.). Gorizia/Mariano del Friuli 2002, str. 175–181. 2 Th. G. von Karajan (izd.), Selbst-Biographie Sigismunds Freiherrn von Herberstein 1486–1553. Wien 1855 (= Fontes rerum Austriacarum 2), str. 70. 3 Peter [tih/Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana 1996, str. 139; nadalje Marija Wakounig, Von PVemysl Otakar II. bis Maximilian I. von Habsburg. V: Zwischen Adria und Karawanken. Arnold Suppan (izd.). Berlin 1998 (= Deutsche Geschichte im Osten Europas 5), str. 53–110, tu str. 66. O rabi furlan{~ine v 16. stoletju na primeru grofije Gorica prim. nazadnje Silvano Cavazza, Lingue, società, religione. V: »Divus Maxi- milianus«, str. 285–301, zlasti str. 286–289. ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 45–55 46 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA je to veljalo za Kranjsko.4 Pribli‘no 80 odstotkov prebivalcev je bilo kme~kih podlo‘nikov; kak{nih 20 odstotkov pa so predstavljali (kme~ki) delavci, integrirani begunci, me{~anstvo in plemstvo. Zaradi sporov med Habsbur‘ani in Bene~ani (1508–1516) so se meje na tem obmo~ju ob~utno premaknile: pribli‘no tri ~etrtine istrskega polotoka na zahodu in jugu so postale bene{ke, medtem ko sta bila Kras in nekdanja gori{ka grofija Pazin priklju~ena Kranjski.5 Ve~ina prebivalstva je govorila slovanski jezik – na severu slovenski, na vzhodu hrva{ki (~akovski) –, mnogi so obvladali tudi italijan{~ino, le redki nem{~ino. Istra je bila zaradi bene{kih osvajalskih poskusov in tur{kih vpadov prizori{~e vojn, prehodno obmo~je in de‘ela priseljencev. Herbersteinov ded Andrej, ki je bil do leta 1442 postojnski in kra{ki glavar, je po pogodbi o delitvi dedi{~ine, sklenjeni z bratom Jurijem,6 dobil v last nekdanjo gori{ko posest Lupo- glav v Istri na meji z bene{kim ozemljem.7 Herbersteinov o~e Lenart (rojen po letu 1428, umrl leta 1511) je bil prav tako glavar na Krasu in v Postojni, lastnik Lupoglava in prostolast- ne hi{e** v Trstu ter zakupnik Pordenona8. Leta 1470 mu je de`elni knez Friderik III. Habsbur{ki dodelil v posest Vipavo, leta 1482 pa {e Hrastovec. Po poroki z Barbaro Jamsko leta 1465 se je Lenart naselil v Vipavi,9 kjer se mu je od leta 1469 rodilo sedem otrok – {tirje sinovi (Jurij, Ivan, @iga10 in Viljem) ter tri h~ere.11 4 Od pozne antike do leta 1077, ko je bila Istra prvi~ dodeljena v fevd oglejskemu patriarhatu, se je na polotoku izmenjalo ve~ oblasti. Med letoma 1077 in 1420 (s prekinitvijo od 1093 do 1208) je bila Istra nominalno oziroma de iure podrejena patriarhatu. De facto so bila oblastna razmerja druga~na: tako Benetke kot tudi gori{ki grofje, od pribli‘no leta 1350 pa tudi Habsbur‘ani so metropolite postopoma razlastili. Najve~ji del notranje Istre do Krasa so si prilastili Gori~ani kot odvetniki oglejske cerkve; poleg tega jim je uspelo, da so iz pazinske grofije ustvarili samostojno de‘elo ter s svojimi militi in ministeriali kljubovali tako Bene~anom kot Habsbur‘anom. Do leta 1420, ko so Benetke zavzele tako Furlanijo kot terra ferma izven Gorice, so ostala razmerja mo~i pribli‘no stabilna. O Gori~anih prim. Peter [tih, Studien zur Geschichte der Grafen von Görz in Istrien und Krain. Wien/München 1996 (= MIÖG Ergänzungsband 32). O razmerju mo~i na severu Jadrana prim. Marija Wakounig, Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxemburg und der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum. Wien 1990 (= VWGÖ 212), str. 122–125. 5 Enciklopedija Slovenije 4, Ljubljana 1990, str. 179 in slede~a. 6 O lastni{kih razmerjih v Lupoglavu 15. stoletja obstajajo razli~ne navedbe; verjetno je posest, ki je leta 1427 na podlagi delitve dedi{~ine pripadla Herbersteinovemu dedu, v dru‘insko last pri{la s poroko leta 1409. Josef Zahn (izd.), Das Familienbuch Sigmunds von Herberstein. V: Archiv für österreichische Geschichte 39 (1868), str. 293– 415, tu str. 311 in slede~a. Prim. tudi Hrvatski leksikon 2, Zagreb 1997, str. 39; in Slovenski biografski leksikon 1, Ljubljana 1925–1932, str. 301 (v nadaljevanju SBL 1). 7 Prim. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda 1. Ljubljana 1911, str. 316. Herberstein je trdil, da je Friderik III. Habsbur{ki Postojno podelil njegovemu o~etu in ne dedu. Prim. tudi Karajan, Selbst-Biographie, str. 70. Kako je bilo s podelitvami, lahko pojasni zgolj temeljita raziskava! ** Slovenjenje besede »Freihaus«, ki po definiciji iz Glosarja zgodovinskega domoznanstva (ur. Peter Pavel Klasinc, Maribor, 1995, str. 92) ozna~uje »od dajatev in dol‘nosti opro{~en/o/ hi{/o/ plemi~ev ali samostanov v mestih in trgih«, ni poenoteno; Glosar jo, denimo, sloveni s »svobodna hi{a«, Sergij Vilfan v Pravni zgodovini Slovencev (Ljubljana, 1961, str. 161) pa s »prostolastna hi{a« /op. prev.; za ta podatek se zahvaljujem direktorju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici Dragu Trpinu/. 8 O Pordenonu prim. Franz Krones, Sigmund von Herberstein. Ein Lebensbild mit besonderer Rücksicht auf die Beziehungen Herbersteins zur Steiermark und seine Schriften. V: Mittheilungen des historischen Vereins für Steier- mark 19 (1871), str. 3–76, tu str. 6. 9 SBL 1, str. 301. 10 Prim. tudi Mein Sigmunden Freyherrn Herberstain, Neyperg und Guttenhag Raittung und Antzaigen meines Lebens und Wesens wie hernach volgt. Martin Georg Kovachich (izd.). Ofen 1805, str. 111. 11 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70. 47ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Posestva kranjskih Herbersteinov so le‘ala na Krasu – pri tem sta Postojna12 in Vipava13 spadali k (notranji) Kranjski, Lupoglav14 pa k Istri – in so se na za~etku 16. stoletja znova zna{la na obmejnem ozemlju, na katerem je zaradi bene{kih in habsbur{kih osvajalskih ape- titov nenehno vrelo. Kot smo ‘e omenili, je ta dvoboj ob~utno motila bli‘ajo~a se, nepredvid- ljiva tur{ka oboro‘ena sila, ki je obmejno regijo neredko vznemirjala ob podpori in z oro‘jem Bene~anov. V tem konfliktnem svetu je odra{~al Herberstein. Ker so kranjski Herbersteini vsaj od prve polovice 15. stoletja v slu‘bi Habsbur‘anov opravljali delo glavarjev v regiji ob meji z bene{kim oblastnim obmo~jem, moramo verjetno predpostaviti, da so obvladali tudi sloven{~ino in italijan{~ino. Iz geografskih danosti je mo‘no izpeljati sklepe o Herbersteinovih jezikovno-kulturnih koreninah. Po njegovih navedbah v avtobiografiji, ki jo je izdal Karajan, je Herberstein do leta 1496 obiskoval {olo v Vipavi.15 V Mein Raittung, {e enem avtobiografskem delu, je Herberstein sicer zapisal tudi, da je bil v Vipavi »erstlichen in die schuel gelassen«, vendar pa »zu Lonspach baidt sprachen teutsch und windisch gelernt«. Navedbi o njegovem {olanju v Vipavi sta v obeh virih skladni. Od poznega srednjega veka je za Vipavo res izpri~ana ‘up- nijska {ola16, toda brez podrobnej{ih podatkov o jezikovnem pouku. Razli~ne navedbe krajev, kjer naj bi se nau~il obeh jezikov, in ve~kratno poudarjanje tega dejstva poleg tega napeljujejo k vpra{anju, kaj je bil Herbersteinov materni jezik. Nem{~ina, sloven{~ina ali celo italijan{~ina? Medtem ko se za Vipavo ve, kje le‘i, pri Lonspachu/Lonsbachu to ni povsem jasno, saj ni izklju~eno, da je Herberstein ime kraja popa~il. Nesporna je vsekakor geografska umestitev obeh krajev na prese~i{~e dveh kulturnih krogov – slovanskega (slovenskega) in romanskega (italijanskega). Ker je bil Herberstein potomec notranjeavstrijskega, torej nem{ko govore~ega rodu, se sprva zdi logi~no, da je kot materni jezik na prete‘no slovensko govore~em ozemlju uporabljal nem{~ino. Toda njegovo priznanje, »da zw Wippach hab ich teutsch und windisch, baid sprachen gelernnet«, to implicira zgolj na prvi pogled, navidez. Herbersteinove nadaljnje izpeljave, »die windisch hat mir viell muee in meiner jugenndt gemacht hat. Vill zuenamen muessen hoeren: sclaf’, khadrotz und dergleichen«,17 dopu{~ajo dve interpretaciji, zlasti ker so v Mein Raittung prisotna odstopanja v topografiji in ker poleg tega tam manjka dostavek, da je bilo u~enje materin{~ine te‘avno.18 Najenostavneje je br‘kone domnevati, da je imel Herberstein z razumevanjem in aktivnim obvladanjem slovenskega jezika, ki ga je v svojem okolju sli{al od slu‘abnikov pa tudi od otrok, sprva te‘ave. Verjetna pa je tudi domneva, da so ga zaradi pomanjkljivega obvladanja jezika zasmehovali in obkladali s prosta{kimi besedami. 12 Postojna, ki je le‘ala na glavni prometni cesti s Kranjske v smeri Jadrana, je bila od 12. stoletja v lasti oglejskih patriarhov, Spanheimov in ~e{kega kralja Otokarja II. PVemysla. Ko so jo leta 1371 dobili Habsbur‘ani, so tam uredili donosno mitnico. Na za~etku 15. stoletja je bila Postojna za posebne usluge dodeljena Herbersteinom. Prim. tudi Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str. 174. 13 Trg Vipava v zgornji Vipavski dolini ob vzno‘ju Nanosa je bil v visokem srednjem veku sprva last rodbine Weimar-Orlamünde. Ko je izumrla, je pre{el v last Andechs-Meranskih, ki so ga obdr‘ali do leta 1251. Tik pred smrtjo ga je zadnji mo{ki potomec Andechs-Meranskih, patriarh Bertold, podelil svoji cerkvi. Leta 1344 je posest s starim gradom pre{la v habsbur{ko last, novi grad pa je ostal v rokah gori{kih grofov. Po pripadu njihove dedi{~ine (1364, 1500) so jih nasledili Habsbur‘ani. 14 Bratje Herberstein so se od leta 1521 pogajali o zamenjavi posesti (Lupoglav za Neyperg na [tajerskem) in jo 14. januarja 1525 uspe{no opravili. Prim. tudi Karajan, Selbst-Biographie, str. 247, 265. Poleg tega tudi Krones, Herberstein, str. 35. 15 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70. 16 Vlado Schmidt, Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem 1. Ljubljana 1988, str. 34. 17 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70. Prim. tudi Mein Raittung, str. 111. 18 »... hab also daselbstn zu Lonspach baidt sprachen teutsch und windisch gelernt, wiewol ich derhalben ein windischer kodroltz und sclaf spotlich genent ...« Gl. Mein Raittung, str. 111; kot tudi Friedrich Adelung, Siegmund Freiherr von Herberstein mit besonderer Ruecksicht auf seine Reisen in Russland. St. Petersburg 1818, str. 10. 48 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA Druga interpretacija je sicer tvegana, vseeno pa je ni mogo~e izklju~iti, saj omenjenega dostavka o te‘avnem u~enju materin{~ine v Mein Raittung ni. V Herbersteinovem drugem avtobiografskem delu, Gratae posteritati (Dunaj, 1558), najdemo tudi stavek »Sclavonica lingua, que illi materna fuit ... licet Germanus esset et a Germanis originem traheret«,19 kar pomeni, da mu je njegova »slovanska« materin{~ina omogo~ila, da se je imel za Nemca in da je tudi zastopal (svoje) nem{ko poreklo. Ne smemo izklju~iti mo‘nosti, da je Herbersteinu njegova slovenska materin{~ina povzro~ala toliko muk zato, ker so ga zasmehovali. Slovan- ski jezik v njegovem plemi{kem svetu ni ravno u‘ival ugleda oziroma ni veljal za odliko; v najbolj{em primeru so ga obravnavali kot manjvredno dodatno kvalifikacijo in nedvomno je tudi v 15. in 16. stoletju slu‘il kot slojno opredeljeno sredstvo identifikacije. Herbersteinovo priznanje »dannocht hat mich niembt von der sprach abtreiben mugen, des mir hernach in vill sachen genutzt hat«20 je treba razumeti s ~asovne distance in v smislu uspeha pri delu, vodi pa k vpra{anju, ali bi se za ta jezik opredelil z enako lepimi besedami, ~e mu ne bi odprl vrat v {irni svet. Nem{ko poreklo po o~etu in sloven{~ina kot materni jezik nista bila ovira za to, da se je imel za Nemca, saj je bilo o~etovo poreklo za oblikovanje posameznikove identi- tete pomembnej{e od materinega. Lingua franca tistih, ki jim je Herberstein slu‘il, je bila nem{~ina. Poleg tega je v 16. stoletju najbr‘ komaj kdo svojo (nacionalno) pripadnost defini- ral prek maternega jezika. Dodaten namig za to, da je bil Herberstein ve~jezi~en ‘e od otro{kih let, po ovinkih ponuja njegova telesna konstitucija. Zaradi njegove bolehne narave ga je zaskrbljena in bogu vdana mati skupaj z drugorojenim sinom Ivanom poslala na romanje v Loretto in Recanati. Oba romarska kraja sta le‘ala na ozemlju Cerkvene dr‘ave, kar pomeni, da sta morala de~ka z ladjo potovati iz Lovrana (pri Reki) do Ancone (in nazaj).21 Kako sta se sporazumevala med potovanjem in v romarskem kraju? Najbr‘ ne nem{ko in zagotovo ne slovensko. ^e v skladu s kronologijo v Mein Raittung dr‘i, da se je Herberstein najprej {olal v Vipa- vi, nato iz zdravstvenih razlogov od{el na romanje in se {ele zatem v Lonspachu u~il nem{~ino in sloven{~ino, potem ostaja odprto vpra{anje, v katerem jeziku so ga pou~evali v Vipavi. V latin{~ini? Ali celo v italijan{~ini? K temu, da je Herberstein slednjo moral obvladati, ne napeljujejo zgolj njegove predstavitve pogovorov bene{kih poslanikov na potovanju v [pa- nijo,22 temve~ tudi njegovo sodelovanje v vojni med Benetkami in Maksimilijanom I. od leta 1508 do leta 1513, ko se je bojeval na istrsko-kranjskem ozemlju ter se tako reko~ prvi~ izkazal kot takti~en posrednik in strateg. In poleg tega: ali bi ga o~e leta 1509 poslal v Be- netke na zelo te‘avna pogajanja o dednopravnih vpra{anjih glede sporne posesti Lupoglav,23 ~e ne bi znal italijansko? Malo verjetno. 19 Gratae posteritati Sigismvndvs Liber Baro in Herberstain Neyperg & Guettenhag, Primarius Ducatus Carin- thiae Haereditariusque & Camerarius & Dapifer &c. Immunitate meritorum ergo donatus, actiones suas a puero ad annum vsque aetatis suae septuagesimum quartum, breui commentariolo notatas reliquit, Wien 1558: »Cum enim Sclavonica lingua, quae illi materna fuit, uteretur, licet Germanus esset et a Germanis originem traheret, tamen cum vicini vicinos suos plerumque ob linguarum diversitatem, intestina dissidia, vell bella odio prosequi soleant, fre- quentibus condiscipulorum conuitiis lacessitus, patientia iniurias vicit.« Citirano po Adelung, Siegmund Freiherr, str. 10. Prim. tudi SBL 1, str. 478; Primo‘ Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16. stoletja. Ljubljana 1979, str. 218; kot tudi Vladimir Kolo{a, @iga Herberstein (1486–1566) in Moskovski zapiski. V: @iga Herberstein. Odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in slovenskih de‘elah – Sigizmund Gerber{tejn. Pervootkryvatel’ Rossii. XVI stoletie v Rossii i slovenskich zemljach (katalog razstave). Ljubljana 1999, str. 11–40, tu str. 19. 20 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70. Prim. tudi Mein Raittung, str. 111: »... hab dennocht die sprach (sloven{~ino, op. M. W.) erhalten, mich der nit geschambt, ist mir in vill weeg nutz gewest ...« 21 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70; kot tudi Mein Raittung, str. 111. 22 Karajan, Selbst-Biographie, str. 176. 23 O pogajanjih, ki so glede Lupoglava potekala v Benetkah, prim. Karajan, Selbst-Biographie, str. 72 in slede~a; Adelung, Siegmund Freiherr, str. 17–22; Krones, Herberstein, str. 12. 49ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) To, da je Herberstein ve~krat poudaril svoje znanje nem{~ine in sloven{~ine, ni pa omenjal italijan{~ine, dopu{~a naslednjo interpretacijo: Herberstein je pod nem{ko govore~imi Habs- bur‘ani naredil sijajno kariero in dru‘ini pomagal k dru‘benemu vzponu. Kariera in dru‘ben vzpon sta bila sprva povezana z znanjem slovenskega jezika, zato je nem{~ino in sloven{~ino omenjal kot nekak{no legitimacijo. Podatek o svojem dobrem znanju italijan{~ine je diplo- matski Herberstein za bralca spretno umestil, vendar pa je zamol~al, kdaj in kje si je to znanje pridobil. Je bila italijan{~ina njegov materni jezik ali jezik, v katerem so ga pou~evali v Vipavi? II. Materina linija V svojih avtobiografskih delih je Herberstein dru‘ino svoje matere obravnaval bolj ma~ehovsko.24 To je verjetno po~el zavestno, ~eprav je treba pripomniti, da sta bili usodi dru‘in njegovih star{ev veliko bolj prepleteni, kot se je do sedaj domnevalo, in da sorodstve- na razmerja, ki so iz tega sledila, brez dvoma podajajo zgledno sliko duhovnega ‘ivljenja na Kranjskem. Herbersteinova mati Barbara je izhajala iz rodu slavne in razvpite dinastije Jamskih (Lue- ger), vitezov z gradu Jama, napa~no imenovanega tudi Predjama.25 Jamski so kot gori{ki ministeriali v prvi polovici 14. stoletja napredovali v vite{ki stan in se leta 1388 razdelili v lien{ko in kranjsko linijo. Zaradi zaslug, ki so jih imeli kot de‘elnokne‘ji in cesarski uslu‘benci, so pripadniki kranjske linije leta 1366 dobili v fevd grad Jamo, ki so ga s prekinitvijo (1396– 1398) obdr‘ali do leta 1488. Posestva dru‘ine niso ostala omejena zgolj na notranjekranjski prostor, saj je nekaterim ~lanom, denimo Konradu II. kot glavarju Trsta (1415–1420, 1432– 1434), uspelo pridobiti tudi posesti v Istri. Eden najzagonetnej{ih predstavnikov Jamskih je bil Nikolaj II. (?–1481). Iz njegove zakon- ske zveze z Margareto iz Kamnika so iz{li sinovi Jurij, Erazem, Andrej in Nikolaj ter h~eri Doroteja, mati slavnega ljubljanskega {kofa Kri{tofa Ravbarja, in Barbara, Herbersteinova mati.26 Kot gradi{~an Walseejskih (1452–1466) je Nikolaj iz nepojasnjenih razlogov dobil v last herbersteinski Lupoglav. To bi lahko bil tudi razlog za poroko med Lenartom Herberstei- nom in Barbaro Jamsko, se pravi – Herbersteini so z nevesto dobili tudi posest, ki so jo za kratek ~as izgubili. V prid izbolj{anju odnosov med dru‘inama naj bi govorilo tudi dejstvo, da je glavarstvo nad Vipavo po izumrtju Walseejskih leta 146627 za dve leti (1466–1468) namesto Herbersteinov prevzel Nikolaj. Strmemu napredovanju do polo‘aja glavarja Trsta leta 1468 je okrog leta 1472 (1478?) sledil globok padec; Nikolajevo glavarstvo sta zazna- movali neizprosnost in nasilnost, tako da ga je moral cesar Friderik III. Habsbur{ki leta 1472 (1478?) zaradi {tevilnih prito‘b s tega polo‘aja odstaviti. Zaradi izsiljevanja in domnevnega 24 Adelung, Siegmund Freiherr, str. 23, ugotavlja, da Herberstein v svojih spisih »nasploh malo /govori/ o star{ih«, »toda vsepovsod je najti dokaze o veliki ljubezni in hvale‘nosti do o~eta«. 25 Po Adelungu, Siegmund Freiherr, str. 4, naj bi Herberstein o dru‘ini svoje matere zapisal »... ex foramine dicta ...«. 26 O sorodstvenih razmerjih prim. Slovenski biografski leksikon 2. Ljubljana 1933–1952, str. 479 in slede~a (v nadaljevanju SBL 2). 27 O dedovanju Devina prim. mdr. Wakounig, PVemysl Otakar, str. 62. 50 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA umora so ga konec 70. let prijeli28 in ga, ko se je s te‘kim srcem odpovedal svojim posestim v Trstu in Devinu, izpustili na prostost. Na mati~nem gradu Jama ga je nasledil sin Erazem.29 Jabolko pa ni padlo dale~ od drevesa; Herbersteinov stric se je vrgel po svojem o~etu. Leta 1482 naj bi umoril svojega stanovskega tovari{a, vendar to ni gotovo.30 Za gotovo velja, da je leta 1478 – zato ker je bil njegov o~e odpu{~en s polo‘aja glavarja Trsta? – obrnil hrbet Frideriku III. Habsbur{kemu in se posvetil roparskemu vite{tvu. Ko so se prito‘be zaradi njegovih napadov na hribovskih cestah Krasa namno‘ile, je prav njegov bratranec, Ga{per Ravbar, dobil nalogo, da ga ujame. Obleganega Erazma so v te‘ko dostopnem gradu Jama jeseni leta 1484 verjetno s pomo~jo izdaje zvabili k oknu in ga ustrelili.31 Iz navedenih krajev je razvidna ve~jezi~na topografija. Vsa relevantna posestva tako agna- tske kot kognatske linije so bila v kranjsko-istrskem prostoru, v katerem so ve~inoma govo- rili slovansko in italijansko (bene{ko). Nem{~ino je govoril vi{ji sloj, ki so ga od 10. stoletja dalje sem vodili patriarhi in Staufovci. Jamski, denimo, so bili prvi~ dokumentirani {ele kot ministeriali gori{kega grofa in kljub temu, da so bili vse od leta 1366 vitezi in od leta 1463 ~lani kranjskega de‘elnega zbora, niso spadali h crème de la crème te de‘ele.32 Medtem ko zaradi opisanih dogodkov ni mogo~e ugotoviti, kako so bili usidrani in integrirani znotraj kranjskega in istrskega vi{jega sloja – primanjkuje temeljnih {tudij o tem –, pa se zdi njihova jezikovna kompetenca nesporna. Kot ministeriali so bili namre~ zadol‘eni, da v imenu svojih gospodarjev izvajajo sodno oblast, kar pomeni, da so morali obvladati jezik svojega okolja.33 Njihovo napredovanje v vite{tvo in opravljanje glavarstva v istrsko-bene{kem prostoru si je brez ve~jezi~nosti komaj mogo~e predstavljati. Izhajati je treba iz tega, da je bila sloven{~ina (in mogo~e tudi italijan{~ina) 16. stoletja jezik dnevnega ob~evanja dru‘ine Jamski, italijan{~ina pa jezik, ki so ga njeni dejavni mo{ki ~lani uporabljali pri delu. 28 Bojda je bil leta 1440, med spopadi in ob prizadevanjih za mir, ki so potekali med Celjskimi in Habsbur‘ani, sestavljen tako imenovani seznam »lannd veinde« in »der von Cili veinde«, na katerem se je zna{el tudi Nikolaj Jamski: »Item Niclas Luger hat unserm herrn den kuenig in sein haubtmanschaft wider lanndesrecht gegriffen, undzwen knecht den Wolfgang und den Liendlein schreiber ze Obernlaibach geuangen und aus der haubtmannschaft gefuert und geantwurt, und der ain getoett, die doch durch die haubtman schaft zu rechter zeit sind eruordet worden, die er aber nicht hat wellen antwurten.« Nazadnje izdal Bo‘o Otorepec, Seznam »de‘elnih sovra‘nikov« na Kranjskem in [tajerskem iz okoli 1440. Iz borb med Celjskimi grofi in Habsbur‘ani v letih 1436–1443. V: Grafenauerjev zbornik. Ljubljana 1996, str. 331–342, tu str. 342. Pri tem dragocenem viru bi bilo treba bolj kriti~no preveriti ~as in razloge nastanka. Najbr‘ je bil napisan po letu 1478; na to napeljujejo podatki o Nikolaju Jamskem. 29 Enciklopedija 4, str. 261. Prim. tudi Simon Rutar, Schloss und Herrschaft Lueg. V: Mitteilungen des Museal- vereins für Krain 8 (1895); SBL 2, str. 478. 30 Po Herbersteinu naj bi Erazem na Dunaju zabodel dvornega mar{ala Pappenheima in z bratovo pomo~jo pretepel kranjskega de‘elnega namestnika Christopha von Theina. Po navedbah sta bila brata zatem zaprta na lju- bljanskem gradu, od koder jima je uspelo pobegniti v Jamo. Zahn, Familienbuch, str. 354. 31 Prim. SBL 2, str. 478; Slovenski biografski leksikon 3. Ljubljana 1960–1971, str. 36 (v nadaljevanju SBL 3); Enciklopedija Slovenije 3, Ljubljana 1989, str. 53 in slede~a. Tako obleganje kot tudi neobi~ajna ustrelitev Erazma Jamskega skozi odprto grajsko okno sta burila domi{ljijo Wolfganga Laziusa, Jakoba Unresta in Janeza Vajkarda Valvasorja. Jakob Unrest, Österreichische Chronik, Monumenta Germaniae historica, Scriptores rerum Germanica- rum, nova series 11. Karl Grossmann (izd.). Weimar 1957, str. 147, je celo trdil, da je ustreljeni »etlich tag todten bey inn dem gschloss« le‘al. 32 O praksi podeljevanja gori{kih gradov ministerialom in militom v poznem srednjem veku prim. [tih, Studien, str. 223–225. 33 [tih/Simoniti: Slovenska zgodovina, str. 138 in slede~a; kot tudi Wakounig, PVemysl Otakar, str. 64. 51ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) III. Herbersteinov kranjski krog Herbersteinove ble{~e~e kariere v slu‘bi Habsbur‘anov brez njegovega porekla in njego- ve ve~jezi~nosti ni mogo~e pojasniti. Na to je v avtobiografskih zapisih deloma opozoril tudi sam. Toda njegova dela namigujejo na to, da je potem, ko se je uveljavil v »{irnem svetu«, vezi z o‘jo domovino nenadoma prekinil. Mo‘no je, da je ta vtis ‘elel zavestno ustvariti in s tem prihodnjim rodovom po eni strani svoj ognjeni krst na dunajskem dvoru »prodati« kot lasten dose‘ek ter tako prepre~iti vsakr{en sum protekcionizma, po drugi strani pa odvrniti pozornost od kroga kranjskih intelektualcev, saj bi ~lanstvo v njem lahko zmanj{alo njegove (latinske) pisateljske dose‘ke. A ~e upo{tevamo dejstvo, da so Habsbur‘ani za pogajanja z moskovsko kne‘evino na prehodu iz 15. v 16. stoletje anga‘irali skoraj izklju~no diplomate z jugovzhoda – kot so bili plemi~ Jurij Thurn (Della Torre, Delator, 1490, 1491) iz Gorice34, Jurij Schnitzenpaumer (1514), ‘ovne{ki vitez in ptujski glavar35, ter nazadnje dvakrat Her- berstein (1516–1518, 1526–1527)36 – in da je Maksimilijan I. leta 1518 pogajanja z rusko delegacijo, ki je s Herbersteinom pripotovala v dr‘avo Svetega Rimskega Cesarstva, zaupal trem osebam, ki so obvladale slovanski jezik – Herbersteinu samemu, dunajskemu pro{tu Pavlu Obersteinu iz Radovljice in tr‘a{kemu {kofu Petru Bonomu37 –, potem to potrjuje, da je dunajski dvor (Friderik III. Habsbur{ki, {e bolj pa njegov sin Maksimilijan I.) uvidel real- ne politi~ne prednosti znanja slovanskega jezika. ^e nadalje upo{tevamo, da je na dunajskem dvoru in za njega delovalo {e ve~ drugih osebnosti s Kranjske, kot na primer kantor in dunaj- ski {kof Jurij Slatkonja (1456–1522)38 ali ljubljanski {kof Kri{tof Ravbar (1476–1536)39, lahko domnevamo, da je bil Herberstein del cveto~e in vplivne subkulture, katere obstoj je njegove poudarjeno lastne uspehe v resnici vendarle relativiral. Do zdaj je bil veliko premalo upo{tevan razlog, ki ga je Herberstein sam navedel za to, da je vodil delegacijo v moskovsko kne‘evino, namre~: ker »der bischoff so lanng damit umb- gienng, veränndert der khaiser sein gemueth und legt solich purd auff mich«40; poleg tega pa se je premalo upo{tevalo tudi Herbersteinovo intenzivno vez z rodno Kranjsko. Mo‘, ki je bil predstavljen kot nestanoviten cerkveni dostojanstvenik, je bil voja{ko izku{en, ekonomsko nadvse spreten, ve~jezi~en in humanisti~no izobra‘en ljubljanski {kof Kri{tof Ravbar, sin Herbersteinove tete Doroteje, torej Herbersteinov bratranec.41 34 O Thurnovem znanju ru{~ine prim. Hans Uebersberger, Österreich und Rußland seit dem Ende des 15. Jahrhun- derts. Erster Band: 1488–1605. Wien/Leipzig 1906 (= Veröffentlichungen der Kommission für Neuere Geschichte Österreichs), str. 62; nadalje Hermann Wiesflecker, Das älteste russische Originaldokument in Österreich? V: Mittei- lungen des österreichischen Staatsarchivs 25 (1972), str. 141–150, tu 144–146; kot tudi Simoniti, Humanizem, str. 69. 35 Uebersberger, Österreich, str. 77. 36 Prim. mdr. Herbersteinov uvod k delu Moscovia. 37 Karajan, Selbst-Biographie, str. 131; Uebersberger, Österrreich, str. 132 in slede~a; kot tudi Simoniti, Huma- nizem, str. 70. 38 Enciklopedija Slovenije 11, Ljubljana 1997, str. 127. 39 Ravbar {e ~aka na iz~rpno biografsko obravnavo. Gl. Karl Amon (izd.), Christoph III. Rauber (Koadjutor 1505, Administrator 1512–1536). V: Die Bischöfe von Graz-Seckau 1218–1968. Graz/Wien/Köln 1969, str. 197– 218; Simoniti, Humanizem, str. 61–78; Enciklopedija Slovenije 10, Ljubljana 1996, str. 97. Kot dopolnilo prim. SBL 3, str. 37–39. 40 Karajan, Selbst-Biographie, str. 104. Prim. tudi Capher-Tyfern, Orationes due luculentisimae ab illustri Gym- nasio Viennensi in susceptione R. Principum ac Episcoporum Laibacensis Seccovienensisque & Tergestini anno M.D.XVII habitae, in quibus mirae ac rarissime laudes eorum succinctius explicantur. Viennae 1519, fol. A3v: »Transeo hic, quam honorifice sis iam ad Sarmatiarum seu Poloniae regem et ad Moschos reliquiosque Scythas usque legatus declaratus.«; Simoniti, Humanizem, str. 68; Uebersberger, Österreich, str. 105. 41 Zahn, Familienbuch, str. 359. 52 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA Ravbarju pripisujejo naklonjenost do protestantizma,42 vendar pa najnovej{e raziskave to zavra~ajo.43 V resnici je {kof od leta 1521 z odporom opazoval porajanje protestantizma v svoji diecezi44 in dal leta 1524 objaviti {est ~lenov zoper protestantizem;45 leta 1527 so sledi- li dekreti za izbolj{anje discipline v cerkvi, leta 1528 pa je Ravbar zoper reformatorja Pri- mo‘a Trubarja izdal prepoved pridiganja v svoji diecezi.46 Zakaj je Trubar vseeno {e leta 1533 z Ravbarjevim pristankom smel pridigati v Ljubljani, ni pojasnjeno, se pa kot argument za brezpredmetnost tega podatka navaja dejstvo, da je {kof takoj zatem ob gro‘nji s kaznijo razglasil in tudi izvr{eval dekrete proti Trubarjevim naukom. ^eprav je bila vloga ljubljan- skega {kofa pri versko-politi~nih vpra{anjih jasna,47 se je Herberstein br‘kone iz pragmati~nih razlogov odpovedal temu, da bi se v svojih delih podrobneje ukvarjal z bratrancem Rav- barjem.48 [kof, ki je od leta 1504 za Maksimilijana I. opravljal ko~ljive diplomatske misije in kot dvorni mar{al pomembno sooblikoval dunajski kongres leta 1515, se je lahko kot povelj- nik v bene{ko-avstrijski vojni med letoma 1508 in 1515 osebno prepri~al o voja{kih uspehih in diplomatski spretnosti svojega bratranca.49 Ker je Ravbar pri cesarju u‘ival velik ugled, je verjetno, da je za naporno potovanje v Moskvo namesto sebe priporo~il sorodnika Herberste- ina. Slednjemu pa se je najbr‘ zdelo, da bi omemba te domnevne protekcije zmanj{ala njego- ve lastne dose‘ke.50 [e en domnevni razlog za to, da je Herberstein v svojih {tevilnih avtobiografskih spisih stike s Kranjsko presko~il oziroma jih zaradi osebne prizadetosti olep{al, predstavlja njegov ne~ak. Ivan Kacijaner (1491/92–1539), sin Herbersteinove sestre Ur{ule,51 je vzporedno s Herbersteinom naredil uspe{no kariero v voja{ki slu‘bi. Bil je izjemen strateg in nadarjen taktik tako v obrambi proti Turkom (1524) kakor tudi pri zadu{itvi kme~kih uporov (1525). Kot de‘elni glavar Kranjske (1530–1537) je koordiniral prvi ve~ji begunski val kristjanov iz tur{kega cesarstva – t. i. uskokov – in bil verjetno zadol‘en za njihovo vklju~evanje v habsbur{ki obmejni obrambni sistem, kasnej{o Vojno krajino.52 Obramba pred tur{ko ekpanzijo v Slavo- nijo je nenadoma ustavila bliskovit Kacijanerjev vzpon; pri neuspe{nem obleganju Osijeka leta 1537 je Kacijaner kot vrhovni poveljnik svojo ~eto pustil na cedilu.53 Ko so ga zaradi veleizdaje prijeli, mu je z Dunaja uspelo pobegniti na Hrva{ko.54 Odtujitev med nekdanjim 42 Prim. SBL 3, str. 38; France Kidri~, Ogrodje za biografijo Primo‘a Trubarja. V: Razprave znanstvenega dru{tva za humanisti~ne vede 1. Ljubljana 1923, str. 179–272, tu str. 201, zapi{e drzno in nedokazljivo trditev, da je Ravbar na smrtni postelji hostijo prejel v dveh oblikah. 43 SBL 3, str. 37–39. Prim. Enciklopedija 10, str. 97. 44 Simoniti, Humanizem, str. 84–86. 45 Metod Benedik, Protireformacija in katoli{ka prenova. V: Zgodovina cerkve na Slovenskem. Celje 1991, str. 118. 46 Enciklopedija 10, str. 97. 47 Prim. mdr. Simoniti, Humanizem, str. 86–89. 48 Prim. skope podatke v dru‘inski knji‘ici: »Her Christof bischof zu Seccaw vnd Laibach.« Zahn, Familienbu- ch, str. 359. 49 Simoniti, Humanizem, str. 67; Enciklopedija 10, str. 97. 50 Tersch, Selbstzeugnisse, str. 209, dokazuje, da je Herberstein v ~asu, ko je opravljal diplomatsko dejavnost, razvil odpor do vpliva duhov{~ine v posvetnih zadevah. Ta odpor bi se lahko nana{al tudi na bratranca Ravbarja. 51 Zahn, Familienbuch, str. 315, 331. 52 Prim. mdr. Vasko Simoniti, Voja{ka organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana 1991, str. 49 in slede~a, 127. 53 S Kacijanerjem je dezertiralo ve~ poveljnikov, med njimi tudi ~e{ki grof Alber Schlick in {tajerski de‘elni glavar Ivan Ungnad. »Kazianer, Ungnad und Schlick, die möchten hangen an ainem strick,« so zatem oznanjali lepaki na vratih dunajskih cerkev. Slovenski biografski leksikon 4. Ljubljana 1980–1991, str. 290 (SBL 4); Vasko Simoniti, Turki so v de‘eli ‘e. Tur{ki vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje 1990, str. 144–146. 54 Simoniti, Voja{ka organizacija. 53ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 55 Simoniti, Turki, str. 150. 56 Omembe vredno dejstvo je, da je Herberstein v svoji dru‘inski knji‘ici (Zahn, Familienbuch, str. 331) za obi~ajnimi biografskimi navedbami pri Kacijanerju dodal naslednji latinski zapis: »Hoc clarissimis ducibus fatale videtur ut in ultimo vite actu circumuenti invidia imminutaque dignitate in ipso contumelie dolore moriantur. Quid enim vere glorie tropheis onusto optacius atque felicius accidere potest, quam ut integra nominis fama sublimis anima in celum unde venerat euolet.« 57 Tersch, Selbstzeugnisse, str. 200. 58 Agathopedius je izviral iz kme~ke ali trgovske dru‘ine iz Dobrepolja /(sodobno) ime tega kra{kega polja je edninske oblike (Dobrepolje), kot del Agathopediusovega slovenskega imena pa se uporablja v (stari?) mno‘inski obliki (Luka iz Dobrepolj), op. prev./. V dvajsetih letih 16. stoletja je {tudiral na petih nem{kih univerzah in {tudij zaklju~il leta 1530 na dunajski artisti~ni fakulteti. Leta 1537 je bil imenovan za ordinarius bonarum litterarum professor; njegovi predhodniki so bili nenazadnje Celtis, Cuspinian, Vadian in Philipp Gundelis. Do smrti leta 1562 je bil petkrat dekan (1536, 1543, 1545, 1547, 1555) in dvakrat rektor (1547, 1551). Bil je zaslu‘en za izpeljavo univerzitetne reforme Ferdinanda I. (nova reformatio). 59 Strauss (?–1590 v Celju) je Herbersteina v nekem pismu imenoval mecen. Prim. SBL 3, str. 501. 60 Agathopedius je Herbersteina imenoval mecaenas optimus oziroma patronus (citirano po Christine Harrauer, Die zeitgenössischen lateinischen Drucke der Moscovia Herbersteins und ihre Entstehungsgeschichte (Ein Beitrag zur Editionstechnik im 16. Jahrhundert). V: Humanistica Lovaniensia 31. Leuven 1982, str. 141–163, tu str. 146. 61 Na to sta neodvisno drug od drugega in s ~asovnim zamikom opozorila Simoniti, Humanizem, in Harrauer, Lateinische Drucke. za{~itnikom Ferdinandom I. in ube‘nikom Kacijanerjem je do‘ivela vrhunec, ko je cesar razpisal visoko nagrado za tistega, ki bi ube‘nika ujel, Kacijaner pa se je zatem spustil v pogajanja s Turki. Njegova stanodajalca, grofa Ivan in Nikolaj Zrinjski, ki sta prav tako padla v nemilost pri cesarju, sta zaslutila prilo‘nost zase. Da bi rehabilitiral dru‘ino, je Nikolaj Zrinjski – z vednostjo Ferdinanda I.? – naro~il Kacijanerjev umor.55 Ne~akova usoda se je Herbersteina dotaknila iz dru‘inskih in tudi politi~nih razlogov. V svoji dru‘inski knji‘ici je kot pri vseh ~lanih dru‘ine na{tel njegove najpomembnej{e bio- grafske podatke, glede vzrokov cesarjeve nemilosti pa je zadr‘ano zapisal »ain vngluckseli- ger abtzug zuetragen«56 oziroma je Kacijanerja celo posku{al rehabilitirati.57 Herbersteino- vo globoko prizadetost moramo iskati tudi v njegovem odnosu do Ferdinanda I. Medtem ko ga je z Maksimilijanom I. ob vsem spo{tovanju povezovalo tudi globoko prijateljstvo, so bili odnosi med starajo~im se diplomatom in novim, {panskemu ceremonialu zavezanim kraljem zgolj poslovne narave. V tem je verjetno ti~al tudi eden od razlogov za Herbersteinove pre- usmeritvene manevre v njegovih avtobiografskih delih ter v neutrudnem prizadevanju za Casa de Austria in dru‘insko ~ast. Krogu kranjskih intelektualcev na Dunaju so pripadali kantor in dunajski {kof Jurij Slat- konja, profesor fizike Jakob Strauss, brata Johann in Urban Cuzner, Lukas Seskar, Ga{par @itnik in Lukas Drinak oziroma Luka iz Dobrepolj, bolj znan pod psevdonimi Gutenfelder (Guettenfelder), Bonicampianus, Agathopedius58, ter br‘kone tudi Herberstein. Ker je pri Jakobu Straussu potrjeno Herbersteinovo mecenstvo,59 lahko domnevamo, da je diplomat kot ~lan kroga podpiral tudi Agathopediusa.60 Slednji je leta 1537 na dunajski univerzi pou~eval predvsem poetiko in retoriko, k delom, ki jih je izbral za interpretacijo, pa sta spadali Cicero- novi De officiis in Pro Archia. Njegov pristop je bil interdisciplinaren, kot bi rekli danes; to so potrdili tudi njegovi u~enci, med njimi prevajalec Ciceronovega De senectute Caspar Marchart. Agathopedius sam je zapustil malo napisanega, ~eprav je ve~ generacijam {tuden- tov predaval poetiko in retoriko ter jih spodbujal k pisanju. V dunajski narodni knji‘nici se je v fondu CVP (Codex Vindobonensis Palatinus) ohranila njegova korespondenca s Herber- steinom.61 Iz pisem razberemo, da je Herberstein v njunem odnosu igral neke vrste o~etovsko 54 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA 62 Agathopedius je bil Herbersteinov tajnik in ob~asen spremljevalec na diplomatskih odpravah. V pogrebnem govoru je bila zlasti omenjena humanistova udele‘ba pri diplomatskih odpravah k Sigismundu I. na Poljsko in Ludviku II. na Mad‘arsko. Prim. Simoniti, Humanizem, str. 209–212. 63 Prim. Harrauer, Lateinische Drucke, str. 146. 64 V pismu, ki ga je jeseni leta 1535 pisal Herbersteinu, se je Agathopedius opravi~il za svojo zamudo pri delu, ki mu ga je ta zaupal, in zagotovil, da diplomat ni ravnal nepremi{ljeno, »non temere anno iam exacto magnificentia vestra pro seu Mozovia misit, quae tamen nondum perfecta est«. Agathopedius je izrazil upanje, da bo kmalu na{el ~as, »quo liberius in perpolineda transcribendaque Mozovia pergerem«. Citirano po Simoniti, Humanizem, str. 213 in slede~a. Prim. tudi Harrauer, Lateinische Drucke, str. 146. Nadalje Anna Horo{kevi~, Herbersteinijana danes. V: @iga Herber{tein, 1486–1566. Potomec znamenitega rodu iz slovenske Karantanije, voj{~ak, dr‘avnik, diplomat in mirotvorec. Ob 10. letnici razglasitve suverenosti Republike Slovenije. Moskva 2000, str. 107–126, tu str. 110. 65 Christine Harrauer, Beobachtungen zu Darstellungsweise und Wahrheitsanspruch in der »Moscovia« Herber- steins. V: Schriften des Komitees der Bundesrepublik Deutschland zur Förderung der Slawischen Studien 5. Lande- sbeschreibungen Mitteleuropas vom 15. bis 17. Jahrhundert. Hans Rothe (izd.). Köln/Wien 1980, str. 183–205, tu str. 185. 66 Harrauer, Lateinische Drucke, str. 141–163. O zavestni uporabi razli~nih anti~nih avtorjev, kot so Cicero, Tacit ali Herodot, prim. Harrauer, Beobachtungen, str. 189–192. 67 »Wollt Got, das ich nit so frey gelassen wär worden, ich hette vill merers gelernet.« Prim. Karajan, Selbst- Biographie, str. 71. 68 Zahn, Familienbuch, str. 319. vlogo pa tudi to, da je bil Agathopedius z njim vse ‘ivljenje – umrl je {tiri leta pred svojim o~etovskim prijateljem – tesno povezan.62 Iz ohranjenih pisem je razvidno, da je amicitia med obema mo‘ema zadevala tudi po- sel.63 Univerzitetni profesor je bil najbr‘ tisti, ki je prepisal, izbolj{al in jezikovno izpilil latinsko verzijo dela Moscovia; zaradi njegovih obveznosti in zaradi Herbersteinovih razno- vrstnih poslov je bila knjiga natisnjena s precej{njo zamudo.64 Prve namige na uredni{ke predelave najdemo ‘e v Herbersteinovi utemeljitvi tega, da je napisal Rerum Moscovitica- rum Commentarii; znanstveno se je oprl na anti~ne avtorje in v delo modro umestil njihove citate (gl. na primer Praefatio65). Vpra{anje je, ali je zelo zaposleni mo‘ sploh imel ~as v anti~nih besedilih iskati primerna mesta in jih potem ustrezno vplesti v svoj latinski roko- pis.66 Poleg tega je treba podvomiti tudi o njegovem odli~nem znanju latin{~ine in iz~rpnem poznavanju anti~nih avtorjev. Herberstein je bil sicer za tiste ~ase {iroko izobra‘en, v letih od 1499 do 1502 je {tudiral na dunajski univerzi in {tudij zaklju~il z bakalavreatom. Toda o svoji {tudijski vnemi je imel nadvse samokriti~ne pripombe. Prito‘eval se je, da je med dvoletnim {olanjem na Dunaju (Sv. [tefan, 1497–1499) u‘ival preve~ prostega ~asa in premalo sedel za knjigami.67 Tudi v Dru‘inski knji‘ici je pripomnil: »Zu Wien auff der universität ..., warin ich nit guet oder gelert worden bin, ist mein schuld und sunst niemands.«68 Herberstein zaradi svoje ne~imrnosti in ambicioznosti ne bi prenesel slabe latinske ver- zije svoje Moscovia. Pomagal si je z lektorjem, ki pa se mu ga ni zdelo vredno omeniti. Prav tako tudi Agathopedius ni videl razloga, da bi bil omenjen, zlasti ker je za svoje izdatne predelave dobil druga~no – denarno? – povra~ilo. * Herbersteinov trojezi~ni rojstni kraj Vipava/Wippach/Vipacco in posesti tako po materini kot po o~etovi strani so le‘ali na prese~i{~u Slavie-Romane. Dejstvo, da je bil Herberstein ‘e v zgodnjem otro{tvu zaznamovan z obmejno regijo, kot tudi te‘avni geografski pogoji in vzgoja v treh jezikih so pripomogli k Herbersteinovi karieri in vzponu njegove dru‘ine. ^e je bil njegov materni jezik sloven{~ina in ne italijan{~ina, potem je bil za njegove poslani{ke poti na vzhod Evrope ve~ kot koristen; vendar pa to ni bil niti jezik njegovega zasebnega in poklicnega ‘ivljenja niti jezik stanu, ki mu je pripadal. Z maternim jezikom je bilo tako, 55ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) kakor je z njim pogosto {e danes: bil je lestev k dru‘benemu vzponu; ~lovek ga je po potrebi uporabil, vendar pa ni bil akulturacijski ideal. Herbersteinovo znanje latin{~ine je bilo povpre~no, vsekakor pa ne tako dobro, da bi latinsko verzijo dela Moscovia lahko napisal brez skrivnega pomo~nika. Da bi se sodobnikom in prihodnjim rodovom predstavil kot hu- manist, Agathopediusa in kranjskega kroga ni omenjal. Herberstein ni bil ne o{aben ne vzvi{en in zapravljiv, temve~ prej liberalen, odprt za to, kar je tuje, in skromen. Skromnost je br‘kone zadevala zgolj njegov ‘ivljenjski slog, ne pa njegove ‘eje po priznanju. Da bi slednjo pote{il, je uporabil vso svojo jezikovno in diploma- tsko spretnost, pri tem pa uspe{no prikril vse, kar bi lahko zmanj{alo njegova priznanja. Iz nem{~ine prevedla Anja Nagli~ Z u s a m m e n f a s s u n g »... hab ich teusch und windisch lerennet...« Zur Herkunft und zu den kulturellen Wurzeln von Sigismund von Herberstein, Marija Wakounig Der Beitrag wurde bereits in deutscher Sprache veröffentlicht: in: »... hab ich teutsch und windisch gelernnet ...« Zur Herkunft und zu den kulturellen Wurzeln von Sigismund von Herberstein, in: Rußland, Polen und Österreich in der Frühen Neuzeit. Festschrift für Walter Leitsch zum 75. Geburtstag, hgg. Christoph Augustynowicz, Andreas Kappeler, Max Demeter Peyfuss, Iskra Schwarcz, Marija Wakounig (= Wiener Archiv für die Geschichte des Slawentums und Osteuropas; 19. Veröffentlichungen des Instituts für Osteuropäische Geschichte der Universität Wien, hgg. Horst Haselsteiner, Andreas Kappeler, Walter Leitsch, Max D. Peyfuss, Arnold Suppan, Marija Wakounig), Wien/Köln/Weimar 2003, 15–29. 56 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ^ASOPISA Na upravi Zgodovinskega ~asopisa (SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2, telefon +1 / 2411 200, e-po{ta: info@zgodovinskicasopis.si) lahko naro~ite naslednje zvezke knji‘ne zbirke Z^: 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Zbornik razprav. 1980, 44 str. – 320 SIT 2. Franc [ebjani~: [olnik in domoljub Adam Farka{ (1730-1786). 1982 (ponatis 1999), 28 str. – 320 SIT 3. Zgodovina denarstva in ban~ni{tva na Slovenskem. Zbornik razprav. 1987, 134 str. – 960 SIT 4. Du{an Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. 1987, 76 str. – 600 SIT 5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politi~na orientacija celjskega nem{tva 1861-1907. 1988, 88 str. – 640 SIT 6. Predrag Beli}: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546-1569). 1989, 40 str. – 320 SIT 7. Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. 1990, 36 str. – 280 SIT 8. Rajko Brato‘: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. 1990, 72 str. + pril. – 560 SIT 9. Petra Svolj{ak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. 1991, 56 str. – 400 SIT 10. Bogo Grafenauer: Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. 1994, 44 str. – 320 SIT 11. Peter [tih: Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. 1994, 266 str. – 2000 SIT 12. Rajko Brato‘: Bitka pri Frigidu v izro~ilu anti~nih in srednjeve{kih avtorjev. 1994, 48 str. – 400 SIT 13. Miha Kosi: Templarji na Slovenskem. Prispevek k re{evanju nekaterih vpra{anj srednje- ve{ke zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. 1995, 48 str. – 480 SIT 14. Marjeta Ker{i~ Svetel: ̂ e{ko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. 1996, 88 str. – 800 SIT 15. Olga Jan{a-Zorn: Histori~no dru{tvo za Kranjsko. 1996, 320 str. – 4000 SIT 16. Tamara Griesser Pe~ar – France Martin Dolinar: Ro‘manov proces. 1996, 317 str. – 4000 SIT 17. Andrej Pleterski: Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. 1997, 60 str. – 680 SIT 18. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. 1997, 268 str. – razprodano 19. Rok Stergar: »Vojski prijazen in za‘elen garnizon«. Ljubljanski ~astniki med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno. 1999, 88 str. – 880 SIT 20. Peter Rustja: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem dr‘avnem zboru (1873-1897), 1999, 336 str. – 2800 SIT 21. Herbert Grundmann: Zgodovinopisje v srednjem veku. Zvrsti – obdobja – posebnosti. Prev. Janez Mlinar, 2000, 84 str. – 1600 SIT 22. Ivan Vogri~: Slovenski knji‘evniki in 1 svetovna vojna. 2001, 46 str. – 880 SIT 23. Bo‘o Repe: Slovenci v osemdesetih letih. 2001, 86 str. – 2000 SIT 24. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu. I. del. 2001, 96 str. – 1000 SIT 25. Erik Dolhar: Boj za slovenstvo Kanalske doline. Od TIGR-a do volitev 1946. 2002, 368 str. – 3600 SIT 26. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. (Druga, dopolnjena izdaja) 2003, 304 str. – 4800 SIT 27. Janko Pleterski: Koro{ki plebiscit 1920. Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu = Kärntner Volksabstimmung 1920. Versuch einer enzyklopädischen Ausleg- ung des Stichwortes »Kärntner Volksabstimmung«. 2003, 64 str. – 800 SIT 28. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu. II. del. 2003, 376 str. – 3400 SIT Zni‘ana cena celotne zbirke je 24.000 SIT. Na vse cene ~lanom Zveze zgodovinskih dru{tev Slo- venije priznavamo 25 %, {tudentom pa 50 % dodatnega popusta. Mo‘nost obro~nega odpla~evanja. 57ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 57–68 Ludwig Steindorff »^lovek ni reven zato, ker ni~esar nima, temve~ zato, ker ne dela.« Spreminjanje odnosa do rev{~ine v Rusiji (18.– 20. stoletje) Uvod Leta 1766 je carica Katarina II. sklicala zakonodajno komisijo, ki naj bi namesto zako- nika iz leta 1649, imenovanega Ulo‘enie, za rusko cesarstvo oblikovala nov zakonik. Razli~ni stanovi de‘ele so v komisijo odposlali svoje predstavnike; vsak deputat je dobil od svojih volivcev instrukcijo, nakaz, primerljiv s Cahiers des doléances za francoske generalne stano- ve iz leta 1789. Carica je kot delovno podlago za komisijo napisala svojo »Véliko instrukcijo«, po mnenju Heinza Duchhardta »najimpresivnej{i teoreti~ni koncept za uvajanje ’razsvetljenstva’ v dr`avo in dru`bo.«1 @e sodobniki Katarine II. so »Véliko instrukcijo« sprejeli kot senzacijo; v Fran- ciji Ludvika XV. so raz{irjanje besedila prepovedali, saj naj bi ogro`alo dr`avo. V »Véliki instrukciji« najdemo citat iz naslova tega spisa: »^lovek ni reven zato, ker ni~esar nima, temve~ zato, ker ne dela.«2 To niso besede same Katarine II.; vzela jih je iz Montesquieujevega dela De l’esprit des lois, »O duhu zakonov«, ki je bil objavljen leta 1748. S tem citatom se tam za~ne poglavje Des hôpitaux, »O delavnicah«3. Splo{no gledano je bilo Montesquieujevo delo najpomembnej{a podlaga za »Véliko instrukcijo«. Citat ponazarja odnos do rev{~ine v optimisti~ni podobi sveta razsvetljenstva in v navezavi na Katarino II. dokazuje veljavnost na{ega predmeta razisko- vanja: spreminjanje odnosa do rev{~ine v Rusiji od 18. do 20. stoletja. Po razmisleku o definiciji pojma rev{~ine bomo v okviru kronolo{ko oblikovane predsta- vitve iskali odgovore na dve osrednji vpra{anji: prvi~ – katere spremembe lahko zaznamo?; in drugi~ – katere vzporednice in razlike se ka‘ejo v primerjavi z Zahodno Evropo? O pojmu rev{~ine V literaturi na temo rev{~ine najdemo ob razli~ni pojmovanjih skoraj vedno lo~evanje med dvema kategorijama rev{~ine.4 1 Heinz Duchhardt: Das Zeitalter des Absolutismus, München 1989 (=Oldenbourg Grundriß der Geschichte 11), str. 135. 2 V franco{~ini napisano instrukcijo so takoj prevedli v ru{~ino in nem{~ino: Katharinae der Zweiten Kaiserin und Gesetzgeberin von Rußland Instruction für die zur Verfertigung des Entwurfs zu einem neuen Gesetzbuche verordnete Commißion, Riga/Jelgava 1769, {t. 311, str. 87. 3 Charles Montesquieu: De l’esprit des lois, zv. 3, Paris 1958, str. 223 (Livre XXIII, Chapitre XXIX). Besedilo iz leta 1748; nem{ki prevod je iz{el {ele leta 1782. 4 V prvi vrsti se tu opiramo na László Vászkovics: Armut I., v: Staatslexikon, 7. izd., ur. Görres-Gesellschaft, zv. 1, Freiburg/Basel/Wien 1985, stolpca 342 in 343; prim. mdr. BronisBaw Geremek: Geschichte der Armut. Elend und Barmherzigkeit in Europa, prevedeno iz polj{~ine, München/Zürich 1988, str. 7–20. 58 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE) »Ekonomska rev{~ina« pomeni pomanjkanje sredstev, ki ~loveku zagotavljajo eksisten- co. Pri tej je treba razlikovati med absolutno in relativno rev{~ino. Prvo ~lovek dose‘e s »pra‘no vrednostjo fizi~ne ogro‘enosti organizma«. V zavesti o nujnosti odprave absolutne rev{~ine lahko najdemo antropolo{ko stalnico. Nasprotno pa se relativna ekonomska rev{~ina nana{a na povpre~en ‘ivljenjski standard v neki dru‘bi; glede na ~as in prostor se jo torej razli~no opredeli. Druga kategorija je »socialna rev{~ina«. Ta implicira podpriviligiranost in »diskrimina- cijo v obliki dru‘benega izklju~evanja«; ka‘e se v stigmatiziranju in marginaliziranosti. So- cialna rev{~ina je ena od oblik socialne smrti kot posledice nepripadnosti kozmosu.5 Social- no rev{~ino lahko ~lovek izjemoma prostovoljno sprejme kot asketski dose‘ek; meni{tvo deloma temelji na tem samorazumevanju.6 Psihosocialne posledice socialne rev{~ine so ambi- valentne; prizadeti nihajo med apatijo in resignacijo na eni strani ter pove~ano agresivnostjo na drugi strani. Temu ustrezno odnos »drugih« do teh ljudi zaznamujejo tako so~utje in po- sebna naklonjenost kot tudi obrambna dr‘a. Navadno sta ekonomska in socialna rev{~ina prepleteni in odvisni druga od druge, a kot se bo pokazalo tudi v nadaljevanju, to ni nujen pogoj. Rev{~ina v Rusiji pred Petrom Velikim Zahodnoevropski popotniki iz 17. stoletja, ki so obiskali Rusijo, so tam spoznali odnos do rev{~ine, kakr{en je bil njim ‘e tuj. Tako Adam Olearius, ki je v slu‘bi holsteinskega dvora potoval po Rusiji, pozneje pa je bil knji‘ni~ar na gradu Gottorf, poro~a, da si Rusi z dajanjem milo{~ine ‘elijo pridobiti vstop v nebesa in da po smrti bogata{a {est tednov reve‘em delijo kruh: »Tudi sicer se med Rusi najde veliko ljudi, ki ne darujejo zgolj cerkvam in samostanom, temve~ so dobrodelni tudi v odnosu do reve‘ev, ~eprav jih sicer ne pe~e vest, ko svoje bli‘nje o{kodujejo pri nakupu, prodaji ali kako druga~e.«7 Rev{~ina se v tistem ~asu zdi za obstoj dobrodelnosti {e nujna. Dejanja milo{~ine delu- jejo simbolno v religioznem smislu in so tesno povezana s skrbjo za umrle.8 Odprava rev{~ine {e ni bila cilj; treba je bilo zgolj prepre~iti absolutno rev{~ino oziroma reve‘em zagotoviti osnovna sredstva za pre‘ivetje. Neodvisno od svojega marginalnega po- lo‘aja je imel reve‘ trdno mesto v dru‘benih odnosih. Meja med ekonomsko in socialno rev{~ino je bila zabrisana. Kot pripoveduje Olearius, so ljudje kruh darovali v tak{nem obi- lju, da so prejemniki teh darov iz njega delali suharki, »prepe~enec«, in ga prodajali. 5 Hans-Peter Hasenfratz: Die toten Lebenden. Eine religionsphäno-menologische Studie zum sozialen Tod in archaischen Gesellschaften, Leiden 1982 (=Beihefte der Zeitschrift für Religions- und Geistesgeschichte 24). 6 Ludwig Steindorff: Einstellungen zum Mönchtum im Spiegel altrussischer Quellen, v: Archiv für Kulturgeschichte 75 (1993), 1, str. 65–90. 7 Adam Olearius: Vermehrte Newe Beschreibung Der Muscowitischen und Persischen Reyse, Schleswig 1656 (ponatis: Tübingen 1971), str. 316–317. 8 Joachim Wollasch: Toten- und Armensorge, v: Gedächtnis, das Gemeinschaft stiftet, ur. Karl Schmid, Freiburg 1985, str. 9–38; glede Rusije: Ludwig Steindorff: Memoria in Altrußland. Untersuchungen zu den Formen christlicher Totensorge, Stuttgart 1994, predv. str. 24 in slede~a, 161. 59ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Reforme Petra Velikega V 16. in 17. stoletju najdemo v moskovski Rusiji zgolj prve nastavke dr‘avno organizi- rane skrbi za reve‘e. [ele pod Petrom Velikim je v razli~nih ukrepih jasno razpoznaven nov odnos do rev{~ine, ki je med seboj povezal tri cilje: – treba je bilo vzpostaviti organizirano skrb za reve‘e, ki je sama sebe v glavnem pojmova- la kot skrb zaprtega tipa s hospitalizacijo; – za tiste reve‘e, za katere so menili, da so sposobni za delo, je bilo treba uvesti prisilno delo; – reve‘i, ki niso bili hospitalizirani in ki niso delali, so bili kriminalizirani. Vsi posamezni ukrepi so bili konceptualno med seboj povezani tako, da so se izkazali za razli~ne izrazne oblike zgodnjenovove{kega dru‘benega discipliniranja. Car je ve~krat – leta 1691, 1694 in 1708 – izdal zakone proti la‘nim reve‘em v mestih, ki naj bi se vrnili v kraje, iz katerih so izvirali. Leta 1718 je prepovedal izro~anje darov neposredno reve‘em; namesto tega je bilo milo{~ino treba oddati v ubo‘nicah.9 »Duhovni reglement« o nalogah in polo‘aju pravoslavne cerkve, ki ga je leta 1721 napi- sal Feofan Prokopovi~, vsebuje tudi odlomek o zlorabah s strani la‘nih bera~ev, ki s svojim obna{anjem povzro~ajo {kodo resni~nim reve‘em. »Zdravi in leni bera~i so Bogu odvratni in tisti, ki jih oskrbuje z darovi, pomaga in je soudele‘en pri njihovem grehu. Kar da za tak{no ni~evo milo{~ino, deluje proti njemu in mu ne prina{a duhovne koristi. Tak{na slaba milo{~ina pa tudi domovini ... povzro~a veliko {kodo.«10 Tu naletimo na razlikovanje med dobro in slabo milo{~ino ter med dobrimi in zlobnimi, poni‘nimi in agresivnimi bera~i. Ta odnos do rev{~ine zaznamuje hkratnost starega pojmo- vanja in novega pogleda. Na eni strani se dajanje milo{~ine in s tem obstoj reve‘ev {e vedno ka‘eta kot nujna za posameznikov du{ni blagor, na drugi strani pa se ‘e pojavlja prizade- vanje, da bi rev{~ino odpravili ali jo vsaj naredili nevidno. Sicer pa niti Petru Velikemu niti njegovim naslednicam in naslednikom ni uspelo, da bi nujnost lo~evanja med »la‘nimi« in »pravimi« reve‘i postala kolektivno prepri~anje. Kot so pripomnili pisci s konca 19. stoletja, v tistem ~asu {e vedno ni veljalo za spodobno, ~e se je ~lovek spra{eval o nujnosti pomo~i in zaradi mo‘nosti prevare, ki je ni bilo mogo~e izklju~iti, komu odrekel milo{~ino.11 Peter Veliki je leta 1712 izdal ukaz o ustanovitvi najdeni{nice, doma, kjer so samske matere lahko anonimno oddale svoje otroke. De~ki naj bi se pozneje izu~ili za obrtnike in 9 O politiki do reve‘ev v Rusiji vse do za~etka 20. stoletja prim. v okviru ruske literature mdr.: S. V. Speranskij: K istorii ni{~enstva v Rossii [O zgodovini rev{~ine v Rusiji], Sankt-Peterburg 1887, str. 19–25; E. D. Maksimov: Ob{~estvennaja pomo{~’ nu‘daju{imsja v istori~eskom razvitii ee v Rossii [Zgodovinski razvoj dru‘bene pomo~i ubo‘nim v Rusiji], Sankt-Peterburg 1906, str. 23–32; zelo informativno tudi: F. G. Brokgauz [Brockhaus]/I. A. Efron: enciklopedi~eskij slovar’ [Enciklopedijski slovar], prispevki: Vospitatel’nye doma (Najdeni{nice (1891)), Detskie prijuty (Domovi za otroke (1893)), Ni{~enstvo, ni{~ie (Rev{~ina, reve‘i (1897)), Prizrenie ob{~estvennoe (Socialno skrbstvo (1898)). – Novej{a dela v zahodnih jezikih: Adele Lindenmeyr: Poverty Is Not a Vice. Charity, Society, and the State in Imperial Russia, Princeton, New Jersey 1996, str. 27–30; Daniel H. Kaiser: The Poor and Disabled in Early Eighteenth-Century Russian Towns, v: Journal of Social History 22 (1998), str. 125–155. 10 Geistliches Reglement, III. del, 12.; nem{ki prevod v: Die Orthodoxe Kirche in Rußland. Dokumente ihrer Geschichte (860–1980), ur. Peter Hauptmann/Gerd Stricker, Göttingen 1988, str. 417. 11 Speranskij: K istorii ni{~enstva, str. 6 in slede~a; Maksimov: Ob{~estvennaja pomo{~’, str. 4; A. Liha~ev: Nakazanie i pomo{~’ ni{~im [Kazen in pomo~ za reve‘e], v: Trudovaja pomo{~’ 2 (1899), zv. 1, Neofficial’naja ~ast’, str. 1–24, tukaj str. 1. 60 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE) mornarje. Peter Veliki je pri tem o~itno sledil zgledom iz Zahodne Evrope, kjer so najdeni{nice poznali ‘e od poznega srednjega veka.12 Kot je ugotovil Evgenij Dmitrievi~ Maksimov, eden najplodnej{ih piscev o socialnem vpra{anju na prelomu 19. in 20. stoletja, skrbstvena politika Petra Velikega ni pomenila dr‘av- nega nosilstva, temve~ zgolj zahtevo dr‘ave, da dolo~i predpise.13 Sicer pa bi bilo to formulo mogo~e analogno prenesti na carsko cerkveno politiko. Nov prelom pod Katarino II. Politiko, ki jo je uvedel Peter Veliki, so nadaljevale njegove naslednice; napetost med zahtevo po absolutnosti norme in zgolj zasnovanim uresni~evanjem je ostala. To nasprotje se je {ele z ukrepi Katarine II. nekoliko zmanj{alo. Iz »Vélike instrukcije« smo ‘e citirali; kar zadeva odnos do rev{~ine, je bila programati~na. Tu ne najdemo nobenih sledi podeljevanja religioznega smisla, tako kot jih {e najdemo v »Duhovnem reglementu« iz leta 1721. S tem, ko se delo ne ka‘e ve~ kot nujno zlo, temve~ – nasprotno – kot pozitivna vrednota, se napoveduje dolg seznam me{~anskih kreposti. Predvsem rev{~ina ni ve~ nespre- menljiv polo‘aj, ampak jo je mogo~e odpraviti z delom. Tako kot velja tudi za druge teme, je bila zahteva »Vélike instrukcije« tudi tu dale~ od uresni~ljivega; vseeno pa je dala spodbudo za vrsto ukrepov, s katerimi se je jasno okrepil anga‘ma dr‘ave za reve‘e prek okvirov represivne politike. Katarina je leta 1764 v Moskvi14 in leta 1770 v Sankt Peterburgu ustanovila vospitatel’nye doma (v dobesednem prevodu »vzgoj- ne domove«) za dojen~ke in majhne otroke; pozneje so tak{ni domovi nastali tudi v drugih krajih po dr‘avi. Njihova najve~ja pomanjkljivost je bila visoka umrljivost, zaradi ~esar so leta 1828 ustanavljanje teh domov prepovedali, ne da bi znotraj javnih ukrepov ponudili kak{no alternativo. [ele ob koncu 19. stoletja je bilo ustanavljanje domov spet mogo~e. V okviru ukaz o gubernijski upravi iz leta 1775 je pri{lo do enotne ureditve pristojnosti za celotno dr‘avo: v vsaki guberniji je bilo treba ustanoviti prikaz ob{~estvennogo prizrenija, »urad za javno skrbstvo«. Ta je bil pristojen za vse oblike zaprte nastanitve v ubo‘nicah, bolni{nicah in siroti{nicah, poleg tega pa {e za narodnye {koly, najni‘jo stopnjo {olstva. Prikazy so kot »osnovni kapital« za svojo dejavnost dobili po 15.000 rubljev, ki so jih smeli nalo‘iti v hipoteke. Sicer pa je bilo financiranje ustanov naloga stanov v posameznih gubernijah. Poleg delavnic, v katerih je delo – v skladu s francoskim dépôt de mendicité – slu‘ilo kot kazen za bera~enje, nedelo, naj bi prikazy ustanovili {e hi{e, v katerih bi lahko ljudje prosto- voljno delali za pla~ilo v naturalijah in tudi v denarju. Podobne ustanove so bile v Rusiji priljubljene {e ob koncu 19. stoletja; {lo je za doma trudoljubija, »hi{e ljubezni do dela«, ki so bile ustanovljene na privatno pobudo. 12 Prim. David L. Ransel: Mothers of Misery. Child Abandonment in Russia, Princeton, New Jersey 1988, str. 26 in slede~a. 13 Maksimov: Ob{~estvennaja pomo{~’, str. 30, 32. 14 Nem{ki prevod statuta ‘e v: Neuverändertes Rußland oder Leben Catharinae der Zweyten Kaiserinn von Rußland. 2. del, Riga/Leipzig 1772, str. 3–92: General-Plan des Kinderhauses und Accouchier-Hospitals in Moskau [Splo{ni na~rt doma za otroke in porodni{nice v Moskvi]. 61ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ^lovekoljubne dru‘be in dr‘avni ukrepi Na za~etku 19. stoletja se je pri~ela razvijati privatna dobrodelnost, ki ni bila ve~ tradicio- nalno versko utemeljena. A namesto da bi se zdaj opozarjalo na pristojnost dr‘ave, se je v maksimo povzdignilo posameznikovo odgovornost; prve izrazne oblike tega so bile ~loveko- ljubne dru‘be in solidarnostni skladi. Toda zna~ilno je, da so vse ~lovekoljubne dru‘be, ki so jih ustanovili do leta 1824, nastale v mestih izven stare moskovske dr‘ave – v samem Sankt Peterburgu (leta 1802), v balti{kih provincah in na nekdanjem poljsko-litovskem ozemlju. K najbolj znanim ~lovekoljubnim osebnostim v Rusiji spada Fedor Petrovi~ Haas [Gaaz] (1780– 1853), moskovski zaporni{ki zdravnik nem{kega porekla, ki ga je v pogrebnem sprevodu pospremilo pribli‘no 20.000 ljudi, ve~inoma iz ni‘jih slojev. V ~asu konservativnega carja Nikolaja I. (1825–1855) je dr‘ava na privatni anga‘ma gledala z nezaupanjem; v njem je namre~ videla del »naprednega gibanja«, zato je njegov razmah ovirala s strogimi predpisi. Leta 1837 so v Moskvi in Sankt Peterburgu, prete‘no na dr‘avno pobudo, ustanovili po en Komitet po razboru i prizreniju prosja{~ih milostynju, »Komite za preverjanje in oskrbo ljudi, ki prosijo za milo{~ino«, ki se je v obeh mestih kmalu uveljavil kot stalna ustanova. Komiteji naj bi pravzaprav pomagali pri iskanju dela in ob~asno nudili podporo, a so v resnici v prvi vrsti slu‘ili kot organ za pomo~ policiji pri napotitvah ljudi v delavnice. V Sankt Peterburgu so h komiteju letno privedli od 3000 do 4000 ljudi, od tega 4,3 % plemi~ev in 32,7 % nekdanjih vojakov. Tako je bilo to, kar so v ~asu Petra Velikega predvideli kot program, do sredine 19. sto- letja uresni~eno vsaj v velikih mestih. Dose‘ki zemstva Pri izdelavi projektov za Vélike reforme pod Aleksandrom II. (1855–1881), ki jih je uve- dla kme~ka odveza leta 1861,15 sta bila odnos do rev{~ine in organizacija skrbstva za reve‘e povsem podrejeni temi. Ljudje z dru‘benega roba so bili skupina brez lobija in podpore v politi~nih strukturah; uspeh reform ni bil odvisen od njihove razpolo‘enosti. Kljub temu so imele reforme pomembne neposredne in posredne u~inke. Dr‘avne naloge, ki so bile v rokah prikazy ob{~estvennogo prizrenija, ki so bili zdaj ‘e zastareli in niso dobro delovali, so leta 1864 pre{le na novoustanovljena zemstva, samoupra- vo »pokrajin«, in leta 1870 tudi na mesta s samoupravo. Pri tej reorganizaciji je {lo za ve~ kot administrativen ukrep; to je bil eden od vidikov vklju~evanja dru‘be v politi~no odgovornost. Financiranje dejavnosti skrbstva s strani posameznih stanov, kot ga je uvedla Katarina II., pa se je ohranilo. Skrbstvena politika pri zemstva je trpela zaradi kroni~nega pomanjkanja denarja: na eni strani so dopolnilna nakazila iz dr‘avnega prora~una vedno zaostajala za ‘elenim, na drugi strani pa veliko va{kih skupnosti ni bilo sposobnih pla~evati za svoje oskr- bovane pripadnike v ustanovah, ki jih je upravljalo zemstvo. [ele v skladu s statutom iz leta 1898 so zemstva prevzela stro{ke za hospitalizacijo pripadnikov ni‘jih stanov. Kljub vsem slabostim so zemstva, kot je v raziskavah iz leta 1894 in 1906 na podlagi {tevil~nih podatkov pokazal Maksimov, dosegla pomembne uspehe, zlasti v primerjavi z gubernijami, v katerih zemstva niso bila ustanovljena. 15 Vélike reforme so obsegale kme~ko odvezo leta 1861, ustanovitev zemstva za regionalno samoupravo leta 1864, reformo sodstva leta 1864, raz{iritev mestne samouprave leta 1870 v analogiji z ureditvijo zemstvo in reformo vojske leta 1874 z uvedbo splo{ne voja{ke obveznosti. 62 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE) Po ocenah iz leta 1894 je bilo na podro~ju, ki so imela zemstvo, odvisno od pomo~i 3 % prebivalstva – dobra dva milijona od skupaj 67. K pomo~i potrebnim so bili {teti du{evni bolniki, invalidi, obubo‘ani in okrog 422.000 izkoreninjenih otrok. [tevilo pomo~i potrebnih v vsej dr‘avi je bilo ocenjeno na 6 do 6,5 milijonov od pribli‘no 123. Iz tega bi bilo treba zaklju~iti, da je bil v ve~inoma zaostalih gubernijah brez zemstvo dele‘ pomo~i potrebnih ve~ji, namre~ med 7,1 % in 8 %. @e zaradi omenjenih manj{ih izdatkov nastala neskladnost v odnosu do gubernij, ki so imele zemstvo, se je s tem {e dodatno okrepila. Koliko pomo~i potrebnih so zajeli ukrepi pomo~i s strani zemstva in drugih institucij? V {tevil~ne podatke za leto 1894 je poleg prej omenjenih dveh milijonov vklju~enih tudi 1,2 milijona prilo‘nostnih delavcev in trajno brezposelnih brez zemlje. Za 10 % od 3,2 milijona so skrbeli svojci, za 60 % pa »dru‘bena pomo~«.16 To bi zna{alo 2,8 % prebivalstva na obmo~jih, ki so imela zemstvo. V nem{kem cesarstvu je dele‘ prejemnikov pomo~i leta 1885 zna{al 3,4 % – kar je prej znamenje {ir{e zgrajene mre‘e pomo~i kot pa {tevil~nej{e skupine pomo~i potrebnih v dru‘bi. 30 % pomo~i potrebnih na obmo~jih z zemstvo je ‘ivelo v sivem obmo~ju med prilo‘nostnim delom, organiziranim bera~enjem in kriminalom. Pri tem je treba pripomniti, da je bera~enje {e vedno veljalo za kaznivo dejanje. Nove oblike skrbstva Od takrat, ko je skrbstvo postalo stvar zemstva, so se spremenile tudi njegove oblike. Oblike odprte pomo~i so postale pomembnej{e od zaprte nastanitve. S tem je bilo mogo~e bolje ohraniti mre‘e dru‘benih vezi. Skrbstvo in izvr{evanje kazni sta do takrat v enaki meri pomenila vklju~evanje in segregacijo, zdaj pa so njuno bli‘ino odpravili. V nastavkih za dekriminalizacijo rev{~ine lahko prepoznamo osrednjo spremembo odnosa. S tem, ko so do leta 1906 ustanovili ve~ kot 800 pope~itel’stva, »skrbni{tev«, je pri{lo do decentralizacije skrbstva. Tako je bilo mogo~e pomo~ bolje uskladiti s posameznim prime- rom, pomo~i potrebni ljudje pa so dobili neposredne kontaktne osebe. Vse dejavnosti v okvi- ru skrbni{tva so bile odprte tudi za ‘enske. Sposobnost delovanja skrbni{tev in zaupanje, ki so ga u‘ivala, pa sta bila omejena s tem, da sta aktivna in pasivna volilna pravica pri uradih ostali pridr‘ani za vi{je cenzusne razrede. Kot je zabele‘eno tudi v sodobni literaturi, tako nastali sistem pribli‘no ustreza »elberfel- dskemu sistemu«, ki je bil v zadnji ~etrtini 19. stoletja znan v Nem~iji in po katerem je bilo delo skrbnikov za reve‘e in njihovih pomo~nikov v mestnih skrbni{kih okro‘jih izklju~no ~astno.17 Toda v nem{kem cesarstvu se je ta model ‘e kmalu moral umakniti »strasbour{kemu sistemu« iz leta 1906, prvemu, ki ni temeljil zgolj na ~astnem delu, temve~ je imel tudi osrednji urad s poklicnimi skrbniki za reve‘e. Pomo~i potrebna oseba se je najprej obrnila na ta urad in {ele takrat so jo napotili k pomo~nikom, ki so delo opravljali ~astno. Poleg javnega skrbstva (deloma je bila njegova nosilka {e dr‘ava; ~e so bila ustanovljena zemstva, pa je bilo skrbstvo ve~inoma v njihovih rokah) se je razmahnila tudi zasebna iniciativa, zlasti ker je 16 Vse {tevilke so povzete po: Evgenij Dmitrievi~ Maksimov: Istoriko-stati-sti~eskij o~erk blagotvoritel’nosti i ob{~estvennogo prizrenija v Rossii [Zgodovinsko-statisti~ni o~rt dobrodelnosti in socialnega skrbstva v Rusiji], s. l. 1894, str. 239, 250–252. – Tudi ~e bi utegnili podvomiti o zanesljivosti tako natan~nih {tevilk, pa o jasno razvidnem ponderiranju vendarle ni dvoma. Prim. tudi I. P. Pavlova: Organizacionnye i pravovye osnovy social’nogo pope~enija v Rossii na rube‘e XIX–XX vekov. Sankt-Peterburg 2003. 17 O elberfeldskem sistemu iz leta 1853: Christian Sachße/Florian Tennstedt: Geschichte der Armenfürsorge in Deutschland, zv. I, Stuttgart itd. 1980, str. 215–218, 286–290, zv. II, Stuttgart 1988, str. 23–27. 63ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) zakonodaja iz leta 1862 v zvezi z ustanavljanjem zemstva v ta namen pu{~ala ve~ svobode.18 V smislu delitve nalog v me{~anski dru‘ini je bilo v tak{nih organizacijah anga‘iranih raz- meroma veliko ‘ensk. Privatna dobrodelnost je ob verskem in humanitarnem vzgibu slu‘ila tudi zagotavljanju ugleda. Da bi se ustreglo tej ‘elji, je zakon iz leta 1877 dovolil, da se zasebne dobrodelne ustanove imenuje po ustanovitelju ali po osebi, ki jo je izbral.19 Poleg programov pomo~i za la~ne je bila pomembna ‘elja zasebne iniciative spodbujati zaposlovanje. To so med drugim uresni~evali z ustanavljanjem doma trudoljubija, »hi{ lju- bezni do dela«, v katerih so lahko ljudje ~ez dan delali za majhno pla~ilo in hrano. Kot je bilo leta 1899 zapisano v ~lanku ~asopisa Trudovaja pomo{~’, »Delovna pomo~«, naj bi ljudje tu ‘iveli kot v dru‘ini; hi{a naj bi delovala kot {ola. Piscu se je celo zdelo nujno, da se te hi{e pove‘e tudi z no~nimi bivali{~i, saj je po njegovem sicer obstajala nevarnost, da uspehe resocializacije, ki so bili dose‘eni ~ez dan, izku{nje no~nega azila uni~ijo. Za ponazoritev je uporabil poro~ilo o no~le‘nye prijuty, »no~nih azilih«, v Kijevu, v primerjavi s katerimi je bil »no~ni azil« pri Maksimu Gorkem videti prav prijeten.20 V celoti gledano je mogo~e ugotoviti ‘e kar hierarhijo gostote skrbni{kega dela: od me- tropol Moskve in Sankt Peterburga21 prek drugih velikih mest do manj{ih sredi{~. ^e odmis- limo ob~asne akcije pomo~i, je bilo od mest oddaljeno pode‘elsko prebivalstvo iz novih oblik organizacije ve~inoma izklju~eno, poleg tega pa zaradi {e razmeroma mo~ne socialne opore v dru‘ini in va{ki skupnosti od njih tudi ni bilo v tak{ni meri odvisno. Teme strokovne publicistike Spremembo v odnosu do rev{~ine lahko vidimo tudi v nastajanju strokovne publicistike o socialnem vpra{anju; izdajali so jo dr‘avni in nedr‘avni nosilci socialnega dela.22 Vsebinski poudarek posameznih revij je bil na o‘jem delovnem podro~ju njihovega nosilca; toda vedno se nekatere teme prekrivajo: v vsaki reviji najdemo material za vsa podro~ja ogro‘enosti zaradi dru‘bene marginalosti. Tako ponuja Tjuremnyj vestnik, »Zaporni{ki vestnik«, v let- niku 1893 zgodovino skrbstva za reve‘e v Rusiji; Detskaja pomo{~’, »Pomo~ otrokom«, vsebuje mnogo gradiva o bolni{nicah v Moskvi. Povsod prisotna velika tematska podro~ja so: – skrb za otroke in mladino: sem obenem spadajo prizadevanja za ustanovitev otro{kih vrtcev in jasli ter za zagotavljanje {olske izobrazbe;23 – pomo~ brezposelnim in brezdomcem; – zdravstvo; – izvr{evanje kazni in resocializacija. 18 Prim. A. D. Stepanskij: Ob{~estvennye organizacii v Rossii na rube‘e XIX–XX vekov [Dru‘bene organiza- cije v Rusiji na prelomu 19. in 20. stoletja], Moskva 1982, str. 42–44. 19 Galina Nikolaevna Ul’janova: Blagotvoritel’nost’ moskovskih predprinimatelej. 1860–1914 gg. [Dobrodel- nost moskovskih podjetnikov 1860–1914], Moskva 1999, str. 184–208. Prim. tudi Galina N. Ul’janova: Wohltätige Unternehmerinnen in Moskau 1860–1914, v: Gesellschaft als lokale Veranstaltung. Selbstverwaltung, Assoziierung und Geselligkeit in den Städten des ausgehenden Zarenreiches, ur. Guido Hausmann. Göttingen 2002 (=Bürgertum. Beiträge zur europäischen Gesellschaftsgeschichte 22), str. 405–432. 20 Trudovaja pomo{~’ 2 (1899), 7, str. 185–188. 21 Posebej za Sankt Peterburg prim. V. I. Kapusta: Istorija peterburgskoj blagotvoritel’nosti. Bibliografi~eskij ukazatel’ [Zgodovina sanktpeterbur{ke dobrodelnosti. Bibliografski seznam], v: Nevskij archiv. Istorikokraeved~eskij sbornik, Moskva/Sankt-Peterburg 1993, str. 429–458. 22 Prim. obse‘no bibliografijo pri Lindenmeyr: Poverty is Not a Vice, str. 305–321. 23 Prim. Detskaja pomo{~’ 1894, Prilo‘enie: Iz bumag N. V. Isakova [Iz zapiskov N. V. Isakova], str. 3–5: V me{~anski dru‘bi ima vsak pravico do cerkve, {ole in bolni{nice. 64 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE) Prekrivanje tematskih podro~ij je nenazadnje samoumevna posledica bli‘ine prizadetih skupin. Posamezne osebe so pogosto izmeni~no ali isto~asno pripadale ve~ skupinam; po biblijski metaforiki vse te skupine – zanemarjeni otroci, brezposelni in brezdomci, bolniki in zaporniki – spadajo k »najmanj{im Kristusovim bratom«. Tako {e zmeraj ni bilo neobi~ajno, da so ljudje darovali tudi zaporom, predvsem pa pobolj{evalnicam za mlade, ki so zagre{ili kaznivo dejanje.24 Zapornikom, ki so jih peljali po ulicah, so mimoido~i na skrivaj dajali milo{~ino.25 Revije veliko poro~ajo o razmerah v tujini, predvsem v Franciji, Veliki Britaniji, Nem~iji in ZDA. Pri tem prevladuje mnenje o lastni zaostalosti. Tako je v Detskaja pomo{~’ leta 1885 o ravnanju z zanemarjenimi otroki v Franciji zapisano naslednje: »Francija spada k ‘e razmeroma zelo naprednim de‘elam na poti kulture in dru‘benega razvoja. /.../ Pri nas to vpra{anje [zanemarjenih otrok], ‘al, {e ni pri{lo na vrsto; ~aka na re{itev s strani dr‘ave in dru‘be.«26 Le redko najdemo zahtevo po vra~anju k lastnim vrednotam kot nasprotju prodiranja tuje kulture.27 Navadno so druge de‘ele prikazane kot zgled. ^as bi bil, da se zgledu »Zahodne Evrope« sledi tako, da se okrepi zasebno iniciativo.28 Revije so bile pomembne kot forumi za oblikovanje predstav o ciljih; splo{ne tendence, ki jih tu prepoznamo, so: – profesionalizacija socialnega dela; – okrepitev vidika resocializacije; – diferenciacija: cilj je jasna delitev nalog med posameznimi nosilci socialnega dela; – ekonomizacija: zagotovitev finan~ne osnove je bila pogoj za stabilnost posameznih usta- nov; nasproti temu se je pomanjkanje finan~ne osnove izkazalo za kroni~en problem za~etkov dr‘avno organiziranega skrbstva v 18. stoletju. Tako kot v takratni zahodni strokovni literaturi so tudi v predrevolucionarni ruski stroko- vni literaturi razmi{ljali o marsi~em, kar je bilo v veliki meri uresni~eno {ele v zahodni socialni dr‘avi druge polovice 20. stoletja. Vedno se je pri tem izhajalo iz soobstoja javnega in zasebnega skrbstvenega dela. Pavperizem kot »nova rev{~ina« Poleg »stare rev{~ine«, ki je zadevala marginalne skupine oziroma ki je vodila v margina- len polo‘aj, se je v 19. stoletju kot spremljevalni pojav industrializacije in urbanizacije v podobi pavperizma razvila nova oblika mno‘i~ne rev{~ine. Mladi sloj industrijskega delavstva je zaradi pomanjkanja dela in dohodkov ‘ivel v kroni~ni ekonomski rev{~ini. Pri nizkem pla~ilu – tudi ~e je bilo na razpolago dovolj dela – ~lovek fizi~no prakti~no ni mogel opraviti toliko dela, da bi lahko u{el rev{~ini, poleg tega pa je tudi pogosto primanjkovalo ponudb za delo. Pavperizem, ki je imel na dolgi rok za dru‘beni mir zastra{ujo~e u~inke, so v razvitih industrijskih dr‘avah s postopnim nara{~anjem kupne mo~i mno‘ic ob vi{jih pla~ah eko- nomsko ubla‘ili. Razvijanje novih oblik solidarnosti v sindikatih in socialne demokracije kot 24 Tjuremnyj vestnik 3 (1893), 12, str. 521: Minister odobri prevzem treh darov. 25 To je nazorno predstavljeno v romanu Leva N. Tolstoja: Voskresenie (1899), tukaj po nem{ki izdaji: Auferstehung, Hamburg 1956, zv. I, str. 10 (knjiga I, pogl. 1); str. 149 (I, 41); zv. II, str. 112 (II, 35). 26 Detskaja pomo{~’ 1 (1885), 24, str. 1142–1143. 27 Tako je zapisano v nekem pismu bralcev, objavljenem v Detskaja pomo{~’ 1 (1885), 3, stolpci 189–192. 28 Detskaja pomo{~’ 1 (1885), 1; str. 53: primerjava Zahodne Evrope in Rusije. 65ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) oblike politi~ne organizacije je u~inkovalo dru‘beno stabilizirajo~e; razvila se je posebna delovna kultura. Dr‘ava pa je poskrbela za ponovno vklju~evanje z zakonodajo o varstvu pri delu, z mre‘o obveznih zavarovanj in z raz{iritvijo politi~ne udele‘be. V Rusiji so pavperizacijo v skladu s pozno industrializacijo le z obotavljanjem sprejeli za dru‘ben pojav. V vladajo~ih krogih celo naletimo na zavestno potla~itev, saj bi zaznavi pav- perizma moralo slediti priznanje o obstoju delavskega vpra{anja. Z za~etki industrializacije povezane slabe dru‘bene razmere sicer do konca ancien régi- me nikakor niso bile premagane, vendar pa je treba ugotoviti tudi, da je od industrijskega take off, ki se je za~el leta 1880, pa do postopne zakonodaje o varstvu pri delu in legalizacije sindikatov leta 1906 v primerjavi z Zahodno Evropo minilo le malo ~asa. Tako najdemo tudi v ~lanku A. Liha~eva v Trudovaja pomo{~’ iz leta 1899 optimisti~no napoved. Pavperizem – rev{~ina tistih, ki delajo in tistih, ki i{~ejo delo – je po avtorjevem mnenju zgodovinska faza in jo je mogo~e prese~i s pomo~jo kompromisa med delavci in »kapitalisti-podjetniki«. Ostala bo samo rev{~ina tistih, ki so za delo nesposobni, in onih, ki jim ni do dela. To bo tudi v prihodnosti ostala naloga dru‘be, pri kateri bo treba hkrati upora- biti represijo in pomo~.29 Kar zadeva zahodnoevropske industrijske dru‘be, se je napoved izkazala za povsem to~no; v sami Rusiji pa je z oktobrsko revolucijo in zahtevo po izgradnji nove dru‘be pri{lo do popolne zamenjave paradigme. Rev{~ina kot ve~inski polo‘aj: sovjetski ~asi Zaradi prve svetovne vojne, revolucije, dr‘avljanske vojne in kon~no sovjetske gospodar- ske in dru‘bene politike je rev{~ina postala v novi dr‘avi ve~inski polo‘aj. Toda ta relativna rev{~ina je bila izklju~no ekonomskega zna~aja, zaznamovalo pa jo je kroni~no pomanjkanje. Niti najmanj ni pomenila dru‘bene deklasiranosti in marginalnosti. Sicer so ekonomsko rev{~ino pozneje omilili, predvsem v {estdesetih in sedemdesetih letih, toda pomanjkanje blaga je ostalo sistemu imanenten pojav. Rev{~ina v smislu pavperizma je postala pozitivna vrednota, polo‘aj razreda, ki je v skla- du s samorazumevanjem sistema v oktobrski revoluciji prevzel oblast. Razumevanje rev{~ine kot polo‘aja ve~ine, katere interese je sistem uradno zastopal, je bilo posebej jasno oblikova- no v propagandni kampanji med letoma 1928 in 1930. Usmerjena je bila proti ve~jim kmetom, »kulakom«, ki so prevladovali v va{kih skupnostih, in je delala reklamo za kolektivizacijo: kulake so opisovali kot sovra‘nike ve~inske bednota, »va{ke rev{~ine«. Na mesto skrbstvene politike, ki se je posve~ala predvsem ljudem z obrobja in tistim, ki jih je tak{no stanje ogro‘alo, je po revoluciji stopila vseobsegajo~a socialna politika. To {e ni nujno sovjetska posebnost, kajti kot izpeljuje Hans Scherpner, je tudi v Nem~iji po prvi svetovni vojni pri{lo do »vdora socialnopoliti~nih ciljev v skrbstvo – torej veliko prej kot v Zdru‘enih dr‘avah –, prinesel pa je preobrat od individualizirajo~e pomo~i h kolektivisti~ni skrbi za skupine.«30 A ne le, da so to spremembo v Sovjetski zvezi veliko bolj dosledno spravili v tek; v skladu s sovjetskim modelom dru‘be je dr‘ava monopolizirala socialno delo. Za zasebno pobudo karitativnih ustanov ni bilo ve~ prostora.31 Druga izdaja »Vélike so- 29 Trudovaja pomo{~’ 2 (1899), 1, Neofficial’naja ~ast’, str. 3. 30 Hans Scherpner: Theorie der Fürsorge, 2. izd., Göttingen 1974, str. 138–157, 162. 31 I. N. Il’ina: Ob{~estvennye organizacii v 1920-gody [Dru‘bene organizacije v dvajsetih letih 20. stoletja], Moskva 2000, str. 200–201 ponuja seznam zdru‘enj za pomo~ in solidarnost v dvajsetih letih, vklju~no z »Rde~im kri‘em«; toda o dobrodelnosti, katere nosilec bi bila zunajdr‘avna pobuda, ne moremo ve~ govoriti. 66 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE) vjetske enciklopedije« je {la leta 1950 tako dale~, da je blagotvoritel’nost’, »dobrodelnost«, definirala takole: »Pomo~, ki jo predstavniki vladajo~ega razreda dru‘be izkori{~evalcev licemersko izkazujejo dolo~enemu delu nepremo‘nega prebivalstva, s ciljem, da prevarajo delovne ljudi in jih odvrnejo od razrednega boja.«32 Sicer pa: tudi ~e dobrodelnost v sovjetskem sistemu ni bila javno priznana vrlina, se vseeno zastavlja vpra{anje, ali je ugotovitev, ki jo v~asih lahko sli{imo kar od nekdanjih sovjetskih dr‘avljanov, da je bila sovjetska dru‘ba bez miloserdija, »brez usmiljenja«, res upravi~ena. Kot zasebno-osebna vrlina se je morda ohranila v ve~ji meri kot v zahodnih industrijskih dru‘bah. Besprizornye Rev{~ino v smislu ekstremnega ekonomskega pomanjkanja in obenem izrazite marginal- nosti so v sovjetski Rusiji sprejemali v zvezi z besprizornye, zapu{~enimi, dobesedno »nena- dzorovanimi« mladostniki. Kot smo ‘e prej nakazali, je bil ta pojav prisoten ‘e v predrevolucionarni Rusiji; tudi besedo so takrat ‘e poznali, vendar pa je {lo za pojav obrobnega zna~aja. Med vojno in dr‘avljansko vojno, najmo~neje pa med lakoto v letih 1921/22 je {tevilo besprizornye nara- slo na pribli‘no sedem milijonov. @e leta 1925 so jih na{teli samo {e milijon in do konca dvajsetih let je njihovo {tevilo {e upadlo, vendar pa so besprizornye ostali »produktivna kate- gorija«, predvsem zaradi bega mladostnikov s pode‘elja; ob tem je kot podrejen dejavnik treba omeniti liberalno sovjetsko dru‘insko politiko, ki je olaj{ala hitro razpadanje dru‘in.33 [e danes znani pedagog A. S. Makarenko si je v svojih delovnih kolonijah za mladino priza- deval za resocializacijo besprizornye. Pri liberalnem nem{kem novinarju Hansu Siemensu, ki je leta 1930 odpotoval v Sovjetsko zvezo, najdemo {e en pojasnjevalni model za problem besprizornye, ki je bil od revolucije naprej veliko bolj izrazit: po njegovem mnenju je zaradi sovjetske verske politike razpadel sistem oskrbovalne mre‘e za bera~e, ki je bila vezana na cerkvene praznike: »Cerkve in samostani stare Rusije so potrebovali bera~e. Brez bera~ev ni cerkvenega praznika! Bogata kme~ka ali me{~anska ‘ena je na poti iz cerkve domov hotela skozi {palir »reve‘ev«. Za odpu{~anje grehov je hotela delovati dobrodelno, dati milo{~ino ... Bera~i in romarji v Rusiji so potovali in ‘iveli v skladu s koledarjem svetnikov, cerkva in samostanov. In otroci so potovali z njimi.«34 Po uradnem sovjetskem stali{~u je bil problem besprizornye ob koncu dvajsetih let re{en in je {ele ob drugi svetovni vojni za nekaj ~asa znova postal aktualen. Pri tem je ostalo prezrto dejstvo, da je njihovo {tevilo na za~etku tridesetih let ponovno naraslo zaradi kolektivizacije in lakote, ki ji je sledila, torej zato, ker je odpovedal sistem sam. 32 Bol’{aja sovetskaja nciklopedija, 2. izd., zv. 5, Moskva 1950, str. 278–279. 33 Allan Ball: And Now My Soul Is Hardened. Abandoned Children in Soviet Russia, 1918–1930, Berkeley/Los Angeles/London 1994; A. Ju. Ro‘kov: Bor’ba s besprizornost’ju v pervoe sovetskoe desjatiletie [Spopad s problemom zanemarjene mladine v prvem desetletju Sovjetske zveze], v: Voprosy istorii 1999, 1, 134–139. 34 Hans Siemsen: Rußland ja und nein, Berlin 1931, str. 31 in slede~a. 67ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Marginalnost po na~rtu: brezpravnost in prisilno delo Nenazadnje je sovjetski sistem tudi na~rtno ustvarjal socialno rev{~ino, tako reko~ stanje socialne smrti, ki je s seboj prinesla tudi gospodarsko obubo‘anje. Ta rev{~ina je zadevala tako resni~ne kot domnevne politi~ne nasprotnike. Dru‘bene skupine, ki so jih imeli za neza- ‘elene, so bile odrinjene na rob; sem so spadali pripadniki me{~anske inteligence, duhovniki in njihove dru‘ine, najizraziteje pa kme~ki »kulaki«. Izklju~evanje je segalo od izgube dolo~enih politi~nih in dr‘avljanskih pravic prek deportacije v kraje z najte‘jimi ‘ivljenjski- mi pogoji pa vse do prisilnega dela in pripora v tabori{~u. »Likvidacija« – ~e uporabimo ‘argon sistema – skupin, ki so jih razglasili za sovra‘ne, je obenem slu‘ila notranji homogenizaciji prek ustvarjanja in gojenja jasnih predstav o sov- ra‘nikih. Od tridesetih pa vse do petdesetih let so umetno ustvarjeno marginalnost sistemati~no ekonomsko izkori{~ali. Uporaba ujetnikov je bila pomemben gospodarski dejavnik pred- vsem pri delih v te‘kih klimatskih pogojih. @e od sredine 19. stoletja so v Rusiji – kot tudi v drugih dr‘avah po Evropi in v ZDA – ujetnike uporabljali pri gradbenih projektih in v tem videli legitimen ukrep. Kot je v ~lanku o delu kaznjencev pri gradnji amurske ‘eleznice, objavljenem leta 1911 v Tjuremnyj vestnik, ugotovil neki pisec, je spoznanje »jetniki so su‘nji dr‘ave« ‘e staro.35 V ~asu Stalina – bi lahko rekli – so iz tega stavka potegnili nadaljnji sklep: ker {tevilo dr‘avnih su‘njev ni zado{~alo, je bilo treba zvi{ati {tevilo ujetnikov. Sedanjost Kot lahko {e danes opazimo pred cerkvami, na ulicah ali postajah podzemne ‘eleznice, se je v Rusiji od starega sveta odnosov do rev{~ine gotovo ohranilo ve~ kot pri nas. Veliko bera~ev goji versko podobo, s tem ko mrmrajo molitve in se kri‘ajo; glede na vi{ino zaslu‘ka ve~ine prebivalstva so obdarovani razmeroma velikodu{no. Tudi odzivi na marginalnost ob~asno spominjajo na prej{nje ~ase. 3. januarja 1996 je poro~evalska agencija Interfaks sporo~ila, da ‘eli moskovska mestna uprava od policije dobiti 300.000 bera~ev in brezdomcev ter jih namestiti v posebna preno~i{~a; nato pa jih ‘elijo, kolikor bo mogo~e, uporabiti za delo. Toda o uresni~itvi na~rta ni bilo sli{ati ve~ ni~esar. A po zaslugi politi~nih in dru‘benih preobratov v preteklih desetletij se v Rusiji ka‘ejo tudi jasne spremembe v odnosu do rev{~ine. Oblike dr‘avno vsiljene marginalnosti so v glavnem izginile. Dr‘avni monopol socialnega dela je odpravljen. Vzporedno z dr‘avnimi, v svoji sposobnosti delovanja pogosto mo~no oslabljenimi ustanovami se v navezavi na pred- revolucionarne tradicije in ob prevzemanju zahodnih zgledov razvijajo novi nastavki dru‘be- nega in zasebnega karitativnega dela. Spremembe v odnosu do rev{~ine Uvodoma zastavljena vpra{anja so ob predhodnih izpeljavah posredno ‘e dobila odgovo- re: spremembo v odnosu do rev{~ine smo opazili predvsem v prehodu od rev{~ine, s katero so bili ljudje sprijaznjeni in ki je bila versko ume{~ena, »nujna«, k sprejemanju rev{~ine kot 35 Tjuremnyj vestnik 1911, zv. 1, str. 77. 68 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE) neurejenega stanja. Od za~etka 18. stoletja so se proti rev{~ini borili predvsem s kriminaliza- cijo, prisilnim delom, sekundarno pa tudi z organizirano pomo~jo. [ele naslednji korak, ki je bil tesno povezan z razsvetljenstvom in dru‘beno modernizacijo, je pomenil za~etek prizade- vanja, da bi z oblikovanjem ustreznih ekonomskih okvirnih pogojev in z resocializacijo po- sameznika rev{~ino na splo{no odpravili. Vendar moramo pri tem pomisliti na to, da nov odnos tistega prej{njega ni popolnoma nadomestil, temve~ so novi nastavki prekrili starej{e oblike, ne da bi jih popolnoma izpodrinili. Primerjava z Zahodno Evropo Katere skupne zna~ilnosti in katere razlike lahko najdemo ob primerjavi sprememb v odnosu do rev{~ine v Zahodni Evropi na eni strani in v Rusiji na drugi strani? Skupni sta zagotovo splo{na razvojna te‘nja – prehod od sprejete rev{~ine do prizadevanja za njeno ~im obse‘nej{o odpravo – in pa prekrivanje starih oblik z novimi. Prav tako je skupno zaporedje prevladujo~ih nosilcev institucionalizirane skrbi za reve‘e: od cerkve oziroma cerkveno nor- miranega, versko utemeljenega individualnega delovanja je pobuda pre{la na dr‘avo, ki je to skrb od 19. stoletja naprej deloma odstopila dru‘bi. Posebnost predstavlja »korak nazaj« k dr‘avnemu monopolu v sovjetskih ~asih. Tako v Zahodni Evropi kot v Rusiji so od »praidej« o novih odnosih do rev{~ine pa do njihove uresni~itve kot dela dru‘bene prakse pretekla dolga obdobja. Vendar pa je treba navesti tudi razlike: razvoj v Rusiji je potekal v ob~utnem ~asovnem zamiku v primerjavi z Zahodno Evropo. Sprememba v odnosih in obna{anju do rev{~ine je tudi v Rusiji pri{la kot odgovor na notranje razvojne poti; toda za posamezne oblike organizacije so od 18. stoletja dalje v Rusiji prevzemali zglede z Zahoda. Prav zato je bilo Katarini II. mogo~e in se ji je zdelo primerno uporabiti citate iz Montesquieuja. Samo v sovjetskih ~asih so se posku{ali v vedno ve~ji meri odtrgati od paradigme »zapoznelega razvoja«, s tem ko so ne le diahrono (kot preseganje predrevolucionarne ureditve), temve~ tudi sinhrono (kot alternativo zahodni me{~anski dru‘bi) propagirali svoj lasten sistem. @e v predrevolucionarnem ~asu mo~an polo‘aj dr‘ave – ne kot organizatorice, temve~ kot dolo~evalke norm – se je v sovjetskem ~asu izkazal kot pogoj za uveljavitev dr‘avnega monopola tudi na tem podro~ju ‘ivljenja. Po koncu sovjetske posebne poti se bo zavestno obra~anje k vzorom iz zahodnih dr‘av najbr‘ vse bolj uveljavljalo tudi v socialni politiki. Sledi preteklih odnosov do rev{~ine pa bodo tam verjetno {e dolgo ~asa ostale opaznej{e kot v drugih evropskih dr‘avah. Iz nem{~ine prevedla Anja Nagli~ Z u s a m m e n f a s s u n g »Ein Mensch ist nicht deswegen arm, weil er nichts hat, sondern weil er nicht arbeitet.« Wandlungen in der Einstellung zur Armut in Russland (18.–20. Jahrhundert) Ludwig Steindorff Der Beitrag wurde zur Gänze auch in deutscher Sprache veröffentlicht in »Ein Mensch ist nicht deswegen arm, weil er nichts hat, sondern weil er nicht arbeitet.« Wandlungen in der Einstellung zur Armut in Russland (18.–20. Jahr-hundert), in: Christiana Albertina. Forschungen und Berichte aus der Christian-Albrechts-Universität zu Kiel 52–53 (2001), S. 26–43. 69ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Tone Kregar Slova{ki politi~ni tisk o Slovencih med obema vojnama* Prva leta po koncu prve svetovne vojne so slova{ki politi~ni dnevniki1 ve~ino svojih stra- ni namenjali zadevam znotraj dr‘ave, pozornost pa posve~ali tudi dogajanju zunaj svojih meja, predvsem revolucionarnemu vrenju v srednjeevropskih dr‘avah in Sovjetski zvezi. Poro~anje o kraljevini ju‘nih Slovanov je temu primerno skopo, kajti burnih dogodkov, ki bi imeli neposreden vpliv na ̂ e{koslova{ko republiko, v tem ~asu ni bilo ravno veliko. Prakti~no edina novica iz leta 1918 je poro~ilo ljubljanskega dopisni{tva liberalno-agrarni{kega Slo- venskega Denníka (SD)2 o sestavi nove jugoslovanske vlade, katere ministri so tudi na{teti.3 Tudi v naslednjem letu so novice dokaj skope, medtem ko jih v Slováku4 sploh {e ni. Social- demokratske Robotnícke Noviny (RN)5 omenjajo le hrva{ke in slovenske ‘elje po republikanski ureditvi dr‘ave ter obmejna vpra{anja kot npr. probleme v zvezi z Reko, Slovenský Denník pa o razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji poro~a bolj pogosto, vendar ve~inoma le v obliki kratkih novic ter brez komentarja. Tako npr. bralstvo obve{~ajo o imenovanju Ivana Hribarja za jugoslovanskega poslanika v Pragi ter novi ljubljanski vladi.6 Prav presenetljiv pa je ~la- nek o prodoru jugoslovanske vojske v Mad‘arsko. Ta naj bi po prestopu Mure ‘e zavzela Szombathely ter prodirala na sever z namenom, da se pod Bratislavo spoji s ~e{koslova{kimi enotami, vse skupaj pa naj bi privedlo do skupne meje oz. neposrednega sosedstva obeh novih dr‘av, za katerega avtor ~lanka tudi navija.7 Pa~ pa se v SD kolikor je mogo~e izogi- bajo ocenjevanju in vrednotenju jugoslovansko-italijanskim konfliktom, kar je seveda posle- dica takratnega ~e{koslova{ko-italijanskega zavezni{tva na eni in pa jasnih simpatij do »ju‘no- slovanskih bratov« na drugi strani. Povsem druga~e je seveda pri vpra{anju slovenske sever- ne meje, kjer podobnih zavor na slova{ki strani ni. Konec januarja precej{njo pozornost *Pri~ujo~ prispevek je skraj{an in za objavo prirejen del oz. poglavje magistrske naloge z naslovom Slovensko- slova{ki kulturni stiki (1918–1941), ki jo je avtor 16. 12. 2003 zagovarjal na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Gre za pregled oz. primerjavo pisanja najpomembnej{ih slova{kih politi~nih dnevnikov oz. pogledov razli~nih politi~nih opcij, ki so jih ti dnevniki zastopali. Uporabljeni so Slovenský Denník kot glasilo slova{kega dela Repub- likanske stranke poljedelskega in malokme~kega ljudstva oz. ~e{koslova{kih agrarnikov, dnevnik katoli{ke in avtonomisti~ne Hlinkove slova{ke ljudske stranke (HSL’S) Slovák, Robotnícke Noviny kot ~asopis slova{kih social- demokratov ter komunisti~na Pravda oz Pravda Chudoby. 2 Slovenský Denník je za~el izhajati leta 1918 v Ru‘omberku, od naslednjega leta naprej pa v Bratislavi. Ured- niki in sodelavci so prihajali iz hlasisti~nih vrst. Kot glasilo slova{kega dela agrarnikov je predvsem v 30. letih v dolo~enih vpra{anjih zavzemal stali{~a, ki so se razlikovala od centralne strankine politike. Bil je najbolje organizi- ran slova{ki dnevnik obravnavanega obdobja, pa tudi nivo ~lankov in prispevkov je bil v primerjavi z ostalimi na najvi{jem nivoju. Izhajati je prenehal 31. 12. 1938. 3 Slovenský Denník, 18. 12. 1918. 4 Slovák, osrednji ~asopis SL’S oz. od leta 1925 HSL’S je za~el izhajati januarja 1919 v Ru‘omberku, marca 1922 pa se je redakcija prestavila v Bratislavo, kjer je dnevnik izhajal vse do konca druge svetovne vojne. 5 Robotnícke Noviny, glasilo ~e{koslova{ke socialdemokracije na Slova{kem, so od nastanka republike v Brati- slavi izhajale najprej dvakrat in pozneje trikrat tedensko, od marca 1920 pa so postale dnevnik. Avtonomna slova{ka oblast je ~asopis ukinila 1. 12. 1938. 6 Slovenský Denník, 01. 01., 11. 01. 1919; Robotnícke Noviny, 31. 01., 08. 02. 1919. 7 Slovenský Denník, Za na{e súsedstvo s Juhoslovanmi, 16. 01. 1919. ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 69–99 70 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA posve~ajo mariborskim dogodkom in ultimatu generala Maistra Nemcem. Citirana je tudi njegova izjava, da bo v primeru »…~e bo jugoslovanska vojska napadena in se bo morala umakniti, za‘gal ustrezna mesta, kajti ne dovolim, da bi se proti na{emu pravu nekaznovano vzdignila niti ena sama nem{ka roka…«8 V zvezi z Mariborom SD februarja omenja tudi problem moravskega oglja, ki stoji na ~e{koslova{ki meji in ki bi ga Maribor nujno potreboval, Avstrija pa ne dovoli prevoza ~ez svoje ozemlje.9 Zanimivo je, da slova{ki tisk v naslednjih mesecih ne poro~a o bojih na Koro{kem, tako da SD {ele maja ponovno opozori na tamkaj{nje razmere in sicer s poro~ilom iz Ljubljane o nem{kih okrutnostih na Koro{kem. Dopisnik med drugim sporo~a, da so Nemci obesili tri slovenske duhovnike, zaprli ‘eno poslanca Grafenauerja ter internirali okrog 1600 oseb, ne glede na starost in spol. Te podatke je De‘elna vlada za Slovenijo ‘e predlo‘ila Proti}u, ki naj bi jih posredoval jugoslovanski mirovni delegaciji v Parizu.10 V poletnih mesecih leta 1919 objavi SD Hribarjev poziv Jugoslovanom, naj po svojih mo~eh pomagajo ^SR v vojni z Mad‘ari,11 poro~a pa tudi o sprejetju predloga za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani.12 Omenjali smo ‘e, da se list slova{kih agrarnikov najprej izogiba vpletanja v jugoslovan- sko-italijanske obmejne spore, oktobra 1919 pa v uvodnem komentarju prvi~ jasno obsodi D’Anunzia in italijanske apetite ter se postavi na jugoslovansko stran z naslednjimi beseda- mi: »Razuzdali so se torej temni tokovi italijanskih mas, brezmejnega {ovinizma in slavo‘elj- nosti italijanske javnosti, ki si, pijana zmage in obsedena z aneksionisti~nimi apetiti, ho~e prilastiti celotno hrva{ko primorje, celo Dalmacijo, zasu‘njiti Slovence in zgraditi imperij, ki bi vladal celemu Jadranskemu morju...«13 Pisanje SD o italijansko-jugoslovanskih konfliktih se nadaljuje tudi v naslednjem letu, dobra obve{~enost o problematiki pa daje slutiti, da je ta ~asopis v Ljubljani ves ~as imel svojega dopisnika. Le-ta opisuje divje demonstracije Italijanov v Trstu, oziroma nasilje nad Slovenci in slovenskimi stavbami, med drugim tudi po‘ig Narodnega doma ter navaja, da so karabinjerji in vojska vse skupaj le nemo opazovali. Dobro in podrobno opisanega fa{isti~nega divjanja sicer ne komentira, a ‘e brez tega se v ~lanku jasno ~uti nesoglasje in odpor do Italijanov in njihovega po~etja.14 Leta 1920 se tudi v katoli{kem Slováku pojavijo prve novice iz Jugoslavije, med drugim tudi o ustanovitvi Male Antante, kateri bodo v prihodnosti vsi slova{ki ~asopisi posve~ali precej{njo pozornost. Slovák pi{e tudi o sre~anju Orlovske zveze v Mariboru, 30. 07. 1920, ki so se ga udele‘ili tudi Orli iz ^SR.15 Te novice drugje ne bomo zasledili, kar niti ne presene~a. Orlovske vrste v ^SR so sestavljali v glavnem moravski, predvsem pa slova{ki katoliki, katerih ve~inski dnevnik Slovák z izrazito klerikalno in konzervativno usmeritvijo je mednarodnemu katoli{kemu sodelovanju v celotnem obdobju svojega izhajanja posve~al precej{njo pozornost in naklonjenost. Podobno pa na drugi strani ideolo{kega spektra Robotnícke Noviny kot socialdemokrat- ski ~asopis edine poro~ajo o ‘elezni~arski stavki v Sloveniji ter o dogodkih na Zalo{ki ce- sti.16 Prav tako RN najve~ prostora izmed vseh slova{kih ~asopisov namenjajo koro{kemu 8 Slovenský Denník, Nemci a Juhoslovani, 23. 01. 1919. 9 Slovenský Denník, Nemci proti Slovincom, 21. 02. 1919. 10 Slovenský Denník, Nemecké ukrutnosti v Korutanoch, 14. 05. 1919. 11 Slovenský Denník, Ohlas k Juhoslovanom, 07. 06. 1919. 12 Slovenský Denník, Slovinská univerzita v Lublani, 20. 07. 1919. 13 Slovenský Denník, Pred vojnou italskou-juhoslovanskou?, 01. 10. 1919. 14 Slovenský Denník, Demon{trácie Talianov proti Slovincom, 15. 07. 1920. 15 Slovák, 17. 08. 1920. 16 Robotnícke Noviny, 24. 04. 1920. 71ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) plebiscitu. Medtem ko SD o njem skorajda ne poro~a, oz. pi{e ve~ o dogodkih po njem kot je npr. nasilje nad Slovenci in odhod jugoslovanske vojske s plebiscitarnega ozemlja, Slovák pa objavlja le kratka, telegrafska in zelo nevtralna sporo~ila, RN dogodkom v zvezi z njim skrbno sledijo. [e pred plebiscitom pi{ejo o zgodovini tega obmo~ja, o »stoletnem nem{kem pritisku« nad slovenskim ljudstvom, ki je »podobno kot slova{ko zaradi tega ostalo kulturno zaostalo in se zato ne zaveda daljnose‘nega pomena svojega glasu…« Zato, pi{ejo RN, »… ne bo veliko presene~enje, ~e rezultat glasovanja ne bo odgovarjal resni~nemu {tevilu sloven- skega ‘ivlja na plebiscitarnem obmo~ju Koro{ke...«, poleg tega pa je avstrijska agitacija mo~na, na glasujo~e pa bo vplivala tudi italijanska prisotnost v plebiscitni komisiji.17 Ko je njihova zlove{~a napoved s plebiscitom potrjena, RN navajajo rezultate in se »sku- paj s slovenskim prebivalstvom« spra{ujejo, kako so lahko Slovenci kljub ve~ini izgubili. Ponujajo tudi svoj odgovor: »Ta stvar je zares te‘ko razumljiva, ne glede niti na to, da so nezanesljivi volilci pod pritiskom terorja, gro‘enj in podkupovanja glasovali z nasprotniki. Gotovo je, da so nasprotniki zmagali samo z glasovi tujcev, ki so volilno pravico, ki jim po mirovni pogodbi ni pripadala, po zaslugi plebiscitne komisije obdr‘ali.«18 V naslednjih dneh poro~ajo {e o demonstracijah po Sloveniji, o zahtevah po zasedbi in vdoru jugoslovanske vojske ter o volilnih goljufijah, novembra pa njihovo pozornost (tudi z povzemanjem slovenskega socialisti~nega ~asnika Naprej) ‘e pritegne Rapalska pogodba, v zvezi s katero sicer ni dalj{ih komentarjev.19 O Rapalski pogodbi in jugoslovanskih odzivih nanjo pi{e tudi Slovák, o dogovorih med Italijo in Kraljevino SHS pa sproti poro~a tudi SD. Ta ~asopis tudi edini komentira rezultate prvih volitev v kraljevini, pri tem pa ves ~as omenja termine kot so Jugoslavija, jugoslovan- ski ipd. V uvodnem komentarju s pomenljivim naslovom »Poduk iz jugoslovanskih volitev« avtor ~lanka komentira uspehe posameznih strank in za najve~je pora‘ence ozna~i avtonomisti~ne stranke. Pi{e o porazu hrva{kih avtonomistov in v isti sapi nadaljuje: »Enako slabo se je izteklo SLS pri Slovencih. Do sedaj je imela ljudska stranka pri Slovencih ogromno ve~ino. Jugoslovanska pu~ka (ljudska) stranka je igrala stranko, ki sicer priznava Jugoslavijo, v resnici pa je bila pod mo~nim vplivom klerikalnih dunajskih krogov, ki {e vedno sanjajo o obnovitvi habsbur{ke monarhije in nesre~no posegajo tako med Slovence kot med Slovake. Pri volitvah je ljudska stranka izgubila polovico volilcev in dobila le 24 mandatov, se pravi manj kot mohamedanci, ki jih imajo 28.«20 Kot vidimo, gre za prvi komentar, ki avtonoma{tvo v Jugoslaviji primerja s slova{kim in ga obto‘uje te‘enj po razbitju novih mladih dr‘av ter ambicij po restavraciji ~rno‘olte mo- narhije. V podobnem tonu {e naprej sledijo razne obto‘be in kritike in o~itno je, da liberalno- agrarni, ~ehoslovakisti~ni21 SD s podobnim vatlom kot doma~o HSL’S, meri tudi jugoslo- vanske avtonomiste, predvsem Radi}a in Koro{ca. Se pa zato na drugi strani Slovák komentarju jugoslovanskih volitev spretno izogne in se v tem obdobju ukvarja predvsem z vpra{anjem in problemom slova{ke avtonomije znotraj ^SR. V obilici ~lankov s tovrstno tematiko in avtonomisti~no tendenco se dotakne tudi 17 Robotnícke Noviny, Plebiscit v Korutansku, 13. 10. 1920. 18 Robotnícke Noviny, Výsledok hlasovania v Korutanoch, 15. 10. 1920. 19 Robotnícke Noviny, 14, 11., 16. 11. 1920. 20 Slovenský Denník, Pou~enie z juhoslovanských volieb, 5. 12. 1920. 21 Za ~ehoslovakizem ozna~ujemo idejno-politi~ni koncept, ki ^ehe in Slovake smatra za dve »veji« enega, ~e{koslova{kega naroda. V obdobju 1. ^SR (do Münchna) to stali{~e ni zastopala le uradna Praga, temve~ (kljub posameznim razlikam v tolma~enju termina) tudi precej{en del slova{ke politike, njegov najve~ji nasprotnik pa je bila avtonomisti~na in katoli{ka Slova{ka ljudska stranka. 72 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA primerjave z nacionalnimi razmerami v Jugoslaviji. Pri poudarjanju narodne razli~nosti Slo- vakov in ^ehov, poleg primera Dancev in Norve‘anov, namre~ navajajo tudi primer Srbov in Hrvatov ter Slovencev in Hrvatov, »ki imajo veliko skupnega, a no~ejo biti isti narod.« 22 Leto 1921 je Kraljevini SHS med drugim prineslo tudi Vidovdansko ustavo z uzakoni- tvijo narodnega unitarizma in dr‘avnega centralizma in pa poostren pritisk na komuniste, ki je vrhunec do‘ivel z, avgusta v Narodni skup{~ini izglasovanim, Zakonom o za{~iti dr‘ave. Vse te dogodke je pozorno spremljal tudi slova{ki tisk, le da vsak od ~asnikov s poudarki na razli~nih temah, odvisno pa~ od njegove politi~ne in ideolo{ke provenience. Robotnícke Noviny prostor namenjajo predvsem »zaradi raz{iritve komunizma slabotni« jugoslovanski socialdemokraciji in poudarjajo, da je »le v Sloveniji zaradi tradicije socializem mo~nej{i« Pi{ejo {e o komunisti~nih napadih, sporih med jugoslovanskimi socialdemokrati in ko- munisti, kot tudi med komunisti samimi, a vendarle menijo, da pregon komunistov »{kodi delavskemu gibanju in kapitalizmu podalj{uje ‘ivljenje.«23 Slednja misel na nek na~in celo presene~a, kajti prav v tem ~asu za~enjajo RN na svojih straneh z izrazito propagandno kam- panjo proti slova{kim komunistom, ki jim o~itajo celo mad‘aronstvo, ter komunizmu na- sploh. ^e torej RN ukrepe proti jugoslovanskim komunistom vsaj na~eloma obsodijo, se SD do njih sploh ne opredeli oz. jih ne komentira, medtem ko jih Slovák celo pozdravi, z njimi sogla{a ter jih priporo~a in daje za vzgled tudi ~e{koslova{ki vladi.24 Slovák tega leta seveda poro~a tudi o smrti kralja Petra, katerega ‘ivljenje in delo opisuje v zelo pozitivnih in prijaz- nih tonih, {e ve~ prostora pa pokojnemu monarhu nameni SD, v katerem kot podlistek izhaja tudi njegova biografija.25 SD se tudi najbolj posve~a Vidovdanski ustavi, pri vseh svojih zapisih in komentarjih pa uporablja izklju~no termin »jugoslovanski narod«. Z navdu{enjem govori o ~e{koslova{ko-jugoslovanskem prijateljstvu, propagira ^e{koslova{ko-Jugoslovan- sko ligo ter popularno na~elo »Vernost za vernost«.26 In ravno to, tako pogosto poudarjeno prijateljstvo in zavezni{tvo (tudi v oro‘ju) med ^SR in SHS, bi se iz na~el in teorije ‘e konec leta lahko kaj kmalu spremenilo v prakso. Oktobra je namre~ zaradi znanih politi~nih ambicij biv{ega cesarja Karla Habsbur{kega pri{lo do mobilizacije v ^SR, ~emur je sledila {e mobilizacija v kraljevini. Ko je Mala Antanta Budimpe{ti postavila ultimat, so se zadeve sicer umirile, kljub temu pa se tako ^SR kot Jugoslavija {e dolgo nista osvobodili strahu pred morebitno restavracijo Habsbur{ke mo- narhije, kar je imelo posledice tako v notranji kot zunanji politiki obeh dr‘av. Dodatno so se recimo zaostrile razmere na relaciji ~ehoslovakizem – slova{ki avtonomi- zem, katere smo skupaj z jugoslovanskimi paralelami ‘e nakazali, zato v tem kontekstu ne presene~a velik intervju z novim jugoslovanskim veleposlanikom v Pragi, Slovencem dr. Bogumilom Vo{njakom, ki ga je 4. junija 1922 objavil Slovenský Denník. V zvezi z aktualni- mi vpra{anji Jugoslavije in ^SR je Vo{njak izpostavil nujno sodelovanje tako na gospodar- skem kot politi~nem podro~ju. Govoril je tudi o Jugoslovanskem odboru in Krfski deklara- ciji, pri kateri je sam sodeloval kot »predstavnik slovenskega dela na{ega naroda«, o nujnosti ju‘noslovanske monarhije, pomenu Vidovdanske ustave, izrazil optimizem pri re{evanju ju- goslovansko-italijanskih sporov ter kot re{itev jugoslovanskega gospodarstva poudaril pred- vsem »sistemati~no in organizirano delo«. Na novinarjevo vpra{anje o na~rtovanem obisku 22 Slovák, ^o nas spaja s ^echmi, 19. 01. 1921. 23 Robotnícke Noviny, Zostrený re‘im proti robotnikom v Juhoslávii, 04. 01. 1921; 08. 02., 01. 07., 24. 07., 29. 07., 08. 09. 1921. 24 Slovák, 31. 07., 10. 08. 1921. 25 Slovenský Denník, 18. 08. 1921. 26 Slovenský Denník, 21. 05., 22. 05. 1921. 73ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) na Slova{kem (intervju je potekal v Pragi, op. T. K.) je Vo{njak izrazil ‘eljo, da bi jo obiskal, saj ima veliko sti~nih to~k z razmerami v Sloveniji in na Hrva{kem ter dodaja, »da kot rojeni Slovenec dobro razume psiholo{ki polo‘aj, kot je nastal z nastankom nove dr‘ave.« Besede nekega slova{kega poslanca, ki je v pra{ki skup{~ini vzkliknil, da je Slovakom {lo pod Mad‘ari bolje, pa tako komentira: »…Ta vzklik, ki je plod mentalitete preteklosti, te preklete preteklo- sti, ki je hotela uni~iti samozavest in bodo~nost ~e{koslova{kega naroda, ni le va{ pojav. Tudi med Slovenci in Hrvati se najdejo tak{ni ~udni ljudje…« Vendar pa Vo{njak v tem ne vidi ni~ novega in pravi, da je bilo podobno v vseh osvobojenih in zdru‘enih dr‘avah, kot primer pa navede nostalgijo italijanskega kmeta po stari Avstriji, ki je trajala {e dolgo po zdru‘itvi Italije. Intervju kon~a s prepri~anjem, da »bodo z mo~no narodno in dr‘avno zavestjo tak{ni pojavi za vedno izlo~eni.«27 Seveda tak{ne in podobne unitaristi~ne izjave lu~i sveta niso mogle ugledati na straneh Slováka, ki je do nacionalnega vpra{anja in imena zastopal diametralno nasprotno stali{~e. Ta raje ves ~as budno in z velikimi simpatijami spremlja hrva{kega voditelja Stjepana Radi}a in njegovo stranko, s tem v zvezi pa na njegovih straneh ‘e najdemo prve obsodbe Srbov in njihove politike. Kot na primer to, da sta Radi} in njegovo ljudstvo nezadovoljna, ker »suro- vi« Srbi, ki so na ni‘ji kulturni ravni, ‘elijo vladati vsem, pa tudi sami nad sabo. Politiko »originalno« srbske vlade primerja s »~e{kim imperializmom«, saj stojita na istem temelju, le da so ^ehi bolj pretkani, zahodnej{i. Nenazadnje, tako Slovák, je tudi v @enevo vlada SHS poslala samo Srbe, enako pa so storili ̂ ehi, ki so tja poslali ̂ ehe in ̂ ehoslovake, ki slova{kega naroda ne zastopajo.28 Se pa na Slovákovih straneh Slovenci kmalu pojavijo tudi v okviru dosti bolj spro{~ene in prazni~ne tematike. Ena od {tevilnih rubrik tega ~asnika je bila tudi Slovenský Orol (Slova{ki Orel), ki se je redno posve~ala dejavnosti slova{kih orlovskih dru{tev, pa tudi njihovemu mednarodnemu sodelovanju. Na orlovski zlet v Brnu, avgusta 1922, so bili med drugimi povabljeni tudi Orli iz Jugoslavije, se pravi iz Slovenije in Hrva{ke. Slovák je njihov prihod napovedal ‘e v maju29 in javnost obvestil, da jih namerava v Ru‘omberku sprejeti sam vodja slova{ke katoli{ke politike Andrej Hlinka.30 O samem poteku zleta ~asnik iz~rpno poro~a. Tako naj bi v Brno pri{lo 1200 Jugoslovanov na ~elu z nad{kofom Jegli~em, starosto hrva{ko- slovenske orlovske zveze dr. Meglerjem ter tajnikom Hrvatske pu~ke stranke dr. Andri}em,31 27 Slovenský Denník, Vyslanec dr. Vo{njak o aktuálnych otázkach Juhoslavie a ^eskoslovenska, 04. 06. 1922; prim: Jurij Perov{ek, Bogumil Vo{njak in »srbsko-hrva{ko-slovenski« jezik, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900– 1941, str. 257. 28 Slovák, Radi}, 29. 04. 1922. 29 Slovák, 27. 05. 1922. 30 Andrej Hlinka (l864–1938), katoli{ki duhovnik in najpomembnej{a oseba slova{kega katolicizma in avtono- mizma v ~asu 1. ^SR. V 90. letih 19. stoletja je deloval v mad‘arski Zichovi ljudski stranki, a se pozneje kot prepri~an narodnjak z njo raz{el. L. 1906 je pomagal ustanoviti Slova{ko ljudsko stranko (SLS), pozornost pa je pritegnil predvsem v zvezi z dogodki v ^ernovi, ko je bil na politi~nem procesu obsojen in zaprt. Avreola mu~enika, ki je trpel za svoje narodno prepri~anje je {e pove~ala njegov presti‘. ^eprav je bil Hlinka tribun slova{ke samobit- nosti, se je leta 1918 javno izrekel za sodelovanje s ^ehi in za razhod z Ogrsko. Po obnovi delovanja SLS je bil znova izvoljen za njenega predsednika, l. 1925 pa je stranka svojemu nazivu dodala tudi njegovo ime. Z zahtevami po samoupravi Slova{ke je na lastno pest odpotoval tudi na Pari{ko mirovno konferenco, kjer ni dosegel ni~esar, po povratku pa je bil celo interniran. Osvobodila ga je {ele izvolitev za poslanca l. 1920. Vse svoje politi~no delo v 1. ^SR (poslanec v pra{kem parlamentu je bil od 1918 do 1938) je Hlinka namenil boju za avtonomijo ter bil gotovo najpriljubljenej{i slova{ki politik, ki pa si Slova{ke ni predstavljal izven okvira skupne, vendar enakopravne ^SR. Umrl je sredi dramati~nih dogodkov na predve~er Münchna, 16. 8. 1938. Eduard Ni‘Hanský a kolektív, Kto bol kto za 1. ^SR, Qlll, Bratislava 1993 (v nadaljevanju: Kto bol kto za 1.^SR…), str. 72–76. 31 Slovák narobe zapi{e, da je Andri} tajnik SLS. (op. T.K.) 74 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA odpravo pa je spremljal sam glavni urednik Slovenca Smodej.32 Ju‘noslovanski gostje so bili navdu{eno sprejeti tako v Brnu, kot v slova{kem Ru‘omberku, kamor jih je po napovedanem programu vodila pot po koncu zleta. Tam sta jih najprej pozdravila Hlinka in ru‘omber{ki ‘upan dr. Mederly, sledil pa je predstavnik gostov, dr. Pirc iz Ljubljane ter si z besedami: »Prihajamo k vam, da bi videli Ru‘omberok in ^ernovo33 in da bi si na tej posve~eni, dragi zemlji nabrali mo~i, navdu{enja in vztrajnosti, potrebnih v boju za narodno in kr{~ansko idejo…«, pridobil velike simpatije Slovakov.34 [e ve~je navdu{enje in z njim povezan aplavz si je dr. Pirc, ki je bil o~itno de‘ur- ni govornik Jugoslovanov, zaslu‘il naslednji dan, ko je zbranemu katoli{kemu ob~estvu spre- govoril z balkona ru‘omber{kega magistrata: »Ne bojte se, dragi bratje Slovaki moje rde~e srajce. Pod njo bije srce katolika iz Jugosla- vije, ki odkriva veliko podobnost med va{imi Tatrami in svojimi gorami, med va{im Vahom in na{o Savo. Katoliki v Jugoslaviji stojimo v tej isti bojni Kristusovi fronti kakor vi. Tja so nas postavili enaki ideali kot tudi vas. Tako kot vi, tudi mi nismo ~akali obra~una, kot so ~akali katoliki v Franciji. Boj smo sprejeli in borili se bomo vse dokler ne uveljavimo ‘ivljenjsko pravico katolicizma v na{i dr‘avi. Obljubljamo in obljubite tudi vi vsi, da bomo vztrajali v bojni fronti Kristusovi, dokler ne zmagamo. Bog ‘ivi!«35 Navdu{eni Pirc je bil zadol‘en {e za zdravico na dru‘abnem banketu, ki je sledil in na katerega je bilo povabljenih sedemdeset gostov. Tako tam, kot tudi na celotnih ru‘omber{kih sve~anostih 19. in 20. avgusta pa so manjkali ~e{ki katoliki, tako da so bili navdu{enega, na momente celo ekstati~nega poletnega katoli{kega dru‘enja dele‘ni zgolj Slovaki, Slovenci in Hrvati. Najpomembnej{i politi~ni dogodek leta 1923 v kraljevini SHS so bile volitve v Narodno skup{~ino, katere sta med slova{kimi ~asniki budno spremljala predvsem SD in Slovák. Agrarni{ki dnevnik pa je {e pred volitvami dva ~lanka posvetil dvema izmed neko~ najpomembnej{ih slovenskih politikov. V prvem spremlja politi~no vrnitev biv{ega kranjskega de‘elnega glavarja dr. Ivana [u{ter{i~a, njegove politi~ne ambicije in pot v Beograd,36 v drugem pa se poslovi od dr. Ivana Tav~arja, ki ga pisec nekrologa ozna~i za eno najmar- kantnej{ih osebnosti slovenskega politi~nega ‘ivljenja ter velikega prijatelja ~e{koslova{kega naroda in dr‘ave.37 A nazaj k volitvam. SD spremlja ‘e priprave nanje, prve izide pa objavi pod naslovom »Volilna zmaga dr‘avotvornih strank v Jugoslaviji«38 Kljub temu dokaj enostranskemu in pretencioznemu naslovu pa ~asnik v naslednjih {tevilkah dokaj realno oceni volilne rezultate ter se posku{a vzdr‘ati vrednostnih komentarjev.39 A ne za dolgo, saj ‘e v za~etku aprila sledi oster protiradi}evski komentar o politi~ni situaciji po volitvah. Komentator hrva{kega politika obto‘i potvarjanja zgodovine in {~uvanja proti Srbom, glede Radi}evega poskusa ustvariti skupni blok s SLS in muslimani pa pravi, da so razlike med Koro{cem in Spahom na eni ter Radi}em 32 Slovák, Orolský slet v Brne, 12. 08. 1922. 33 V vasici ^ernova je leta 1907 pri{lo do krvave in odmevne tragedije, saj so mad‘arski ‘andarji ubili 15 in ranili ve~ deset slova{kih doma~inov. Ve~ o tem v: Roman Holec, Tragédia v ^ernovej a slovenská spolo~nost’, Matica slovenská, Martin 1997. 34 Slovák, 22. 08. 1922. 35 Slovák, 23. 08. 1922. 36 Slovenský Denník, 01. 01. 1932; prim: Jurij Perov{ek, Kratko ‘ivljenje Narodne ljudske stranke, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 283. 37 Slovenský Denník, 23. 02. 1923. 38 Slovenský Denník, Volebné vít’azstvo {tátotvorných strán v Juhoslávii, 20. 03. 1923. 39 Slovenský Denník, 21. 03. 1923. 75ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) na drugi strani prevelike, da bi se prva dva dala tako lahko prikleniti, saj »Koro{ec, slovenski politik in Spaho, vodja muslimanov sicer sta revizionista, a vendar ob tem patriota in monar- hista, ki se ne bojujeta proti kroni, vladi ali proti Srbom, temve~ le proti sistemu…«40 V drugem zanimivem komentarju naslednjega dne njegov avtor dr. Franti{ek Kala~ razmi{lja o jugoslovanskih razlikah ter z velikim optimizmom in upanjem pi{e o nujnosti razre{itve srb- sko-hrva{kega spora, kar je osnova za stabilizacijo Jugoslavije in Srednje Evrope. Poudarja, da je potrebno »odbalkanizirati Balkan, da ne bo ve~ sod smodnika«, zagotavlja pa tudi, da ^SR posebej ne podpira nobene politi~ne stranke v Jugoslaviji, saj ima tako iz razlogov pomena Male Antante kot vseslovanske politike interes za njeno enotnost.41 S popolno nepri- stranskostjo uradne ~e{koslova{ke politike, katere eksponent je nenazadnje tudi SD,42 se seveda ni mogo~e strinjati. A vendarle je ~asopisu v tem obdobju mogo~e priznati vsaj dolo~eno ‘eljo po objektivnosti. To nenazadnje potrjujejo tudi naslednji komentarji politi~ne krize v Jugoslaviji, ki ne prizana{ajo niti Pa{i}u, ~igar vladno politiko ozna~ujejo celo kot poldikta- turo.43 Diametralno obratno in neprimerno bolj enostransko se o jugoslovanskih volitvah na Ve- liko no~ 1923 razpi{e Slovák, ki rezultate objavi pod sicer ustreznim naslovom »Zmaga avtonomisti~nega gibanja v Jugoslaviji«.44 Z navdu{enjem predstavi jugoslovanske avtonomisti~ne voditelje Koro{ca, Spaha in Radi}a, v zvezi z domnevami, da bo vlada pose- gla po Zakonu o za{~iti dr‘ave, zaprla avtonomisti~ne voditelje in razpisala nove volitve, pa zapi{e naslednje: »Kakorkoli se bodo razmere v Jugoslaviji razvijale naprej, eno ostane neizpod- bitno, in to je, da ideja avtonomije zmaguje nad idejo centralizma, specifi~no narodno uveljav- ljanje pa zmaguje nad fikcijo enotnega naroda, ki predstavlja smrt za narode.« Izreden pomen uspeha jugoslovanskih avtonomistov tudi za slova{ke avtonomisti~ne te‘nje pa pri~ajo naslednje besede: »Zmage avtonomisti~nega gibanja v Jugoslaviji ne smemo le ob~udovati, ampak se od njega u~iti ter za ohranitev slova{kega naroda tak{no zmago uresni~iti tudi tu…« [e bolj neposredno je odprto pismo redakcije Slováka na drugi strani iste {tevilke, ki se ga zaradi sporo~ilnosti, {e bolj pa so~nosti spla~a prebrati v celoti: »Bratom Radi~evcem in Koro{~evcem! Tiso~ {tiristo let je minilo od takrat, ko so se Slovaki odtrgali od veje, ki se je iz severne pradomovine Slovanov valila na jug. Na poti smo mi ostali ob vzno‘ju Tater in Karpatov, medtem ko ste vi, na{i najbli‘ji sorodniki, nadaljevali naprej proti ju‘nim krajem Evrope. A kljub vsej ~asovni in prostorski oddaljenosti, smo mi ves ~as ohranili spomin na sopripad- nost s hrva{kimi in slovenskimi brati v jeziku, obi~ajih in tradiciji. Vseskozi prisotni ob~utek sloge je zopet o‘ivel v nas danes, ko smo izvedeli, da so bratje Slovenci in Hrvati storili tako velik korak k svoji narodni uveljavitvi. Na{a usoda je podobna va{i. Tudi mi ho~emo ‘iveti ‘ivljenje naroda v okviru enotne dr‘ave, katero tvorimo skupaj s sosednjim in sorodnim slo- vanskim narodom, vendar pa trpimo zaradi prekletstva bratskega nesoglasja. Va{ najve~ji politi~ni uspeh nas veseli in nas vzpodbuja. Na predve~er praznika Vstajenja novice o vas v nas krepijo prepri~anje o zmagi resnice nad la‘jo in o zmagi svobode nad nasiljem. V velikono~nem razpolo‘enju Vstajenja, vas z najiskrenej{o bratsko ljubeznijo pozdravlja gar- da borcev za slova{ke pravice, zbrana okrog edinega s l o v a { k e g a dnevnika.« Uredni{tvo Slováka«45 40 Slovenský Denník, Boj medzi Pa{i}om a Radi}om, 04. 04. 1923. 41 Slovenský Denník, Juhoslávia a stredná Europa, 05.04. 1923. 42 Agrarniki so bili najmo~nej{a stranka v 1. ^SR in sodelovali v prav vseh vladah, katere so najve~krat tudi vodili. 43 Slovenský Denník, 16. 05. 1923. 44 Slovák, Vít’azstvo avtonomistického hnutia v Juhoslávii, 31. 03. 1923. 45 Slovák, Bratom Radi~ovcom a Koro{~ovcom, 31. 03. 1923. 76 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA Pismo je tako jasno in o~itno, da posebnega komentarja sploh ne potrebuje, velja pa opo- zoriti na trditev uredni{tva, kako je Slovák edini pravi slova{ki dnevnik. Na nek na~in to tudi dr‘i, saj so bila vsa ostala me{~anska glasila usmerjana prete‘no iz Prage ter zagovarjala centralizem in ~ehoslovakizem.46 Slovák nadaljuje z intenzivnim spremljanjem politi~ne situacije v Jugoslaviji in se po pri~akovanju najbolj posve~a narodnemu vpra{anju. Slovence poziva k sodelovanju s Hrvati, pi{e o Pa{i}evih poskusih pridobiti Koro{ca v vlado,47 maja pa napove 5. shod slovenskih katolikov, ki naj bi potekal med 26. in 28. avgustom. Ob slavospevu katoli{ki politiki ozna~i pomen shoda ter kot »sre~no naklju~je« napove, da se bodo v istem ~asu v Bratislavi zbrali tudi slova{ki katoliki na svojem prvem evharisti~nem kongresu.48 Zanimivo je, da o samem poteku kongresa v Slováku ne najdemo nikakr{nih novic, pa~ pa o njem pi{ejo RN, ki v skladu s svojo integralisti~no usmeritvijo izpostavijo predvsem Aleksandrov prihod v Ljub- ljano ter slavnostni sprevod 40.000 katolikov, ki so »manifestirali za kralja in enotno dr‘avo«49 Politi~ne situacije v Jugoslaviji RN tega leta ne komentirajo ravno pogosto in raje povze- majo jugoslovanske ~asopise. Kljub temu pa je opazen odpor do Radi}a, ki ga celo primer- jajo s Tuko,50 trnom v o~esu (~e{ko)slova{kih socialdemokratov. To stali{~e je povsem razum- ljivo, ~e vemo, da je ravno ^SSD nastopala izredno centralisti~no, slova{ke avtonomisti~ne te‘nje zavra~ala kot razbijanje dr‘ave in prevratni{tvo mad‘aronov, s podobnimi o~mi pa je gledala tudi na jugoslovanske notranje-politi~ne razmere. Kot da bi stalne jugoslovanske vladne krize, politi~ne zme{njave in konstantni medstrankar- ski spori, nena~elna pajda{enja in goljufije, ki pa vsaj navzven niso prinesle ni~ pomembne- ga, za~ele dolgo~asiti slova{ke opazovalce. Slova{ki tisk v naslednjih letih dogodkom v Jugo- slaviji ne posve~a ve~ tako velike pozornosti (izjema je le Radi} in njegova HRSS), soraz- merno s tem pa je slabo zastopano tudi dogajanje v Sloveniji in slovenski politiki. Leta 1924 je na jugoslovansko stvarnost {e najbolj pozoren Slovenský Denník, ki se v julijskem ~lanku o komunistih v Jugoslaviji dotakne tudi Slovenije. Opisuje delovanje komu- nistov, ki se po razpustitvi partije skrivajo pod okriljem NDSJ ter na{teva njihove »teroristi~ne akcije« po Sloveniji. SD opravi~uje vladne postopke proti NDSJ, »ki ni ni~ drugega kot 46 Na tem mestu velja opozoriti tudi na prispevek v slova{ki literarni reviji Slovenské pohl’ady, ki je iz{el leta 1923. V njem Ljubomir Marakovi} (ki je sicer tako kot Ivan Zorec o slovenski, Slovake obve{~al predvsem o hrva{ki knji‘evnosti in kulturi) pod naslovom Problém juhoslovanskej kultúry (Slovenské pohl’ady, XXXIX, 1923, {t. 3, str. 185.) spregovori o razlikah med slovensko na eni ter srbsko in hrva{ko kulturo na drugi strani, poudari pa tudi razlike med Hrvati in Srbi, ki se ka‘ejo predvsem v razli~ni vrsti knji‘evnosti. Marakovi}ev ~lanek zveni dokaj antiuni- taristi~no, kar nam pri~a tudi o tem, da je bilo uredni{tvo revije Slovenské pohl’ady (SP) dosti bolj »slova{ko« orientirano in temu primerno tudi med dopisniki izbiralo ljudi bolj narodne orientacije od tistih, ki so denimo sode- lovali s Prúdy. Res pa je tudi, da so bili SP kulturno-literarni ~asopis, ki se s politi~nimi vpra{anji praviloma ni ubadal in je zato tudi njihov odnos (interes) do Jugoslavije in tamkaj{njega narodnega vpra{anja bolj obrobnega zna~aja. 47 Slovák, 06. 04., 24. 04. 1923. 48 Slovák, 17. 05. 1923. 49 Robotnícke Noviny, 29. 08. 1923; prim: Jurij Perov{ek, Peti katoli{ki shod, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 290,291. 50 Vojtech Tuka (1880–1946), univerzitetni profesor, urednik in politik. V slova{ko politiko je aktivno vstopil {ele po 1. svetovni vojni, po uspe{ni znanstveni karieri. L. 1920 je postal urednik (pozneje glavni) Slováka ter za HS=S izdelal maksimalisti~ni predlog avtonomije (sprememba ^SR v zvezno unijo, povezano zgolj z osebo predse- dnika in pa obrambo dr‘ave v primeru vojne).V 20. letih se je aktiviral pri organizaciji (pozneje prepovedanih) oboro‘enih oddelkov t. i. »rodobranstva«, prve odkrito fa{isti~ne organizacije na Slova{kem. V za~etku leta 1928 je javnost razburil njegov ~lanek Vacuum iuris, v katerem je po svoje tolma~il tajno klavzulo Martinske deklaracije. Naslednje leto je bil aretiran in obsojen na 15 let zapora zaradi izdaje domovine. Leta 1937 je bil pogojno izpu{~en, v politiko pa se je vrnil ponovno po Münchnu. V obdobju Slova{ke republike je bil eden od vodilnih politikov, saj je do bolezni 1944 zasedal funkcijo predsednika vlade in zunanjega ministra. Po vojni ga je narodno sodi{~e kot vojnega zlo~inca obsodilo na smrt in obsodbo tudi izvr{ilo. Kto bol kto... str.196, 197. 77ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) filialka III. Internacionale«, prostor pa izkoristi {e za kritiko slovenskih klerikalcev: »…Agre- sivnost teh rde~ih elementov pa bi gotovo ne bila tako velika, ~e ne bi tamkaj{nji klerikalni tisk sistemati~no {~uval proti vsemu, kar ni klerikalno, ter se odkrito povezoval in istovetil z akcijami, katerih cilj je spodkopavati red in konsolidacijo ter {iriti nemir med ljudstvom…«51 Sicer v tem letu SD spremlja tudi vse Radi}eve korake ter (dober mesec po pogovoru s takratnim premierom Davidovi}em) objavi tudi intervju z njim,52 ostro pa obsodi tudi fa{isti~ne pojave v Jugoslaviji, oz. organizacije kot so ORJUNA, SRNAO in HANAO obto‘i, da name- sto boja za konsolidacijo dr‘ave, {~uvajo k bratomornim spopadom.53 V dalj{em ~lanku o razmerah v Jugoslaviji junija 1924 prvi~ spregovori tudi glasilo ko- munistov Pravda Chudoby.54 ^lanek se posve~a predvsem razmeram na Hrva{kem, v~lanitvi HRSS v kme~ko internacionalo, Radi}evemu obisku SSSR, gospodarski krizi ter nezado- voljstvu Slovencev in Hrvatov, »ki so dosti bolj izobra‘eni od Srbov« in ki enako kot Dalma- tinci menijo, da jim je v Avstro-Ogrski {lo bolje kot pa v SHS. ^lanek tudi obsodi srbsko vlado zaradi pregona delavskih organizacij ter ji o~ita, da svoje fa{iste – orjuna{e provocira proti vsakomur, ki se proglasi za republikanca ali socialista.55 ^lanki podobnega antivladne- ga in antisrbskega tona se vrstijo tudi v naslednjih mesecih, naklonjenost Radi}u in Hrvatom pa je mo~ razlo‘iti predvsem z njegovim takratnim koketiranjem z bolj{eviki oz. sodelo- vanjem v kme~ki internacionali.56 Pravda junijskih trboveljskih dogodkov sploh ne omenja, kratko novico o tem, povzeto iz Ljubljane, pa objavijo Robotnícke Noviny, ki ORJUNO sicer ozna~ijo za fa{isti~no organi- zacijo, vendar pa o njej ne napi{ejo ni~ podrobnega.57 Volitve v Narodno skup{~ino februarja 192558 spet vzbudijo ve~ji interes slova{kega ~aso- pisja, ~eprav manj kot tiste iz leta 1923. Predvsem Slovenský Denník in Slovák precej pro- stora namenjata ‘e predvolilnim dogodkom (razpust HRSS, Radi}eva aretacija, predvolilni shod dr. Koro{ca),59 rezultate volitev pa, kot smo ‘e navajeni, tolma~ita povsem nasprotno. Tako SD poudarja Pa{i}ev uspeh ter absolutno ve~ino, ki jo ima skupaj s Pribi~evi}em, Slo- vák pa predvsem uspeh SLS.60 Oba spremljata tudi zmedo, nastalo po volitvah. Zanimiv je predvsem ~lanek v Slováku z naslovom »Dr. Koro{ec proti jugoslovanskemu aparatu«, v zvezi z obto‘evanjem voditelja SLS s strani vladnega lista Samouprava za proti- ustavno izjavo. Koro{ec naj bi dejal, da mu ni znana nobena institucija, urad in oseba v Jugoslaviji, ki bi hotela sanirati sedanjo situacijo, »saj so vsi od zgoraj navzdol podivjani.«61 Slovák tega ne komentira, pa~ pa ‘e naslednji dan objavi izrazito protipa{i}evsko na- strojeni ~lanek, v katerem zatrdi da bo Pa{i}ev re‘im opisoval zmeraj tak{nega, kakr{en je v resnici. »@ali bog danes o njem ne moremo napisati ni~ dobrega.«62 Slednji sestavek je izzval reakcijo slova{kih socialdemokratov. Robotnícke Noviny se od njega namre~ distancirajo, vendar pa se zdi, da so se za to gesto odlo~ile bolj zaradi 51 Slovenský Denník, Komunisti v Juhoslavii, 17. 07. 1924. 52 Slovenský Denník, 31. 08., 03. 10. 1924. 53 Slovenský Denník, Fa{ízmus v Juhoslavii, 07. 11. 1924. 54 Pravda Chudoby, glasilo KS^ za Slova{ko. V letih 1920–21 je izhajala v Ru‘omberku, 1922–24 v Vrutkach, 1925 v Ostravi, med 1932–35 pa v Bratislavi in sicer do trikrat tedensko. Vmes, med 1925 in 1932 je pod naslovom Pravda izhajala v Ostravi in Pragi. Med drugimi sta bila njena urednika tudi Klement Gottwald in Laco Novomeský. 55 Pravda Chudoby, 30. 06. 1924. 56 Prim: Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija (1918–1992), Lipa, Koper 1995, str. 38–40. 57 Robotnícke Noviny, 04. 06. 1924. 58 Prim: Bojan Balkovec, Pred~asne volitve, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 306. 59 Slovák, 13. 01., 04. 02. 1925; Slovenský Denník, 03. 01., 04.02., 08. 02. 1925. 60 Slovák, 10. 02. 1925; Slovenský Denník, 10. 02., 11. 02. 1925. 61 Slovák, Dr. Koro{ec proti juhosl. aparátu, 20. 02. 1925. 62 Slovák, Na{ odkaz Pa{i}ovi, 21. 02. 1925. 78 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA kontriranja klerikalcem, kot pa zaradi samega nestrinjanja z napisanim. RN pi{ejo {e o mar~evskem preobratu v Radi}evi politiki, njegovo nadaljnje politi~no delovanje, kakor tudi z njim povezane vladne spremembe, pa v naslednjih mesecih spremlja predvsem Slovenský Denník. Leta 1925 zasledimo {e en zanimiv ~lanek v ‘e omenjeni literarni reviji Slovenské pohl’ady, le da tokrat izpod slova{kega peresa. Literarni kritik in publicist Jano Igor Hamaliár v recen- ziji knjige Frana Erjavca Slovenci zelo razumevajo~e pi{e o slovenski realnosti, predvsem o razbitju narodnega telesa med razli~ne dr‘ave in Slovence primerja s Slovaki. Za slednje pravi, da v mnogo ~em ne poznajo jasnih in gotovih poti, po katerih bi stopali k narodnemu idealu, ki prav tako ni to~no dolo~en. Hamaliár pravi, da so Slovakom lahko Slovenci z idejo Zedinjene Slovenije in samouprave v okviru Jugoslavije u~itelji, zato se morajo Slovaki zanje bolj zmeniti in jih opazovati. Avtor se tudi prito‘uje, da je informacij o slovenski literaturi premalo, saj bi se morali tudi slova{ki slavisti zgledovati po Slovencih. Smatra, da je tudi premalo prevodov v slova{~ino, Cankarja {e denimo sploh ni videl prevedenega. Za za~etek bolj{ega sodelovanja in medsebojnega povezovanja Hamaliar predlaga predvsem navezavo o‘jih stikov med maticama v Martinu in Ljubljani.63 Leta 1926 interes slova{kega politi~nega ~asopisja za razmerami v Jugoslaviji ter s tem tudi Sloveniji precej usahne. ^lankov o jugoslovanskih razmerah je malo, pa {e ti se ti~ejo v glavnem zunanje politike in so zajeti v {ir{em kontekstu (jugoslovansko-bolgarski konflikt, jugoslovansko-gr{ki spori…) [e najve~ prina{ajo oktobrske {tevilke Slováka, ki primerjajo Slovake in Hrvate (v~asih kot nekaj podobnega tudi Slovence) ter narodnostno zatiranje v ^SR in SHS,64 medtem ko Pa{i}eva smrt najbolj odmeva na straneh SD.65 Pa~ pa ~e{koslova{ki ali bolje re~eno ~ehoslovakisti~ni pogled na narodno vpra{anje v Jugoslaviji zelo lepo pona- zarja predavanje univerzitetnega profesorja dr. Karla Kadleca na slova{ki sekciji ^e{ko- slova{ko-jugoslovanske lige v Bratislavi 24. aprila 1926, ki ga je v celoti objavil eden najbolj branih literarnih ~asopisov tega ~asa Prúdy.66 Kadlec najprej opi{e zgodovinski razvoj Slo- vencev, Hrvatov in Srbov vse od srednjega veka do zedinjenja, ter pri Slovencih poudari predvsem de‘elno razdrobljenost, germanizacijo ter pomen doma~e inteligence v tako te‘kih okoli{~inah. Prizna stalni interes Srbov po obnovitvi velikega cesarstva na Balkanskem polotoku, pri opisovanju zbli‘evalnih idej in sodelovanja med ju‘noslovanskimi narodi pa se 63 Slovenské pohl’ady, XLI, 1925, {t. 3, str. 186. 64 Slovák, 15. 10. 1926. 65 Slovenský Denník, 11. 12. 1926. 66 Prúdy (Tokovi) so za~eli izhajati leta 1909 kot glasilo napredne, liberalne mladine, mladih hlasistov, po njej imenovanih prúdisti. Pozornost nove revije je bila posve~ena predvsem {tudentski mladini, zdru‘evala pa naj bi slova{ke {tudente in izobra‘ence, razkropljene po razli~nih mestih monarhije. Predvsem mladino naj bi vzgajala tako, da bi ta potem tudi sama {irila narodno idejo med ostalim ljudstvom. Prúdy so bili prvenstveno literarna revija, poleg tega pa so svoje strani namenjali tudi ostalim kulturnim in umetni{kim temam in zvrstem ter gospodarskim in politi~nim vpra{anjem in problemom. Revija je propagirala ideje T. G. Masaryka ter vse do razpada monarhije ohranjala izrazit narodnoobrambni, protimad‘arizacijski in antikle- rikalni zna~aj. Po letu 1918 se je ve~ina prudistov pridru‘ila ~ehoslova{ko in centralisti~no orientiranim politi~nim strankam, predvsem agrarni ter v njih zasedla dokaj visoka in pomembna mesta. Njihov glavni cilj – nacionalna osvoboditev Slovakov v tesni povezavi s ^ehi, je bil z nastankom 1. ^SR dose‘en, Prúdy pa v novi dr‘avi pristanejo na pozicijah ~ehoslovakizma oz. ohranjanja stabilnosti in enotnosti dr‘ave. Tudi v odnosu do drugih dr‘av, v prvi vrsti do kraljevine SHS oz. Jugoslavije, je opazno zastopanje uradnih stali{~ Prage. Razumljivo je, da zagovorniki enega, ~e{koslova{kega naroda niso mogli imeti preve~ razumevanja za razli~ne »separatisti~ne« in avtonomisti~ne te‘nje posameznih jugoslovanskih narodov in so (seveda po lastnem vzorcu) v unitarizmu in narodni enotnosti videli pogoj oz. mo‘nost dr‘avne stabilnosti in u~vrstitve tudi za zavezni{ko kraljevino. Ve~ o tem v: Tone Kregar, Slova{ko literarno ~asopisje o Slovencih 1918–1938 (v nadaljevanju: Kregar, Slova{ko literarno ~asopisje…), Diplomska naloga na Oddelku za zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1997, str. 23–25; Djiny ^eskoslovenské ‘urnalistiky, II. díl, F. Ruttkay, Slovenský periodický tisk do roku 1918, NovináV, Praha 1984, str. 137, 138. 79ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ne izogne niti medsebojnim sporom, predvsem med Srbi in Hrvati na za~etku 20. stoletja. Pozdravi ‘eleno zdru‘itev »bratov« in ob‘aluje, da je veliko Slovencev in Hrvatov ostalo oz. pri{lo pod Italijo. Vendar pa, tako Kadlec, so narodi v novo dr‘avo prinesli tudi dosti nepo- trebnega balasta, saj jih je razli~na zgodovina tako razcepila in odtujila, da bodo {ele po dolgem ~asu lahko izginile te, sicer majhne razlike. Avtor zagovarja predvsem versko zbli‘anje in pravi, da mora jugoslovanskemu katoliku postati jugoslovanski pravoslavec bli‘ji kot pa tuji katolik. Normalno se mu zdi, da se narodi ne morejo in no~ejo odre~i svojim nacionalnim imenom, saj vsako od njih v zgodovini nekaj pomeni, kako bo s tem v prihodnje pa je spet te‘ko napovedati. Nujen pogoj za zbli‘evanje narodov in njihovo enotnost vidi v gospodarski trdnosti, kajti dobra gospodarska politika bo nujno zmanj{ala gospodarske, socialne in ostale razlike. Kar se ti~e dr‘avne ureditve svetuje, da je »...treba najti zlato srednjo pot med cen- tralizacijo in decentralizacijo. Centralizacija se mora tikati predvsem Srbov in Hrvatov, saj je to en narod. Varovati se morajo vsega, kar bi lahko u‘alilo drugega in podpirati to, kar zbli‘uje...« Po njegovem mnenju stranke ne bi smele biti organizirane na osnovi de‘ele in vere, temve~ na podlagi skupnih programov, odlo~no pa zavra~a tudi mo‘nost nastanka kakr{nekoli hrva{ke republike v Jugoslaviji, denimo kme~ke ali pa bolj{evisti~ne.67 Kadlec razume, da je Hrvatom te‘ko pozabiti svojega bana in se Slovencem lo~iti od svojih de‘elnih zborov, vendar pa pravi, da imajo sedaj skupni SHS parlament. Srbsko prvenstvo v dr‘avi, ki Slovencem in Hrvatom seveda ne ustreza, opravi~uje kot logi~no posledico dejstva, da imajo za nastanek dr‘ave Srbi najve~ zaslug. Po drugi strani pa te opozarja, da sta k temu tudi ostala naroda prispevala, kolikor je bilo v njuni mo~i. Poleg tega Kadlec opozarja, da ni odlo~ilno vpra{anje minulih zaslug, saj naj odlo~ajo le zasluge v prihodnosti. Kot je iz ~lanka razvidno, sku{a avtor objektivno razlo‘iti situacijo v Jugoslaviji in razlo- ge zanjo, za odpravo problemov pa vsaj okvirno ponuja tudi konkretne re{itve. Tudi pri njem opazimo nejasnost terminov, saj enkrat Slovence ozna~i kot narod, drugi~ spet kot pleme, medtem ko je pri Srbih in Hrvatih {e bolj nedosleden. ^e upo{tevamo podobno terminolo{ko zmedo v teh ~asih tudi na jugoslovanski in celo slovenski strani, mu tega niti ne moremo zameriti. Vseeno pa je iz prispevka razvidna te‘nja po ~im ve~ji, tako kulturni kot nacional- no-politi~ni enotnosti Jugoslovanov oz. stopitev kulturno-zgodovinsko razli~nih in razdeljenih Srbov, Hrvatov in Slovencev v en, dr‘avni, jugoslovanski narod. To naj bi bila naloga vsake- ga prebivalca ali kot pravi Kadlec: »Vsa tri plemena morajo tekmovati v naporih, da bi iz razli~ne mase prebivalstva vstal kulturno enotni narod, ta cilj pa bo z dobro voljo ter ‘rtvo- vanjem vsakega posameznika neko~ prav gotovo dose‘en.«68 Tudi naslednje leto ne prina{a ni~ pretresljivega. Volitve so ocenjene v stari maniri (Robot- nícke Noviny {e posebej poudarijo Koro{~ev poraz in Kramerjevo zmago v Ljubljani),69 o Slovencih pa {e pred tem zopet najve~ pi{e Slovák. Aprila pohvali »modro« politiko SLS, ki je z vstopom v Uzunovi}evo vlado (ki pa je takrat ‘e padla) ‘e dosegla »blagodejne« u~inke za Slovence, ki se ka‘ejo v ‘elezni{kem prometu, lokalni samoupravi in ljubljanski borzi.70 Maja napove Slovák kongres SLS v Ljubljani, »na katerem bodo (SLS, op. T.K.) zavzeli stali{~e do sedanje vlade, v katero SLS ni bila povabljena…«71 67 S temi besedami avtor verjetno meri na Radi}evo politi~no povezovanje z Moskvo in pristop HRSS k »zeleni internacionali« l. 1924. V teh letih je namre~ uradna Praga zastopala izredno odklonilno stali{~e do SZ. 68 Prúdy, X, 1926, {t. 5–6, str. 289–303. 69 Robotnícke Noviny, 14. 09. 1927. 70 Slovák, 22. 04. 1927. 71 Slovák, 07. 05. 1927. 80 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA * * * Povolilna pomiritev in spajda{enje Radi}a in Pribi~evi}a ter nastanek KDK novembra 192772 mo~no preseneti tudi tujo javnost in {e posebej Slovák (ta takrat dosti pi{e o jugoslo- vansko-francoski prijateljski pogodbi in v zvezi z njo povzema Politikin intervju s Koro{cem)73 se temu ne more in ne more na~uditi. Ko se po drugi strani Koro{ec pove‘e z Vuki~evi}em in SLS zopet vstopi v vlado, pa za~udenje preraste v sila neprijetno zadrego. Jugoslovanski avtonomisti~ni blok, ki ga je uredni{tvo Slováka dotlej brezrezervno podpiralo, se je s tem namre~ dokon~no razcepil in ve~inski stranki »jugoslovanskih katoli{kih bratov«, pred tem dele‘ni nedeljivih simpatij in zatiskanja o~i pred medsebojnimi spori, sta se zna{li na popol- noma nasprotnih bregovih.74 Ta Slovákov problem se v burnem letu 1928 seveda le {e pove~a. Prvi dogodki v tem letu, ki mu prav vsi dnevniki posvetijo ve~jo pozornost, so bile demon- stracije proti ratifikaciji Nettunskih konvencij in obenem obto‘ba KDK, da je notranji minister Koro{ec kriv za krvave spopade na njih in da naj zato odstopi. [e preden se je prah v zvezi s tem polegel, je v javnost udarila novica o streljanju v skup{~ini,75 katere delo in zasedanja so v predhodnih dneh tudi slova{ki dnevniki budno spremljali. Vsi brez izjeme obsodijo in podrob- no opi{ejo zlo~in Puni{e Ra~i}a, v razlagah in komentarjih tragi~nega dogodka pa si ‘e niso ve~ povsem enotni. Slovenský Denník se v stilu uradne politike vede zelo diplomatsko in obsodi »gnusni zlo~in«, kateremu pa, kot pravi, se ~udijo predvsem tisti, ki Jugoslavije ne poznajo in »nanjo gledajo kot na kak{no drugo evropsko dr‘avo«. Podobno kot jugoslovansko provladno ~asopisje76 SD za zlo~in jasno obto‘i le posameznika, poudari da je Puni{a Ra~i} to storil na lastno pest in s tem zavrne kakr{nikoli sum o vpletenosti vladnih krogov. Dogodek ozna~i kot {kodljiv za vse Slovanstvo, izrazi pa tudi vero v lep{o jugoslovansko bodo~nost.77 Zanimiv je tudi komentar dva dni pozneje, ki opisuje odnos SD do jugoslovanske situacije. Pisec pravi, da jim Srbi o~itajo, da so na hrva{ki strani, medtem ko v Zagrebu trdijo ravno obratno. Omenjene o~itke komentator zavrne z naslednjimi besedami: »V resnici imamo enako radi tako Srbe, Hrvate kot Slovence, v celoti pa smo se trudili ostati v svoji ljubezni objektivni.« Na komplici- rano situacijo opozori tudi z izjavo nekega ~e{koslova{kega politika in poznavalca jugoslovan- skih razmer, ki je pred ~asom rekel, da je najhuje to, da imata v Jugoslaviji obe strani prav. Sicer pa so SD najbolj motile nekatere ‘e omenjene Radi}eve izjave o tem, da je bilo v ~asu Avstro- Ogrske bolj{e in da narodi pod srbskim re‘imom nimajo niti najprimitivnej{ih ljudskih pravic. Po drugi strani pa ~asnik Srbom o~ita, da no~ejo ni~ vedeti o hrva{kih zaslugah za dr‘avo in Hrvate direktno obto‘ujejo izdaje domovine.78 »Streli v skup{~ini so direktni nasledek politi~nega kaosa, ki ga pre‘ivlja jugoslovanska notranja politika po Pa{i}evi smrti.«79 S temi besedami ozna~i streljanje v skup{~ini Slovák, ki zopet za~ne primerjati razmere v obeh dr‘avah, Slovake s Hrvati, Radi}a s Hlinko, Pribi- ~evi}a, ki je spoznal zmoto centralizma pa s Hod‘o.80 Posebne simpatije so namenjene KDK 72 Prim: Jurij Perov{ek, Kme~ko demokratska koalicija, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 326. 73 Slovák, 11. 11. 1927. 74 Slovák, 06. 12. 1927. 75 Prim: Jurij Perov{ek, Streli v narodni skup{~ini, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 331. 76 Prim: Slovenec, 21. 06. 1928. 77 Slovenský Denník, Belehradský zlo~in, 22. 06. 1928. 78 Slovenský Denník, 24. 06. 1928. 79 Slovák, 22. 06. 1928. 80 Milan Hod‘a (1878–1944), ustanovitelj in utemeljitelj agrarnega gibanja na Slova{kem. Kot minister je vodil razli~ne resorje ve~ih ~e{koslova{kih vlad, med 1935 in 1938 pa je bil tudi edini ministrski predsednik slova{kega rodu. ^eprav eden od voditeljev agrarne stranke, ni bil prista{ trdega centralizma in mu je nasprotoval predvsem v zvezi z jezikovnimi in administrativnimi vpra{anji. V 30. letih je nastopil s koncepcijo slova{kega regionalizma, ki je zanj pomenila obrambo specifi~nih slova{kih gospodarskih interesov in decentralizacijo javnopoliti~nega ‘ivljenja. 81ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) (omenja se pristop »visokocenjenega in delavnega« slovenskega politika dr. @erjava), ki se trudi okrepiti kraljevino SHS »tako gospodarsko kot nravno«.81 Tega leta dogodke v Jugoslaviji spremlja tudi komunisti~na Pravda, ki najprej kritizira Nettunske konvencije, v notranjepoliti~nem konfliktu pa se postavi na Radi}evo stran.82 Simpa- tije do hrva{kega liderja izvirajo predvsem iz njegovih, leta 1924 izre~enih besed, ko je dejal, da je bila njegova stranka ustanovljena iz malih kmetov, ve~inoma komunisti~no orientiranih in dejstva, da je v njegovi stranki na{lo zato~i{~e precej komunistov. Pravda {e poudari, da sam Radi} sicer nikoli ni bil komunist, pa~ pa je imel prijateljski odnos s Sovjetsko zvezo.83 Ogor~ene so tudi, sicer tradicionalno Radi}u najmanj naklonjene Robotnícke Noviny. Vodjo HSS sicer ozna~ijo za velikokrat grobega in brezobzirnega, isto~asno pa obsodijo zlo~in in dejstvo, da dan po tem ko so grozili z nasiljem, poslanci v skup{~ini hodijo z revol- verjem. Prav tako vladi, »… ki se bo pred javnostjo te‘ko o~istila…« o~itajo, da bi morala biti bolj objektivna, saj »…opozicija tudi ni bila tak{na, da z njo ne bi bil mo‘en nikakr{en dogovor.«84 Slova{ko ~asopisje budno spremlja dogodke po 22. 06. ter poskuse politi~ne konsolida- cije, mo~no povezane z imenom dr. Antona Koro{ca. Ko ta konec julija sestavlja novo vla- do,85 izzove predvsem kritike hrva{ke opozicije, ki jih prena{a tudi slova{ki tisk. Robotnícke Noviny povzemajo o~itke, da je s tem, ko je stopil na ~elo vlade »…spodbil trditve Hrvatov, da so vsi nesrbski deli Jugoslavije v slab{em polo‘aju od Srbije«,86 Slovák pa pi{e, da so Hrvati proti Koro{cu tudi zato, ker ga smatrajo za »zakrinkanega namestnika radikalov«, s katerimi je SLS povezana s t. i. Blejskim paktom.87 Lon~ek pristavi {e Slovenský Denník, v katerem {ef srbskih kmetijcev Jovanovi} kritizira vlado, Koro{cu pa o~ita sovra{tvo do HSS in ga krivi za krvave demonstracije, premalo vlo‘ene- ga truda v zbli‘anje sprtih skupin v skup{~ini, premajhno poznavanje razmer po celi Jugosla- vij in ne zgolj v Sloveniji ipd.88 Poro~ila o nezadovoljstvu s Koro{~evo vlado se vrstijo, RN in Slovák pa pi{eta tudi o Predav~evih napadih nanj. Hrva{kemu poslancu Josipu Predavcu naj bi Koro{ec leta 1924 rekel, da Slovenci kot kulturni narod ne morejo ‘iveti s Srbi, da je v stalnih stikih z zastopniki tujih sil na Dunaju in da Slovencem ne preostane ni~ drugega, kot pripojiti se Italiji, ki jim bo zagotovila narodne pravice in dala avtonomijo. Koro{ec je vse to seveda zanikal oz. ozna~il za »neutemeljene govorice«.89 Sicer se Slovák v zvezi z konfliktom med Hrvati in Koro{cem zaenkrat vzdr‘i kakr{nihkoli obto‘b in sku{a biti nepristranski. V ~lanku »Koro{ec poziva Hrvate v Beograd«90 pa pi{e, da Po Münchenskem diktatu je odstopil s polo‘aja premiera, emigriral ter sku{al po svoje organizirati odpor. L. 1944 je osamljen, utrujen in bolan umrl v ZDA. Prim: Tone Kregar, Milan Hod‘a in Srednja Evropa, Zgodovina za vse, VI/ 1999, {t. 1. 81 Slovák, K udalostiam juhoslovanským, 26. 06. 1928. 82 Pravda, 22. 06., 17. 08. 1928. 83 Pravda, 23. 06. 1928. 84 Robotnícke Noviny, 22. 06. 1928. 85 Prim: Jurij Perov{ek, Slovenec na ~elu jugoslovanske vlade, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 332. 86 Robotnícke Noviny, Slovinský klerikál predsedom vlády v Juhoslávii, 29. 07. 1928; Zanimivo je, da tudi v nadaljnjem spremljanju krizne situacije v Jugoslaviji Robotnícke Noviny pred Koro{~evo ime nikoli ne pozabijo dopisati nazivov kot »prelat«, »pater« ali »duhovnik«, kar nosi v tem ~asopisu nujno slab{alni prizvok in je neposredno povezano z antiklerikalno politiko ~e{koslova{ke socialdemokracije. 87 Slovák, 28. 07. 1928. 88 Slovenský Denník, 02. 08. 1928. 89 Robotnícke Noviny, 03. 08. 1928; Slovák, 04. 08. 1928. 90 Slovák, 04. 08. 1928. 82 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA je kralj s postavitvijo Koro{ca na ~elo vlade napravil dobro potezo, vendar se kot ka‘e Koro{ec dr‘i programa prej{nje vlade in ne povzema korakov za razjasnitev situacije. Polemike okrog nove vlade je za nekaj ~asa uti{ala Radi}eva smrt in dogodki v zvezi z njo. Slovák in Slovenský Denník pi{eta o pokojnem vse najlep{e, manj diplomatsko ter z ostrej{imi besedami pa se na Radi}evo ‘ivljenje in delo ozrejo Robotnícke Noviny. Ozna~ijo ga kot zelo protislovno osebo, ki se je ‘e ob nastanku Jugoslavije postavila na separatisti~ne pozicije. Njegovo tragiko vidijo v tem, da si je znal pridobiti mno‘ice, ki pa jih ni znal voditi. O~itajo mu spremenljivo ravnanje, pri katerem se nikoli ni vedelo, kaj pravzaprav ho~e ter preobrat iz navdu{enega prista{a Habsbur‘anov v zagretega republikanca. Dodajajo {e, da Radi} ni znal izkoristiti svoje mo~i niti v dobro Jugoslavije niti v prid Hrvatov ter upajo, da se bo z njegovo smrtjo v Jugoslaviji in na Balkanu kon~alo »uporni{ko obdobje«.91 Krizni situaciji se slova{ki tisk posve~a tudi naprej. Robotnícke Noviny sicer {e najmanj, Slovenský Denník pa poro~a o napadih na premiera iz vseh strani in decembra napoveduje, da bo Koro{ec najbr‘ v kratkem odstopil.92 Septembra 1928 pa prvi~, ~eprav zelo previdno, Koro{ca kritizira tudi Slovák. Komentator se spra{uje, kako lahko hrva{ki katoli{ki duhov- niki obsojajo politiko rimokatoli{kega duhovnika Koro{ca. Ti mu o~itajo, da ne stori ni~ v obrambo katoli{ke cerkve pred posrbljenjem in navedejo primer iz Sente, ko se Koro{ec ni zavzel za nadaljnjo gradnjo katoli{ke cerkve, ki je srbska manj{ina v kraju ni dovolila. Pisec komentarja opozori tudi na dejstvo, da se s Koro{cem ne strinjajo niti vsi slovenski duhov- niki, za razumevanje teh razmer pa ponuja razlago, da je Koro{ec iz{el iz politi~ne {ole stare Avstrije, kjer brez stalnih kompromisov ni bilo mogo~e delati politike. »Glavna stvar pri tem je obdr‘ati se na oblasti za vsako ceno. To pa je skoraj vedno na {kodo celote, pa ~eprav morda godi osebni ne~imrnosti.«93 Slovák {e v istem mesecu predstavi slovensko in hrva{ko ~asopisje ter izpostavi priljubljenost in branost Jutra, napove pa tudi obisk takratnega ~e{koslova{kega ministra za zdravstvo, sicer enega voditeljev HSL’S in poznej{ega predsed- nika Slova{ke republike, dr. Tisa v Jugoslaviji.94 Zadnji obse‘nej{i prispevek v tem letu po- sveti Slovák polo‘aju katoli{ke cerkve v Jugoslaviji. Nov vladni predlog {olske reforme (verouk naj bi po novem u~ili posvetni u~itelji in ne duhovniki kot doslej) je izzval konflikt med SLS in radikali ter demokrati, v katerem se je Koro{ec ponovno zna{el v paradoksalni situaciji. Slovák navaja besede poslanca SLS Krem‘arja, ki je med drugim dejal, da je »polo‘aj katoli{ke cerkve sistemati~no spodkopavan« ter zahteval {kofovo kontrolo nad u~enjem verouka oz. da {olski minister imenuje le tiste u~itelje verouke, ki jih predlaga {kof. Slovák tudi zapi{e, da so radikali prepri~ani, da bo SLS popustila in raj{i ostala v vladi, zadeve pa sicer preve~ ne komentira, ~eprav je razvidno, katero stran v konfliktu podpira.95 V zadnjih dneh iztekajo~ega leta 1928 se tako v jugoslovanskih razmerah kot slova{kem tisku, ki o njih poro~a, pojavi umirjenost, ki pa se kmalu izka‘e zgolj za zati{je pred viharjem. * * * Z avtoritarnim posegom, s katerim si je obetal prekiniti vse bolj kaoti~no realnost, se je jugoslovanski kralj v za~etku januarja 1929 pojavil na naslovnicah ve~ine evropskega tiska, Jugoslavija pa je postala osrednja politi~na tema, ki je {e posebej odmevala v srednjeevrop- skem prostoru. Zato ji vsaj v prvi polovici januarja tudi celotno slova{ko ~asopisje posve~a 91 Robotnícke Noviny, 10. 08. 1928. 92 Slovenský Denník, 08. 12. 1928. 93 Slovák, 14. 09. 1928. 94 Slovák, 19. 09., 21. 09. 1928. 95 Slovák, 18. 12. 1928. 83ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) glavno pozornost. Oba glavna me{~anska ~asopisa, klerikalni Slovák in liberalni Slovenský denník sta kot vedno zelo previdna pri vrednotenju in ocenjevanju diktature ter nadaljujeta s staro usmeritvijo, za katero velja, da je treba zadeve ocenjevati politi~no previdno, po~asi in pa v okviru {ir{ega doma~ega in mednarodnega konteksta. SD »zgodovinskemu preobratu v jugoslovanski politiki« nameni skoraj vso naslovno stran. Predstavljeni so razlogi za uvedbo diktature in poudarjeno je, da kralju po tako dolgotrajni in globoki krizi ni preostalo ni~ drugega, ~e je dr‘avo hotel re{iti. Opisana je tudi nemo~ zadnje, Koro{~eve vlade, katere mandatarja sicer vzamejo v bran kot ‘rtev zla, ki se je nakopi~ilo v Jugoslaviji. Imel naj bi namre~ dobre namene, a premalo podpore celo med svojimi, zato se je zatekel k strogi uporabi zakona, ki je vodila v teptanje demokrati~nih pravic. Tudi zato se bo »Koro{~evo vlado v politi~ni zgodovini poprevratne Jugoslavije komaj kdaj lahko spo- minjalo po dobrem«. SD predstavi novo vlado, objavi celoten Aleksandrov proglas ljudstvu, dotakne pa se tudi odmevov iz Beograda in Zagreba, vklju~no z znano Ma~kovo primerjavo »razkop~anega lajbeka«96 V teku naslednjih mesecev ~asnik poro~a o prvih pojavnih oblikah diktature, na katere gleda razumevajo~e, hvali pa tudi @ivkovi}evo vlado, ki jo ozna~i kar za »vlado dela«.97 Pozdravi preimenovanje dr‘ave v Jugoslavijo (Slovenský denník si ‘e pred tem ni delal ve~jih tozadevnih problemov) ter administrativno reformo z oblikovanjem bano- vin, s ~emer so po njegovem pisanju povsod zadovoljni, pa tudi bani so »najbolj{i od najbolj- {ih«.98^edalje bolj so na njegovih straneh prisotne tudi novice, komentarji in pa obsodbe hrva{ko-usta{kih teroristi~nih akcij v Jugoslaviji, za katere je zna~ilno nekriti~no povze- manje beograjskih poro~il in pa direktno obto‘evanje novega hrva{kega voditelja Ma~ka, da je vanje vpleten oz. da celo stoji za njimi.99 Da pa SD {e naprej ostaja zvesto glasilo uradne ~e{koslova{ke politike, ki se, ~eprav z godrnjanjem, slej ko prej sprijazni z vsako oblastjo v prijateljski in zavezni{ki Jugoslaviji, pa naj bo ta {e tako nedemokrati~na, dokazuje uvodni komentar ob 11. obletnici ujedinjenja in jugoslovanskem dr‘avnem prazniku. V njem se uvodni~arju dr. Franti{ku Kala~u zapi{e, da je »…ogromne prednosti aktualne vladavine v Jugoslaviji mogo~e spoznati le v primerjavi s tem, kar je bilo prej. Nikogar ni v Jugoslaviji- pa tudi ne med njenimi prijatelji, ki bi si ‘elel nazaj razmere izpred enega leta…« Ob zago- varjanju diktature avtor zatrjuje, da zanjo ni bilo nikakr{ne ‘elje iz vrha (Aleksandra ozna~i za idealnega vladarja), prav tako pa tudi ni v skladu s srbsko demokrati~no tradicijo ter »juna{tvom in ljudskostjo« srbskega vojaka v 1. svetovni vojni. Skratka, potrjuje ‘e v za~etku postavljeno hipotezo, da je bila uvedba diktature nujna in da je tako tudi najbolj prav.100 Slovák, ~igar strani so to leto polne predvsem znane in razvpite afere Tuka,101 prav tako previdno in s precej{njo mero naklonjenosti opazuje uvedbo diktature in njene posledice. Zato najraje povzema jugoslovanski tisk, med drugim tudi Slovenca, ki je vsaj na za~etku »navdu{en« nad kraljevo odlo~itvijo in poudarja, da je Anton Koro{ec tako v o~eh jugoslo- vanskega ljudstva kot v kraljevih o~eh ~lovek, na katerega je treba staviti upe za bodo~nost.102 Na kraljevi akt posku{a Slovák gledati predvsem kot nujni ukrep, s katerim je bilo potrebno presekati gordijski vozel, predvsem kar se ti~e srbsko-hrva{kih odnosov. Sicer pa po lastnih besedah diktature ne more ne hvaliti, ne obsojati. Hvaliti ne zato, ker je diktatura nekaj proti- ljudskega, obsojati pa ne iz ‘e prej omenjenih »potrebnih« razlogov.103 Slednjemu velja dodati 96 Slovenský denník, Král’ Aleksander zasiahol; Historický obrat v juhoslovanskej politike, 08. 01. 1929. 97 Slovenský denník, 21. 02. 1929. 98 Slovenský denník, 09. 09. 1929. 99 Slovenský denník, 19. 11., 24., 28., 29. 12. 1929. 100 Slovenský denník, Juhoslovanská jednota, 01. 12. 1929. 101 Glej opombo 50. 102 Slovák, 13. 01. 1929. 103 Slovák, 17. 01. 1929. 84 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA {e ves ~as prisotne, v kasnej{em obdobju pa {e posebej izrazite simpatije slova{kih klerikal- cev do vsakr{ne avtoritarnosti, ki pa seveda ne sme biti usmerjena proti njihovim ideolo{kim postulatom. Kot ‘e re~eno, pa ima slova{ki avtonomisti~ni tisk tega leta dovolj dela z obram- bo enega svojih najvidnej{ih politikov Vojtecha Tuke. Avgustovski proces proti njemu nasploh {e dodatno aktivira ves ~e{ko(slova{ki) politi~ni spekter in njegove medijske izpostave, pri katerem pri obsodbah prednja~ijo socialdemokra- ti. Njihove Robotnícke noviny pa so neverjetno ostre tudi v odnosu do Aleksandrove diktatu- re, ki jo neprizanesljivo spremljajo ‘e od samega za~etka. ^e se da v prvih dneh ta odklonilni ton le {e be‘no zaznati, RN ‘e marca odkrito zapi{ejo, da je v kraljevini SHS podobno stanje kot v zaporu in da so posledice oz. u~inki diktature v prvih treh mesecih zgolj negativni.104 Razloge za nenavadno kriti~en odnos do jugoslovanske notranje politike, ki se nadaljuje skozi vse leto, moramo poiskati v takratni opozicijski dr‘i ^SSD. Ker stranka ni sodelovala v vladi, tudi ni bila zavezana uradni zunanji politiki ^SR, ki si je pred »demokrati~nostjo« zavezni{ke kraljevine, kot smo ‘e in {e bomo omenili, ve~idel zatiskala o~i. O tem pri~a tudi dejstvo, da se z vstopom ^SSD v vlado, decembra 1929, tudi pisanje njenega tiska prakti~no ~ez no~ spremeni ali vsaj ubla‘i. Tovrstne dnevno-politi~ne spremembe pa seveda niso vklju~evale slova{ke komuniste, katerih glasilo Pravda takoj brezkompromisno udari po diktaturi, ki je bila po njenem mnenju uvedena zato, »…da bi Jugoslavija lahko nemoteno stopila v protisovjetsko fronto, da bi bila pripravljena na ’razre{itev spora’ z Mussolinijem in da bi srbska bur`oazija lahko zatrla narodne manj{ine in proletariat«. Novi re`im in kraljeve zakone ozna~ijo za fa{isti~ne, dikta- turo pa kot absolutisti~no in generalsko, katere glavni namen je priprava in sposobnost za vojno.105 Jugoslovansko, predvsem srbsko bur`oazijo (»…kateri je, ~eprav formalna, demo- kracija predstavljala oviro za ohranitev oblasti«) obto`ujejo kot glavnega iniciatorja diktatu- re, njeno uvedbo pa uvr{~ajo tudi v {ir{i mednarodni kontekst.106 V zvezi z osnovno temo pri~ujo~ega pisanja velja opozoriti tudi na ~lanek v katerem Pravda povzema reakcije in komentarje ostalega slova{kega, pa tudi ~e{kega tiska ter bere levite me{~anskemu ~asopisju, ki se »pri najrazli~nej{ih prilo‘nostih izreka z navdu{eno odlo~itvijo za demokracijo in demokrati~ni parlamentarizem, v odlo~ilnih trenutkih za bur‘o- azijo, ko gre za utrditev njenih pozicij, pa cela demokrati~na zdru‘ba nima prav nobenih pomislekov pozdraviti vlado sile in vre~i ves demokrati~ni parlamentarizem preko palube….« V podkrepitev navaja odlomke iz »grajskega«107 in ostalega tiska, jih komentira in potencira, a resnici na ljubo se v svojem bistvu ne moti prav veliko.108 Nasploh se Pravda tega leta odlikuje po zelo dobri obve{~enosti o dogodkih v Jugoslaviji in jim tega leta posve~a tudi dale~ najve~jo pozornost v celotnem obdobju svojega izhajanja v 20. in 30. letih 20. stoletja. Glavna te‘a ~lankov je seveda usmerjena predvsem v obsodbe pregona jugoslovanskih ko- munistov (umor \akovi}a in He~imovi}a),109 redke omembe Slovencev pa so prav iz tega konteksta kot npr. o aretaciji in zaporu Du{ana Kermavnerja in delavca Plankerja.110 Podobno pisanje komunisti~nega lista se nadaljuje tudi naslednje leto, ki je ob obletnici diktature prineslo {e Zakon o za{~iti dr‘ave, kmalu pa zaradi drugih, notranjepoliti~nih tem 104 Robotnícke noviny, 03.,15., 20. 03. 1929. 105 Pravda, Absolutizmus krála – diktatúra generálov, 08.01. 1929. 106 Pravda, Fa{istická diktatúra v SHS; Diktatúra v SHS, 09. 01. 1929. 107 »Grajska skupina«– skupina vplivnih politikov iz najmo~nej{ih strank, zbrana okrog predsednika Masaryka in zunanjega ministra Bene{a, ki je pomembno oblikovala uradno pra{ko politiko ter usmerjala javno mnenje. 108 Pravda, V dojemnej jednote schvalovaný fa{izmus, 10. 01. 1929. 109 Pravda, 07. 02., 04. 05., 27. 06., 10. 08. 1929. 110 Pravda, 03. 11. 1929. 85ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) sledi {estmese~na prepoved izdajanja Pravde. Teh te‘av takrat ‘e (spet) vladne Robotnícke noviny ne poznajo, vendar pa vse do jeseni leta 1930 v njih ne najdemo dosti informacij o jugoslovanski politi~ni stvarnosti, {e tiste redke pa so v glavnem brez komentarja. Ob oblet- nici diktature pa njeno veliko in popolnoma nekriti~no hvalnico prina{a Slovenský denník. Po njegovem naj bi jugoslovanska vlada ogromno naredila in utrdila dr‘avo tako navznoter kot navzven, idejo enotne Jugoslavije pa podpirala velika ve~ina naroda. Edini, ki naj bi bili proti njej, so po besedah ~asnika »odstavljeni politiki, separatisti vseh treh plemen ter razni prevratniki«.111 V zvezi s sojenjem Vlatku Ma~ku SD reagira na pisanje svojega najve~jega konkurenta Slováka in njegovem mnenju o »srbskem gospostvu nad Hrva{ko« ter mu oporeka predvsem z dejstvom, da v aktualni vladi sedijo {tirje Hrvatje in Slovenec Koro{ec, katerim sta »dr‘ava in narod ve~ kot pa la‘i«.112 ^e je Slovák namre~ vsaj v za~etku {e pokazal dolo~eno razumevanje za jugoslovanske izredne razmere, je svoje stali{~e kaj kmalu zaostril in se postopoma izoblikoval v najvztrajnej{ega (~e seveda izvzamemo komuniste) kritika kraljeve diktature in njenih repre- sivnih unitaristi~nih metod. Glavni vzrok temu je, poleg tradicionalne simpatije do Hrvatov in Slovencev, predvsem odkrit dr‘avni pritisk na katoli{ko cerkev in njene ustanove v Jugo- slaviji, kot je bil denimo razpust Orla in podr‘avljenje ter poenotenje telovadnih organizacij v prid »naprednja{ko-brezverskega« Sokola. Kraljevo diktaturo ozna~i za fa{isti~no-prosto- zidarski kurs, katerega cilj je izni~enje in osiroma{enje katoli{kih ustanov ter kratenje pravic in interesov katoli{ke cerkve, predvsem v {olstvu, pa tudi na kulturnem, dru{tvenem in kari- tativnem polju. Opisuje nov »nacionalisti~no-fa{isti~ni {olski duh«, na katerega so s protesti ‘e reagirali jugoslovanski {kofje in kategori~no zaklju~i, da » v Jugoslaviji vlada stroga diktatura prostozidarjev, zakrita s tan~ico nacionalizma«.113 Naslednji pomembnej{i ~lanek se ukvarja predvsem z izbruhom kulturnega boja v Jugo- slaviji, s katerim je za~el jugoslovanski tisk ter poziva oz. upa, da bodo Slovenci in Hrvati v bran »prostozidarskim pritiskom« ustvarili skupno katoli{ko fronto. ̂ e ‘e ni mogo~e politi~no, pa vsaj na gospodarskem, {olskem in dru‘benem podro~ju. Pri tem jim Slovák ponuja vso podporo oz.: »Hrvati in Slovenci bodo pri obrambi svojih verskih pravic na svoji strani vedno imeli vso katoli{ko javnost Evrope, katere zanimanje za polo‘aj katolikov v Jugoslaviji je ‘e prebujeno.«114 Slovákovo pisanje o procesu proti Ma~ku oz. reakcije Slovenskega denníka nanj smo ‘e omenili, gre pa pravzaprav za objavo apela hrva{kega poslanca dr. Krnjevi}a, ki ga je le-ta podal Dru{tvu narodov. ̂ asnik tega memoranduma sicer ne komentira, sklepati pa je mogo~e, da za napisanim stoji njegovo uredni{tvo. Kar nenazadnje in po svoje tudi ni tako dale~ od resnice, {e posebej ~e upo{tevamo naslednje aprilske, majske in junijske ~lanke, ki vsi po vrsti opisujejo zlo~ine nad Hrvati in jih ostro obsojajo.115 V prvem planu so torej Hrvati, medtem ko beseda o Slovencih tega leta na straneh Slováka te~e predvsem v svetlej{em in dosti bolj prijaznem kontekstu, ki je povezan z Drugim slovanskim katoli{kim akademskim kongresom v Ljubljani. Le-ta je potekal med 23. in 27. julijem 1930, poleg gostiteljev pa so se ga udele‘ili Poljaki, Ukrajinci, Hrvati, ^ehi, Rusi in Slovaki, ki so nanj poslali {tevilno, 111 Slovenský denník, Rok novej Juhoslávije, 05. 01. 1930. 112 Slovenský denník, 24. 04. 1930. 113 Slovák, Královský fa{isticko-slobodnomurársky kurz v Juhoslávii ni~í a o‘obra~uje katolícke ustanovizne, 16. 01. 1930. 114 Slovák, Arcibiskup dr. Bauer na barikáde katol. tla~e obraTuje cirkev v Juhoslávii, 06. 02. 1930. 115 Slovák, Zúfalý horvatský protest proti násilníckemu re‘imu srbského krála, 16. 04. 1930. 86 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA kar dvanajst~lansko delegacijo. Njen ~lan Julo Stano, ki je predaval o perspektivah slovan- skega katolicizma v prihodnosti, je med drugim predlagal, da bi se iz vsake narodne organi- zacije eden ali dva ~lana posvetila {tudiju vsaj enega slovanskega jezika in da bi nadzor nad to dejavnostjo prevzel skupni sekretariat.116 Stano je v Slováku tudi podrobno poro~al o poteku kongresa v »beli Ljubljani, ki danes izgleda kot mali slovanski Babilon«,117 {e pose- bej pa velja izpostaviti zdravico, ki jo je Slovenec dr. Lovro Su{nik namenil Slovakom. V njej se je spomnil svoje udele‘be na {tudentskem sre~anju v Ru‘omberku, kjer je »…videl narod, ki se po dolgi politi~ni podrejenosti razvija v neobi~ajno hitrem tempu.« Opozoril je tudi na »zna~ajsko sorodnost Slovakov in Slovencev ter svojo zdravico kon~al z vro~o ‘eljo, da bi bodo~nost Slovakov bila ~im bolj vesela.«118 Na kongresu, ki je minil v spro{~enem in spod- budnem ozra~ju so se tudi dogovorili, da bo naslednja gostiteljica Bratislava, zgolj kot zani- mivost pa velja omeniti, da je bil na ljubljanskem kongresu med aktivnej{imi ~lani slova{ke delegacije tudi Ferdinand ur~anský, eden od bodo~ih voditeljev in ministrov HSL’S.119 Na- slednji pomembnej{i ~lanek v zvezi z jugoslovanskim katoli{tvom, septembra 1930, se ‘e vra~a v surovo politi~no realnost. V njem Slovák bralstvo opozarja na »z dneva v dan obupnej{e razmere«, v katerih se je zna{la katoli{ka cerkev v Jugoslaviji ter zaplembe cerkvenega pre- mo‘enja. Tako je spor med Hrvati in Srbi ~edalje mo~nej{i, »nemir pa je v zadnjem ~asu velik tudi med sicer zelo mirnimi Slovenci«. ^lanek postre‘e z razli~nimi primeri srbizacije in gospodarske eksploatacije in dodaja, da imajo Srbi {e danes Hrvate in Slovence za nezanes- ljiva naroda, ~eprav si take obto‘be z ni~emer niso zaslu‘ili. V prid neenakopravnosti naro- dov postre‘e med drugim z nacionalnim razmerjem jugoslovanskega generalskega kadra (v katerem je ob samih Srbih le en Hrvat, pa {e ta je zato prestopil v pravoslavje) in zatrjuje, da med vsemi Hrvati ni danes niti 2 % teh, ki bi sogla{ali z diktaturo, pa tudi med Slovenci bi se te‘ko na{el kak{en procent ve~. Edino re{itev vidi v ~im hitrej{i likvidaciji aktualnega siste- ma, uvedbi parlamentarizma in federativni ureditvi dr‘ave. »Druga~e se ne bo dalo razre{iti sre~anje dveh popolnoma razli~nih slovanskih kultur, ki bosta edino na principu svobode neko~ v bodo~nosti lahko za~eli veliko delo sinteze ju‘nih Slovanov po programu velikega Hrvata in Slovana, {kofa Strosmayerja.«120 V naslednjih ~lankih izvemo {e marsikaj o {ikaniranju katoli{kega {olstva v Jugoslaviji, cenzuri katoli{kega tiska in kulturnem boju, ki je »insceniran s strani srbskih prostozidarskih lo‘, za katerimi stoji francosko framasonstvo«, pa tudi sam @ivkovi} je »prostozidar vi{je stopnje«.121 * * * Vendarle pa najve~ja pozornost Slovencem na straneh slova{kega tiska tega leta velja drugim, {e bolj tragi~nim dogodkom, ko fa{isti~ni teror v Julijski krajini in dogodke, poveza- ne s Tr‘a{kim procesom, brez izjeme obsodi vsa (~e{ko)slova{ka politika oz. javnost, ne glede na politi~no usmeritev. Robotnícke noviny ‘e v podnaslovu prvega tozadevnega ~lanka zapi{ejo, da je »zlo~in obsojenega ta, da je ostal Slovenec«,122 v naslednjih prispevkih pa opi{ejo proces, usmrtitve 116 Peter [varal, Sodelovanje slovenskih in slova{kih {tudentov v organizaciji Pax Romana, Zgodovinski ~aso- pis, 54/3, 2000, str. 451, 452. 117 Slovák, II. kongres slovanskej akademicky vzdelanej mláde‘i v L’ubl’ani, 27. 07. 1930. 118 Prav tam. 119 Ferdinand ur~anský (1906–1974), pravnik in politik. Kot predstavnik radikalne pronacisti~ne struje znotraj HSL’S je bil nekaj ~asa tudi zunanji minister Slova{ke republike. 120 Slovák, Katolícka cirkev v Juhoslávii ozbijaná o dve miliardy majetku, 21. 09. 1930. 121 Slovák, Kultúrny boj v Juhoslávii, 21. 11. 1930. 122 Robotnícke noviny, [ovinistický proces fá{istov proti Juhoslávcom, 06. 09. 1930. 87ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) na Bazovici ter tako jugoslovanske kot ~e{koslova{ke oz. evropske proteste in ogor~enje. [e ostrej{i je Slovenský denník, ki sicer ‘e pred kulminacijo tragi~nih dogodkov obto‘uje Ita- lijane, da izzivajo konflikt z Jugoslavijo in se pri celotni zadevi brez najmanj{ega omaho- vanja brezpogojno postavi na jugoslovansko stran. Glede bli‘ajo~ega se procesa kategori~no zatrdi, da gre za gonjo brez razloga, »saj ti mladi ljudje niso mogli storiti zlo~inov, za katere so obto‘eni« in da se v Trstu pripravlja »veliki zlo~in, s katerim se ‘eli popolnoma izkorenini- ti Jugoslovane v Italiji«. SD je prepri~an, da je Rim tak{en proces potreboval in trdi da se ga sicer ne ti~ejo notranje italijanske razmere, vendar »…pa smo dol‘ni povzdigniti apel k cele- mu svetu, da bi prepre~il grozovit justi~ni umor, ki se v tej de‘eli pripravlja proti pripadnikom slovanskega plemena.« ^e pa bo kulturna Evropa mol~ala, nadaljuje ~asnik, bo to dokaz njene stra{ne slabosti pred Italijo, »kjer je streljanje, obe{anje in zapiranje ljudi na leta te‘kega zapora postalo dogodek, brez katerega ne more miniti ve~ niti en dan.«123 Ta in druga svarila o~itno niso zalegla in naslovnica SD, 09. 09. 1930 je ‘e v znamenju izvr{enega zlo~ina. Pod velikim in povednim naslovom »Barbarstvo«124 so opisani tragi~ni dogodki, ki jih spremljajo fotografije »narodnih mu~enikov« Bidovca, Maru{i~a, Valen~i~a in Milo{a in pa reakcije jugoslovanskega tiska. V naslednjih {tevilkah se Slovenský denník dotakne tudi odziva ostale evropske javnosti, s posebnim veseljem pa gleda na enotno naklonjenost stali{~ ~e{koslova{kega tiska, znotraj katerega je {e posebej izstopal slova{ki in »znova zape~atil staro prijateljstvo, ki ve‘e Jugoslovane in ^ehoslovake.«125 Ob tem velja poudariti, da SD na splo{no sicer pogosto uporabi termin jugoslovanske ‘rtve oz. teror nad Jugoslovani, vendar pa ob konkretnih primerih in imenih nikoli ne spre- gleda, da gre za Slovence, ki ‘e dolgo trpijo pod fa{izmom, tako da »~e je kateri od njih res storil kak zlo~in, je to le posledica fa{isti~ne surovosti«.126 SD tudi iz~rpno in z odobra- vanjem poro~a o protestih proti fa{isti~nem nasilju nad Slovenci, do katerih je pri{lo v Brati- slavi, pripravile pa so jih razli~ne organizacije. Na protestu, ki ga je organizirala veteranska organizacija ~e{koslova{kih legionarjev se je zbralo skoraj 5000 ljudi, ki so prepevali in zmerjali fa{izem, pred jugoslovanskim konzulatom vzklikali k zvestobi, po protestih pred s kordoni zastra‘enim italijanskim konzulatom pa so se napotili {e k francoskemu in mad‘ar- skemu. Obenem se je v Bratislavi spro‘ila tudi iniciativa za postavitev spominske table {tirim ustreljenim Slovencev, v pridobivanje sredstev pa se je vklju~il tudi Slovenský denník, ki upa, »da se na{a slova{ka javnost ne bo osramotila in bo v ~imkraj{em ~asu poslala toliko prispevkov, da bo to pietetno dejanje mogo~e ~im prej uresni~iti«.127 Tudi v naslednjih mesecih se ~asnik ukvarja s fa{isti~nim nasiljem v Julijski krajini in pi{e predvsem o ukinitvi slovenskega {olstva ter novih procesih proti Slovencem, ob deseti obletnici koro{kega plebiscita pa se spomni tudi ‘alostne usode in manj{inskih problemov Slovencev v Avstriji, »ki v @enevi toliko govori o pravicah manj{in in se prito‘uje nad Italijo, vendar se nem{ki manj{ini v Italiji godi lep{e kot slovenski v Avstriji«.128 Tudi Slovák ob{irno poro~a o poteku Tr‘a{kega procesa, obto‘nici ter o dogajanjih v Trstu nasploh. Povzema italijanski tisk, obto‘be predstavlja pod narekovaji, sam pa dogod- kov {e ne komentira, ~eprav je ~utiti simpatijo do obto‘enih.129 @e v naslednjem ~lanku, ki 123 Slovenský denník, V Itálii idú odsúdie 15 Juhoslovanov k smrti, 02. 09. 1930. 124 Slovenský denník, Barbarstvo, 09. 09. 1930. 125 Slovenský denník, 16. 09. 1930. 126 Slovenský denník, 18. 09. 1930. 127 Slovenský denník, Protest Bratislavy proti fa{istickému barbarstvu, 21. 09. 1930. 128 Slovenský denník, 01., 19. 10. 1930. 129 Slovák, Terstský politický proces proti 18. Juhoslovanom, 05. 09. 1930. 88 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA sledi obsodbi in njeni izvr{itvi, pa italijanskim oblastem ni~ ve~ ne prizana{a in med drugim zapi{e, da imena {tirih mu~encev »kli~ejo k ma{~evanju in pravi~nosti ves kulturni svet« in obto‘ujejo, »da v Italiji ‘ivi zatirana slovanska manj{ina, ki ji ne jemljejo le jezika in narod- nosti, temve~ se posega tudi po njenem ‘ivljenju«. Slovák {e dodaja, da so bili mladeni~i ustreljeni od zadaj kot najhuj{i morilci in da te »‘rtve spolitizirane justice predstavljajo seme bolj{e prihodnosti ubogih, zatiranih Slovencev.« Spra{uje se tudi, »~e je le mogo~e tako nekaz- novano obsojati ljudi na smrt in na zaporne kazni iz politi~nih razlogov, ki jim poleg tega, nota bene, ni bilo ni~ dokazano« in razsodbe v politi~nih procesih izena~i z zlo~inom.130 Pravzaprav niti ne presene~a, da je tako energi~no odklonilno in enotno pisanje vseh slova{kih dnevnikov o Tr‘a{kem procesu in fa{isti~ni represiji izzvalo protest italijanskega konzula v Bratislavi Francesca Palmierija na De‘elnem uradu. Vendar pa ta gesta ni v ni~emer spreme- nila pogleda in po~etja slova{kega tiska, ali kot je zapisal Slovák: »…Gospod konzul nas – ~isto ~love{ko – mora razumeti, da se postavljamo raje na stran mu~enikov, kot pa v vrste poveli~evalcev krutih razsodb v politi~nih procesih.«131 Odlo~na obsodba fa{isti~ne politike prihaja tudi s strani fa{istom tradicionalno nenaklonjenih, liberalnih Prudov. Zanje so fa{isti {e huj{i od predvojne avstrijske oblasti, saj na Slovane gledajo kot na ni‘jo raso, isto~asno pa obsodijo tudi Vatikan, ker ob tem samo mol~i in se ne postavi v bran slovenskim in hrva{kim katolikom, ki so bili svetemu sede‘u vedno zvesti. Ob tem ne pozabijo pohvaliti Jugoslavije, ki »pri vseh provokacijah ohranja hladnokrvnost in vodi pacifisti~no politiko.«132 *** A kot je to v navadi, se nemir in razburjenje okrog omenjenih dogodkov postopoma pole- ‘eta in ‘e v za~etku leta 1931 se odmevi iz Jugoslavije vrnejo v stare svetovnonazorske tirnice. Slovák najprej sicer korektno predstavi novega jugoslovanskega poslanika v Pragi, Slovenca dr. Alberta Kramerja, povzame njegov pogovor s predsednikom ̂ SR Masarykom133 ter ~ajanko, na katero je povabil nekatere pra{ke novinarje,134 kmalu pa se ponovno znajde na obrambni fronti slovenskega in hrva{kega katolicizma, ki v »Jugoslaviji bije hud boj s pravo- slavjem.«135 V istoimenskem ~lanku obsodi nedemokrati~ni re‘im v Jugoslaviji, ki z geslom »Ena dr‘ava, en narod, ena vera«, privilegira pravoslavje (le-to ima mimogrede po mnenju ~asnika »ve~ tujih bizantinskih prvin kot pa katolicizem romanskih«) in ga propagira kot nacionalno vero, pri ~emer pa pozablja na »dobro znano mu~eni{tvo hrva{ke in slovenske duhov{~ine v Istri«. Podobno velja za {olstvo, kjer je »v u~beniku narodne zgodovine prakti~no samo zgodovina srbskega naroda«, Hrvatom in Slovencem pa je namenjenih le par strani. Poleg tega morajo Sv. Savo ~astiti tudi katoli{ki u~enci, katoli{ki otroci se morajo ponekod udele‘evati pravoslavnega bogoslu‘ja, najhuj{e pa je sodelovanje dr‘avnih oblasti s pred leti ustanovljeno starokatoli{ko cerkvijo, kar ni ni~ drugega kot »prikrito dejanje v korist pravo- slavja«. Slovák, »ki si ‘eli dobro celi Jugoslaviji« na koncu upa, »da se bo kmalu kon~ala sedanja diktatura, ki je glavni krivec sedanjega vedno ve~jega sovra{tva med katoli{kimi Hrvati in Slovenci ter pravoslavnimi Srbi«. Zato {e toliko bolj navdu{eno pozdravi in poro~a o poteku Tretjega kongresa slovanskih katoli{kih akademikov in seniorjev, ki je v za~etku julija 1931 potekal v Bratislavi.136 Kon- 130 Slovák, Po vý~ine spolitizovanej justície v Terste, 10. 09. 1930. 131 Prav tam; Robotnícke noviny, 09. 09. 1930. 132 Prudy, XIV, 1930, {t. 7, str. 462. 133 Slovák, 01. 02. 1931. 134 Slovák, 01. 03. 1931. 135 Slovák, Krutý zápas katolicizmu s pravoslávim v Juhoslávii, 20. 02. 1931. 136 Slovák, 05., 08., 11. 07. 1931. 89ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) gresa se je ponovno udele‘ila {tevilna slovenska delegacija na ~elu z dr. Francetom Grivcem, dr. Lovro Su{nik pa je bil kot predstavnik Slovencev imenovan v predsedstvo kongresa. Najpomembnej{i na kongresu sprejeti sklep, pomemben predvsem za medsebojno slovansko sodelovanje, je bil sklep o ustanovitvi stalne komisije za izmenjavo slovanskih katoli{kih {tudentov med slovanskimi univerzami s sede‘em v Bratislavi, ki je na relaciji Bratislava – Ljubljana kmalu rodil tudi prve rezultate.137 Seveda je bilo za udele‘ence kongresa tudi sicer dobro poskrbljeno, na izletu po slova{kih krajih pa so se ponovno ustavili tudi v Ru‘ombe- rku, kjer jih je pri~akal Hlinka in se »poljubil z dr. Grivcem«.138 Istega meseca se Slovák dotakne spo{tljivega odnosa Slovencev do pokojnega jugoslo- vanskega kralja Petra I. Osvoboditelja, ki se je najo~itneje izkazal v postavitvi temeljnega kamna za njegov spomenik. Ob~uduje radodarnost Slovencev, ki so »v teh te‘kih ~asih« zbrali ve~ kot pol milijona din, od ~esar bo polovica {la za spomenik, polovica pa bo porab- ljena v dobrodelne namene.139 V naslednjih ~lankih tega leta govori {e o jugoslovanski (in znotraj nje slovenski) emigraciji, o pre‘ivljanju po~itnic malih Kara|or|evi}ev in o jesen- skih politi~nih spremembah, povezanih z oktroirano ustavo in kasnej{imi volitvami.140 Popolnoma v druga~nem tonu od Slováka jugoslovansko in slovensko stvarnost poleti 1931 tolma~i Slovenský denník. Posebno pozornost si zaslu‘i ~lanek »Pred spremembo re‘ima v Jugoslaviji?«, ki {pekulira o mo‘nostih vrnitve v parlamentarizem in opisuje razmere in priljubljenost kralja ter re‘ima v posameznih delih Jugoslavije. Prav presenetljivo in diame- tralno nasprotno od Slovákovega je naslednje razmi{ljanje o slovenskem odnosu do re‘ima, kateremu da je slovenska de‘ela (ob stari Srbiji) od vseh v Jugoslaviji najbolj naklonjena: »Najbolj varen pa je sedanji re‘im v Sloveniji, ki mu je popolnoma vdana. Morda bi kdo rekel, da je za Slovence, ki so bili navajeni obse‘nih svobo{~in in so izmed Jugoslovanov najrazvitej{i ter kulturno najvi{je stoje~i, to malce nenavadno. To je mogo~e razlo‘iti s tem, da so se Slovenci v ~asu avstro-ogrske monarhije morali leta mo~no in vztrajno boriti in se upirati germanskemu pritisku, kakor tudi, da danes, ko vidijo kako stra{na usoda je doletela njihove brate v Italiji, pozdravljajo vsak re‘im, ki se jih trudi zavarovati. Skrb za prihodnost je Slovence primorala, da so se popolnoma postavili na stran sedanjega re‘ima, ki je, pa naj re~e kdo kar ho~e, izvlekel de‘elo v najkriti~nej{em trenutku iz velikih te‘av in se po vsaki strani trudil zavarovati dr‘avo in njeno prebivalstvo.«141 V podobnem duhu in hvalospevu re‘ima se pisanje Slovenskega denníka tudi nadaljuje. Predvsem ob deseti obletnici Aleksandrove vladavine, ko jugoslovanskega monarha zasipajo s komplimenti tipa »odlo~nost«, »duhapolnost«, »hrabrost«, »velika ljubezen do ljudstva« ipd.142 Slovenský denník tudi najaktivneje izmed vseh slova{kih dnevnikov spremlja politi~ne spremembe ter pripravo, izvedbo in rezultate jugoslovanskih volitev,143 zadnje pomembnej{e novice tega leta pa so spet namenjene pregonu in novemu procesu proti Slovencem v Italiji. ^asnik se boji nadaljevanja bazovi{ke tragedije in ponovno kategori~no obsodi fa{isti~en na~in sojenja in fa{isti~ne metode nasploh.144 137 [varal, n. d., str. 452. 138 Slovák, 14. 07. 1931. 139 Slovák, Úcta Slovincov ku královi Petrovi I. Osloboditel’ovi, 31. 07. 1931. 140 Slovák, 14., 15., 20., 28. 10., 04. 09., 23. 10., 03. 11. 1931. 141 Slovenský denník, Pred zmenou re‘imu v Juhoslávii, 01. 08. 1931. 142 Slovenský denník, 15. 08. 1931. 143 Slovenský denník, 04., 13. 09., 03. 10., 10. 11. 1931. 144 Slovenský denník, 39 Slovincov pred fa{istickým súdom, 05. 12. 1931; Fa{isti plnia väzenia Slovanmi, 08. 12. 1931. 90 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA Socialdemokratske Robotnícke noviny namenjajo Jugoslaviji v zgodnjih tridesetih letih razmeroma malo prostora, Slovencem pa skorajda ni~. V kolikor o kraljevini ‘e pi{ejo, gre predvsem za kraj{e novice iz notranjepoliti~nega dogajanja, v ospredju pa ostajata nere{eni hrva{ki problem ter seveda diktatura. Slednje praviloma ne istovetijo s kraljem Aleksan- drom, o katerem bomo v ~asopisu le te‘ko prebrali ‘al besedo, temve~ z generalom @ivkovi}em, ki ga redno napadajo, njegovemu re‘imu pa zaradi nedemokrati~nosti novembrskih volitev in terorja, ki jih je spremljal, celo oporekajo kredibilnost. Ko pa @ivkovi} aprila 1932 zapu{~a premiersko mesto, RN zapi{ejo, da je bila pod njim »v Jugoslaviji svoboda tak{na, kot jo je razumel @ivkovi}, mnogokrat {e manj{a od tiste v kasarnah…«145 [e bolj neprizanesljiv do generala ostaja Slovák, ki pa se upravi~eno boji, da tudi njegova zamenjava na ~elu vlade ne bo prinesla bistvenih sprememb.146 Junija 1932 se tako ~asopis ponovno iz~rpno posveti diktatorskim pritiskom nad narodi, {e posebej »trpljenju katoli{kih Slovencev«. Slovák pi{e, da je v Jugoslaviji itak umetnost vladati in zadovoljiti vse tri narode, za kar pa ni ustrezna nobena druga oblika razen demokrati~ne. Opozarja na slavno preteklost Srbov, ki so se ravno s svojo demokrati~nostjo in samoupravo osvobodili izpod Turkov in ustvarili tako idealno demokracijo, brez kakr{negakoli birokratizma, kot je bila (edino) Srbija. A danes, nadaljuje Slovák, je temu druga~e in Srbi, ki so v vojni res najve~ pretrpeli, zato {e nimajo pravice do lastnega favoriziranja. Poleg tega je beograjski centralizem zahteval velike ‘rtve od Hrvatov in Slovencev, {e posebej ogor~enje vzbujajo~a je denimo statistika dr‘avnih uradnikov glede na narodnost. Glede Slovencev pa slede~e: »… Katoli{ka Slovenija Beogradu pla~uje krvavi davek. Ampak dolgo ve~ ga pla~evati, ne le da ne more in no~e, ampak tudi ne prenese. Korist od diktature imajo nasprotniki nekdanje dobro organizirane in mo~ne Slovenske ljudske stranke, ki je s svojo politiko in marljivim delom edina privedla Slovence do visoke razvitosti, v kakr{ni se nahajajo. Samoumevno je, da se ti zavistne‘i na vse mogo~e na~ine trudijo paralizirati dober glas ljudske politike, kar je Beograd izkoristil tako, da jih je obdaril z mastnimi koriti in jim v roke izro~il Slovenijo. Pogosti izbruhi nezadovoljstva po slovenskih centrih dokazujejo, kako priljubljeno je to novo vodstvo, {e posebej, ker je dobro znano, kako hladnokrvni so Slovenci v podobnih zadevah in da je demonstracija njihovo zadnje oro‘je.«147 Kak{en mesec pred tem se Slovák spomni 60. obletnice vodilnega slovenskega politika tega obdobja dr. Antona Koro{ca, ve~krat poudari njegov duhovni{ki stan in mu nameni obilo laskavih komplimentov. Predstavi biografijo in politi~no pot ter dejavnost »ene najsposobnej{ih in najmarkantnej{ih politi~nih osebnosti, ki jo spo{tujejo tudi politi~ni na- sprotniki« in poudarja njegove zasluge za narod in dr‘avo. Predvsem prepre~itev dr‘avljan- ske vojne, ki je pretila po streljanju v skup{~ini l. 1928 in pa prizadevanja za zbli‘anje kato- likov in pravoslavcev. Po mnenju Slováka »Koro{ec s svojim politi~nim in dr‘avni{kim po- menom presega meje svoje rodne zemlje. Ni le slovenski domoljub in politik, temve~ pripada vsej Jugoslaviji, za zdru‘itev katere je veliko storil. Njegov pomen je svetoven.« 148 Naslednji ~lanek, ki se posve~a izklju~no Slovencem, najdemo na straneh Slováka konec avgusta, ko je podrobno predstavljen potek praznovanja 70. obletnice prvega slovenskega koncerta v Mariboru, »s katerim se je za~el narodni preporod Maribora in okolice«,149 septem- bra pa beseda ponovno te~e o Kongresu slovanske katoli{ke inteligence, ki je tokrat potekal v Zagrebu. Tega meseca lahko v ~asopisu najdemo precej zanimivo poro~ilo iz Ljubljane oz. 145 Robotnícke noviny, 06. 04. 1932. 146 Slovák, 09. 01., 06. 04. 1932. 147 Slovák, Pred zmenou vládneho kurzu v Juhoslávii, 12. 06. 1932. 148 Slovák, Dr. Anton Koro{ec 60-ro~ný, 11. 05. 1932. 149 Slovák, Ako oslavojú Slovinci za~iatky svojho prebudenia, 25. 08. 1932. 91ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) bolje re~eno predstavitev glavnega slovenskega mesta in njegovega utripa. Dokaj literarno zasnovan opis se sicer bolj kot aktualnim politi~nim razmeram posve~a ‘ivljenju v Ljubljani, slovenski zgodovini in kulturi ter primerjavi s Slovaki, a vendarle se jih njegov avtor F. A. Gul’a v naslednjem odstavku vendarle dotakne: »…Slovenska kulturna samozadostnost v dana{njem te‘kem narodnem politi~nem polo‘aju z nekak{no samoumevnostjo v ospredje postavlja lastnosti, ki Slovenijo danes varujejo pred obupovanjem in ji nedvomno zagotovijo zaslu‘eno zmago. To so: zavednost narodne inteligence, ob~udovanja vredna politi~na disci- plina, odlo~ni in bojeviti katolicizem, ‘rtvovanje in kon~no smela, odlo~na ju‘noslovanska kri…«150 Razlog temu, da je tega leta Slovák {e posebej nenaklonjen jugoslovanskemu re‘imu, za katerega ne najde prakti~no nobene pozitivne besede, se skriva tudi v problemih slova{kega manj{inskega {olstva v Ba~kem Petrovcu v Vojvodini.151 Slednje {e posebej izkoristi ob obisku delegacije jugoslovanskih generalov v ^SR, kar izzove polemiko s Slovenským denníkom, ki generale prijateljsko pozdravlja in jih vzame v obrambo, ~e{ da »nimajo ni~ s tem, kar se dogaja v Petrovcu«152 Toleranca slednjega do jugoslovanskega re‘ima se kot obi~ajno nadaljuje, ob ~emer celo za zamenjanega in splo{no osovra‘enega @ivkovi}a zapi{e, da ni bil diktator v pravem smislu besede in se je le trudil »izpolniti od kralja zaupane naloge«, da je bilo v njem precej dobre volje, kar pa ni veljalo za desetine ministrov v njegovih vladah.153 Prav tako ~asnik ne deli Slovakovega mnenja glede narodnega nezadovoljstva v Jugosla- viji in junija 1932 precej stavi na novo vlado, ki naj bi bila izrecno jugoslovanska. Jugoslo- vanska ideja, tako Slovenský denník, je kljub oviram pognala korenine tako pri Srbih kot Hrvatih, »da o Slovencih sploh ne govorimo«, in na ta temelj se ho~e opreti tudi nova vlada, pri ~emer pa mora nujno eliminirati ljudi, ki se no~ejo odpovedati ni~emer plemenskemu. »^e so lahko bili v muzej spravljeni dragoceni, s krvjo prepojeni prapori srbskih polkov in zamenjani z jugoslovanskimi, potem kon~no lahko gredo tudi ljudje, ki v srcu nikoli niso bili in ne bodo Jugoslovani. Zato, da ne bi ovirali velikega dela, ki mora biti dokon~ano, ~e ho~e de‘ela biti zavarovana.« Slovenský denník upe polaga predvsem na mo‘nega bodo~ega man- datarja dr. Kramerja, »ki nima le dovolj okusa, ampak tudi delovne mo~i.« ^e bi mu uspelo utrditi jugoslovansko idejo in pomiriti narode, bi bilo po mnenju ~asnika »njegovo ime na veke vekov zapisano v zgodovini Jugoslavije«.154 Dr. Albert Kramer predsednik vlade ni postal, se ga pa Slovenský denník ob njegovi 50. letnici vseeno spomni s fotografijo in kratkim prijateljskim zapisom,155 ~esar je bil na za~etku leta dele‘en tudi Jo‘e Ple~nik ob svoji 60. letnici.156 Na podoben na~in kot Slovenský denník spremljajo dogodke v Jugoslaviji tudi Prúdy, ki nenazadnje izhajajo iz podobnega svetovnonazorskega okolja. Njihov sodelavec iz Jugosla- vije Andrej Vrbacký v pregledu dogodkov po 6. 1. 1929 bolj na{teva in predstavlja kot ko- mentira dogajanja v dr‘avi. V uvodu sicer zapi{e, da je »ljudstvo, sito odve~nih prepirov, nov re‘im sprejelo z veseljem«, opravi~i in pohvali dolo~ene Aleksandrove ukrepe, vendar pa ob 150 Slovák, Bela L’ubl’ana…, 08. 09. 1932. 151 Tam si je skoraj 100.000 glava slova{ka manj{ina sama (ob denarni pomo~i ^SR) zgradila gimnazijo, aktual- ni jugoslovanski re‘im pa je nameraval omejiti njen obseg oz. pose~i v nekatere ‘e dose‘ene in uveljavljene {olske pravice Slovakov. 152Slovák, 29. 06., 04. 08., 1932; Slovenský denník, 05. 07., 06. 08. 1932. 153 Slovenský denník, Po @ivkovi~ovom odchode, 06. 04. 1932. 154 Slovenský denník, Dr. Kramer budúcim min. predsedom Juhoslávie?, 25. 06. 1932. 155 Slovenský denník, 06. 10. 1932. 156 Slovenský denník, 24. 01. 1932. 92 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA koncu izrazi tudi ‘eljo, da bo sedaj (po @ivkovi}evem odstopu, op. T.K.) nastopilo novo obdobje, ki se bo po~asi vrnilo k normalnemu, demokrati~nemu in parlamentarnemu re‘imu.157 Pa~ pa v tem obdobju Prúdy vestno spremljajo konference, sre~anja in ostale dogodke pove- zane z Malo Antanto, kakor tudi vse druge, predvsem kulturne in znanstvene povezave ter gospodarsko sodelovanje med ^SR in Jugoslavijo. Nedvomno za Slovence najpomembnej{i dogodek tega leta, Ljubljanske (Koro{~eve) punktacije Slovenske ljudske stranke so poskrbele, da so se slovenske razmere zna{le na straneh slova{kega tiska ‘e na samem za~etku leta 1933. Reakcije na slovenski avtonomisti~ni program si v njem sledijo po pri~akovanjih oz. v skladu z ‘e znanimi simpatijami in skoraj navdu{enjem slova{kih klerikalcev ter zadr‘ano- stjo in odporom slova{kega liberalnega tabora. Slednji, ki ga reprezentira Slovenský denník, se v zvezi s punktacijami oglasi prvi. Po njegovem pisanju se »vodja klerikalnih Slovencev« zavzema »za razbitje sedanje Jugoslavije«, zaradi ~esar je razburjena cela Slovenija. Punkta- cije ~asnik tudi na kratko predstavi, Koro{ca ozna~i kot eno glavnih opor biv{ega @ivkovi}evega re‘ima, obsodbe dejanja s strani »vseh slovenskih krogov« pa povezuje predvsem s strahom pred italijanskimi apetiti po zasu‘njenju Slovencev, ki bi jih kakr{nakoli sprememba dr‘av- nopravnega polo‘aja Slovenije le {e pove~ala. In zato »nekateri ljubljanski ~asopisi ta najnovej{i politi~ni nastop vodje klerikalnih Slovencev imenujejo celo izdaja domovine.«158 Tak{nega mnenja seveda ne deli Slovák, kar je mogo~e razbrati ‘e iz velikega naslova (»Slovenska deklaracija«), {e bolj pa iz dveh podnaslovov, ki mu sledita (»Pregon slovenske inteligence« ter »Samoumevne in trezne zahteve Slovencev«). Slovák za~enja z ugotovitvijo, da »bi~ beograjske diktature« ~edalje bolj ~uti eden najmanj{ih, a najkulturnej{ih narodov – Slovenci. V opisovanju njegove neprijazne usode poudari, da je »ta simpati~ni narod, po svoji usodi pa tudi imenu (imenuje se slovenski narod, jezik, Slovenka) nam najbli‘ji slovan- ski narod, po svetovni vojni ostal ‘alostno razbit med {tiri dr‘ave. Od pribli‘no dveh milijo- nov Slovencev jih v Jugoslaviji ‘ivi nekaj ve~ od milijona…« Ostanek, pi{e Slovák, je izpo- stavljen terorju italijanskega fa{izma ter avstrijskemu in mad‘arskemu fa{izmu in odnarodo- vanju, tako da je poleg Lu‘i{kih Srbov njihov polo‘aj najhuj{i, pa ~eprav spadajo med naji- zobra‘enej{e slovanske narode. Vendar pa tudi v Jugoslaviji njihov polo‘aj ni zavidanja vre- den, saj je preganjana vsakr{na akcija, ki nosi pe~at slovenstva. Zaradi neudele‘be na »{kan- daloznih« volitvah oblast preganja slovensko inteligenco, tako da so bili najbolj{i slovenski profesorji, »dobri strokovnjaki in dobri jugoslovanski patrioti, ki pa zavra~ajo pansrbsko diktaturo« upokojeni ali pa preme{~eni na bolgarske meje. »Kdor vsaj malo pozna razmere na bolgarskih mejah si lahko predstavlja, kaj pomeni za zahodnoevropsko izobra‘enega Slo- venca ‘iveti med tistimi divjaki.« Zato nekateri niso poslu{ali beograjskega diktata in so raje ostali doma, ~eprav v bedi in brez pla~e. Slovák {e dodaja, da »imajo Slovenci in Slovaki skupno lastnost – so potrpe‘ljivi in prena{ajo krivice, dokler se posoda ne napolni«, da pa je danes tudi Slovencem nasilja in nepravi~nosti dovolj. Zato je Koro{ec 1. januarja izdal slovensko deklaracijo, o kateri se je na Slova{kem ‘e dosti pisalo, ampak ve~inoma »skrivljeno, kot da bi Koro{ec hotel z njo raz- bijati jugoslovansko dr‘avo«. Slovák se pohvali, da mu je uspelo dobiti original deklara- cije,159 ki jo v slova{kem prevodu tudi objavi ter jo ozna~i kot »samoumevne zahteve zaved- nega in za svoje ‘ivljenje zaskrbljenega naroda«. Zanj so zahteve izra‘ene zmerno in z zgo- 157 Prúdy, XVI, 1932, {t. 5, str 268–273. 158 Slovenský denník, Koro{ec v jednej fronte s chorvátskymi federalistmi, 12. 01. 1933. 159 O~itno se prav v pridobivanju oz. pri~akovanju originala skriva razlog za razmeroma pozno Slovákovo poro~anje o punktacijah, saj se je uredni{tvo kot ka‘e hotelo najprej na lastne o~i prepri~ati o napisanem. (op. TK.) 93ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) dovinsko slovensko treznostjo, zato se {e toliko bolj ~udi nekaterim slova{kim ~asopisom, »da so mogli tako nekriti~no natisniti nekatere napade svojih beograjskih dopisnikov«. Svoj udarni proslovenski prispevek pa Slovák zaklju~i z naslednjimi mislimi: »Mi Slovaki lahko le z radostjo pozdravljamo gibanje Slovencev, kajti v njem vidimo pojav prepri~anega pogu- ma in zavednosti tega slovanskega naroda, ki si zaslu‘i na{e najve~je spo{tovanje; v tem pa vidimo tudi u~vrstitev ene od slovanskih dr‘av, katere mo~ nam veliko pomeni. Brezglava diktatorska politika Beograda jo lahko privede tja, kjer je mi no~emo videti.«160 @e ~ez tri dni se Slovák ponovno oglasi s prispevkom o gonji proti inteligenci ter zakon- skih poskusih odprave avtonomije Zagreb{ke in Ljubljanske univerze. Na{teva temeljne dik- tatorske posebnosti novega zakona in pravi, da bodo spet najbolj prizadeti Slovenci, »saj naj bi bila v Ljubljani ukinjena Medicinska fakulteta, kot tudi vse tehni~ne fakultete, namesto katerih bi se po potrebi ustanovile visoke tehni{ke {ole.« Slovenci se seveda ‘ilavo borijo proti tej »pansrbski gospodovalnosti«, saj se zavedajo, kaj pomeni narodu odvzeti njegovo najvi{jo kulturno ustanovo. Ogro‘eni so profesorji, {tu- dentje in cel narod, kajti ljubljanska univerza je bila vedno najslab{e dotirana, pa so jo kljub temu marljivi slovenski profesorji, vodeni z idealizmom in zavedanjem o pomenu in mo~i dobre univerze za narod, izgradili tako, da jim jo lahko zavida ne le Beograd, ampak tudi katerokoli drugo mesto in narod. Ko podpore ni dajal minister, jo je dajal narod, ~e je le mogel. Poleg tega, nadaljuje Slovák, so katedre ljubljanske univerze zasedene z ljudmi, kate- rim so bile ponujene katedre v Pragi, Berlinu in drugje in to {e ob lep{ih finan~nih pogojih. »Njih pa ni premamila ne slava, ne denar. Ostali so doma- izgrajevat svoj narod.« In v tak{ne ljudi ter njihovo delo, se zgra‘a ~asnik, se danes posega z drakonskimi zakoni. V nadaljevanju Slovák podaja {tevilke, ki pri~ajo o prikraj{anosti Slovencev pri finan~ni pomo~i tudi ostalim znanstvenim institucijam. Tako denimo oddelek za arhitekturo na Ljubljanski univerzi, »ki ga vodi svetovno znani Jo‘e Ple~nik« dobiva letno dotacijo od ministrstva v vi{ini 1500 din, kar zna{a pribli‘no 700 ~e{koslova{kih kron. »^e pomislimo, da je Beograjska univerza med najbogatej{imi v Evropi, ob tem pa dobiva {e neprimerno vi{je subvencije kot ljubljanska ali zagreb{ka, lahko uganemo kam meri beograjska politika: k balkanizaciji evropsko omikanih Hrvatov in Slovencev.« Svojo podporo Slovencem Slovák tudi tokrat {e posebej poudari na koncu ~lanka: »^e se beograjska gospoda ~udi, da se jim upirajo tudi ‘e Slovenci, se mi temu ne ~udimo. Nasprot- no, izra‘amo jim svoje simpatije in ‘elimo, da bi vzdr‘ali. Vsa kulturna Evropa je z vami, mi Slovani pa v prvi vrsti!«161 Aretacija in internacija dr. Koro{ca konec januarja 1933 je dodatno prilila olje na ogenj Slovákovega pisanja, ki zaradi nasilja proti inteligenci in katoli{ki cerkvi v Sloveniji pri~akuje izbruh ljudstva, ki se vse ostreje postavlja proti diktaturi. Slovák podarja, da je mo‘na le re{itev, kot jo vidijo hrva{ki in slovenski opozicijski vodje. Torej v federaciji, oz. da Slove- nija in Hrva{ka dobita avtonomijo na federalni osnovi. Dodaja tudi, da »nih~e z zdravim razumom ne more verjeti izmi{ljotinam slug diktature, ki Ma~ka, Koro{ca in ostale obto‘ujejo, da so v slu‘bi mad‘arske iredente ali Mussolinija…«, saj imajo prav ti mo‘je najve~je zaslu- ge za jugoslovansko dr‘avo. Kaj takega lahko trdijo, je neusmiljen Slovák, samo ljudje, ki so za »mizerni gro{» pripravljeni slu‘iti tej najumazanej{i diktaturi, tako kot so jutri sposobni slu‘iti tem, ki jih danes zmerjajo. ^asnik tudi podrobno opi{e Koro{~evo internacijo in sla- bost, ki ga je privedla v zagreb{ki sanatorij, kjer sta se z nad{kofom dr. Bauerjem zaradi 160 Slovák, Slovinská deklarácia, 25. 01. 1933. 161 Slovák, Pokra~uje sa v balkanizácii europsky vzdelaných Horvatov a Slovincov, 28. 01. 1933. 94 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA ‘andarske prisotnosti pogovarjala kar latinsko, ter poudari, da skupaj z dr. Koro{cem danes ~utita cela Slovenija in Hrva{ka. Pomembno se mu zdi tudi to, da z njim ne simpatizira le ljudstvo, ampak {e posebej {tudentje in akademiki.162 Slovák je v naslednjih dneh ogor~en {e nad Trumbi}evo aretacijo ter {ikaniranjem ‘e omenjenega zagreb{kega nad{kofa dr. Antona Bauerja,163 posebno pozornost pa posveti tudi reakcijam slovenskega tiska na punktacije ter predvsem Jutro, ki jih najbolj napada, obsodi, da slepi slovensko javnost. Proteste, ki jih na straneh Jutra objavljajo razne sokolske enote, kulturne in sindikalne organizacije ter odbori JRKD ozna~i za delo »malo{tevilne klike slovenskih Jugoslovanov pod vodstvom dr. Kramer- ja«, kateremu je Beograd dal polno mo~, da bi iz »kulturne Slovenije naredil gluho provinco srbske dr‘ave«. Ti ljudje so zato iz strahu za svojo oblast razglasili punktacije za veleizdajo, Kramer pa je dan za dnem v Jutru pozival k obra~unu z izdajalci. Zato v Jugoslaviji nobena ‘iva du{a, ~e no~e biti zaprta, ne sme javno niti ~rhniti, da sogla{a z »veleizdajalskimi« punk- tacijami. @upani ki po{iljajo proteste niso nikakr{ni predstavniki ljudstva (le-ti so bili za- menjani), vodstvo Sokola je imenovala vlada, zato njihovi protesti niso izraz volje ve~ine ~lanstva, protesti odborov JRKD pa so navadno metanje peska v o~i, saj je to edina dovoljena stranka. Skratka, po prepri~anju Slováka ti protesti ne izhajajo iz ljudstva oz.: »Slovenska deklaracija je izraz ogromne ve~ine slovenske inteligence in preprostega ljudstva, ki danes ne sme javno izra‘ati svoje volje. Danes mora narod trpeti, da ga prodaja par sebi~nih poli- tikov- me{etarjev.«164 Za tovrstno Slovákovo pisanje (med drugim je 19. 02. predstavil tudi Pribi~evi}evo knji- go Diktatura kralja Aleksandra) se je o~itno razvedelo tudi v Jugoslaviji, kar je povzro~ilo, da ~asopis ni ve~ prihajal do svojih naro~nikov v vrstah slova{ke manj{ine v Vojvodini.165 Te in podobne zadeve pa dr‘e uredni{tva o~itno niso omajale in strani ~asnika so marca in aprila 1933 polne poro~il iz Jugoslavije in Slovenije, v katerih si sledijo obto‘be na ra~un diktature in njenih eksponentov. Kar nekaj v tej vrsti ~lankov se ukvarja predvsem s protikatoli{ko gonjo in povzema polemiko med {kofom Srebrni~em na eni, ter ministrom dr. Kramerjem in Sokoli na drugi strani. Medtem ko se katoli{ka stran prito‘uje in dokazuje, da je preganjana, je Kramer na shodu v Beltincih izjavil, da nudi jugoslovanska dr‘ava katoli{ki ideji »toliko varnosti in svobode kot nih~e drug«. Slovák obsodi ~asopise na ^e{koslova{kem, ki Sokol veli~ajo kot branilca ~lovekovih pravic in hvalijo diktaturo, nekateri krogi pa so tako zaslepljeni s sovra{tvom do katoli{tva, »da vidijo pravico tam, kjer je samo nasilje in je~a, medtem ko bojevnike za svobodo ozna~ujejo za izdajalce«. Pri tem, poudarja Slovák, pozabljajo, da so katoliki v Jugoslaviji najve~ja obrambna trdnjava prave demokracije, ozna~evanje opozicijskih vodij za izdajalce pa je rav- no voda na mlin zunanjih sovra‘nikov. Pri tem Slovák hitro potegne paralelo z razmerami na ^e{koslova{kem, kjer se »zaslu‘ni in marljivi borci za avtonomijo ozna~ujejo za protidr‘av- ne izdajalce«, v resnici pa je »vsaka krivica, vsaka nepravi~nost, zakrivljena s strani centralisti~ne Prage proti Slova{ki, najbolj{i pomo~nik revizionistov in sovra‘nikov repub- like.«166 Kmalu se na straneh Slováka najdejo tudi ostri napadi na prostozidarstvo, ki naj bi v Jugoslaviji delovalo proti katolicizmu »z roko v roki s pravoslavjem«, pri ~emer naj bi tako kralj kot nekateri ministri bili znani framasoni. To framasonstvo se po mnenju Slováka 162 Slovák, V Juhoslávii ka‘dý deT sa o~akáva výbuch, 02. 02. 1933. 163 Slovák, 07. 02. 1933. 164 Slovák, Oslepovanie verejnosti protestmi proti slovinskej deklarácii, 09. 02. 1933. 165 Slovák, 26. 02. 1933. 166 Slovák, Diktatura v Juhoslávii dokon~ava, 09. 03. 1933. 95ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) navezuje na »ekscese srbskih kulturtregerov«, pri ~emer je njegov cilj ustvariti »enotno dr‘avo enotnega jugoslovanskega naroda, ki bo imel eno narodno du{o, eno kulturno sredi{~e in enotno narodno kulturo«.167 Na podoben na~in Slovák nadaljuje z obsodbami Sokola, ki ga srbski diktatorski re‘im uporablja kot eno svojih »glavnih orodij protikatoli{ke in protinarodne politike«. Tako so predvsem v Sloveniji dijaki in u~itelji prisiljeni vstopiti v sokolske vrste, nasploh pa v de‘eli kjer se polnijo je~e, vladata cenzura in {pijona‘a tajnih slu‘b.168 Ob tovrstnih kritikah so, s procesom proti Ma~ku {e dodatno zaostrene, razmere v Jugoslaviji izzvale tudi obsodbe nekaterih uglednih slova{kih politikov, kot npr. senatorja HSLS dr. Jozefa Budaya,169 poleti pa padejo Srbi v dodatno nemilost zaradi »neprimernega« odnosa do slova{ke manj{ine oz. afere okrog izbora »miss totice« v Beogradu.170 Na kak{en na~in je novice o punktacijah slova{ki javnosti posredoval Slovenský denník smo zgoraj ‘e omenili, pa tudi ob Koro{~evi aretaciji komentator ubere podobno strategijo, v kateri se sicer distancira od dr‘avnega terorja, vendar pa tudi Koro{ca {e zdale~ ne vzame v obrambo. Pa~ pa mu o~ita, da je »iz najve~jega prista{a sedanjega re‘ima in njegovega po- membnega predstavnika v kratkem ~asu postal zaveznik tistih, ki si prizadevajo Jugoslavijo razbiti na nekaj ‘ivljenja nezmo‘nih dr‘avic.«171 @e v naslednjem ~lanku se ~asnik povsem odkrito postavi na stran aktualne jugoslovanske oblasti. V njem namre~ ponovno na veliko citira dr. Kramerja oz. njegove napade in obsodbe Koro{ca. V isti {tevilki ~asopisa je objav- ljena tudi Koro{~eva fotografija z izjavo ministra Puclja o tem, »da se v celi Sloveniji ne bi na{lo niti sto Slovencev, ki bi se hoteli odtrgati od Jugoslavije«.172 V zvezi s pastirskim pismom jugoslovanskih {kofov in posredno z njim tudi Slovákovih obto‘b na ra~un Sokola, se Slovenský denník postavi v bran »tej organizaciji, ki stoji visoko nad strankami in slu‘i samo interesom domovine« in poudarja njene zasluge za enotno Jugo- slavijo.173 V naslednjih tednih in mesecih se liberalni dnevnik razpi{e o usta{kih pripravah vstaje na Hrva{kem, za katerimi stoji Italija in o procesu proti Ma~ku, medtem ko dva pomembnej{a ~lanka, ki se dotikata Slovencev, tokrat izstopata iz vsakdanje politi~ne kono- tacije. Prvi opisuje obisk trboveljskih {olarjev v Bratislavi in njihov navdu{eni sprejem,174 drugi pa govori o predavanju Ljudevita Pivka, ki ga je le-ta pripravil v okviru jugoslovanskih dni v Bratislavi.175 Ob notranjepoliti~nih razmerah Slovenský denník {e naprej spremlja tudi nasilje nad Slovenci v Italiji,176 zadnje ~lanke v tem letu, ki se dotikajo Jugoslavije, pa na- menja 15. obletnici nastanka kraljevine ter 45. rojstnemu dnevu njenega monarha, pri ~emer kot po navadi ne var~uje s superlativi na njegov ra~un. Kot da bi v zraku ‘e plavala slutnja, da se bodo besede hvale kontroverznega jugoslovan- skega diktatorja v manj kot letu dni iz napitnic preselile v nekrologe. Tragi~na Aleksandrova smrt je namre~ nedvomno najodmevnej{i, z Jugoslavijo povezan dogodek v letu 1934, ki je razburil vso svetovno javnost, na straneh ~e{koslova{kega tiska pa izzval iskreno ogor~enje 167 Slovák, Polo‘enie katolicizmu v Juhoslávii, 26. 03. 1933. 168 Slovák, Boj vol’nomi{lienkárov s katolíkmi v Juhoslávii!, 23. 04. 1933. 169 Slovák, 28. 04. 1933. 170 V Beogradu naj bi potekal »sramoten« izbor za Miss slova{kih slu‘kinj, pri ~emer so Srbi in srbski ~asopisi za Slovake uporabljali posmehljiv mad‘arski vzdevek »tot«. Slovák, 27. 07. 1933. 171 Slovenský denník, Museli u‘ i Koro{ca internovat, 31. 01. 1933. 172 Slovenský denník, Min. dr. Kramer o slovinských punktáciach, 01. 02. 1933. 173 Slovenský denník, Pravda o Sokole v Juhoslávii, 02. 02. 1933. 174 Slovenský denník, Trboveljski slav~ek v Bratislave, 17. 05. 1933. 175 Pivko je predaval o carzanski akciji, dodatne simpatije Slovakov pa si je pridobil z izjavo, da njegov ded izhaja iz Tren~ina in da v njegovih ‘ilah {e te~e slova{ka kri. Slovenský denník, 05., 12. 11. 1933. 176 Slovenský denník, 05. 09. 1933. 96 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA in ob‘alovanje. Prav vsi ~asniki, ne glede na njihovo politi~no provenienco, so nad atentatom v Marseillu zgro‘eni. Tako Slovenský denník, ki atentatu nameni prakti~no celo {tevilko zapi{e, da »…ne moremo ubla‘iti bole~ine Jugoslavije in Francije. Za to nimamo mo~i. Lahko jima le zagotovimo, da skupaj z njima ~utimo ogromno izgubo, ki je doletela njiju, enako pa tudi nas. Imeni Aleksandra in Barthoua bosta ostali z zlatimi ~rkami zapisani v na{ih srcih, saj do njiju ~utimo hvale‘nost, ki je naravna in nepozabna.«177 Opis ‘ivljenjske in politi~ne poti kot tudi karakternih in telesnih lastnosti pokojnega jugoslovanskega kralja prehaja na straneh Slovenskega denníka takoreko~ v hagiografijo, pri ~emer je o svojih spominih na Kara|or|evi}a spregovoril tudi v Bratislavi ‘ive~i in delujo~i slovenski slikar Ivan @abota.178 Podobno velja v naslednjih dneh, ko je podrobno opisan ‘ivljenjepis »kme~kega kralja – junaka«. Slovenský denník gre v maniri »o mrtvih vse najlep{e« celo tako dale~, da zapi{e kako »bo zgodovina pravi~no sodila in ocenila vsa dejanja kralja Aleksandra. Med monarhi na{ega stoletja najdemo komaj kak{nega podobnega formata…«.179 ^asnik spremlja tudi vrnitev kraljevega trupla v domovino, {e posebej pozorno pa z naslednjimi besedami opi{e zadnji poklon iz konfinacije izpu{~enega dr. Antona Koro{ca: »H krsti se je postavil tudi biv{i ministrski predsednik dr. Koro{ec…Dolgo je jokal pred kraljevo krsto, nato pa zbranim dejal: ´ V trenutkih, ko vsa Jugoslavija objokuje velikega kralja mora biti vse ostalo pozab- ljeno. @iveti in delati moramo za Jugoslavijo.´«180 Po kraljevem pogrebu se Slovenský denník ukvarja predvsem z vpra{anjem o nadaljnji ureditvi in poti Jugoslavije, budno pa spremlja tudi pregon kraljevih morilcev oz. njihovih botrov, pri ~emer Mad‘arski in Italiji prizana{a {e manj kot pred Marseillom. @e pred atentatom pa izredno vestno in kriti~no spremljajo usta{ko emigrantsko dejav- nost, povezano z mad‘arsko revizionisti~no politiko tudi socialdemokratske Robotnícke no- viny.181 Podobno velja tudi v obdobju po Aleksandrovi smrti, ko se tovrstni pozornosti pri- dru‘ijo {e upi v postopno demokratizacijo kraljevine. Ni~ manj ogor~enosti od svojih liberalno-levi~arskih konkurentov nad teroristi~no akcijo ne poka‘e niti Slovák, ki se v prvi polovici leta sicer {e aktivno posve~a jugoslovanskim razmeram pod diktaturo. S posebnimi simpatijami ob njegovi 40. obletnici predstavi zgodo- vino, delo in pomen slovenskega katoli{kega akademskega dru{tva Danica,182 drugi pomembnej{i ~lanek pa govori o problemih ljubljanske univerze in prizadevanjih za njeno vsaj pribli‘no dostojno pre‘ivetje in delovanje.183 A kot re~eno, streli v Marseillu vse ostale dogodke v Jugoslaviji (pa tudi drugje) za nekaj ~asa potisnejo na stran. Ob novicah o poteku, ‘rtvah in povzro~iteljih tragi~nega dogodka, ki zapolnijo naslovnico ter skoraj celotno naslednjo stran ~asopisa, se poro~anje in komentarji Slováka prakti~no ne razlikujejo od ostalega tiska, izpostaviti pa velja uvodni odstavek, ki se tovrstnega politi~no motiviranega nasilja loteva z malce {ir{ega oz. bolj poglobljenega mo- ralno-civilizacijskega aspekta: »…Ogor~eno zavra~amo – kot vsi – tudi ta poslednji umor. 177 Slovenský denník, 11. 10. 1934. 178 Ivan @abota je leta 1926 na Bledu portretiral kralja Aleksandra in njegovo soprogo kraljico Marijo. @abotovo spo{tovanje do jugoslovanskega monarha se je po tem dogodku {e pove~alo, zato ga je atentat v Marseillu mo~no prizadel. V Slovenskem denníku ga je opisal kot ~loveka »manj{e, suhe postave in globokih krasnih o~i na izrazitem obrazu, ki je iz‘areval inteligenco in silno voljo...« Prav tam; prim: Tone Kregar, Ivan @abota – Slovenec in Slovak, umetnik in bohem, Zgodovinski ~asopis, 52/4, 1998, str. 541–551. 179 Slovenský denník, Alexander sedliacky král’ – hrdina, 12. 10. 1934. 180 Slovenský denník, Mrtvý král’ doma, 16. 10. 1934. 181 Robotnícke noviny, 02. 02., 22. 03., 25. 05. 1934. 182 Slovák, Najstar{i slovinský kat. Akad. Spolok »Danica« jubiluje, 27. 05. 1934. 183 Slovák, Slovinskí akademici bojujú za svoju univerzitu, 31. 05. 1934. 97ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Umor ni re{itev, ni izhod iz bede in kaosa, umor ni pot do bolj{ega ‘ivljenja ljudi in narodov. Umor je zmeraj bil in bo zlo~in. In to vsak umor. @ivljenje kralja ali podlo‘nika, otroka ali starca, ministra ali bera~a je enako sveta stvar. Umori ostanejo zlo~ini tudi takrat, ko jih narekujejo politi~ne strasti, ko jih narekuje ma{~evanje, pa tudi takrat, ko jih narekujejo kakr{nikoli vi{ji interesi dolo~enih skupin ali re‘imov«.184 Tudi v naslednjih dneh ne manjka novic o pripravah na monarhov pogreb, komentarji o Aleksandrovem ‘ivljenju in delu ter jugoslovanski stvarnosti pa so, ~eprav spo{tljivi in dokaj previdni, dosti bolj realni od tistih v SD. Slovák napoveduje {e bolj komplicirane razmere v Jugoslaviji, kot so bile pred umorom, ~eprav upa da bo pri{lo do politi~nega miru in da bo dose‘en cilj »sre~nih narodov v mo~ni Jugoslaviji« Velike upe pri tem polaga na opozicijske politike, ki so ponovno na prostosti in ponujajo sodelovanje, ter poro~a o Koro{~evem slovesu od pokojnega kralja. ^eprav, tako Slovák, ni potrebno posebej poudarjati, da je bila izpustitev Koro{ca in drugih opozicijskih vodij predvsem takti~na poteza.185 ^asnik podrobno opi{e pogrebno slovesnost,186 v nasled- njih dneh pa se poro~anje o Jugoslaviji vrne v, recimo temu, normalne poro~evalske okvire. *** Posledi~no s postopno normalizacijo in »demokratizacijo« po Aleksandrovi smrti, ki jo slova{ki tisk brez izjeme pozdravlja, razmere v Jugoslaviji na naslovnicah nadomestijo druge velike doma~e in mednarodne teme. Vendar pa tudi v drugi polovici 30. let oz. v zadnjih letih obstoja ^SR poro~il o jugoslovanskih in znotraj njih slovenskih razmerah ne manjka. Interes vzbujajo predvsem pomembnej{i politi~ni dogodki kot npr. volitve, nasploh pa Slovencem {e naprej najve~ prostora namenja katoli{ki Slovák. Ta sicer dosti ve~jo pozornost posve~a Ma~ku in Hrvatom, s katerimi se v drugi polovici 30. let slova{ki avtonomisti o~itno la‘je poistove- tijo kot s klerikalnim slovenskim vodstvom oz. njegovo avtonomisti~no nena~elnostjo.187 Tradicionalna naklonjenost do slovenskega naroda se zato preseli bolj na podro~je kulture. Podobno velja tudi za slova{ki tisk liberalne in socialdemokratske politi~ne orientacije, {e bolj pa za slova{ki kulturno in literarno ~asopisje. Zato ne presene~a, da v drugi polovici tridesetih let prav na njegovih straneh najdemo nekatere najiz~rpnej{e in najzanimivej{e pri- spevke o Slovencih ter slovensko-slova{kih primerjavah. To {e posebej velja za mese~nik Elán,188 ki je ‘e septembra 1934 objavil pogovor z Josipom Vidmarjem, pozneje pa je v njem slova{ko-slovenske vzporednice aktualiziral predvsem Viktor Smolej.189 184 Slovák, Celý svet vzru{ený nad vra‘dou v Marseille, 11. 10. 1934. 185 Slovák, Rozlú~ka s král’om, 18. 10. 1934. 186 Slovák, Král’ovský pohreb v Belehrade, 19. 10. 1934. 187 Avgusta 1937 objavi Slovák velik intervju z dr. Vladkom Ma~kom in ‘e v uvodu poudari, da je bil Ma~kov o~e slovenski gradbeni in‘enir v dr‘avni slu‘bi, ki se je do smrti ~util Slovenca. Novinar dr. Karol Klinovský je Ma~ka med drugim povpra{al o njegovem pogledu na Koro{~evo vladno politiko. Hrva{ki voditelj mu je odvrnil, da ga Koro{ec ne zanima kot minister, temve~ kot vodilni slovenski politik, kateremu zameri, da je vedno bil na strani Srbov proti Hrvatom. Slovák, 03. 08. 1937. 188 Revija, ki je od 1930 do 1939 izhajala v Pragi, od 1939 do 1947 pa (z vmesno prekinitvijo med junijem 1944 in januarjem 1946) v Bratislavi, je pod uredni{tvom pesnika Jana Smréka zdru‘evala {irok krog najbolj{ih slova{kih literatov, ne glede na njihovo politi~no, versko ali generacijsko pripadnost. Elán ni bil omejen zgolj na literaturo, ampak se je posve~al tudi ostalim umetni{kim zvrstem (gledali{~u, slikarstvu...) ter {ir{im kulturnim vpra{anjem in problemom. Slova{ki javnosti je prina{al dosti informacij o ~e{kem kulturnem ‘ivljenju, zavzemal se je za {ir{o slovansko povezavo ter spremljal evropske literarne tokove. Tudi v ~asu Slova{ke republike je ostal na pred vojno utrjenih liberalnih pozicijah s sicer dobro zakrito, a kljub temu prepoznavno protifa{isti~no tendenco. Visoka inte- lektualna raven, pestrost in zanimivost ~ez vse obdobje izhajanja ga uvr{~ajo v sam vrh takratne slova{ke periodike. Djiny ~eskoslovenské ‘urnalistiky, III. díl, ^eský a slovenský tisk v letech 1918–1944, NovinaY, Praha 1988, str. 252, 253; Kregar, Slova{ko literarno ~asopisje…, str. 35–43. 189 Viktor Smolej (1910–1992), publicist, lit. zgodovinar, izdajatelj, kritik, prevajalec in leksikograf. Po diplomi na ljubljanski Univerzi se je v letih 1933/34 izpopolnjeval v {tudiju slova{kega jezika na univerzi v Bratislavi. Tam 98 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA se je seznanil s slova{ko literaturo ter njenimi ustvarjalci. Svoje ‘ivljenje je posvetil spoznavanju in sodelovanju Slovencev in Slovakov. Iz slova{~ine je za~el prevajati ‘e v 30. letih, po vojni pa je bil lektor in predavatelj slova{kega jezika na univerzi v Ljubljani. Izdelal je tudi (doslej edini) slovensko-slova{ki slovar. Ve~ o Smolejevem ‘ivljenju in delu v: Andrej Rozman, Viktor Smolej – osemdesetletnik, Slavisti~na revija, 40/1992, {t. 1, str. 3–4; prim. tudi Smolejevo bibliografijo v isti {tevilki. 190 Po razglasitvi avtonomije je HSL’S v »nezanesljiva« uredni{tva imenovala svoje vladne komisarje, neke vrste cenzorje, kar je bil zgolj prvi korak do nameravane ukinitve ~asopisja, ki se ni ume{~alo v njen neposredni svetovno-nazorski in ideolo{ki kontekst. @e do konca leta 1938 se je {tevilo periodik skoraj prepolovilo, saj je prenehalo izhajati skoraj dvesto naslovov. Med njimi 18. novembra, v svojem 35. letniku, tudi socialdemokratske Robotnícke noviny. Agrarniki, ki so se novembra priklju~ili HSL’S – Stranki slova{ke narodne enotnosti, so svoj tisk obdr‘ali le malce dlje. @e ves ~as mo~no nadzorovanemu mu je uspelo izhajati le do konca leta 1938, ko je bila ve~ina agrarni{kega tiska vklju~no s Slovenským denníkom ukinjenega. Iz obdobja 1. ^SR je tako ostal le {e Slovák kot uradno glasilo HSL’S oziroma nove avtonomne oblasti (po marcu 1939 pa samostojne Slova{ke republike), ki je svoj radikalni antikomunizem, antisemitizem in profa{izem le {e okrepil. 191 Ve~ o tem v: Tone Kregar, Slovensko-slova{ki kulturni stiki (1918–1941), Magistrsko delo, str. 162–182. Vpra{anje narodne samobitnosti ter politi~nega in kulturnega polo‘aja znotraj ve~na- cionalne skupnosti namre~ tudi v drugi polovici tridesetih let ostaja glavna to~ka na slova{kem politi~nem dnevnem redu in se do Münchenskega sporazuma le {e stopnjuje. Vsakr{na izku{nja naroda v podobnem polo‘aju, in Slovenci so to gotovo bili, ostaja ves ~as zelo dobrodo{la in aktualna kulturno-politi~na tema. Interes zanjo zato ne usahne niti z oktobra 1938 dose‘eno slova{ko avtonomijo, kateri sledi prehod v enostrankarski avtoritarni politi~ni re‘im oz. po- stopni konec pluralnosti slova{kega tiska,190 ter marca naslednjega leta razgla{eno »samo- stojnostjo« Slova{ke.191 S u m m a r y Slovak Political Newspapers from the Period between the First and the Second World Wars on Slovenes Tone Kregar The end of the First World War and the disintegration of the Hapsburg monarchy in 1918 brough about complex changes on the political map of Europe. The appearance of new countries, that of the Czecho-Slovak Republic and the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes, or Yugoslavia, denoted a new period of national and political development for Slovaks and for Slovenes. In view of their negative past experience while still a part of the Austria-Hungary, both nations were filled with considerable hope and expectations; yet these, according to the opinion of many Slovenes and Slovaks, had never quite materialized due to the unsolved national issues as well as complex political situations in both multi-national states. Despite the differences which had originated in the past and were mostly due to different political situations and political strategies in both countries, the two nations shared a number of similar and comparable characteristics. In the period between WWI and II these were so similar that they drew attention of a number of political newspapers from that time. This article focuses on the manner Slove- nes were perceived and reported on in Slovakian political newspapers from the 1920s and the first half of the 1930s. Slovakian politics was then influenced by strong Catholic, autonomistic, agrarian/liberal, and communist parties, and by social democrats. All had different ideologies and outlooks on life and also on the question of national autonomy, be it at home or, in view of similar circumstances, in Yugo- slavia. Analyzed are opinions and views of different Slovakian political parties as perceived through the eyes of the daily newspapers that advocated them: Slovenský Denník, which was the gazette of the Slovakian part of Czechoslovakian agrarian workers, Slovák, the daily newspaper of Hlinka’s catholi- cally and autonomistically oriented Slovakian People’s Party (HSLS), Robotnícke Noviny of Slovakian social democrats, and the communist Pravda, or Pravda Chudoby. 99ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) The articles published in these newspapers reflect the manner in which their editorial boards moni- tored and evaluated the events taking place in Slovenia: their opinions of the country and its residents; if, and to what degree, they were familiar with events in Slovenia; and how strong was their interest in cooperation with Slovenia. During the period of the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes Slo- vakian readers were more or less regularly informed of the political, cultural, and social circumstances in Slovenia. It is interesting that despite its small size, especially in comparison with other, considera- bly larger, Yugoslav nations Slovenia was so often mentioned or reported on. It is true that the differen- tiation between the situation in Yugoslavia and in Slovenia, the evaluation of the Slovene political situation, the national question and the problems connected with them, and above all the tone of wri- ting, all reflect different political views of the authors of these articles and of different political parties they advocated. Irrespective of this, the majority of articles express considerable affinity and admira- tion for, and even idealization of, Slovenes and their culture. Emphasized are mutual characteristics of both countries: their small size, their similar histories, and their unkind past. Some authors, especially those in favor of autonomy, compared political situations in Slovakia and in Slovenia and wrote about their mutual wish to attain cultural and political autonomy within their countries. It is therefore under- standable that the articles in Slovák, the catholically-oriented daily, were the most frequent and faithful- ly and regularly reported on the current political situation in Slovenia, especially on the 1920s election, or on the period of king Alexander’s dictatorship. Other newspapers, although in the light of their different political orientations more reserved toward the question of national rights, praised Slovene scientific achievements, cultural events, social life, the proverbial Slovene industry, perseverance, and patience. Slovenes were often referred to as models for the citizens of Slovakia. The growing coopera- tion between the two nations was wholeheartedly encouraged and praised. It is therefore not possible to attribute the reasons for this attitude solely to the official friendship and alliance between Czechoslo- vakia and Yugoslavia, but rather to the mutual feelings of cultural similarity and to comparatively simi- lar »historical destinies« of both small Central European Slavic nations. 100 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgo- dovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodo- vino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji obja- vljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta. Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah. 101ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 101–110 @arko Lazarevi} Slovenski nacionalni interes v gospodarstvu do druge svetovne vojne @e uvodoma je potrebno izpostaviti, da se z odpiranjem teme o slovenskem nacionalnem interesu v gospodarstvu podajamo na spolzek teren, kjer nam lahko hitro spodrsne. Pomi- sleki, ki mi narekujejo za~etno previdnost, izvirajo iz nedore~enosti samega podro~ja, o ka- terem nameravam govoriti. Gre namre~ za opredelitev pojma nacionalnega interesa. Na najbolj splo{ni ravni je definicija jasna. Gotovo je nesporno, da je visoko tehnolo{ko razvito, u~inkovito in donosno gospodarstvo v slovenskem nacionalnem interesu, kar je predpogoj kakovostno enakih vsakdanjih ‘ivljenjskih razmer. Tako zadevo opredeljujemo v dana{njem ~asu. A tudi preteklost ni stregla z druga~nimi opredelitvami. Besede so bile resda razli~ne, a po sporo~ilu enake. Na za~etku 20. stoletja so tako zapisali: »Sredi {uma, vika in krika strastnih dnevnih politi~nih bojev in razprtij ne smemo nikdar pozabiti, da narodno gospodarsko ‘ivljenje sledi svojim lastnim zakonom, neodvisno od politi~nih programov in da smo na ~vrstem razvoju in napredku na{ega narodnega gospodarstva interesovani enako vsi, brez razlike strank, da je torej tukaj to~ka, kjer moramo v lastnem interesu vsi slo‘no sodelovati, vsi stanovi in vsi posamezniki, v skupni blagor ljudstva in posameznika«.1 To je ve~ kot o~itno izhodi{~na podlaga dru‘benega konsenza, kjer se je zaradi velike posplo{itve, brez te‘av mogo~e poenotiti. Proti tako opredeljenemu nacionalnemu interesu, ki neposredno ne ogro‘a nikogar, ni imel in nima ugovora noben dru‘beni subjekt, ne glede na dojemanje sveta in dogajanja v njem. Pravo vpra{anje, to je to~ka razlo~evanja, pa nastopi tisti trenutek, ko v ospredje postavimo dilemo, kako do tega priti? In kot je v ‘ivljenju v navadi se zaradi mno‘ice poti za~nejo te‘ave. Te‘ave se za~nejo tudi zato, ker so na poti do cilja {tevilne podrobnosti, ki terjajo nenehno opredeljevanje oziroma presojo poti do kon~nega cilja. Zato znajo biti interpretacije nacionalnega interesa, pa ~eprav izhajajo iz enakih empiri~no ugotovljenih razmer, v svojih zaklju~kih dale~ narazen, ~e ‘e ne povsem nasprotne. Razlog ti~i v razli~nih izhodi{~ih, ki generirajo razli~ne odgovore na dru‘beno in gospodarsko stvar- nost. Razli~na izhodi{~a pa so bila pogojena tudi z nazorsko razlikujo~imi se pogledi, z nasprotujo~imi si ekonomskimi in socialnimi interesi, z nasprotujo~imi si videnji vsakokrat- ne stvarnosti in predstavami o preteklosti in prihodnosti. Vse to potiska problematiko nacio- nalnega interesa v domeno politike, na podro~je prepletanja interesov razli~nih elit, tako politi~nih, gospodarskih, kulturni{kih... Dileme so torej prisotne ‘e na samem za~etku, v celoti se razgrnejo s tem, ko sku{amo opredeliti, kaj stoji za nacionalnim, zlasti v okolju narodnostno me{anega prebivalstva. V konkretnih situacijah je to zelo pomembno. Ali so zadeve res tako enostavne, da je ‘e sama pripadnost slovenskemu narodu porok uresni~itve slovenskega nacionalnega interesa? Kam {teti ekonomsko aktivnost tistega dela prebivalstva, ki se ni uvr{~al med Slovence? Kaj je torej pomembnej{e, pripadnost narodu ali geografskemu okolju, ki ga opredeljujemo kot slovensko etni~no ozemlje? Kako namre~ presojati posamezne odlo~itve, kako prepoznati 1 Narodni gospodar {t. 1/1900. 102 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE oziroma razlo~evati posamezne interese od splo{nih, ki naj bi ustrezali nacionalnemu intere- su? Je nacionalni interes skupek parcialnih interesov ali gre za neko vrednoto, na katero vsi prisegajo? Kako razmejiti konkretni podjetni{ki interes v razmerju do splo{no dru‘benega/ nacionalnega interesa? Kateri ima ve~jo legitimnost, zlasti ko pride do konflikta podjetni{kih in nacionalnih interesov, ~e jih uspemo kot take opredeliti? Kateremu dati prednost? Kako ravnati ob dejstvu, da je problematika nacionalnega gospodarskega interesa v bli‘nji sose{~ini in tudi oddaljenej{i tujini praviloma sprejeta kot ekonomski nacionalizem? Je to v sloven- skem nacionalnem interesu? Ali morda ni? Vsi ti vpra{aji, pri ~emer bi na~elno razpravljanje o razli~nih vidikih nacionalnega intere- sa lahko raztegnili v nedogled, so mi{ljeni le kot opozorilo, kot opomin, da je odprtih vpra{anj, pomislekov, ugovorov in negotovosti oziroma nedoslednosti ogromno. Povrhu vsega pa histori~na izku{nja pri~a, da enozna~nega odgovora na problematiko nacionalnega interesa ni. Resda je ‘e od nekdaj znan izrek, da je zgodovina u~iteljica ‘ivljenja, vendar je na drugi strani tudi res, da nam Clio kakor anti~na Pitija v presojo ponuja bolj ali manj dvoumne odgovore. Sprijazniti se moramo, da enostavnih odgovorov na zapletena vpra{anja pa~ ni mogo~e najti. *** V zgodovinski perspektivi se je tematika nacionalnega interesa kazala na razli~ne na~ine, vsaka doba je prina{ala svoje poudarke, ki so bili odvisni od splo{nih socialnih, politi~nih in gospodarskih razmer. Za obravnavano dobo, to je dobo enega stoletja, pribli‘no od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne, je potrebno ‘e uvodoma poudariti praviloma prevladujo~i kriterij nacionalnega/slovenskega kot osnovno to~ko opredelitve. Slovensko lastni{tvo gospo- darskih subjektov je bil cilj in kriterij »narodnega interesa«. Nobena doba pa ni enozna~na, zato bom opozoril tudi na izjeme in na odstopanja oziroma ob~asna protislovja. V drugi polovici 19. stoletja je na Slovenskem potekal proces slovenske emancipacije, iz kulturne je samodejno prera{~ala v politi~no. Sestavni oziroma hkratni del tega procesa je bila tudi gospodarska emancipacija. Mislim na izgradnjo lastnih gospodarskih struktur in ustanov. Zaradi narodnostno me{ane strukture slovenskega ozemlja se je slovenska emanci- pacija oblikovala kot odgovor na politi~ne in gospodarske te‘nje drugih narodov. V pre- te‘nem delu Slovenije nasproti Nemcem, na obrobju slovenskega prostora proti Italijanom in Mad‘arom. Kaj kmalu je postalo jasno, da je lahko tudi gospodarski element pomemben vzvod v politi~nem boju. Kmalu so se pojavile besede in pozivi, ki so pozivali k nacionalni/ politi~ni diferenciaciji tudi na gospodarskem podro~ju v imenu ob~e koristnih ciljev politi~ne okrepitve slovenskega naroda. Gre za pojav, ki bi ga danes mirno imenovali nacionalni interes. Leta 1875 med Slovenci postane nacionalno povsem izpri~an kriterij razlo~evanja tudi na gospodarskem polju. Ljubljanskim narodno zavednim slovenskim ‘enam polo‘ijo v usta slede~e besede: »Ali ni lep{e trgovati, ~e ostanemo med sabo?« Ta slogan je bil samo lep{e izra‘ena slovenska ina~ica, v avstrijskih razmerah pogosto uporabljanega klica »Svoji k svojim«. Slovenci naj bi poslovali samo s Slovenci, Nemci pa kakor ‘elijo. Ekonomski pri- tisk naj bi prisilil nasprotno stran k upo{tevanju slovenskih gospodarskih, kulturni{kih in politi~nih interesov. Osrednji slovenski ~asopis tega ~asa, to je Slovenski narod, je bil ve~ kot jasen: »Za~enja se tiha agitacija, katera na{im slovenskim ljudem govori: kupuj vse, ~esar treba{ in kar more{ pri slovenskem narodnem trgovcu. V {tacuno nem{kutarjevo, v delavnico ponem~enega in tistega, ki z nem{kutarji vle~e, voli in vpije -– pa ne hodi. Svoji k svojim«.2 2 Slovenski narod, 22. 4. 1875. O nem{kih trgovcih in obrtnikih. Citirano po Dragan Mati}: Nemci v Ljubljani, 1861–1918, Ljubljana, 2002, str. 130–131. 103ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Ti pozivi so bili povsem v duhu ~asa, bojkoti so bili legitimno sredstvo v politi~nem boju. Enak princip presoje sveta skozi le~o nacionalnega so uporabljali tudi drugi. Slovenci pri tem niso bili nobena izjema, prej zamudniki. Slovensko-nem{ki gospodarski bojkoti so bili aktualni vse do konca monarhije, ~eprav vsi niso pustili otipljivih posledic. Nemci Slovencem niso ostajali dol‘ni, kar dokazuje zaupna bro{ura s konca 19. stoletja, v kateri so na{teti ljubljanski trgovci in obrtniki zanesljivo zapisani nem{tvu.3 V teh sporih je {lo predvsem za prerazpo- rejanje trgovinske mar‘e, saj je glede na gospodarsko strukturo slovenskega prostora, povsem stvarna domneva, da so eni in drugi imeli iste dobavitelje, ponavadi izven slovenskega prostora. Sicer pa je medsebojne gospodarske bojkote te‘ko presojati. Ne samo zato, ker ne pozna- mo njihovega dejanskega obsega in trajanja, temve~ ker posledi~no tudi ne poznamo njiho- vega stvarnega u~inka. Pa to pravzaprav sploh ni pomembno, bojkoti so svoj namen dosegli. Nedvomno so imeli pomembno posledico v vsakdanjem ‘ivljenju. Sirene nacionalnih klicev so z bojkoti, kot orodjem, mo~no prispevale k jasni homogenizaciji na obeh bregovih, k jasnemu nacionalnemu opredeljevanju mnogih omahljivcev. Opozoriti pa tudi velja, da so bili gospodarski bojkoti v vsakdanjem ‘ivljenju dosledno te‘ko izvedljivi. Breme, ki so si ga nalo‘ili na ple~a, je bilo te‘ko. @ivljenje, v katerem vsakodnevna, takoreko~ samoumevna dejanja postanejo prvovrstno politi~no dejanje, akt nacionalne opredelitve, ni mogo~e opisati kot prijetno in znosno. Ko se po ~asovni lestvici premaknemo navzgor, naletimo {e na en znamenit bojkot, ki je potekal po znanih septembrskih dogodkih v letu 1908. V izjemno zaostrenih politi~nih raz- merah so se slovenski politiki odlo~ili za postopno uni~evanje Kranjske hranilnice, najstarej{ega denarnega zavoda v slovenskih krajih. Z neresni~nimi govoricami o poslovnih nepravilnostih in posledi~no prete~i nelikvidnosti so spodbudili mno‘i~no dvigovanje prihrankov. Naval vlagateljev, ki nemudoma terjajo svoje vloge, je lahko ‘ivljenjsko nevaren za vsako denarno ustanovo, kajti obi~ajne likvidnostne gotovinske rezerve so vedno omejene in ne zado{~ajo za mno‘i~na takoj{nja popla~ila vlagateljev. V takem primeru se banka ali hranilnica sorazmerno hitro znajde v precepu. Terjatev nikakor ne more tako hitro izterjevati, da bi lahko zadovoljevala svoje upnike, kar vlagatelji/imetniki hranilnih vlog so. In ravno to je bil adut, na katerega so stavili slovenski politiki. Kranjsko hranilnico je slovenska stran silno ~rtila, o~itali so ji neprikrito uvr{~anje na nem{ko stran. Bila je simbolni steber nem{ke politi~ne in gospodarske mo~i na Kranjskem. Kranjski hranilnici ni bilo v pomo~ niti dejstvo, da so uradne dr‘avne nadzorne institucije pregledale njeno poslovanje in da niso na{le stvarnih razlogov, ki bi opravi~evali strah dela prebivalstva za svoje vloge. Nadzorniki so javnosti sporo~ili, da je bila hranilnica glede na strukturo in ro~nost nalo‘b sposobna vzdr‘ati tudi dalj ~asa trajajo~e odpovedovanje vlog. Napoved se je izkazala za docela pravilno. ^eprav so se hranilne vloge zni‘ale za dobro petino, Kranjska hranilnica ni omagala, prizadejana pa ji bila velika, sicer v denarju te‘ko merljiva, {koda.4 Bojkot Kranjske hranilnice je bil mogo~, ker so Slovenci v preteklih desetletjih izgradili svoj lo~en ban~ni sistem, ki je vklju~eval kreditne zadruge, hranilnice in ban~ne delni{ke dru‘be. In ravno popolna slovenskost, vodstev in poslovanja v denarnih zavodih, je bilo kri- terij narodne koristnosti/nacionalnega interesa. V nasprotnem je bila institucija uvr{~ena na drugi politi~ni/nacionalni breg in kot smo videli v primeru Kranjske hranilnice tudi sankcio- nirana. Dejstvo je, da je bila finan~na sfera povsem lo~ena na slovenski in nem{ki, ki sta obstajala eden mimo drugega. Tako dosledna lo~itev je bila mogo~a le na finan~nem podro~ju, 3 Slovenska kronika 19. stoletja, 1861–1883. Nova revija, Ljubljana, 2003, str. 279–280. 4 Mati}, nav. delo, str. 345–354. 104 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE v proizvodnih dejavnostih si take lo~itve trga oziroma odjemalcev nikakor niso mogli privo{~iti. Dosledno lo~evanje nem{ke in slovenske sfere je bilo bolj aktualno na narodnostno me{anih obmo~jih, primer tega so bila {tajerska mesta. Vzemimo za primer Celje kot tipi~en in nazoren primer, kjer so bili nem{ko-slovenski nacionalni boji zelo srditi. V tako majhnem mestu sta si dolgo stali nasproti Mestna hranilni- ca, trdno v nem{kih rokah, in slovenska Celjska posojilnica. Prva je bila regulativna hranilni- ca, torej pod politi~nim patronatom ob~inske uprave, druga je bila kreditna zadruga, povsem neodvisna od oblastnih struktur. Resda je bila posojilnica mlaj{a, vendar se je finan~no hitro krepila. Ker je bila zadruga, ni mogla opravljati dolo~enih poslov, ki so bile izrecno pridr‘ane regulativnim hranilnicam. Ker so uradniki v mestni hranilnici dosledno odklanjali kakr{nokoli poslovanje v slovenskem jeziku, so, ko je bila mera polna, slovenski veljaki enostavno skle- nili ustanoviti svojo hranilnico. Tako so ‘upani celjskih okoli{kih ob~in, ki jih dru‘ilo prise- ganje slovenstvu kot politi~ni opredelitvi, leta 1889 enostavno ustanovili Ju‘no{tajersko hra- nilnico. Njen sede‘ so postavili v celjski narodni dom. Opazovanje rasti finan~ne mo~i nas pripelje do ugotovitve, da sta bila oba sektorja pribli‘no enako mo~na. @e ob prelomu stoletja so se slovenski denarni zavodi glede obra~anja vsot denarja ‘e izena~ili z mestno hranilnico, pa ~eprav so pri~eli z delom na za~etku osemdesetih let 19. stoletja, skorajda dvajset let kasneje kot mestna hranilnica.5 Celjski primer ni bil osamljen. Ker slovensko narodno gibanje najve~krat ni moglo uveljavljati svojih te‘enj v obstoje~ih hranilnicah, ki so se zlasti na [tajerskem zapovrstjo uvr{~ale v Slovencem nasprotno stran, so za~eli ustanavljati svoje institucije. Pri tem ni bilo izklju~no vodilo samo politi~no/narodni interes temve~, kar je potrebno posebno poudariti, tudi stvarna gospodarska potreba. Ponudba kapitala je bila majhna, obrestne mere temu pri- merne, pokritost prebivalstva nizka. Slovenci so se tedaj oprijeli kreditnega zadru‘ni{tva. Odgovor na vpra{anje, zakaj ravno zadru‘ni{tva, je bil enostaven. Pri registraciji kreditnih zadrug je bil vpliv dr‘ave minimalen, pobuda je bila povsem svobodna. ^e je pobuda ustre- zala zakonskim merilom, je registrsko sodi{~e to vzelo na znanje in zadruga je lahko za~ela poslovati. Poleg tega ne smemo dajati vnemar dejstva, da so bili zagonski stro{ki in potrebno finan~no zaledje ravno pri kreditnih zadrugah izjemno nizki. Povsem druga~e je bilo pri ob~inskih hranilnicah ali ban~nih delni{kih dru‘bah. Pri prvih je bilo nujno potrebno imeti ustrezno politi~no ve~ino v ob~inskih odborih, za ban~ne delni{ke dru‘be pa je bilo potrebno pridobiti dovoljenje finan~nega ministrstva. Vsekakor bistveno te‘ja pot, ki jo je ote‘evala {e nuja po veliko ve~jih vsotah realnega premo‘enja. In ravno na podro~ju ban~nih delni{kih dru‘b se nam v razpravljanju o slovenskem nacio- nalnem interesu poka‘e zanimivo protislovje. V primeru ban~nih delni{kih dru‘b so bili Slo- venci sorazmerno veliki zamudniki. Banke, ki so jih opredeljevali kot »slovenske« so nasta- jale {ele v prvih letih 20. stoletja. Z Ljubljansko kreditno banko, ki je bila kot prva tovrstna ustanovljena leta 1900, se je jasno pokazalo, da se je oblikovala dvojna vrsta tujosti oziroma bolje re~eno neslovenskosti. Slovencem koristni tuji kapital, se pravi kapital v slovenskem nacionalnem interesu in Slovencem »nekoristni« tuji kapital. Denarni zavod nem{ko opre- deljenih sode‘elanov, recimo Kranjska hranilnica, ni mogel veljati za slovenskega, ni bil v slovenskem nacionalnem interesu, pa ~eprav je posloval izklju~no na tem prostoru in izklju~no z doma~imi sredstvi, tudi ali predvsem slovenskimi. Nasprotno pa je banka (Ljubljanska kreditna banka) ali zavarovalnica (Slavija) z absolutno ~e{ko prevlado lahko veljala za slo- vensko ustanovo in s takim statusom tudi u‘ivala vso podporo slovenskih politi~nih veljakov. 5 @arko Lazarevi}, Razvoj institucij finan~nega posredni{tva v Celju do konca prve svetovne vojne. Iz zgodovi- ne Celja 1848–1918. Celje, 1998, str. 127–154. 105ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) In kje najti razlog takega po~etja? Banka ali zavarovalnica je namre~ zadostila politi~nim kriterijem, kajti njeni interesi so se prekrivali z interesi slovenskega narodnega gibanja. Njeni poslovni interesi so se prekriva- li z interesi slovenskih politi~nih in gospodarskih elit, saj je omogo~ala krepitev njihove ekonomske podlage.6 V duhu na{e razprave bi rekli, da je bila uresni~itev starega in preizku- {enega gesla »sovra‘nik mojega sovra‘nika je moj prijatelj« v slovenskem nacionalnem inte- resu. Vsekakor gre za svojevrstno ironijo. Podrobno preiskovanje slovenske gospodarske zgodovine bi nam {e postreglo z mno‘ico drugih primerov. Na tem mestu pa bi rad predstavil {e eno od zanimivih situacij, ko sta pri{la navzkri‘ podjetni{ki in recimo temu »nacionalni interes«. In ne gre za konflikt na nacionalni osnovi, temve~ notranje slovenski nesporazum. Kot vemo je v zadnjih desetletjih 19. stoletja pri{lo do naglega razmaha zadru‘ni{tva. Vzcvetele so mnoge zadru‘ne oblike, najbolj {tevil- no kreditne zadruge. Njim so se pridru‘evale {e proizvodne in potro{ni{ke. Zadru‘ni{tvo je na ravni dru‘benega konsenza veljalo za najbolj primerno obliko, ki lahko malemu narodu z drobno gospodarsko strukturo, omogo~i uspe{no adaptacijo aktualnemu kapitalisti~nemu redu in materialno okrepitev v nacionalnih bojih. Dokler zadru‘ni{tvo ni ogro‘alo nikogar, tudi ni bilo sporno. Presoja pa je postala povsem druga~na, ko so, zlasti v katoli{kem taboru pod vplivom in vodstvom Janeza Kreka, za~eli s snovanjem potro{ni{kih zadrug po pode‘elju, socialdemokrati pa po delavskih sredi{~ih. S temi zadrugami so pobudniki in praktiki ‘eleli zni‘ati cene vsakdanjih potreb{~in, izlo~iti so ‘eleli trgovce na debelo in na drobno. Nabava blaga je namre~ potekala centralizirano prek zadru‘nih zvez. Tak pristop je seveda pomenil znatno bolj{e nabavne in s tem tudi prodajne pogoje. Celoten sistem potro{ni{kih zadrug je bil zasnovan na najni‘jih mo‘nih stro{kih z minimalnim dobi~kom, ~e se ‘e niso zadovoljili samo s pokritjem stro{kov. Tako so v potro{ni{kih zadrugah tudi dosegali znatno ni‘je kon~ne cene. Ni‘je cene naj bi pripo- mogle k okrepitvi kupne mo~i na pode‘elju in v delavskih sredi{~ih ob nespremenjenih dohod- kih. Posledi~no bi kmetje lahko malo ve~ namenili za prepotrebne investicije, delavci pa v izbolj{anje vsakdanjih ‘ivljenjskih razmer. S tem pa so nosilci zadru‘nega gibanja dregnili v osir, saj je potro{ni{ko zadru‘ni{tvo pomenilo sicer bolj potencialno kakor neposredno gro‘njo interesom slovenskih trgovcev. Povsem razumljivo, saj je imel povpre~en slovenskih trgovec majhno trgovino, brez velikih rezerv, zlasti na pode‘elju. Ob~utljiv je bil ‘e za najmanj{a nihanja v povpra{evanju. Dokler je politi~na agitacija preusmerjala potro{nike iz nem{kih v slovenske trgovine je bilo zado- voljstvo na slovenski strani vsesplo{no. Potem pa skorajda naenkrat ni~ ve~. V obrambo slovenskega trgovstva so iz liberalnega pola slovenske politike, ki je postal zastopnik trgov- skih interesov, naslavljali na zadru‘nike ploho za ploho o~itkov in ob~asno tudi zmerljivk. Ta razprava, ki v slovenskem zgodovinopisju {e ni osvetljena, nam tudi govori o pojmova- nju nacionalnega interesa, ka‘e nam, kako je dojemanje nacionalnega interesa relativna katego- rija. Zelo nazorno pri~a o konfliktu med interesi posameznikov, dru‘benih slojev in interesnih skupin ter ob~e koristnimi cilji. Pri~a o tem, kako se parcialni zasebni interes ovija v celofan vi{jih dru‘benih ciljev. Del zadru‘ni{tva za del slovenske politike in prebivalstva naenkrat ni imel ve~ legitimnosti slovenskega nacionalnega interesa. Ravno nasprotno, potro{ni{ke zadru- ge naj bi neposredno ru{ile slovenski nacionalni interes, ker so s konkuriranjem obstoje~im trgovcem delovale proti slovenskemu nacionalnemu interesu, kakor so ga videli zastopniki slovenskih trgovcev. Njihova argumentacija je sicer zanimiva, pa ~eprav z dejstvi nekoliko {ibka. In ravno {ibkost je nenazadnje vzrok, da vendarle pose‘ejo tudi po nacionalnem. Kot 6 @arko Lazarevi}, Banke in tuji kapital pri Slovencih. Ban~ni vestnik, {t. 5/2002. 106 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE zadnji argument namre~ izpostavijo svoje slovenstvo. Ne gre, da bi Slovenci ekonomsko iz~rpavali Slovence, to je slovenske trgovce. Naslednji odlomki nazorno ilustrirajo to zanimivo argumentacijo obrambe parcialnega, zaseb- nega interesa pred ob~o dru‘beno koristnostjo. Ilustrirajo svojevrstno razumevanje nacionalnega interesa skozi optiko svojega gospodarskega polo‘aja. »Dru{tva (konzumna, op. @. L.) pa kjer bi se prodajal cuker in kofe na drobno, kjer bi se popivalo ponarejeno vino in ‘ganje, kjer bi duhovniki prodajali dekletom svilnate robce itd, so neka kranjska {pecijaliteta. Nek gnjil izra- stek na narodno-gospodarskem telesu… vcepljen v to telo v strankarske namene…Ona sistemati~no uni~ujejo na{ trgovski stan ... Le one de‘ele, katere imajo trgovski stan dobro razvit, pona{ati se morejo s svojim blagostanjem…Kdor ima res kaj srca za mili na{ narod, mora skrbeti po svojih mo~eh, da se ta za~eta trgovina v kateri smo se komaj nekoliko otresli tujstva, prav skrbno goji…^e bodemo pa jeden druzega uni~evali, postanemo kon~no vsi la~ni bera~i, katere bode gospodarsko mo~nej{i tujec v kratkem vse premagal in vpregel v svoje oje.«7 *** Naslednja pomembna in izpovedno jasna to~ka na kateri lahko sledimo razpravam, ki vse- binsko sodijo v kontekst nacionalnega gospodarskega interesa, je ~as razpada Habsbur{ke mo- narhije in nastajanja jugoslovanske dr‘ave. Bolj se je bli‘al konec prve svetovne vojne, tem bolj se je podiral dotedanji svet. Razmere so postajale ~edalje manj pregledne in te‘je obvladljive; pri~akovane ali zgolj slutene prihajajo~e spremembe pa velike. Stvarnost je zaradi prihodnosti zahtevala pravo~asne in premi{ljene ukrepe. [e kako aktualne so bile misli Milka Brezigarja – ki je z analiziranjem tedanjosti sku{al dobiti vpogled v »v novi svet«-, ko je zapisal, da se bodo spremembe zgodile v slovenski prid: »ako se bomo znali prilagoditi pravo~asno velikim izpre- membam; ako pa ne bomo razumeli znamenja ~asa, bomo gospodarsko uni~eni«.8 Brezigar je predvsem opozarjal na nujnost spremembe razvojnega vzorca, ki naj da ve~ poudarka industrializaciji in prehodu iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje v vseh panogah. Le-to naj bi bilo porok za dosego dru‘bene blaginje; omogo~ilo naj bi tudi izvajanje ustrezne socialne politike, ki je po Brezigarju bistven element uravnote‘enega gospodarske- ga razvoja. Od vseh njegovih poudarkov je bila v {ir{i javnosti najve~ pozornosti dele‘na zahteva, da morajo biti prete‘ni lastniki gospodarskih organizacij narodno neomajni ljudje, kajti »ves dobi~ek iz na{e zemlje mora ostati na doma~i grudi, da se tukaj porabi v produkti- vne svrhe ter se ‘ njim oplode na{e de‘ele«. Uresni~itev tega je bila mogo~a le z zagotovitvijo lastni{tva in nadzora nad lastnim gospodarstvom; Slovenci morajo biti »zaposleni ne le kot te‘aki ampak tudi kot voditelji«.9 Prevladujo~e vzdu{je v Sloveniji v prevratnih letih je bilo izrazito usmerjeno proti gospo- darski aktivnosti tujcev na slovenskih tleh.10 Gibalo je postalo geslo o za{~iti slovenskega 7 Obravnave de‘elnega zbora kranjskega v Ljubljani. 40. zvezek, Ljubljana, 1899. VI. Seja dne 5. aprila 1899, str. 119–135. 8 Pogled v novi svet. Ljubljana, Slovenska socialna matica, 1918, str. 16. 9 Milko Brezigar, Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. Celje, Omladina, 1918. 10 Naj tukaj v ilustracijo tega razpolo‘enja navedemo le nekatere politi~ne cilje Jugoslovanske demokratske stranke na gospodarskem podro~ju: »Prva zahteva modernega gospodarskega programa, ki je z narodno samoodlo~bo spojena, je misel, da mora biti vse premo‘enje, ki se nahaja na zemlji naroda, tudi njegova last… Zahtevamo nacijo- naliziranje vsega narodnega gospodarstva, trgovine, industrije in obrti. Danes je skoraj vsa na{a zunanja trgovina, veletrgovina in vsa na{a industrija v rokah tujcev. Tuji kapital je pripeljal s seboj tuje trgovske voditelje in tuje in‘enirje. Tudi bolj{e pla~ani delavci so pripadniki tujega naroda, doma~in pa mora opravljati v teh tudi tujih podjetjih te‘a{ka dela. Le mala obrt in mala trgovina je v na{ih rokah, a tudi ta je obsojena v to, da dela tlako tujemu veleobratu, tujemu kapitalu. Podjetja na slovenski zemlji morajo priti v slovenske roke. Ho~emo, da bo kapital slu‘il na{im ljudem in da se bodo porabili vsi pridelki in vse dobrine za oploditev na{ega gospodarstva in da bodo zapo- sleni Slovenci ne samo kot te‘aki, ampak tudi kot trgovski in tehni{ki voditelji« (Slovenski narod, 6. 7. 1918)… 107ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) premo‘enja. Hitro so ‘eleli popraviti krivi~no preteklost. V tej retoriki je prednja~il liberalni pol slovenske politike. Prisluhnimo trdim besedam: »Glavno prizadevanje pa je ubraniti se prepojitve nacijonalnega gospodarstva s tujim podjetni{tvom. ^emu naj bi v trgovini in indu- striji zavladal tuj element, ~emu naj se okori{~a naravnih bogastev, produktivnih sil tuji podjetnik«.11 Malo je bilo glasov, ki so opozarjali, da zamenjava lastni{tva na nacionalni osnovi {e ni zadosten pogoj za dosego nacionalnega interesa. Kajti tudi novi lastniki naj ne bi bili imuni pred sku{njavo, da varujejo predvsem lastne osebne interese.12 Prav tako so bili redki, ki so v teh letih nacionalne vznesenosti zmogli opozarjati na uravnote‘en pristop, ki naj bi zagotovil slovensko lastni{tvo gospodarskih subjektov, hkrati pa ohranil odprtost do tujega kapitala za nove nalo‘be in ne odgnal strokovnega osebja po podjetjih, ki se ni moglo v celoti poistovetiti s prevladujo~im vzdu{jem po letu 1918. Tako lahko preberemo: »Ubijati brezmiselno obstoje~e, ne bi bilo pametno, kakor tudi ne preudar- no odganjati kapital in pa stare izku{ene strokovnjake, ~e jih ne moremo nadomestiti z res dobrimi silami. Kapitala bo prej primanjkovalo kot ne. Kakor se moramo ogibati tedaj, ka- dar sku{amo uveljaviti svoj gospodarski vpliv v onih podjetjih na na{i zemlji, ki se sedaj nahajajo v tujih rokah, nepremi{ljenega {ovinizma in nam mora biti vodnik hladen kup~ijski razum, tako je treba tudi pri snovanju novih podjetij postopati premi{ljeno in ciljno«.13 Glede na povedano je jasno, da je po letu 1918 nastopil ~as deavstrifikacije oziroma slovenizacije in to na vseh podro~jih dru‘benega ‘ivljenja, tako tudi na gospodarskem. Slo- venci so kot konstitutivni del monarhije srbskih Kara|or|evi}ev pridobili politi~no in oblast- no mo~. Z nekoliko zakonske prisile so lahko razmere obrnili v svoj prid, kar je imelo za posledico okrepitev slovenske politi~ne in gospodarske samozavesti. Pri~eli so se procesi t.i. »nacionalizacij«, ko so tuja podjetja spreminjali v slovenska/jugoslovanska, v katerih so imeli slovenski delni~arji vsaj minimalno ve~ino.14 V spremenjenih okoli{~inah je bilo potrebno izriniti Nemce in Mad‘are, ~e je bilo mo‘no pa tudi ^ehe in druge, ne glede na naklonjenost v preteklosti. ^e{ke lastnike so tako brez ozirov izklju~ili iz Ljubljanske kreditne banke, to‘be ~e{kih delni~arjev so se po sodi{~ih vlekle {e celo desetletje. Pri gospodarskih subjek- tih, ki so bili v lasti ob~in ali okrajev, npr. regulativne hranilnice ali ob~inska podjetja, so spremembe nastopile takoj s slovenizacijo ob~inskih uprav. ^eprav je med sodobniki prevladoval ob~utek, da Slovenci niso povsem izkoristili prilo‘- nosti, ki so se ponujale po letu 1918, pa je s histori~ne distance mogo~e druga~e sklepati. »Ideja o nacijonalizaciji premo‘enja je mogo~na, njene posledice za slovensko gospodarstvo velikanske va‘nosti. Politi~na neodvisnost se more le tedaj prakti~no izvesti, ako je tudi glavno premo‘enje, ki se nahaja na ozemlju naroda, last njegovih ~lanov… Nikakor pa to ne pomeni, da se mora premo‘enje, kakor posestva, podjetja itd., podr‘aviti, ampak da mora narod stremeti za tem, da postanejo posestva, podjetja narodna« (t.j. slovenska, op. @. L.) (Slovenski narod, 11. 7. 1918). 11 Slovenski narod, 16. 7. 1919. 12 Slovenski narod, 31. 3. 1919. 13 Za celovito razumevanje navajam {e del teksta pred citiranim pasusom: »Na{a samostojnost bi bila pomanjkljiva in nepopolna, ~e bi bili neodvisni samo politi~no, do~im bi v gospodarskem pogledu obstajali odvisni od tujine. Pot do gospodarske samostojnosti pa je dolga in te‘avna… Kakor ne smemo biti na eni strani malodu{ni in izdvajati prezgodaj nad svojo tvorilno sposobnostjo (gre za ob~utek gospodarske podrejenosti v AO, op. @. L.), tako nas na drugi strani ne sme na tem potu k zgraditvi gospodarske neodvisnosti v veliki industriji voditi lahkomiselnost, vzne- senost, napuh. Ne smemo precenjevati svojih mo~i, ne smemo prenizko ocenjevati nasprotnika (Nemce!, op. @. L.)…Imamo dve poti: na eni strani moramo skrbeti za to, da obstoje~a podjetja po mo‘nosti dobimo v svoje roke. Je to proces, ki ga navadno ozna~ujemo »nacijonaliziranje«. Zdrava podjetnost je motor, ki ‘ene gospodarsko ‘ivljenje«. (Slovenski narod, 25. 12. 1919). 14 @arko Lazarevi}, Obrat proti jugu (Ukrepanje ob vstopanju v jugoslovanski gospodarski prostor). Prevrati in slovensko gospodarstvo v XX. stoletju (1918–1945–1991), uredila Neven Borak in @arko Lazarevi}. Zbirka Eko- nomska knji‘nica. Ljubljana, Cankarjeva zalo‘ba, 1996, str. 95–106. 108 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Dejstvo je, da so s procesi slovenizacije Slovenci pridobili pomembne gospodarske vzvode v svoje roke, kar je bila glede na predhodno obdobje ogromna sprememba. Pomislimo samo na Trboveljsko premogokopno dru‘bo (TPD), ki je zelo zna~ilen primer. TPD je morala, na- vkljub velikim odporom, vendarle dati ~etrtino delnic na voljo jugoslovanski ban~ni skupini in preseliti svoj sede‘ z Dunaja v Ljubljano.15 S tako izvedeno nacionalizacijo se je podvrgla jugoslovanski zakonodaji, ne glede na lastni{ko strukturo, ki je bila v prete‘ni meri {e vedno sestavljena iz avstrijskih in francoskih ban~nih konzorcijev. Za slovenske in jugoslovanske oblasti je bila nostrifikacija TPD pomemben dose‘ek, saj je {lo za tedanje razmere za ogromno, naravnost kolosalno podjetje. Po svojem pomenu in mo~i je dale~ presegalo slovenske meje, pa tudi jugoslovanske razse‘nosti so mu komaj zadostovale. TPD je bilo namre~ najve~je jugoslovansko podjetje, bilo je lastnik vseh sloven- skih rudnikov premoga, poleg tega pa {e nekaj opekarn, cementarn in tovarn apna v Revirjih. Veli~ina TPD je razvidna tudi iz dejstva, da so njene delnice kotirale kar na osmih borzah, treh jugoslovanskih (Ljubljana, Zagreb, Beograd) in v petih tujih finan~nih sredi{~ih: na Dunaju, v Parizu, Pragi, Lyonu in @enevi.16 @e ti podatki so ve~ kot dovolj zgovorni, {e bolj povedni pa postanejo, ko jim ob bok postavimo dejstvo, da je delni{ka glavnica TPD zna{ala v povpre~ju kar 35 % vsega slovenskega delni{kega kapitala. Ko danes govorimo o slovenizaciji gospodarskih subjektov po prvi svetovni vojni, lahko opozorimo tudi na zelo pomenljivo dejstvo. @e be‘no opazovanje takratnega dogajanja izpo- stavlja, da so ve~ino »nacionalizacij/slovenizacij« izvajale ravno banke, ki so jih, pogojno re~eno, uvr{~ali v liberalni del slovenskega prostora. Verjetno ni prav ni~ odve~ pripomba, da so za »nacionalnim interesom« stali konkretni zasebni materialni interesi. Ko je dr‘ava sredi dvajsetih let opustila nadzorovanje lastni{ke strukture, je v posamez- nih primerih pri{lo do »denacionalizacije/deslovenizacije« posameznih podjetij. Odmeven primer je bila banka Kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki jo je slovenizirala Jadranska banka, dunajski centrali (Creditanstalt) je preostal le 30 % dele‘. V letu 1923 pa je Jadranska banka za{la v hude likvidnostne te‘ave. Da bi zadovoljila upnike, je pri~ela odprodajati svoje udele‘be. Tako se je Jadranska banka zatekla tudi k dunajski Creditanstalt in ji ponudila v odkup delnice Kreditnega zavoda in ve~inska paketa delnic v Pivovarni Union in ljubljanski Stavbni dru‘bi. Dunajski bankirji so si vzeli nekaj ~asa za premislek in kon~no sprejeli ponu- dbo ter Jadransko banko izpla~ali. Delnice ljubljanskega Kreditnega zavoda so zadr‘ali v svojem portfelju, medtem ko so prevlado v Pivovarni Union in Stavbni dru‘bi prepustili ljubljanskim ban~nikom. Jadranski banki so sledili {e drugi delni~arji in Creditanstalt je bila kmalu lastnica skorajda 90 % Kreditnega zavoda. Primer Kreditnega zavoda je v slovenski javnosti budil me{ane ob~utke. Buril je duhove, postal je to~ka opredeljevanj, spro‘al je obilje negativnih ~ustev. Bil je le najbolj zna~ilen primer konflikta podjetni{kih interesov in »ob~e narodnih«, kjer se je tehtnica nagnila v prid zasebnih koristi. To spoznanje je bilo pri ljudeh, ki so svoje okolje opazovali brez ~ustvenih ozirov, zelo prisotno. Tako je eden izmed njih napisal: »Lepe industrije in tudi banke bi lahko pri{le v na{e roke, toda gmotni interesi posameznikov, pa tudi na{ih bank je prevladal nacio- nalnega: prodajali so zopet veliko dra‘je nazaj, tuzemski upravni svetniki pa so samo kimali in niso vztrajali na nadaljnji nacionalizaciji«.17 Tako je Kreditni zavod postal precenden~ni vzorec, ki je v javnosti spro‘al ob‘alovanje, da komaj pridobljena gospodarska mo~ in nadzor Slovencem polzita iz rok. Kot primer skrajnega 15 France Kresal, Slovensko podjetni{tvo v industriji. Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1994, str. 62. 16 Compass, 1932, str. 549–555 17 Rudolf Marn, Nacionalizacija in sekvestracija tujih podjetij. Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana, 1939, str. 369. 109ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) »narodno-obrambnega« stali{~a si oglejmo enega od uvodnikov iz slovenskega ~asopisja, ki je na to temo sporo~al: »Jadranska banka je sicer pri izpodrivanju Nemcev iz podjetij zasle- dovala svoje finan~ne interese, vendar je vr{ila z nacijonalizacijami va‘no narodno nalogo. Ni nam treba poudarjati, kake va‘nosti so industrijska in finan~na podjetja za narodni razvoj…Po prevratu smo mislili, da je konec hlap~evanja, da bomo neomejeno gospodovali in razvijali svoje spretnosti v podjetjih na na{ih tleh, kakor se spodobi svobodnemu narodu…Toda prvotnemu razvoju je sledila reakcija. Pri{la je preko istega zavoda, ki je poprej prednja~il v sistemati~nem delu za nacijonaliziranje industrije…Jadranska banka mora svojo nesre~no politiko denacijonalizacije ustaviti in najti se morajo na~ini in sredstva, da se poskusi vsaj delna reparacija tega kar se je zgodilo. Mi kli~emo vse na{e gospodarske kroge na re{ilno akcijo. Ne dajte, da se zopet pri~nejo vra~ati ~asi, ko bo Nemec gospod, Slovenec pa njegov name{~enec, prepre~ite, da postanemo le figura, katero nem{ki igralec premi~e po ogromni {ahovnici gospodarsko-politi~ne ekspanzivnosti.«18 V primeru Kreditnega zavoda so na ranjeni slovenski ponos nalepili obli‘ sredi leta 1931, ko je slovenski konzorcij kupil Kreditni zavod. Credianstalt se je iz Ljubljane umaknila zara- di bankrota kot posledici velike gospodarske krize. Zaradi vi{jih, recimo temu nacionalnih interesov, se je takratna slovenska oblast aktivno vklju~ila v oblikovanje konzorcija in s svojim vplivom omogo~ila Hranilnici dravske banovine in Mestni hranilnici ljubljanski, da sta, kot javni finan~ni ustanovi, vlo‘ili del svojih sredstev, poleg drugih, v nakup Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Tako je banka spet postala slovenska in to v celoti, kar je predsta- vljalo uresni~itev slovenskega nacionalnega interesa. Hkrati je bil odkup velik dose‘ek, saj je bil to ~as velike gospodarske krize in vsesplo{ne nelikvidnosti. Sodobniki so to znali ceniti.19 Tudi v tem uspe{no zaklju~enem primeru se v ozadju ri{e dolo~eno neskladje med istove- tenjem slovenstva in nacionalnega interesa. Uresni~itev slovenskega nacionalnega interesa v primeru Kreditnega zavoda je bila namre~ dose‘ena tudi z nem{ko pomo~jo. Zelo pomemb- na delni~arja sta bila slovenska podjetnika nem{kega rodu, Ljubljan~an Josef Luckmann in Celjan Avgust Westen. ^e je bil Luckmann lastnik dela banke ‘e pred prodajo, pa je bil Westen tisti, ki je s posredovanjem Avgusta Praprotnika, primaknil znaten del sredstev za prevzem banke.20 Z veliko gospodarsko krizo se razmi{ljanje o nacionalnem gospodarskem interesu po- makne v ozadje, kajti gospodarske razmere se izjemno zaostrijo, kazalci gospodarske aktiv- nosti so v izrazitem upadanju. V ospredje stopi mno‘ica eksisten~nih te‘av posameznikov in gospodarskih dru‘b. V takih razmerah se je te‘i{~e premaknilo, nacionalni gospodarski inte- res postane iskanje odgovora, kako pre‘iveti krizo in ponovno kreniti na pot blagostanja. In spet nastopi ve~no vpra{anje, kako do tega priti? V slovenski dru‘bi se vse do druge svetovne vojne ni izoblikoval odgovor, ki bi ga lahko opredelili kot ob~e sprejetega.21 18 Slovenski narod, 14. 12. 1923. 19 @arko Lazarevi}, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani do druge svetovne vojne. Melikov zbornik, Ljubljana, Zalo‘ba ZRC, 2001, str. 1007–1016. 20 Ravno tam. 21 @arko Lazarevi}, V prvi jugoslovanski dr‘avi: okolje, gospodarstvo in prevladujo~e ideje. Od kapitalizma do kapitalizma. Izbrane zamisli o razvoju slovenskega gospodarstva v 20. stoletju. Ljubljana, Cankarjeva zalo‘ba, 1997, str. 27–54. 110 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE S u m m a r y Slovene National Economic Interest Prior to the Second World War @arko Lazarevi} Viewed from the historiographic perspective, Slovene national interests were manifested in diffe- rent ways. Depending upon the general social, political, and economic circumstances, each period brought forth its own unique aspects. The prevailing characteristic of the century-long period from approximately mid-1850s to the Second World War was the emphasis on the national (Slovene) aspect. In the second part of the 19th century Slovenia was in the process of cultural emancipation which gradually grew into a political objective. One of the integral parts of this process, and its principal objective, was economic autonomy of Slovenia. In view of the nationally mixed structure within Slove- nia this was but an answer to the political as well as economic aspirations of other nations in Slovenia; especially strong was the German influence evident in the largest part of Slovenia, but there were also pressures from Italy and Hungary, close to their respective borders with Slovenia. Soon it became clear that economic elements would play an important role within this political struggle. Before long, there were appeals for greater national and political differentiation also in the sphere of economy, all with the objective of political growth of the Slovene nation. A strict division between the Slovene and the Ger- man was carried out only in the sphere of banking, with the establishment of two parallel networks of banks. Such mentality continued after 1918 when Slovenes ceased to be part of the Hapsburg monarchy and were incorporated into the new state of Yugoslavia. In those turbulent years the general attitude of Slovenia was directed against economic activities of those who were foreigners on Slovene soil. The slogan about the protection of Slovene property resulted in the process of turning economic objects into Slovene hands. 111ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 1 1–127 * Podrobneje o tem glej: Matej Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem s posebnim poudarkom na razvoju dogod- kov na [tajerskem med leti 1923 in 1929, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, 2004, str. 204–242. 1 ^rnogorski poslanec Narodne radikalne stranke Puni{a Ra~i} je 20. junija 1928 v Narodni skup{~ini streljal in smrtno ranil poslanca Hrvatske selja~ke stranke Pavleta Radi}a in \ura Basari~eka. V atentatu je bil hudo ranjen tudi vodja Hrvatske selja~ke stranke Stjepan Radi}, ki je umrl v Zagrebu 8. avgusta 1928. Krvavi dan v Narodni skup{~ini, Slovenec, 21. 6. 1928, str. 1; Poslanca Pavle Radi} in dr. Basari~ek, Jutro, 21. 6. 1928, str. 1; Branislav Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke u Jugoslaviji (1919–1929), Beograd 1979 (dalje: Gligorijevi}), str. 401. 2 Vuki}evi} in Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 26. 6. 1928, str. 1; Borba v vladi za demisijo, Jutro, 30. 6. 1928, str. 1; Demokratski poslanski klub, Jutro, 4. 7. 1928, str. 1; Tudi socijalisti zahtevajo razpust Narodne skup{~ine, Jutro, 4. 7. 1928, str. 1; Igor Rosina, 20. junij 1928 in Slovenci, Kmetski list, 4. 7. 1928, str. 1; Gligorijevi}, str. 259. 3 Na~rti Vuki}evi}a in dr. Koro{ca, Slovenski narod, 30. 6. 1928, str. 1; Vladi ni treba podati ostavke, Slovenec, 1. 7. 1928, str. 1; Klerikalci edini so za nadaljevanje krvavega re‘ima, Jutro, 4. 7. 1928, str. 1; Dr‘avotvorna vloga Slovencev; Dalj{a kriza, Slovenec, 5. 7. 1928, str. 1; Za Koro{ca se ne zmeni nih~e, Jutro, 5. 7. 1928, str. 1; Pot za koncentracijsko vlado prosta, Slovenski gospodar, 5. 7. 1928, str. 5; Slovesna zaobljuba slovenskega naroda v @alcu – govor Antona Koro{ca, 17. 7. 1928, str. 1; Veli~astni ljudski tabor v @alcu, Slovenski gospodar, 19. 7. 1928, str. 6– 7; Koro{~ev tabor v @alcu – ostuden falzifikat zgodovine!, Jutro, 22. 7. 1928, str. 2; Igor Rosina, Slovenstvo v vladi, Kmetski list, 22. 8. 1928, str. 1. 4 Vse za sporazum s Hrvati, Slovenec, 6. 7. 1928, str. 1; Najverjetneje stara vlada, Slovenec, 11. 7. 1928, str. 1; Nevtralna vlada?, Slovenec, 12. 7. 1928, str. 1; Franjo @ebot, Tako lahkomiselni Slovenci nismo, Slovenski gospo- dar, 12. 7. 1928, str. 2; Dr. Hohnjec, Slovenski gospodar, 12. 7. 1928, str. 7; Hrvatska politika, Domoljub, 12. 9. 1928, str. 576. 5 Vojislav Marinkovi} (1876–1935), politik (Jugoslovanske) Demokratske stranke. V letih 1906–1935 je bil poslanec v Narodnih skup{~inah Kraljevine Srbije/SHS/Jugoslavije. Sodeloval je pri nastajanju Krfske deklaracije leta 1917. V Kraljevini SHS je bil v letih 1921–1922 minister za notranje zadeve, v letih 1924 in 1927–1932 pa minister za zunanje zadeve. Vodil je politiko pribli‘evanja Kraljevine SHS/Jugoslavije Franciji. Op}a enciklopedija jugoslavenskog leksikografskog zavoda, 5. knjiga, Zagreb 1979, str. 326. 6 Ve~erna avdijenca dr. Koro{ca, Jutro, 7. 7. 1928, str. 1; Sestavi se delovna vlada, Slovenec, 7. 7. 1928, str. 1; Kandidatura dr. Koro{ca, Jutro, 8. 7. 1928, str. 2; Vsi {efi pri Nj. Vel. kralju, Slovenec, 8. 7. 1928, str. 1; Normalen in parlamentaren razvoj, Slovenec, 10. 7. 1928, str. 1; Nova avdienca dr. Koro{ca, Slovenec, 12. 7. 1928, str. 1; Koali- cija, Slovenec, 13. 7. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec v avdienci, Slovenec, 14. 7. 1928, str. 1; Avdience na dvoru, Slovenec, 24. 7. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec je sino~i dobil mandat, Slovenec, 25. 7. 1928, str. 1; Ve~erne konference hegemonisti~nih voditeljev, Jutro, 26. 7. 1928, str. 1; Ve~erne konference hegemonisti~nih voditeljev, Jutro, 26. 7. 1928, str. 1; Dolgo- trajna v~eraj{nja pogajanja, Slovenec, 27. 7. 1928, str. 1; Opoldanska avdijenca dr. Koro{ca, Jutro, 28. 7. 1928, str. 1; Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski spor, Beograd 2002, str. 327. 7 Slovesna zaobljuba slovenskega naroda v @alcu – govor Antona Koro{ca, 17. 7. 1928, str. 1; Veli~astni ljudski tabor v @alcu, Slovenski gospodar, 19. 7. 1928, str. 6–7; Koro{~ev tabor v @alcu – ostuden falzifikat zgodovine!, Jutro, 22. 7. 1928, str. 2; Vlada slovenskega premijera, Slovenec, 28. 7. 1928, str. 1; Vlada dr. A. Koro{ca, Delavska politika, 1. 8. 1928, str. 1. Mateja Ratej Slovenska ljudska stranka v vladi Antona Koro{ca* – ratifikacija Nettunskih konvencij Politi~na kriza po atentatu na hrva{ke narodne poslance1 je 4. julija 1928 narekovala odstop Velimirja Vuki}evi}a z mesta predsednika vlade.2 Vodstvo Slovenske ljudske stranke je sprejelo stali{~e o oblikovanju koncentracijske vlade in pozvalo vse slovenske politi~ne stranke k sklenitvi nacionalnega konsenza pod pokroviteljstvom Slovenske ljudske stranke.3 Strankin na~elnik Anton Koro{ec se je po Vuki}evi}evem odstopu neuradno zavzemal za obnovitev stare vladne koalicije,4 v juliju 1928 pa je bil v stalnih stikih z Velimirjem Vuki}evi}em, Vojislavom Marinkovi}em5 in s kraljem Aleksandrom.6 Med re{evanjem vlad- ne krize je v javnih nastopih izra‘al poudarjeno privr‘enost slovenskega naroda kralju,7 ki 112 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... mu je 24. julija 1928 poveril mandat za sestavo vlade. Anton Koro{ec je kot prvi nesrbski politik 27. julija 1928 sestavil koalicijsko vlado in v njej opravljal tudi funkcijo ministra za notranje zadeve.8 Tako imenovano ~etverno koalicijo so sestavljale Narodna radikalna9, Demokratska in Slovenske ljudska stranka, ter Jugoslovanska muslimanska organizacija.10 Edina nova ~lani- ca vladne koalicije je bila Hrvatska pu~ka stranka, ki je bila od oblikovanja Jugoslovanskega poslanskega kluba11 politi~na zaveznica Slovenske ljudske stranke. Anton Koro{ec je prvaku Hrvatske pu~ke stranke Stjepanu Bari}u zaupal resor za socialno politiko, ki je po koalicijski pogodbi pripadal Slovenski ljudski stranki.12 Za Kme~kodemokratsko koalicijo13 dokaz o zastopanosti Hrvatov v vladi ni bil zadosten razlog za priznanje njene legitimnosti, posebno {e, ker so ministri na ~elu dr‘avotvornih resorjev iz Vuki}evi}eve vlade ostali na svojih po- lo‘ajih.14 Anton Koro{ec je kot edini predstavnik Slovenske ljudske stranke v vladi tudi po prevzemu polo‘aja predsednika vlade tesno sodeloval z Velimirjem Vuki}evi}em;15 njun odnos 8 Dr. Koro{ec je sino~i dobil mandat, Slovenec, 25. 7. 1928, str. 1; Mandat za sestavo vlade ima dr. Koro{ec, Jutro, 25. 7. 1928, str. 1. 9 Vodstvo Slovenske ljudske stranke je bilo med ~lani ministrskega sveta posebno naklonjeno radikalskemu ministru za vere Dragi{i Cvetkovi}u, ki je, denimo, decembra 1928 sku{al pri ministru za agrarno reformo Daki Popovi}u dose~i izvzetje dela posesti ljubljanske {kofije iz razlastitvenih postopkov. Dragi{a Cvetkovi}, Slovenec, 28. 7. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec izdeluje deklaracijo, Slovenec, 31. 7. 1928, str. 1; Manifestacije za bratsko narodno zvezo in politi~no skupnost med radikali in SLS, Slovenec, 10. 12. 1928, str. 1; Nikola @uti}, Kraljevina Jugoslavija i Vatikan, Beograd 1994, str. 272. 10 Ferdo ^ulinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata, I. knjiga, Zagreb 1961 (dalje: ^ulinovi} I.), str. 534; Ferdo ^ulinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata, II. knjiga, Zagreb 1961 (dalje: ^ulinovi} II.), str. 301. 11 Jugoslovanski klub je bil leta 1919 oblikovan parlamentarni poslanski klub Slovenske ljudske, Bunjevsko- {oka~ke in Hrvatske pu~ke stranke. Politi~ni katekizem ali kaj mora vsak dr‘avljan vedeti o politiki?, Ljubljana 1920, str. 40; Glej tudi: Neda Engelsfeld, Prvi parlament Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca – Privremeno narodno predstavni{tvo, Zagreb 1989, str. 112. 12 Koro{ec ho~e obdr‘ati notranje ministrstvo, Jutro, 27. 7. 1928, str. 1; Velike te‘ko~e, Slovenec, 27. 7. 1928, str. 1; Novi in stari ministri, Jutro, 28. 7. 1928, str. 2; Zlatko Matijevi}, Politika Hrvatske pu~ke stranke u vrijeme atentata na hrvatske zastupnike u Narodnoj skup{tini Kraljevine SHS (1927–1928), v: ^asopis za suvremeno po- vijest, {t. 2/1995, str. 240. 13 Samostojna demokratska in Hrvatska selja~ka stranka sta 11. novembra 1927 sprejeli resolucijo o ustanovitvi Kme~kodemokratske koalicije s ciljem osamitve srbske centralisti~ne politike. Prvaka Svetozar Pribi}evi} in Stjepan Radi} sta oblikovala zahteve o varovanju ustavnega reda za za{~ito parlamentarizma in demokracije, o izvedbi socialnoekonomskih reform ter o nadzoru nad delovanjem vladnih strank. Sklenitev politi~nega zavezni{tva med nekdanjima ostrima politi~nima nasprotnikoma, ki je odlo~ilno vplivalo na nadaljnji razvoj notranje politike jugo- slovanske dr‘ave, je ob koncu leta 1927 mo~no odmevala tudi v Slovenski ljudski stranki, saj je postavila pod vpra{aj unitaristi~no stali{~e Samostojne demokratske stranke (o razvoju unitaristi~ne ideje v Samostojni demokratski stranki po oblikovanju Kme~kodemokratske koalicije glej: Jurij Perov{ek, Liberalizem in vpra{anje slovenstva. Nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929, Ljubljana 1996, str. 260–272). Radi}-Pribi}evi} v prijateljskem objemu, Slovenski gospodar, 27. 10. 1927, str. 1; Radi}-Pribi}evi}eva uloga v parlamentu, Slovenski gospodar, 10. 11. 1927, str. 1; Radi} + Pribi}evi}, Slovenski gospodar, Slovenec, 15. 12. 1927, str. 2; Hrvoje Matkovi}, Svetozar Pribi}evi} i Samostalna demokratska stranka do {estojanuarske diktature, Zagreb 1972 (dalje: Matkovi}, Samostalna demokra- tska stranka), str. 213–215. 14 Mandat za sestavo vlade ima dr. Koro{ec, Jutro, 25. 7. 1928, str. 1; Izjave Svetozarja Pribi}evi}a o Koro{~evem mandatu, Jutro, 26. 7. 1928, str. 2; Obnova Vuki}evi}evega re‘ima pod Koro{~evo firmo, Jutro, 28. 7. 1928, str. 1; Ivan Ribar, Politi~ki zapisi, Beograd 1948, str. 220; Matkovi}, Samostalna demokratska stranka, str. 225. 15 Glej npr.: Prva posvetovanja mandatarja krone z Vuki}evi}em, Slovenec, 25. 7. 1928, str. 1; Koro{~eve konfe- rence z Vuki}evi}em, Jutro, 25. 7. 1928, str. 1; Opoldanska avdijenca dr. Koro{ca, Jutro, 28. 7. 1928, str. 1; Senza- cijonalna demonstracija proti finan~ni politiki Vuki}evi}-Koro{~evega re‘ima, Jutro, 12. 8. 1928, str. 2; Odgoditev Koro{~evega potovanja na Bled, Jutro, 21. 8. 1928, str. 2; Nih~e naj si ne dela iluzij, Slovenec, 22. 8. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec zopet v Beogradu, Slovenec, 2. 9. 1928, str. 1; Obiski pri dr. Koro{cu, Slovenec, 8. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec-Vuki}evi}, Slovenec, 3. 10. 1928, str. 1; Konference voditeljev vladnih strank, Jutro, 11. 10. 1928, str. 1; Konference vladnih {efov, Jutro, 16. 10. 1928, str. 1; Izprememba ustave, Slovenec, 9. 11. 1928, str. 1; Mu~na 113ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) je v razpravi o vladni deklaraciji v Narodni skup{~ini 7. avgusta 1928 problematiziral sloven- ski socialisti~ni poslanec Josip Petejan: »Kajti dr. Koro{ec je ne{tetokrat sam izjavil, da kar govori Velja Vuki}evi}, govori tudi v njegovem imenu. In to je jasen dokaz, da je sedanja vlada samo druga Vuki}evi}eva vlada. Zato tudi nisem in ne morem biti ponosen, da je dr. Koro{ec ministrski predsednik v tej vladi. In ker nimam zaupanja do te in take vlade, je naravno in logi~no, da ne morem glasovati za vladno deklaracijo.«16 Vlada je po atentatu v Narodni skup{~ini poostrila nadzor nad vsemi oblikami organizira- nega javnega delovanja.17 Pripravila je spremembo Zakona o tisku, ki je pove~eval kazensko in politi~no odgovornost novinarjev in zaostril cenzuro,18 javni to‘ilci pa so dobili po poobla- stilu ministra za pravosodje raz{irjeno pravico do pregona v skladu z Zakonom o za{~iti dr‘ave.19 Mo~na in idejno homogena opozicijska Kme~kodemokratska koalicija je po izred- nem sklicu Narodne skup{~ine 1. avgusta 1928 izpostavila zahtevo o uvedbi federativne ure- ditve20 dr‘ave za zagotovitev popolne zakonodajne in gospodarske samostojnosti nesrbskim delom dr‘ave.21 Njeno vodstvo je zavra~alo udele‘bo pri delu parlamenta in je po smrti Stjepana Radi}a 8. avgusta 1928 skorajda povsem prekinilo stike z vlado.22 Prvak Samostoj- ne demokratske stranke Svetozar Pribi}evi}, ki je imel po Radi}evi smrti vodilno vlogo pri oblikovanju politi~ne taktike Kme~kodemokratske koalicije, je julija 1928 odlo~no zavrnil povabilo k sodelovanju v vladi,23 {e preden je predsednik vlade javno zavrnil zahtevano izvedbo skup{~inskih volitev kot dr‘avni celovitosti nevarno dejanje.24 situacija Koro{~eve vlade, Jutro, 21. 11. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 21. 11. 1928, str. 1; V~eraj{nji politi~ni dogodki v Beogradu, Jutro, 4. 12. 1928, str. 1; Sporazum voditeljev opozicije?, Slovenec, 15. 12. 1928, str. 1; Koro{~evi napori za ohranitev hegemonisti~nega re‘ima, Jutro, 19. 12. 1928, str. 1; Koro{ec in Vuki}evi} se borita, Slovenec, 21. 12. 1928, str. 1; [tevilna posvetovanja politikov, Slovenec, 21. 12. 1928, str. 1; Odlo~itev za osem dni odlo‘ena, Jutro, 23. 12. 1928, str. 1; Sestanek trojke, Slovenec, 27. 12. 1928, str. 1; Odlo~ilni razgovori {efov vladne koalicije, Jutro, 28. 12. 1928, str. 1; Mu~ni medsebojni o~itki, Jutro, 28. 12. 1928, str. 1; Demisija sprejeta, Slovenec, 3. 1. 1929, str. 1. 16 Govor poslanca s. Petejana v debati o deklaraciji vlade, Delavska politika, 15. 8. 1928, str. 3. 17 Igor Rosina, Revizija ustave, Kmetski list, 18. 7. 1928, str. 2; Uspe{na misija dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 26. 7. 1928, str. 1; Vlada bo {~itila avtoriteto zakona; Vsak bo odgovarjal po zakonu, Slovenec, 25. 8. 1928, str. 1; Vlada zahteva zgolj enakost pred zakonom, Slovenec, 26. 8. 1928, str. 1; Koro{~ev re‘im se poslu‘uje vseh mo‘nih sredstev, Jutro, 3. 10. 1928, str. 1; Krvave rapallske manifestacije v Ljubljani, Jutro, 13. 11. 1928, str. 2; Gligorijevi}, str. 261, 264 in 267; Nade‘da Jovanovi}, Politi~ki sukobi u Jugoslaviji 1925–1928, Beograd 1974 (dalje: Jovanovi}, Politi~ki sukobi), str. 335–336. 18 Listi, ki jih je prepovedano uva‘ati in raz{irjati, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 104 / 6. 11. 1928; Zadeva vseh ~asnikarjev, Slovenec, 11. 11. 1928, str. 1. 19 Jovanovi}, Politi~ki sukobi, str. 336. 20 Vpra{anje prihodnje dr‘avne ureditve je bilo v resoluciji Kme~kodemokratske koalicije re{eno le na na~elni ravni, saj se je za federativno oziroma konfederativno dr‘avno ureditev odlo~no zavzemalo vodstvo Hrvatske selja~ke stranke, medtem ko med predstavniki Samostojne demokratske stranke iz Slovenije in Dalmacije o vpra{anju ni bilo soglasja. Svetozar Pribi}evi} je bil do leta 1928 zanesljiv zagovornik enovite dr‘ave, po oblikovanju Kme~kodemokratske koalicije pa je postal prav tako vnet zagovornik federativne ureditve; podrobno utemeljitev je podal v svojih spominih na diktaturo kralja Aleksandra. Gligorijevi}, str. 265; Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Zagreb 1990, str. 79, 81, 87 in 118–126. 21 Zgodovinsko va‘na deklaracija poslanskega kluba Kme~kodemokratske koalicije, Jutro, 2. 8. 1928, str. 1; ^ulinovi} I., str. 532–533 in 525; Gligorijevi}, str. 258 in 265–266. 22 Ivan Mu‘i}, Stjepan Radi} u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Ljubljana 1987, str. 256–266. 23 Koro{~evo pismo Pribi}evi}u; Pribi}evi}ev odgovor, Jutro, 26. 7. 1928, str. 1; Pismo Svetozarju Pribi}evi}u, Slovenec, 26. 7. 1928, str. 1; Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 3 in 22; Matkovi}, Samostalna demokratska stranka, str. 225. 24 Anton Koro{ec je nem{kemu novinarju v intervjuju, ki ga je povzel ~asnik Jutro, oktobra 1928 povedal: »Nemogo~e pa je izvesti volitve v sedanji situaciji, kakor to zahteva opozicija. V tem trenutku bi volitve ne dovedle do prakti~nih rezultatov. Pri{lo bi do volilne borbe, v kateri bi se oba tabora pobijala z veliko mr‘njo in nerealnostjo, 114 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... Razvoj dogodkov po atentatu za Slovensko ljudsko stranko ni pomenil odmika od poli- tike, h kateri se je njeno vodstvo zavezalo s sklenitvijo Blejskega sporazuma25. Povod za imenovanje slovenskega politika na ~elo izvr{ilne oblasti je bil atentat v Narodni skup{~ini, po katerem se je pri~el kralj intenzivno pripravljati na uvedbo diktature.26 Anton Koro{ec je imel ob Aleksandrovem obisku v Parizu med 3. in 19. novembrom 1928 kot namestnik vrhov- nega poveljnika oboro‘enih sil in kot na~elnik policijskih enot v skrajno napetem politi~nem trenutku resda formalno nadzor nad vsemi vzvodi oblasti, saj je bila vlada v skladu z 59. ~lenom vidovdanske ustave vr{ilec dol‘nosti kralja v ~asu njegove odsotnosti.27 Ne glede na to pa je imel v ~asu svojega mandata mo~no skr~ena pooblastila. Poglavitna naloga njegove vlade je bila ohranitev miru v dr‘avi,28 kar je jasno opredelila tudi vladna deklaracija: »Mi (vlada, op. p.) bi zelo ob‘alovali, ~e bi se na{le tudi take stranke, ki bi, izkori{~ajo~ ta splo{no ob‘alovan in tragi~en dogodek (atentat v Narodni skup{~ini, op. p.), navajale mase na ko- rake proti ustavi in zakonskim predpisom. Bili bi ne samo dol‘ni, ampak tudi voljni, da ustavi in zakonom vedno in proti vsakemu zagotovimo veljavnost in spo{tovanje. /…/ Da ponovim: Na{a vlada bo v notranjosti vlada zakona in reda, dela in pomirljivosti.«29 Anton Koro{ec je po prevzemu ministrstva za notranje zadeve februarja 1928 in v ~asu predsedni{kega mandata opravljal predvsem dr‘avni{ke dol‘nosti;30 na vpra{anje novinarja, kar bi politi~ni polo‘aj le {e poslab{alo. Opozicija je v zmoti, ako trdi, da so nove volitve edina pot k pomirjenju v dr‘avi.« Proti izvedbi skup{~inskih volitev je v razpravi o deklaraciji vlade 7. avgusta 1928 v Narodni skup{~ini govoril tudi Josip Hohnjec. Razprava o vladni deklaraciji – govor Josipa Hohnjeca, Slovenec, 8. 8. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o nalogah svoje vlade, Jutro, 11. 10. 1928, str. 1. 25 Blejski sporazum je bil sklenjen 11. julija 1927 med Velimirjem Vuki}evi}em in Antonom Koro{cem. Pome- nil je vi{ek takti~nega pribli‘evanja Slovenske ljudske stranke Narodni radikalni stranki oziroma vladi. O blejskem sporazumu glej tudi: Mateja Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem s posebnim poudarkom na razvoju dogodkov na [tajerskem med leti 1923 in 1929, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, 2004, str. 165–181. 26 Gligorijevi}, str. 261, 267 in 297; Isti, Demokratska stranka i politi~ki odnosi u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Beograd 1970 (dalje: Gligorijevi}, Demokratska stranka), str. 545; Isti, Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski spor, Beograd 2002, str. 343. 27 Nj. Vel. kralj in kraljica odpotovala, Slovenec, 4. 11. 1928, str. 1; Kralj in kraljica odpotovala v Pariz, Jutro, 4. 11. 1928, str. 1; Seja ministrskega sveta – pred podpisom trgovinske pogodbe s Francijo, Jutro, 7. 11. 1928, str. 2; Kralj pri predsedniku francoske republike, Jutro, 15. 11. 1928, str. 1; Po kraljevem povratku v Beograd, Jutro, 20. 11. 1928, str. 1; Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 23. 28 Anton Koro{ec je po besedah politika Slovenske ljudske stranke Mihe Kreka posve~al veliko pozornost res- nosti politi~nega polo‘aja, nastalega po atentatu v Narodni skup{~ini; kasneje naj bi svojo odlo~itev o sprejetju mandata utemeljil z besedami: »Zaupal sem, da bom mogel re{iti dr‘avo notranje revolucije, ki je grozila, in prepre~iti nove spopade in ubijanje, zlasti na Hrvatskem. /…/ Na niti smo viseli med dejanskim obra~unavanjem med Srbi in Hrvati.« V tem smislu so bili oblikovani tudi komentarji v ~asniku Slovenec: »Iz dr‘avne nujnosti, iz ljubezni do naroda, iz iskrenega jugoslovanskega prepri~anja je porojena Koro{~eva politika in zato ne pozna nobenih {pekula- cij, temve~ samo slovenski in dr‘avni interes.« Politika dr. Koro{ca, Slovenec, 15. 12. 1928, str. 1; France Filipi~, Anton Koro{ec in marksisti, v: Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1991, str. 89; Glej tudi: Dr. Koro{ec o svoji nalogi, Slovenec, 25. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o politi~nem polo‘aju, Jutro, 25. 9. 1928, str. 2; Dr. Koro{ec o nalogah svoje vlade, Jutro, 11. 10. 1928, str. 1; Jasna linija dr. Koro{ca – izjava, Slovenec, 4. 11. 1928, str. 1. 29 Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2. 30 Glej npr. {tevilne Koro{~eve avdience pri kralju: Opoldanska avdijenca dr. Koro{ca, Jutro, 28. 7. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 11. 8. 1928, str. 1; Ministrski predsednik dr. Koro{ec na Bledu, Slovenec, 29. 8. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec na Bledu, Jutro, 29. 8. 1928, str. 1; Nj. Vel. Kralj v Belgradu, Slovenec, 18. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 22. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec pri kralju, Slovenec, 30. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 3. 10. 1928, str. 1; Politi~no zati{je v Beogradu, Jutro, 5. 10. 1928, str. 1; [tevilne avdijence, Jutro, 14. 10. 1928, str. 1; [efi strank pri kralju, Slovenec, 14. 10. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 17. 10. 1928, str. 1; V~eraj{nje avdijence, Jutro, 31. 10. 1928, str. 1; Avdijence na dvoru, Jutro, 2. 11. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 21. 11. 1928, str. 1; Po imenovanju Maksimovi}a, Slovenec, 7. 12. 1928, str. 1; Opoldanska avdijenca dr. Koro{ca, Jutro, 7. 12. 1928, str. 1; Sporazum voditeljev opozicije?, Slovenec, 15. 12. 1928, str. 1; Demisija vlade je neizogibna?, Jutro, 20. 12. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec ~aka na odlo~itev demokratov, 115ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) kako gleda na politiko Kme~kodemokratske koalicije, je, na primer, avgusta 1928 odgovoril: »Gledam, kakor vidite, s {tirimi o~mi.«31 Minister za notranje zadeve in predsednik vlade Anton Koro{ec od julija 1928 skorajda ni dajal izjav za ~asnike.32 V slovenskih politi~nih ~asnikih so septembra 1928 ve~krat objavljali Koro{~eve izjave iz intervjuja za belgijski ~asnik L’Independance Belge, v katerem je med drugim nazorno prikazal omejene mo‘nosti samostojnega odlo~anja predsednika vlade: »Jaz vam ne morem povedati svojega osebnega mnenja. Gotovo je, da imam neke ‘elje, toda jaz ne morem razvijati programa. Na mestu, na katerem sem, sem samo zato, da vzdr‘ujem sedanje stanje.«33 Predsednik vlade se je intenzivno ukvarjal tudi z usklajevanjem zahtev in pri~akovanj koalicijskih partnerjev, saj je te‘ko obvladljiv politi~ni polo‘aj v dr‘avi vplival razdiralno tudi na odnose med njimi. Predstavniki okrepljenega krila prista{ev Nikole Pa{i}a v Narodni radikalni stranki so ‘eleli prevzeti vodenje ministrstva za notranje zadeve, v Demokratski stranki pa so zahtevali razpis volitev in ustavne reforme. Opozarjali so na samovoljno (pre- ostro) odlo~anje ministrskega predsednika v zvezi s hrva{kim narodnim vpra{anjem in na neizpolnjevanje koalicijske pogodbe glede re{itve vpra{anja agrarne reforme v Dalmaciji34, Jutro, 22. 12. 1928, str. 1; Odlo~itev za osem dni odlo‘ena, Jutro, 23. 12. 1928, str. 1; Dolge avdijence v dvoru, Jutro, 28. 12. 1928, str. 1; Odlo~itve {e ni, Slovenec, 30. 12. 1928, str. 1; Opoldanska avdijenca dr. Koro{ca, Jutro, 30. 12. 1928, str. 1; Demisija sprejeta, Slovenec, 3. 1. 1929, str. 1; Jutro, 3. 1. 1929, str. 1; O teko~ih poslih predsednika vlade glej: Prva posvetovanja mandatarja krone z Vuki}evi}em, Slovenec, 25. 7. 1928, str. 1; Koro{~eve konference z Vuki}evi}em, Jutro, 25. 7. 1928, str. 1; Senzacijonalna demonstracija proti finan~ni politiki Vuki}evi}-Koro{~evega re‘ima, Jutro, 12. 8. 1928, str. 2; Odgoditev Koro{~evega potovanja na Bled, Jutro, 21. 8. 1928, str. 2; Nih~e naj si ne dela iluzij, Slovenec, 22. 8. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec zopet v Beogradu, Slovenec, 2. 9. 1928, str. 1; Obiski pri dr. Koro{cu, Slovenec, 8. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec-Vuki}evi}, Slovenec, 3. 10. 1928, str. 1; Konference voditeljev vladnih strank, Jutro, 11. 10. 1928, str. 1; Konference vladnih {efov, Jutro, 16. 10. 1928, str. 1; V pri~akovanju odgovora predsednika vlade, Slovenec, 9. 11. 1928, str. 1; Koro{ec odgovori Sav}i}u, Slovenec, 10. 11. 1928, str. 1; Odmevi odgovora {efov ~etvorne koalicije, Jutro, 14. 11. 1928, str. 1; Vladna koalicija – najmo~nej{i politi~en ~initelj, Slovenec, 14. 11. 1928, str. 1; Po imenovanju Maksimovi}a, Slovenec, 7. 12. 1928, str. 1; O Koro{~evih posredovanjih v sporih med ~lani vladne koalicije glej: Vlada u‘iva zaupanje radikalov, Slovenec, 8. 9. 1928, str. 1; Koro{ec se odmika od Vuki}evi}a, Jutro, 13. 9. 1928, str. 1; Pred novim delom vlade; Za sporazum med radikali, Slovenec, 14. 9. 1928, str. 1; [efi vladnih strank so proti demisiji, Jutro, 15. 9. 1928, str. 1; Radikali proti dr. Koro{cu, Jutro, 18. 9. 1928, str. 2; Morgenblatt o SLS, Slovenec, 27. 11. 1928, str. 2; Ob desetletnici na{e dr‘ave, Slovenski gospodar, 29. 11. 1928, str. 1; Velika politi~na nervoznost v Beogradu, Jutro, 1. 12. 1928, str. 1; V~eraj{nji politi~ni dogodki v Beogradu, Jutro, 4. 12. 1928, str. 1; Stanko Majcen, Moji spomini na Antona Koro{ca, v: Zbrana dela, 4. knjiga, Ljubljana 1996, str. 333. 31 Dr. Koro{ec na Bledu, Jutro, 29. 8. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec – mol~i!, Slovenec, 6. 9. 1928, str. 3. 32 Glej npr.: Dr. Koro{ec: vedno in brezpogojno bom branil dr‘avo, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 2; Nih~e naj si ne dela iluzij, Slovenec, 22. 8. 1928, str. 1; Proti izdaji KDK, Slovenec, 24. 8. 1928, str. 1; Jasna linija dr. Koro{ca – izjava o ob~inskih volitvah v Bosni, Slovenec, 4. 11. 1928, str. 1; Koro{~eva izjava novinarjem, Slovenec, 7. 11. 1928, str. 1; Izjava dr. Koro{ca, Slovenec, 10. 11. 1928, str. 2; Dvoli~na vloga dr. Koro{ca, Jutro, 17. 11. 1928, str. 2; Odlo~itev za osem dni odlo‘ena, Jutro, 23. 11. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec odklanja glavne zahteve, Jutro, 27. 12. 1928, str. 1; Onemogla jeza dr. Koro{ca na novinarje, Slovenski narod, 31. 12. 1928, str. 1; Komunike o sprejemu ostavke, Slovenec, 3. 1. 1929, str. 1; Demisija sprejeta, Jutro, 3. 1. 1928, str. 1. 33 Dr. Koro{ec o svoji nalogi, Slovenec, 25. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o politi~nem polo‘aju, Jutro, 25. 9. 1928, str. 2; Dr. Koro{ec o situaciji, Slovenski narod, 24. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o polo‘aju, Domoljub, 26. 9. 1928, str. 1; Glej tudi: Dr. Koro{ec o nalogah svoje vlade, Jutro, 11. 10. 1928, str. 1; Kaj pravi Koro{ec o politi~nem polo‘aju, Slovenski narod, 23. 10. 1928, str. 1. 34 Naloga vlade o ureditvi agrarnih odnosov v Dalmaciji kot zahteva predstavnikov koalicijske Demokratske stranke je bila oblikovana tudi v smislu prizadevanj za zagotovitev hrva{ke podpore vladi. Ministrski predsednik je 9. oktobra 1928 sprejel ve~ delegacij hrva{kih kmetov, vendar se vpra{anju vsebinsko ni posve~al; Ljubomir Davi- dovi} je 16. oktobra 1928 povedal novinarju: »G. Koro{ec se za to vpra{anje mnogo ne anga‘ira. Njemu je v prvi vrsti do tega, da poravna spor med nami (Demokratsko stranko, op. p.) in radikali.« Hrvati pri dr. Koro{cu, Slove- nec, 10. 10. 1928, str. 2; Agrarno vpra{anje v Dalmaciji in SLS, Delavska politika, 10. 10. 1928, str. 2; Konferenca med Koro{cem in Davidovi}em, Jutro, 17. 10. 1928, str. 1; Spor za dalmatinsko agrarno reformo, Jutro, 17. 10. 1928, str. 2. 116 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... glede sprejetja zakona o kme~kih dolgovih, zakona proti korupciji ipd.35 Po pisanju sloven- skih demokratskih ~asnikov sta bila med ~lani Demokratske stranke premieru naklonjena le Kosta Timotijevi} in Vojislav Marinkovi}. Slednji je kot eden vodilnih politikov v Kraljevini SHS u‘ival politi~no podporo in zaupanje Antona Koro{ca, vendar je bil v ~asu Koro{~evega mandata zaradi diplomatske dejavnosti in bolezni ve~ino ~asa odsoten iz doma~e politike.36 *** Predsednik vlade Anton Koro{ec je v deklaraciji vlade 2. avgusta 1928 napovedal nada- ljevanje dotedanjih vladnih usmeritev v vodenju zunanje politike, kar se je nana{alo na spo{tovanje in varovanje mednarodnih pogodb, na krepitev prijateljskih odnosov s sosednji- mi dr‘avami, oziroma na vzpostavljanje novih.37 Ratifikacija Nettunskih konvencij je sodila med prednostne naloge njegove vlade in je bila Koro{~ev najpomembnej{i prispevek k re{evanju zunanjepoliti~nih vpra{anj jugoslovanske dr‘ave v dvajsetih letih prej{njega sto- letja.38 Ekonomsko-pomorski dogovori o ureditvi gospodarskih razmer v Reki in Zadru, tako imenovane Nettunske konvencije, so bili sklenjeni 20. julija 1925 med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, in so olaj{ali gospodarski prodor italijanske sosede na ozemlje Kraljevine SHS. Konvencije so postale predmet politi~nega izsiljevanja opozicijskih parlamentarnih strank, zato jih vlada po sklenitvi ni predlo‘ila v ratifikacijo Narodni skup{~ini.39 Po obdobju napetih odnosov med dr‘avama, ki so bili posledica italijanske ofenzivne zunanje politike, so diplomatski predstavniki Kraljevine Italije in Kraljevine SHS maja 1927 sklenili sporazum, s katerim se je jugoslovanska stran obvezala k ratifikaciji spornih konvencij v Narodni skup{~ini.40 Minister za zunanje zadeve Vojislav Marinkovi} je Nettunske konvencije predlo‘il Narodni skup{~ini v potrditev ‘e 16. junija 1928, vendar so dogodki v zvezi z atentatom na hrva{ke poslance razpravo prepre~ili; potrjene so bile 13. avgusta 1928 v odsotnosti poslancev Kme~kodemokratske koalicije in poslancev opozicijske Zemljoradni{ke stranke.41 Sodobni hrva{ki knji‘evnik in intelektualec Miroslav Krle‘a, ki je kriti~no spremljal aktualne dogodke 35 [efi vladnih strank so proti demisiji, Jutro, 15. 9. 1928, str. 1; Koro{ec ne vidi vzroka za demisijo, Jutro, 29. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o nalogah svoje vlade, Jutro, 11. 10. 1928, str. 1; Davidovi} napada, Slovenec, 28. 10. 1928, str. 1; Lepe besede Ljube Davidovi}a, Jutro, 28. 10. 1928, str. 1; Re‘imovci ‘e kockajo za Koro{~ev pla{~, Jutro, 3. 11. 1928, str. 1; Vlada ostane nespremenjena, Slovenec, 3. 11. 1928, str. 1; Nov oster konflikt v Koro{~evi vladi, Jutro, 8. 11. 1928, str. 1; Vlada se pripravlja na otvoritev krize, Slovenski narod, 29. 11. 1928, str. 1; Gligo- rijevi}, Demokratska stranka, str. 543–544; Jovanovi}, Politi~ki sukobi, str. 336–337. 36 Dr. [umenkovi} minister brez portfelja, Slovenec, 29. 7. 1928, str. 1; Marinkovi} in Karapanos, Slovenec, 7. 9. 1928, str. 2; Dr. Marinkovi} se {e ne vrne, Slovenec, 14. 9. 1928, str. 1; Zakaj se je dr. Marinkovi} mudil v Parizu, Slovenski narod, 13. 10. 1928, str. 1; Povratek zunanjega ministra Marinkovi}a, Jutro, 14. 10. 1928, str. 1; Dr. Marinkovi} se baje namerava popolnoma umakniti, Jutro, 25. 10. 1928, str. 1; Borba za nasledstvo ministra Marinkovi}a, Jutro, 23. 11. 1928, str. 1; Zakaj se tako tepejo za Marinkovi}evo nasledstvo, Jutro, 25. 11. 1928, str. 1; Skupna linija NRS, SLS, JMO in prista{ev Marinkovi}a, Jutro, 16. 12. 1928, str. 1; Koro{~evi napori za ohranitev hegemonisti~nega re‘ima, Jutro, 19. 12. 1928, str. 1; Dr. Marinkovi} odlo‘il odhod v [vico, Slovenski narod, 20. 12. 1928, str. 1; Zadnja seja ministrskega sveta, Jutro, 30. 12. 1928, str. 1. 37 Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2. 38 Dolgotrajna v~eraj{nja pogajanja, Slovenec, 27. 7. 1928, str. 1; Vlada za~ela poslovati, Slovenec, 29. 7. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec izdeluje deklaracijo, Slovenec, 31. 7. 1928, str. 1; Seja ministrskega sveta, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1. 39 ^ulinovi} I., str. 521; Bogdan Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave 1918–1941. Diplomatsko- historijski pregled, Zagreb 1975 (dalje: Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave), str. 45; Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija. Nastanek ter razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije, Koper 1995, str. 53. 40 Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 47. 41 Nettunske konvencije predlo‘ene Narodni skup{~ini, Jutro, 17. 6. 1928, str. 1; Nettunske konvencije sprejete, Slovenec, 14. 8. 1928, str. 1; Ratifikacija nettunskih konvencij, Jutro, 15. 8. 1928, str. 1. 117ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) hrva{ke in jugoslovanske politike, je po ratifikaciji izpostavil vpra{anje pietete do umrlih v Narodni skup{~ini: »Govoriti nad krvavim Radi}em je ‘alostno in te‘ko. Zaprli so ga, njego- ve zastave so raztrgali in ga z revolverjem v roki prisilili, da se je vdal. Ko pa se je vseslovan- sko dobrodu{no zares vdal, so ga opljuvali, obrcali in vrgli pred vrata kakor psa. Pred vrati so ga nato ustrelili in potem ~ez njegovo truplo pre{li na svoj dr‘avotvorni dnevni red, kakor da stopajo ~ez staro in raztrgano krpo. In prvi opravek po umoru jim je bil ta, da so vrgli na tehtnico kos Dalmacije ter ga prodali za dva, tri gro{e.«42 V Slovenski ljudski stranki so zavrnitev ratifikacije konvencij s strani Kme~kodemokratske koalicije ozna~ili kot protidr‘avno dejanje, akcijo parlamentarne opozicije pa povezali z ekonomskimi interesi mad‘arskih @idov in z revizionisti~nimi interesi mad‘arske vlade.43 Veleposlanik Kraljevine SHS v Rimu je 14. novembra 1928 izro~il ratifikacijske listine italijanskemu premieru Benitu Mussoliniju, s ~imer je bilo pred uvedbo diktature zaklju~eno politi~no odmevno poglavje jugoslovanske zunanje politike.44 Ratifikacija Nettunskih konvencij ni prinesla izbolj{anja polo‘aja Kraljevine SHS v od- nosu do Kraljevine Italije.45 Sodila je v okvir kraljevega na~rta o oblikovanju dolgoro~ne politike sodelovanja z italijansko sosedo, pomenila je iskanje mednarodnega priznanja vladi po atentatu v Narodni skup{~ini in je bila del skupnega strate{kega programa male antante.46 Vlada po sprejetju konvencij ni ve~ posve~ala pozornosti delu Narodne skup{~ine, ~etudi so v skup{~inskih odborih {tevilni zakonski predlogi ~akali na parlamentarno obravnavo.47 Kralj je 30. novembra 1928 {e zadnji~ sprejel skup{~insko predsedstvo,48 poslanci pa so se na zasedanju Narodne skup{~ine zadnji~ sestali 28. novembra 1928, ko se je pri~ela vladna kriza.49 Za razumevanje vloge vodstva Slovenske ljudske stranke pri ratifikaciji mednarodne po- godbe med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, ki je dejavno zaznamovala notranjo politiko Kraljevine SHS v ~asu vlade Antona Koro{ca osvetlimo nekatera stali{~a Slovenske ljudske stranke do pomembnej{ih vpra{anj mednarodne politike v obravnavanem obdobju.50 Vod- stvo Slovenske ljudske stranke je julija 1925 zaradi bojazni pred prodorom italijanskega kapitala v Slovenijo in italijansko {iritveno politiko v jugovzhodni Evropi obsodilo sprejetje 42 Miroslav Krle‘a, Deset krvavih let in drugi politi~ni eseji, Ljubljana 1962, str. 213. 43 V razglasu volivcem Slovenske ljudske stranke, ki je bil objavljen maja 1928 v ~asniku Slovenec, je bilo med drugim zapisano: »Ogrska in ‘idovska politika in njeni vplivni podporniki v inozemstvu morejo vzeti kampanjo KDK za povod, da poka‘ejo na{o dr‘avo svetu, predvsem pa prijateljskim velikim dr‘avam, kot izzivalko. Zato je treba v najvi{jem interesu na{e dr‘ave, naroda in miru to prepre~iti in SLS je storila svojo dr‘avno, patrioti~no in narodno dol‘nost, kakor tudi svojo dol‘nost kot zagovornica evropskega miru in po mirovnih pogodbah ustanovljenega stanja v Evropi, da je pristala na izpolnitev obveznosti, prevzetih in podpisanih od prej{njih vlad (mi{ljene so bile Rapalska pogodba iz leta 1920, Sanmargheritske konvencije iz leta 1922 in Beograjske konvencije ter Rimski sporazum iz leta 1924, op. p.).« SLS je za mir, za soglasje na{e politike s smernicami na{ih zaveznikov in miren razvoj dr‘ave, Slovenec, 26. 5. 1928, str. 1; Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 39 in 45; O antisemitizmu v slovenskem katoli{kem taboru glej tudi: @idovsko vpra{anje, Stra‘a, 30. 3. 1921, str. 1–2; [e – Nettuno!, Slovenec, 27. 5. 1928, str. 1; Bratom, Slovenec, 4. 7. 1928, str. 1; Hrvatje o dr. Koro{cu, Slovenski gospodar, 23. 8. 1928, str. 2. 44 Nettunske konvencije ratificirane, Slovenec, 16. 11. 1928, str. 1; Definitivna ratifikacija nettunskih konvencij, Jutro, 17. 11. 1928, str. 2. 45 Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 50–51 in 141. 46 Prav tam, str. 45, 49–51 in 141; Gligorijevi}, Demokratska stranka, str. 538; Jovanovi}, Politi~ki sukobi, str. 273. 47 Gligorijevi}, str. 263–264. 48 Skup{~insko predsedstvo pri kralju, Slovenec, 1. 12. 1928, str. 3. 49 Gligorijevi}, str. 267. 50 O zunanjepoliti~nih stali{~ih Slovenske ljudske stranke v dvajsetih letih 20. stoletja glej tudi: Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skup{~ini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem ‘ivljenju Kraljevine SHS 1919–1929, Ljubljana 2002, str. 105–118. 118 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... Nettunskih konvencij.51 Stali{~e o nujnosti ratifikacije konvencij je zavzelo {ele v okviru pogajanj z vlado maja 1927, ko se je jugoslovanska vlada k temu zavezala v sporazumu s Kraljevino Italijo.52 V ~asniku Slovenec so konec maja 1928 zapisali: »Navaden politi~ni za~etnik pa bo vedel, da bi pomenil odstop od ‘e sklenjene pogodbe krvavo izzivanje, da Italija voja{ko nastopi. /…/ ^im je vpra{anje postavljeno tako, da je izbirati med enim in drugim, potem je jasno, da se SLS, ki nosi odgovornost tako za dr‘avo kakor za slovenski narod, ne more in ne sme odlo~iti druga~e, kakor zahteva najvi{ji interes na{e dr‘ave, da se razvija dalje v miru, ne da bi se ‘rtvovali kak{ni njeni bistveni interesi.«53 Vodstvo Slovenske ljudske stranke je oblikovalo stali{~a o strategijah jugoslovanske zuna- nje politike glede na razvoj zunanjepoliti~nih smernic italijanskega predsednika vlade Benita Mussolinija na Balkanu. Pri tem je imela klju~no vlogo sklenitev prijateljskega sporazuma, tako imenovane Tiranske pogodbe, med Kraljevino Italijo in Albanijo novembra 1926, ki je omogo~ila italijanski politi~ni prodor na Balkan in je s tem napovedovala predruga~enje odnosov med balkanskimi dr‘avami.54 Anton Koro{ec je po sklenitvi Blejskega sporazuma poleti 1927 ‘elel dejavno sodelovati tudi na podro~ju jugoslovanske mednarodne politike: »Slovenska ljudska stranka je sicer mala stranka, vendar ni vseeno, kako mnenje ima ona o zunanji politiki. Ona predstavlja narod, ki stoji na meji treh dr‘av. Na{e mnenje v zunanji politiki je treba upo{tevati in dosedaj je bilo tudi vedno upo{tevano. /…/ Abotno in sme{no pa je, zahtevati od Slovenske ljudske stranke, da se za na{o zunanjo politiko ne brigamo. /…/ Nam ni vseeno, ako nas Italija neprestano vznemirja, bodisi od Sne‘nika sem bodisi od Alba- nije sem, nam ni vseeno, ali se na Mad‘arskem pi{e in govori o reviziji Trianonske pogodbe, tudi ni vseeno, ali ostane ono tiho in mirno so‘itje z Avstrijo, kakor je sedaj, ali ne ostane.«55 Na~elnik Slovenske ljudske stranke se je po podpisu Tiranskega pakta ob koncu leta 1926 zavzemal za krepitev prijateljskih odnosov z Nem~ijo, Anglijo in Zvezo sovjetskih sociali- sti~nih republik.56 Vodstvo Slovenske ljudske stranke je ob koncu leta 1927 pozdravilo skle- nitev tudi jugoslovansko-francoskega pakta o prijateljstvu kot korak v smeri oblikovanja tako imenovanega novega Locarna57 oziroma balkanskega Locarna.58 Kraljevina SHS je 51 Govor poslanca dr. Hohnjeca, Slovenec, 29. 7. 1925, str. 1; O zunanji politiki – govor Josipa Hohnjeca 28. julija 1925 v Narodni skup{~ini, Na{a Stra‘a, 7. 8. 1925, str. 1; Nettunske pogodbe, Domoljub, 30. 6. 1926, str. 406; SLS za brezpogojno kapitulacijo pred Italijani, Jutro, 27. 5. 1928, str. 2; ^ulinovi} I., str. 521; Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 45; Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija. Nastanek ter razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije, Koper 1995, str. 53. 52 Nettunske konvencije, Slovenec, 2. 6. 1927, str. 2; Celokupna opozicija proti nettunskim konvencijam, Slove- nec, 16. 6. 1926, str. 1; Seja opozicionalnih voditeljev, Slovenec, 1. 7. 1926, str. 1; Nova orientacija na{e zunanje politike?, Jutro, 7. 1. 1927, str. 1; Napetost med Italijo in Jugoslavijo ponehala, Slovenec, 14. 5. 1927, str. 2; Pred likvidacijo spora z Italijo?, Slovenec, 25. 5. 1927, str. 1; Napetost med Italijo in Jugoslavijo ~edalje manj{a, Slove- nec, 26. 5. 1927, str. 1; Spor z Albanijo se bo mirno likvidiral, Slovenec, 12. 6. 1927, str. 1; Spor med nami in Italijo stacionaren, Slovenec, 14. 6. 1927, str. 1; Marinkovi}ev ekspoze o zunanji politiki, Slovenec, 24. 11. 1927, str. 1–2; Ekspoze zunanjega ministra, Jutro, 24. 11. 1927, str. 1; Nettuno pride pred skup{~ino, Slovenec, 24. 5. 1928, str. 1; Nettunske pogodbe, Slovenski gospodar, 31. 5. 1928, str. 8; Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 47. 53 Nettunske konvencije, Slovenec, 25. 5. 1928, str. 1; SLS je za mir, za soglasje na{e politike s smernicami na{ih zaveznikov in miren razvoj dr‘ave, Slovenec, 26. 5. 1928, str. 1. 54 O tem glej: Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 46. 55 Va‘en programati~en govor dr. Koro{ca v Ptuju, Slovenec, 23. 8. 1927, str. 1; Sijajno uspeli shodi dr. Koro{ca v Morav~ah, Kamniku in [kofji Loki, Slovenec, 6. 9. 1927, str. 1. 56 Izjava dr. Koro{ca o italijansko-albanskem paktu, Slovenec, 4. 12. 1926, str. 1; Koro{ec, Davidovi}, Pribi}evi} pri kralju, Slovenec, 14. 12. 1926, str. 1; Dr. Koro{ec o italijansko-albanski pogodbi, Slovenec, 1. 1. 1927, str. 1. 57 Sporazumi v Locarnu so bili sklenjeni 1. decembra 1925 za ureditev napetih odnosov med Nem~ijo, Belgijo in Francijo. Dr‘ave podpisnice so v Locarnu potrdile meje, ki so bile po prvi svetovni vojni dolo~ene z versajsko pogodbo. Vodstvo Slovenske ljudske stranke je sklenitev omenjenih sporazumov sprejelo z zaskrbljenostjo za po- lo‘aj Kraljevine SHS in zadr‘anostjo do morebitnih nadaljnjih lo~enih dogovorov o mejah med Kraljevino Italijo, 119ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) bila ena redkih evropskih dr‘av, ki v obdobju med svetovnima vojnama ni priznala Zveze sovjetskih socialisti~nih republik, kar je bila posledica dru‘inskih povezav kralja Aleksandra z biv{o carsko rodbino in njegovega odpora do novega re‘ima bolj{evikov.59 Vodstvo Sloven- ske ljudske stranke se je zavzemalo za normalizacijo odnosov s to dr‘avo in za njeno vklju~itev v Dru{tvo narodov, saj bi se s tem pove~al vpliv slovanskih dr‘av v evropskih integracijah v odnosu do Kraljevine Italije.60 Predstavniki slovenskega politi~nega katolicizma so posebno po sklenitvi Locarnskih sporazumov v Dru{tvu narodov videli tudi zagotovilo za ohranitev povojne ureditve Evrope na podlagi spo{tovanja mednarodnega prava.61 Dr‘ave naslednice Avstro-Ogrske monarhije so po prvi svetovni vojni sku{ale kljub sklenjenim mednarodnim manj{inskim pogodbam in nadzoru Dru{tva narodov prisilno asimilirati narodne manj{ine, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe.62 Zaradi ureditve statusa slovenske narodne manj{ine na avstrijskem Koro{kem in v Kraljevini Italiji je zato razvoj mednarodnega prava pozorno spremljal zlasti {tajerski po- slanec Slovenske ljudske stranke Josip Hohnjec.63 V Slovenski ljudski stranki so se zavze- mali za re{itev manj{inskega vpra{anja po na~elu enakopravnosti, na podlagi mednarodnega Francijo in ^e{koslova{ko. Anton Koro{ec je na agitacijskih zborovanjih v Dalmaciji oktobra 1925 kot odgovor na omenjene sporazume izpostavil Zvezo sovjetskih socialisti~nih republik kot zanesljivega zunanjepoliti~nega partne- rja Kraljevine SHS, pozival pa je tudi k navezavi stikov z rusko Pravoslavno cerkvijo. V sklenitvi Locarnskih spo- razumov je videl predvsem osnovanje evropske politi~ne zveze pod vodstvom Velike Britanije proti Zvezi sovjetskih socialisti~nih republik za prevlado v Aziji. V Narodni skup{~ini je o potrebi po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Kraljevino SHS in Zvezo sovjetskih socialisti~nih republik januarja 1926 govoril tudi poslanec Slovenske ljudske stranke Vladimir Pu{enjak. Vpra{anje poslanca Hohnjeca na zunanjega ministra, Slovenec, 23. 10. 1925, str. 2; Dr. Koro{ec v Splitu, Slovenec, 30. 10. 1925, str. 1; Sijajni uspehi dr. Koro{ca v Dalmaciji, Slovenec, 4. 11. 1925, str. 1; Razgovor z dr. Koro{cem, Slovenec, 13. 11. 1925, str. 3; Debata o zunanji politiki vlade, Slovenec, 19. 1. 1926, str. 1; Pogodba s Francijo in njen pomen – govor dr. Hohnjeca, Slovenski gospodar na zboru SLS, 24. 11. 1927, str. 1–2; Locarnski sporazumi, v: Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. del, Ljubljana 1993, str. 158. 58 Locarnski sporazum, Slovenski gospodar, 5. 11. 1925, str. 3; Dr. Koro{ec v Slivnici pri Mariboru in v Slov. Bistrici, Slovenec, 9. 8. 1927, str. 2; Va‘en programati~en govor dr. Koro{ca v Ptuju, Slovenec, 23. 8. 1927, str. 1; Oprti na Francijo, Domoljub, 17. 11. 1927, str. 1; Pogodba s Francijo in njen pomen – govor dr. Hohnjeca, Slovenski gospodar na zboru SLS, 24. 11. 1927, str. 1–2; Marinkovi}ev ekspoze o zunanji politiki, Slovenec, 24. 11. 1927, str. 1–2; Ekspoze zunanjega ministra, Jutro, 24. 11. 1927, str. 1; Delo zastopnikov Slovenske ljudske stranke, Ljub- ljana 1928, str. 9. 59 Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 68 in 142–143. 60 Velika zunanjepoliti~na debata v skup{~ini; govor poslanca Vesenjaka, Slovenec, 10. 6. 1925, str. 1; Dr. Koro{ec v Splitu, Slovenec, 30. 10. 1925, str. 1; Anton Koro{ec, Zedinjene dr‘ave Evrope, Na{a Stra‘a, 4. 1. 1926, str. 1; Debata o zunanji politiki vlade, Slovenec, 19. 1. 1926, str. 1; Karel Poto~nik, Stanje ruskega gospodarstva in vpra{anje priznanja Rusije, v: Socialna misel, l. III/1924, str. 69; Anton Koro{ec, Nekaj evropske politike, v: Social- na misel, l. V/1926, str. 53–54; Josip Horvat, Politi~ka povijest Hrvatske 1918–1929; Kronika doju~era{nje hrvatske politike, Zagreb 1989, str. 280. 61 Za razoro‘itev – iz govora poslanca Josipa Hohnjeca v Narodni skup{~ini 25. marca 1926, Na{a Stra‘a, 31. 3. 1926, str. 1; Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2; Koro{ec Anton, Nekaj evropske politike, v: Socialna misel, l. V/1926, str. 52. 62 Hannah Arendt, Izvori totalitarizma, Ljubljana 2003, str. 348 in 351. 63 [kofijski arhiv Maribor, Janu{ Golec, Spomini, str. 1351; Josip Hohnjec, Katolicizem in politika, Slovenec, 20. 1. 1926, str. 1; Vera in politika – govor Josipa Hohnjeca na taboru v Velesovem pri Kranju, Slovenec, 7. 10. 1926, str. 6; Zbor zaupnikov Jugoslovanske ljudske stranke v Celju, Stra‘a, 17. 1. 1919, str. 1; Hohnjec o politi~nem polo‘aju, Stra‘a, 20. 1. 1919, str. 2; Ljubljanca, dolga vas!, Stra‘a, 25. 10. 1920, str. 1–2; Vse kar je prav, Stra‘a, 25. 10. 1920, str. 2; Vpra{anje krivde, Slovenec, 20. 10. 1920, str. 1; Narodni poslanec g. Josip Hohnjec, Slovenski gospodar, 9. 11. 1922, str. 3; Poslanec Hohnjec, Stra‘a, 27. 11. 1922, str. 2–3; Za varstvo na{ih mej, Slovenec, 23. 10. 1925, str. 2; Locarno in na{a dr‘ava – odgovor dr. Nin~i}a, Na{a Stra‘a, 2. 11. 1925, str. 1; Dr. Hohnjec o‘igosa nekulturnost italijanskega gospodstva, Slovenec, 11. 11. 1925, str. 1; Na{a Stra‘a, 13. 11. 1925, str. 1; Slovenci na Koro{kem – Nemci v na{i dr‘avi, Slovenski gospodar, 20. 1. 1926, str. 1; Varstvo narodnih manj{in, Na{a Stra‘a, 29. 1. 1926, str. 1; Dr. Josip Hohnjec o na{i zunanji politiki – govor v Narodni skup{~ini 25. 3. 1926, Slovenec, 26. 3. 1926, str. 1. 120 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... prava in v okviru evropskega integracijskega modela, z Dru{tvom narodov pa so povezovali tudi za{~ito polo‘aja Slovencev v diaspori.64 Zaradi mo‘nosti ozemeljske {iritve Nem~ije v primeru priklju~itve Avstrije so pogosto opozarjali na pomen za{~ite slovenske manj{ine na Koro{kem.65 ^eprav so upali na pravno izni~enje koro{kega plebiscita po mednarodnem priznanju nem{ke {iritve, so bili do ideje zadr‘ani, saj kot je poudaril Anton Koro{ec, »je iz varnostnih razlogov za vse slu~aje vendarle bolje imeti poleg sebe 7-milijonsko nego 70-milijonsko dr‘avo;« ne glede na to je bil prepri~an, da bo pri{lo do zdru‘itve obeh dr‘av.66 Ker je ratifikacija Nettunskih konvencij prepre~ila razpust Narodne skup{~ine, padec ~etverne koalicije in razpis novih volitev, so bili predstavniki Kme~kodemokratske koalicije prepri~ani, da je bila nepri~akovana pobuda vlade posledica prizadevanj oblasti po razdelitvi dr‘ave.67 Ideja o amputaciji, odcepitvi hrva{kih in slovenskih ozemelj od ostalih delov dr‘ave, in oblikovanju Velike Srbije se je pri~ela v najvi{jih politi~nih krogih ponovno pojavljati po atentatu v Narodni skup{~ini. Razbitje dr‘ave je bilo tudi v interesu velikohrva{kih krogov. Kralj Aleksander je 7. julija 1928 o tem govoril z vodstvom Kme~kodemokratske koalicije, ki je amputacijo zavrnilo in zahtevalo odstop vlade ter veleizdajni{ki proces za prvake vladne koalicije, zaradi dejavnosti za ratifikacijo Nettunskih konvencij zlasti za Antona Koro{ca.68 Opozicijski poslanci so sku{ali prizadevanja ministrskega predsednika za ratifikacijo konvencij onemogo~iti na podlagi razkritja poslanca Kme~kodemokratske koalicije Josipa Predavca, ki je predsednika vlade 2. avgusta 1928 pred poslansko zbornico obto‘il prikritega delovanja za 64 Minister za socialno politiko v Uzunovi}evi in Vuki}evi}evi vladi Andrej Gosar je izseljensko vpra{anje uvrstil v svoj program, bil pa je tudi ~lan pogajalske skupine strokovnjakov za ureditev pravic jugoslovanskih delav- cev v Nem~iji, ki jo je imenovala vlada Antona Koro{ca. Ob sprejetju vladnega predloga Zakona o dr‘avljanstvu v Narodni skup{~ini avgusta 1928 je minister za notranje zadeve Anton Koro{ec kot predlagatelj opozoril na potrebna dopolnila v zvezi z vpra{anjem odpusta iz dr‘avljanstva, kar se je nana{alo predvsem na status jugoslovanskih izseljencev v Zdru‘enih dr‘avah Amerike. V zvezi z odpustom iz dr‘avljanstva je bil za Koro{ca sporen 28. ~len, ki se je glasil: »Dr‘avljan kraljevine, ki stanuje stalno izven ozemlja kraljevine, a po dovr{enem 21. letu ‘ivljenja v dobi 30 let ni izpolnjeval nikakr{nih obveznosti proti domovini, prestane biti dr‘avljan kraljevine.« Zakon o dr‘avljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 109 / 19. 11. 1928, str. 741– 744; Socialni delovni program ministra dr. Gosarja, Slovenec, 16. 2. 1927, str. 1; Slovenski minister pred finan~nim odborom, Slovenec, 15. 1. 1928, str. 1; Za{~ita delavstva v inozemstvu, Slovenec, 29. 9. 1928, str. 1; Zakon o dr‘avljanstvu sprejet, Jutro, 31. 5. 1928, str. 1; Zakon o dr‘avljanstvu sprejet, Slovenec, 5. 8. 1928, str. 1; Jutro, 5. 8. 1928, str. 1; Novi zakon o dr‘avljanstvu, Slovenski narod, 6. 11. 1928, str. 2; Glej tudi: Izseljeni{ko vpra{anje, Stra‘a, 24. 3. 1924, str. 1; Dr. Koro{ec pred ljubljanskimi volivci, Slovenec, 9. 5. 1926, str. 1; Seja na~elstva SLS, 22. 11. 1927, str. 2; Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2; O odnosu Katoli{ke cerkve do izseljenskega vpra{anja in o delovanju Katoli{ke cerkve med ameri{kimi Slovenci glej: Darko Fri{, Ameri{ki Slovenci in katoli{ka Cerkev 1871–1924, Celovec–Ljubljana–Dunaj 1995, str. 25–31. 65 Slovenci na Koro{kem, Slovenski gospodar, 20. 1. 1926, str. 1; Varstvo narodnih manj{in, Na{a Stra‘a, 29. 1. 1926, str. 1; Dr. Koro{ec o slovenski politiki, Slovenec, 10. 10. 1926, str. 6; ^ulinovi} I., str. 521; Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 45; Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija. Nastanek ter razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije, Koper 1995, str. 53. 66 Vpra{anje priklju~itve Avstrije – razprava o interpelaciji poslanca Smodeja, Slovenec, 14. 7. 1925, str. 3–4; Avstrijsko priklju~itveno vpra{anje v Narodni skup{~ini, Slovenski narod, 15. 7. 1925, str. 1; Na{a zunanja politika – govor poslanca Josipa Hohnjeca v Narodni skup{~ini 25. 3. 1926, Na{a Stra‘a, 31. 3. 1926, str. 2–3; Jugoslavija in njeni sosedje – predavanje dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 3. 10. 1926, str. 7; Anschluss, Slovenec, 5. 8. 1927, str. 1; A. G. (= Andrej Gosar), Kako dale~ smo z Anschlussom?, Slovenec, 19. 1. 1928, str. 1; Koro{ec Anton, Nekaj evropske politike, v: Socialna misel, l. V/1926, str. 49. 67 Nove avtenti~ne ugotovitve o amputa{ih, Jutro, 13. 9. 1928, str. 2; Vo|a govori: li~nost, izjave, govori i politi~ki rad vo|e Hrvata dra. Vladka Ma~ka, ur. Mirko Glojnari}, Zagreb 1936, str. 83. 68 Ho~emo jasnost!, Mariborski ve~ernik Jutra, 4. 9. 1928, str. 1; V vladi o amputaciji niti besede – izjavi Ljube Davidovi}a in dr. Spaha, Slovenec, 8. 9. 1928, str. 1; Razprava o amputaciji kon~ana, Slovenec, 9. 9. 1928, str. 1; ^ulinovi} I., str. 544–547; Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski spor, Beograd 2002, str. 317–318. 121ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 69 Arhiv Srbije i Crne Gore (dalje: ASCG), fond: Jovan Jovanovi} Pi‘on, {t. 80, fasc. 29, Rokopis skup{~inskega govora ob ratifikaciji Nettunskih konvencij. 70 Senzacijonalne obto‘be poslanca Predavca; Dr. Koro{ec odlo~no demantira, Jutro, 3. 8. 1928, str. 1; Koro{~evi nazori o priklju~itvi Slovenije k Italiji, Jutro, 5. 8. 1928, str. 2; Dr. Koro{ec: vedno in brezpogojno bom branil dr‘avo, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 2; Velik vtis Predav~evih razkritij; Izjave dr. @erjava, Jutro, 4. 8. 1928, str. 1. 71 Opozicionalni blok ustvarjen, Slovenec, 9. 3. 1924, str. 1; Razgovor s posl. Predavcem, Slovenec, 11. 3. 1924, str. 1; Vidovdanska ustava odpravljena, Domoljub, 28. 5. 1924, str. 1; Brez parlamenta, Slovenec, 29. 5. 1924, str. 1; Slovenskemu narodu!, Slovenec, 31. 5. 1924, str. 1; Sklepi Jugoslovanskega kluba, Slovenec, 25. 6. 1924, str. 2; Kako dr. Koro{ec v Beogradu la‘e, Jutro, 6. 7. 1924, str. 1; Senzacionalna izjava Ljube Jovanovi}a, Jutro, 25. 7. 1924, str. 1. 72 Slovenija naj bi pri{la pod Italijo?, Jutro, 3. 8. 1928, str. 1. 73 [tajerski teolog in teoretik Josip Jeraj je, na primer, leta 1923 zapisal: »Ob~udovati moramo genijalno intui- cijo na{ega voditelja dr. Koro{ca, ki je s prero{kim duhom izbral ne samo slovenskemu ljudstvu, temve~ celotnemu jugoslovanskemu narodu od Triglava do ^rnega morja pravilno dr‘avno koncepcijo, ki ima bodo~nost.« Podobno stali{~e je zagovarjal tajnik Slovenske ljudske stranke Bogumil Remec leta 1925: »Ljubezen do slovenskega ob~estva ne terja, da bi se nujno morali lo~iti. Nasprotno! Iz krepke, samostojno ‘ive~e Slovenije pelje pot do organi~no zgrajene evropske federacije le po naravni cesti. Gorje nam, ako bi nas ~asovne stiske ozlobile, da bi podrli mostove, ki nas dru‘ijo z narodi, ki so nam po naturi najbli‘ji.« Josip Jeraj, Centralisti~na ideologija in jugoslovanstvo, Stra‘a, 18. 6. 1923, str. 1; Bogumil Remec, Presku{nja slovenske mo~i, v: Kri‘ na gori, {t. 7–8/1925–1926, str. 117; Glej tudi: Kje treba amputirati?, Stra‘a, 9. 4. 1923, str. 1; Seja vodstva SLS v Celju, Slovenec, 10. 7. 1923, str. 1; Zbor zaupnikov SLS, Slovenec, 12. 12. 1924, str. 1; Amputacija ali strah za otroke, Domoljub, 31. 12. 1924, str. 757; Na{e pojmovanje dr‘ave – razgovor z Josipom Hohnjecem, Slovenec, 4. 2. 1926, str. 5; Bratom, Slovenec, 4. 7. 1928, str. 1; Slavnostna seja oblastne skup{~ine – govor predsednika dr. Natla~na, Slovenec, 30. 10. 1928, str. 6. 74 Janko Pleterski, Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925. Pot prvaka slovenskega politi~nega katolicizma, Ljubljana 1998, str. 449–452; Igor Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politi~ni mozaik 1860–1918, Ljubljana 2003, str. 316; Uro{ Lipu{~ek, Ave Wilson: ZDA in prekrajanje Slovenije v Versaillesu 1919–1920, Ljubljana 2003, str. 250 – glej tudi strani: 109, 113, 162, 167–170, 174, 184, 186 in 233. 75 Prav tam, str. 159. 76 Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Zagreb 1990, str. 68. priklju~itev Slovenije Kraljevini Italiji.69 Na~rte o vatikanskem protektoratu, ki bi Sloven- cem zagotovil kulturno avtonomijo, naj bi na~elnik Slovenske ljudske stranke razkril v ~asu oblikovanja Opozicijskega bloka leta 1924.70 Josip Predavec je bil takrat glavni predstavnik Hrvatske republikanske selja~ke stranke.71 Po navedbah v ~asniku Jutro in Predav~evih bese- dah je Anton Koro{ec dejal: »Vidim, da tu mi ne moremo ‘iveti. Tako ne moremo ve~ dalje. Mi smo vendarle kulturen narod, mi se tu v Beogradu ne moremo znajti. /…/ Mi smo dva razli~na sveta. Mislim, da je za nas Slovence edini spas, da se priklju~imo Italiji. Nas Slovencev je poldrugi milijon. V Jugoslaviji nas je le en milijon. Ni pa misliti na to, da bi se kdaj posre~ilo, spraviti onega pol milijona Slovencev, ki so pod Italijo, k nam v Jugoslavijo. Pa~ pa je mogo~e misliti na to, da gremo mi pod Italijo, kjer bomo mogli s svojimi zvezami pri Vatikanu dose~i vsaj kulturno avtonomijo in bomo tako lahko ‘iveli vsaj kot kulturen narod.«72 V Slovenski ljudski stranki se v obravnavanem obdobju niso zavzemali za odcepitev Slovenije od Kraljevine SHS, temve~ so po sklenitvi mirovnih pogodb v njenem okviru vide- li zagotovilo za ohranitev slovenskega narodnega telesa.73 Anton Koro{ec je leta 1919 spremljal pogajanja za dolo~itev slovenske zahodne meje na mirovni konferenci v Versaillesu v duhu ideje: »Tudi najslab{a Jugoslavija je za nas Slovence {e vedno najbolj{a re{itev.« V nasprotju s prizadevanji predhodnika na ~elu Slovenske ljudske stranke Ivana [u{ter{i~a, ki se je marca 1919 pogajal z italijansko vlado proti interesom jugoslovanske dr‘ave, je aktivno sodeloval pri oblikovanju dr‘avne tvorbe ju‘noslovanskih narodov.74 ^eprav nekatere raziskave ka‘ejo, da se je Anton Koro{ec pred za~etkom druge svetovne vojne ukvarjal z mislijo o priklju~itvi Slovenije Kraljevini Italiji,75 po besedah Svetozarja Pribi}evi}a pa se 7. julija 1928 ob skupni avdienci pri kralju do vpra{anja odcepitve zahodnih delov dr‘ave od Kraljevine SHS ni jasno opredelil,76 njegovo politi~no delovanje leta 1924 ni kazalo na tovrstna prizadevanja: pri 122 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... 77 Protest dr. Koro{ca pri Pa{i}u; To ni sporazum!, Slovenec, 22. 1. 1924, str. 1; Resolucija dr. Koro{ca in dr. Spahe, Slovenec, 23. 1. 1924, str. 1; Jugoslovanski klub proti pogodbi vlade z Italijo, Slovenec, 24. 1. 1924, str. 1. 78 14 milijard posojila, Slovenski gospodar, 16. 2. 1928, str. 3. 79 ASCG, fond: Ministrski svet Kraljevine Jugoslavije, {t. 138, fasc. 21/82–86, Pismo predsednika banke Arm- strong – Whitworth (Jugo – Slavia) predsedniku jugoslovanske vlade Nikoli Pa{i}u, Beograd 10. 6. 1925; Deklara- cija vlade pred novinarji, Jutro, 6. 2. 1927, str. 1; Velika gospodarska reforma, Slovenec, 6. 2. 1927, str. 1; Namera- vano inozemsko investicijsko posojilo, Slovenec, 11. 2. 1927, str. 1; Ekspoze finan~nega ministra v Narodni skup{~ini – investicije, Slovenec, 12. 2. 1927, str. 1; Demisija vlade Nikole Uzunovi}a, Slovenec, 18. 4. 1927, str. 1; Ostavka g. Uzunovi}a, Jutro, 19. 4. 1927, str. 1; Nehajte z demagogijo!, Slovenec, 30. 5. 1928, str. 1; Nova akcija vlade za najetje inozemskega posojila, Slovenski narod, 29. 10. 1928, str. 1; Krizman, Vanjska politika jugoslavenske dr‘ave, str. 49. 80 Zaupanje do Jugoslavije nara{~a, Slovenec, 16. 2. 1928, str. 1; Finan~ni minister gre podpisat, Slovenski gospodar, 10. 5. 1928, str. 3; Nehajte z demagogijo!, Slovenec, 30. 5. 1928, str. 1; Finan~ni minister v Londonu, Slovenski gospodar, 16. 5. 1928, str. 3; Iz uspe{nega delovanja sedanje vlade, Slovenski gospodar, 24. 5. 1928, str. 1; Posojilo je tu – emisija odlo‘ena, Slovenec, 27. 6. 1928, str. 1. 81 Posojilo je tu, emisija odlo‘ena – izjava ministra za finance, Slovenec, 27. 6. 1928, str. 1; Lo~iti je potrebno gospodarska in politi~na vpra{anja, Slovenski gospodar, 18. 10. 1928, str. 1. 82 Deklaracija dr. Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1. 83 ASCG, fond: Ministrski svet Kraljevine Jugoslavije, {t. 138, fasc. 21/82–86, Pismo predsednika banke Arm- strong – Whitworth predsedniku jugoslovanske vlade Nikoli Pa{i}u, Beograd 10. 6. 1925; Razprava o vladni dekla- raciji – govor Josipa Hohnjeca, Slovenec, 8. 8. 1928, str. 1. 84 Kaj pravi dr. Koro{ec o politi~nem polo‘aju, Slovenski narod, 23. 10. 1928, str. 1. 85 Nova akcija vlade za najetje inozemskega posojila, Slovenski narod, 29. 10. 1928, str. 1; Zakaj se je dr. Marinkovi} mudil v Parizu, Slovenski narod, 13. 10. 1928, str. 1; Krasna manifestacija KDK v Celju – resolucija, Jutro, 30. 10. 1928, str. 3; Nasveti angle{kega poslanika?, Jutro, 12. 12. 1298, str. 1; Finance – smrt dr. Koro{~evega re‘ima, Slovenski narod, 21. 12. 1928, str. 2; Sestanek poslanika Kennarda z dr. Koro{cem, Jutro, 22. 12. 1928, str. 1. predsedniku vlade Nikoli Pa{i}u je posredoval za za{~ito slovenske narodne manj{ine v Kraljevini Italiji, Jugoslovanski klub pa je ostro nasprotoval sklenitvi Rimskega sporazuma med italijansko in jugoslovansko vlado.77 Z ratifikacijo Nettunskih konvencij je bil pomembno povezan tudi najem angle{ko- ameri{kega dr‘avnega investicijskega posojila (po navedbah ~asnika Slovenski gospodar je {lo za okrog 14 milijard dinarjev) za stabilizacijo dinarja in obnovo prometne infrastruktu- re v dr‘avi.78 Postopki za najem so s prekinitvami tekli od srede leta 1924.79 Po intenzivnih pogajanjih ministra za zunanje zadeve Vojislava Marinkovi}a s tujimi finan~nimi partnerji v prvi polovici leta 1928 je angle{ka vlada 19. junija 1928 kon~no privolila v izpla~ilo visoke- ga denarnega posojila Kraljevini SHS za izgraditev ‘elezni{ke proge od Beograda do Jadran- skega morja.80 Posojilo je po atentatu v Narodni skup{~ini blokirala,81 zato je bila ponovna vzpostavitev pogajanj in kon~ni najem posojila eden od programskih ciljev Koro{~eve vla- de.82 Posojilodajalci so ‘e pred sklenitvijo sporazuma med Stjepanom Radi}em in Nikolo Pa{i}em leta 1925 od predsednika vlade Pa{i}a kot pogoj za najem posojila zahtevali potrdi- tev v Narodni skup{~ini. Poziv poslanca Slovenske ljudske stranke Josipa Hohnjeca ob sprejemanju vladne deklaracije 7. avgusta 1928, naj se poslanci Kme~kodemokratske koali- cije vrnejo k parlamentarnemu delu, lahko zato razumemo tudi kot prizadevanje Jugoslovan- skega kluba za uspe{en zaklju~ek najema investicijskega posojila.83 Ministrski predsednik Anton Koro{ec je oktobra 1928 v intervjuju za ~asnik Neue Freie Presse, ki ga je povzel ~asnik Slovenski narod, povedal: »Ne glede na zamotano parlamen- tarno situacijo, ki je nastala po tem atentatu, atentat tudi na pogajanja za inozemsko posojilo ni vplival ugodno, kar je povzro~ilo zastoj v pogajanjih.«84 Ker vodstvo Kme~kodemokratske koalicije vladi ni priznavalo legitimnosti, prizadevanja za sprostitev posojila tudi po ratifika- ciji Nettunskih konvencij niso bila uspe{na.85 Vlada je zato 30. oktobra 1928 sklenila sporazum 123ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 86 ASCG, fond: Narodna skup{~ina Kraljevine Jugoslavije, {t. 72, fasc. 53/228, Zakon o 6 ¼ % monopolskom zajmu Kraljevine SHS od 22.000.000 dolara i o ustupanju prava prodaje ‘i‘ica, 9. 11. 1928; Dopis ministra za finance predsedniku Narodne skup{~ine z dne 23. 11. 1928; [vedsko posojilo, Slovenec, 7. 11. 1928, str. 1; Pogoji {vedskega posojila, Jutro, 8. 11. 1928, str. 2; Monopolsko posojilo odobreno, Jutro, 10. 11. 1928, str. 1; Odlo~na izjava guvernerja Narodne banke, Jutro, 16. 12. 1928, str. 1; Prvi obrok monopolskega posojila, Jutro, 23. 12. 1928, str. 1; Uradniki zopet enkrat potegnjeni?; Dr. Koro{ec odklanja glavne zahteve Ljube Davidovi}a, Jutro, 27. 12. 1928, str. 1. 87 Minister Su{nik za potrebe ‘elezni~arskih uslu‘bencev, Slovenec, 6. 8. 1924, str. 1–2; Boj za obstoj in svobo- do Slovenije, Tajni{tvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana 1924, str. 42; Avtonomisti~ni program SLS, Slovenec, 13. 1. 1927, str. 3. 88 Veliki govor dr. Koro{ca na Vrhniki – zunanje investicijsko posojilo, Slovenec, 4. 1. 1927, str. 1. 89 Franc Gabrov{ek, Dva meseca v vladi, v: Socialna misel, l. VI/1927, str. 97–99. 90 Fran Rade{~ek, @elezni{ka zveza Slovenije z morjem, Slovenec, 22. 12. 1920, str. 1. 91 Avtonomisti~ni program SLS, Slovenec, 13. 1. 1927, str. 3; Andrej Gosar, Na~rt politi~nega programa, v: Socialna misel, l. I/1922, str. 185–189. 92 Nove ‘elezni{ke proge se za~no graditi {e letos – seja finan~nega odbora, Slovenec, 14. 5. 1927, str. 1; Franjo Ale{, Vpra{anje komercializacije ‘eleznic; Komercijalizacija ‘eljeznica, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 10. 1927, str. 2; Depolitizacija saobra}aja, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 5. 1928, str. 1. 93 Biv{i prometni minister Su{nik o svojem delovanju, Slovenec, 14. 12. 1924, str. 3; 16. 12. 1924, str. 2; 17. 12. 1924, str. 2; @elezni~arjem in delavcem, Stra‘a, 24. 12. 1924, str. 3. 94 Glej npr.: Kr{~anski socialci, izvedite program!, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 2. 1927, str. 2; Socialna politika generalsko-klerikalne vlade, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 4. 1927, str. 1; Dobrote klero-radikalne vlade, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 5. 1927, str. 4; Razredni boj – politi~en boj, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 7. 1927, str. 1; Pred volitvami, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 1. 8. 1927, str. 2; Kaj je la‘ in kaj je resnica?, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 8. 1927, str. 1–2; Radikalnoklerikalni re‘im je udaril, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 15. 11. 1927, str. 1. s predstavniki {vedsko-ameri{ke korporacije STAB (Svenska Tändsticks Aktienbolaget) o najemu ni‘jega posojila, vezanega na monopolno prodajo v‘igalic {vedske dru‘be v Kraljevini SHS; Narodna banka je prvo emisijo omenjenega posojila prejela v zadnjih dneh decembra 1928.86 V Slovenski ljudski stranki so se z mednarodnim investicijskim posojilom prvi~ neposredno sre~ali ob prevzemu ministrstva za promet v vladi Ljubomirja Davidovi}a, ko si je minister za promet Anton Su{nik avgusta 1924 zadal za temeljno nalogo svojega ministrovanja izko- reninjenje strankarske politike iz uprave dr‘avnih ‘eleznic.87 Anton Koro{ec je najem dr‘av- nega posojila za izgradnjo ‘eleznic navedel kot pogoj za vstop v vlado Nikole Uzunovi}a ob koncu leta 1926,88 Du{an Sernec pa je kot minister za javna dela v Uzunovi}evi vladi sku{al pridobiti denarna sredstva za izgradnjo treh ‘elezni{kih prog v Sloveniji (Sevnica–[t. Jan‘, Krapina–Rogatec in povezava s Su{akom).89 @elezni{ka povezava Slovenije z morjem je bila pogoj za gospodarsko okrepitev Slovenije, ki je bila spri~o centralisti~nega dr‘avnega ustroja in italijanskih {iritvenih te‘enj v interesu njenega vodstva, hkrati pa skladna s programskimi izhodi{~i Slovenske ljudske stranke;90 avtonomisti~ni program je predvidel dr‘avno lastni{tvo za ‘eleznice, ‘elezni{ko zakonodajo pa bi po predlogu programa Andreja Gosarja iz leta 1922 urejala socialnoekonomska zbornica.91 V stranki je zanimanje za ‘eleznice pove~alo tudi uvajanje decentralizacijskih in tr‘nogospodarskih elementov v ‘elezni{ke upravljavske strukture, posebno ker se je tako imenovana depolitizacija ‘eleznic v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja razvijala v smeri odvzemanja politi~nih pravic politi~no levo usmerjenim ‘elezni~arskim delavcem.92 Slovenska ljudska stranka se je obra~ala na ‘elezni~arje v Mariboru in na Jesenicah pred skup{~inskimi volitvami leta 1925,93 prizadevanje njenega vodstva za pove~anje vpliva na ‘eleznice pa je bilo izrazito predvsem po vstopu v vlado Nikole Uzunovi}a februarja 1927.94 Glavni predstavnik ‘elezni~arskih delavcev v Slovenski ljudski stranki, {tajerski poslanec 124 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... 95 O dejavnosti Franja @ebota v Narodni skup{~ini za pravice ‘elezni~arskih delavcev glej npr.: PAM, fond: Zveza jugoslovanskih ‘elezni~arjev – podru‘nica Maribor 1910–1927, A[ 1, Zapisnik 26. redne seje odbora, 4. 7. 1923; Zapisnik 29. seje odbora, 25. 7. 1923; Zapisnik 43. seje odbora, 18. 11. 1925; PAM, fond: Franjo @ebot, A[ 1, @elezni~arji! – volilni oglas Slovenske ljudske stranke; Stenografske bele{ke. Redovan saziv, br. 24 / 29. 5. 1925, str. 238; Odvojeno mi{ljenje Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanskega muslimanskega kluba (zanju: Franjo @ebot), Stenografske bele{ke. Vanredan saziv za 1925 god., br. 48 / 21. 7. 1925, str. 484–485; Zakon za ‘elezni~arje, Stra‘a, 15. 6. 1923, str. 3; Usoda ‘elezni~arskega zakona, Stra‘a, 27. 7. 1923, str. 2; Shod kr{~anskosocialnih ‘elezni~arjev, Stra‘a, 4. 2. 1924, str. 3; Kako je Pa{i}eva vlada varala ‘elezni~arje – govor Franja @ebota v Narodni skup{~ini 13. 3. 1924, Stra‘a, 21. 3. 1924, str. 2–3; 24. 3. 1924, str. 2–3; Zakaj so ustavili izpla~ilo penzij vpokojenim ‘elezni~arjem, Na{a Stra‘a, 19. 6. 1925, str. 3; Vpra{anje narodnega poslanca Franjo @ebota, Na{a Stra‘a, 21. 7. 1925, str. 2; Poslanci Jugoslovanskega kluba za ‘elezni~arje, Na{a Stra‘a, 27. 7. 1925, str. 2; Za ‘elezni~arje, Na{a Stra‘a, 2. 11. 1925, str. 3; Razprava o prora~unu ‘elezni{kega ministrstva – govor poslanca @ebota, Slovenec, 13. 3. 1926, str. 1; Novo ‘elezni~arsko glasilo, Na{a Stra‘a, 26. 3. 1926, str. 3; Franjo @ebot, Kdo je zakrivil krivice ‘elezni~arjev?, Slovenski gospodar, 21. 7. 1927, str. 2; Za ‘elezni{ke upokojence, Slovenec, 20. 4. 1928, str. 1; SLS in ‘elezni~arska gospodarska poslovalnica, Jutro, 21. 4. 1928, str. 2; Poziv gospodu F. @ebotu, Ujedinjeni ‘elezni~ar, 1. 5. 1928, str. 2; Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od majni{ke deklaracije, Ljubljana 1990, str. 172. 96 Ministrski predsednik v Mariboru in Celju, Slovenec, 13. 7. 1927, str. 1; Kako je g. Vuki}evi} snubil maribor- ske ‘elezni~arje, Jutro, 13. 7. 1927, str. 2; [e en odmev blejskega pakta, Jutro, 14. 7. 1927, str. 2. 97 PAM, fond: Zveza jugoslovanskih ‘elezni~arjev – podru‘nica Maribor 1910–1927, A[ 1, Poro~ilo s shoda v Mariboru dne 15. novembra 1923; PAM, fond: Franjo @ebot, A[ 1, @elezni~arjem!; Pismo predstavnika mariborske podru‘nice Udru‘enja jugoslovanskih narodnih ‘elezni~arjev in brodarjev Franju @ebotu, Maribor, 6. september 1927; Velik ‘elezni~arski shod v Mariboru, Delavska politika, 29. 6. 1927, str. 1; Novo protestno zborovanje mari- borskih ‘elezni~arjev, Jutro, 6. 7. 1927, str. 1; Velik uspeh na{ih poslancev za slovenske ‘elezni~arje, Slovenec, 7. 7. 1927, str. 1; @elezni~arski protestni shodi in strankarstvo; Besnenje Jutra proti ‘elezni~arjem, Slovenec, 7. 7. 1927, str. 5; Kako je g. Vuki}evi} snubil mariborske ‘elezni~arje, Jutro, 13. 7. 1927, str. 2; Uspe{ne intervencije poslanca @ebota, Jutro, 15. 7. 1927, str. 2; Izsiljevalci, Delavska politika, 16. 7. 1927, str. 1; SDS in ‘elezni~arji, Slovenec, 26. 8. 1927, str. 2; Klerikalizem in mi, Delavska politika, 27. 8. 1927, str. 1; SLS in ‘elezni~arji, Delavska politika, 10. 9. 1927, str. 2; Franc Gabrov{ek, V za~etku volivne borbe, v: Socialna misel, l. VI/1927, str. 148–149. 98 Govor narodnega poslanca Fr. @ebota, Slovenec, 10. 3. 1928, str. 1. 99 Ves narod praznuje 1. december, Slovenec, 1. 12. 1928, str. 3. 100 Vodstvo KDK in proslava 1. decembra, Jutro, 25. 11. 1928, str. 1; Krvav 1. december v Zagrebu, Jutro, 1. 12. 1928, str. 1; Slovesne proslave narodnega praznika v vsej dr‘avi, Slovenec, 1. 12. 1928, str. 1; Matkovi}, Samostalna demokratska stranka, str. 233. Jugoslovanskega kluba Franjo @ebot,95 je pred skup{~inskimi volitvami leta 1927 uresni~il {iroko zastavljeno agitacijsko akcijo, s katero je ob pomo~i vodstva Narodne radikalne stranke96 prikazoval demokratsko politi~no orientiranost vodstva Udru‘enja jugoslovanskih narodnih ‘elezni~arjev in brodarjev, ki je bilo ustanovljeno leta 1923 kot krovno strokovno zdru‘enje ‘elezni~arjev na dr‘avni ravni.97 @ebot je pozorno in kriti~no spremljal razvoj prometne po- litike tudi v ~asu najtesnej{ega sodelovanja Slovenske ljudske stranke z vladno Narodno radikalno stranko; 9. marca 1928 je v razpravi o prora~unu ministrstva za promet med dru- gim dejal: »Smatram potrebno poudariti, da posebno personalna politika prometnega ministr- stva ni taka, da bi mogli biti mi, ~eravno smo v vladni ve~ini, z njo popolnoma zadovoljni.«98 *** Vodstvo Slovenske ljudske stranke je ob deseti obletnici jugoslovanske dr‘ave 1. decembra 1928 nagovorilo prista{e in dr‘avljane: »Vsak, kdor ljubi dr‘avo, je v tej dobi (1918–1928, op. p.) spoznal ljudsko in dr‘avotvorno delo Slovenske ljudske stranke. Ni dvoma, da bo tudi v bodo~em desetletju imela dr‘ava ravno v Slovenski ljudski stranki najkrepkej{o oporo. Slo- venska ljudska stranka se danes pridru‘uje splo{nemu klicu vsega naroda in kli~e: @ivio Njegovo Veli~anstvo kralj Aleksander! Bog ~uvaj na{o domovino v vernih rokah po{tenih in ljudskih politikov!«99 Slovesnosti ob dr‘avnem prazniku so se v Zagrebu razvile v nasilne izgrede prista{ev Kme~kodemokratske koalicije,100 kar je bil vrhunec razhajanj med politiko 125ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 101 Svetozar Pribi}evi} o klerikalnih revizijonisti~nih projektih, Jutro, 28. 12. 1928, str. 1; Slu‘bena napoved demisije vlade, Jutro, 30. 12. 1928, str. 1; Odlo~itve {e ni – komunike, Slovenec, 30. 12. 1928, str. 1; Dr. Koro{~eva vlada v ostavki, Slovenski narod, 31. 12. 1928, str. 1. 102 V pri~akovanju krize, Slovenec, 29. 12. 1928, str. 1; Kriza, Slovenec, 30. 12. 1928, str. 1; Ugibanja o razvoju vladne krize, Jutro, 1. 1. 1929, str. 1; Po demisiji vlade, Slovenec, 1. 1. 1929, str. 1; Demisija sprejeta, Slovenec, 3. 1. 1929, str. 1; Jutro, 3. 1. 1929, str. 1; Znamenita izjava Nj. Vel. kralja Aleksandra, Slovenski gospodar, 23. 1. 1929, str. 1. 103 Demisija sprejeta, Slovenec, 3. 1. 1929, str. 1; Jutro, 3. 1. 1929, str. 1; Parlamentarna re{itev nemogo~a – obvestilo dvorne pisarne, Slovenec, 6. 1. 1929, str. 1. 104 Dr. Koro{ec v avdijenci; Predlogi posameznih skupin, Slovenec, 6. 1. 1929, str. 1; Vladni komunike o rezul- tatu konzultacij, Jutro, 6. 1. 1929, str. 1. 105 Kraljev manifest na narod – Mojemu dragemu narodu, Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!; Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni dr‘avni upravi, Jutro, 7. 1. 1929, str. 2; Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi, Slovenec, 8. 1. 1929, str. 1. 106 Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni dr‘avni upravi, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 4 / 11. 1. 1929; Vladarjev apel na nove ministre, Jutro, 7. 1. 1929, str. 2; Nova vlada, Jutro, 7. 1. 1929, str. 1. 107 Nad{kofijski arhiv Ljubljana, Anton Bonaventura Jegli~, Dnevnik, 11. 1. 1929. 108 [kofje v Belgradu – avdijenca na dvoru, Slovenec, 23. 1. 1929, str. 1. 109 Bojan Gode{a, Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca, Ljubljana 1999, str. 70. 110 Nad{kofijski arhiv Ljubljana, Anton Bonaventura Jegli~, Dnevnik, 6. 1. 1929; Parlamentarna re{itev nemogo~a!, Slovenec, 6. 1. 1929, str. 1; Program nove vlade, Slovenec, 9. 1. 1929, str. 1; Nova vlada in njene naloge, Slovenski gospodar, 16. 1. 1929, str. 1; Na{a smer, Slovenec, 17. 1. 1929, str. 1. vlade; 29. decembra 1928 je v komunikeju napovedala svoj odstop z obrazlo‘itvijo, da so se koalicijske partnerice zna{le pred nepremostljivimi ovirami v re{evanju notranjepoliti~ne krize.101 Predsednik vlade Anton Koro{ec in Velimir Vuki}evi} odstopu vlade nista bila naklonjena. Bila sta mnenja, da notranjepoliti~ni polo‘aj v razmerju do Kme~kodemokratske koalicije ni na stopnji »re{itve ustavnega vpra{anja in pravne razdelitve dr‘ave«.102 Kralj Aleksander je 2. januarja 1929 sprejel vladno ostavko in po kon~anih pogovorih med predstavniki politi~nih strank 5. januarja 1929 obvestili dr‘avljane, da parlamentarna pot za re{itev vladne krize ne zagotavlja obstoja narodne in dr‘avne enotnosti. To je bila napoved dr‘avne diktature.103 Iz kabineta predsednika vlade je po posvetu s kraljem pozno popoldne pri{el {e zadnji komu- nike, ki je govoril o nesprejemljivosti zahtev glede uvedbe federalisti~ne dr‘avne ureditve, ki so jih predstavniki Kme~kodemokratske koalicije predlo‘ili kralju.104 Aleksander je kot nosi- lec dr‘avne oblasti 6. januarja 1929 razveljavil vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skup{~ino, in na podlagi Zakona o kraljevski oblasti in vrhovni dr‘avni upravi razglasil diktaturo.105 Novo vlado je sestavil general Peter @ivkovi}, Anton Koro{ec pa je kot edini strankarski voditelj v njej prevzel resor ministrstva za promet.106 Po pisanju {kofa Jegli~a je v ~asu svoje predsedni{ke funkcije Aleksandru ve~krat predlagal uvedbo diktature za re{itev parlamentar- ne krize.107 Vodstvo Katoli{ke cerkve je pozdravilo odlo~itev na~elnika Slovenske ljudske stranke o vstopu v @ivkovi}evo vlado – jugoslovanski {kofje so ga obiskali takoj po sprejemu pri kralju 22. januarja 1929108 –, medtem ko je Koro{ec o~itke strankarskih kolegov zavrnil po odposlancu, uredniku ~asnika Slovenec Ivanu Ah~inu, ki mu je med drugim dejal: »Saj vendar veste, da nisem {el v {estojanuarsko vlado kot eksponent stranke ali po njenem nalo- gu in tudi ne njenem pristanku, ampak ~isto osebno kot dr. Anton Koro{ec. Le kot tak{nega so me tudi vabili, ker novi re‘im ni ve~ poznal politi~nih strank. Za svoje dejanje odgovarjam torej osebno, ne kot stranka. Stranka si zaradi mene lahko roke umije.«109 Slovenska ljudska stranka je ob zadr‘ku, da gre za »dokaz sile«, diktaturo sprejela kot korak k sklenitvi narodnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ter kot dokaz o pravil- nosti svoje politike, v okviru katere je leta 1921 zavrnila centralisti~no dr‘avno ureditev.110 126 M. RATEJ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V VLADI ANTONA KORO[CA ... 111 ASCG, fond: Milan Stojadinovi}, {t. 37, fasc. 9/48, Historiat sodelovanja med Slovensko ljudsko in Narodno radikalno stranko, Knja‘evac 16. 11. 1934; Manifestacije za bratsko narodno zvezo in politi~no skupnost med ra- dikali in SLS, Slovenec, 10. 12. 1928, str. 1; Sve~ana proglasitev klerikalcev za radikale, Slovenski narod, 10. 12. 1928, str. 1; Poostreni ukrepi proti KDK – mo‘nost vladne krize, Slovenec, 8. 12. 1928, str. 1; Dr‘avna politika SLS in dr. Koro{ca, Slovenec, 10. 12. 1928, str. 1; Vedno ve~ji razdor v vladni koaliciji, Jutro, 16. 12. 1928, str. 1; Davidovi}ev govor na seji demokratskega kluba, Jutro, 23. 12. 1928, str. 1; Manifestacije za bratsko narodno zvezo in politi~no skupnost med radikali in SLS, Slovenec, 10. 12. 1928, str. 1; Demisija sprejeta, Slovenec, 3. 1. 1929, str. 1; Razburjenje med kleroradikali, Jutro, 6. 1. 1929, str. 1. 112 Seja na~elstva SLS, Slovenec, 28. 12. 1928, str. 1; Jutro, 28. 12. 1928, str. 2. 113 Na{a smer, Slovenec, 17. 1. 1929, str. 1. 114 Anton Koro{ec je novinarju belgijskega ~asnika L’Independance Belge v intervjuju, ki so ga septembra 1928 objavili tudi slovenski ~asniki, povedal: »Ne smete pozabiti, da je na{ narod na svoji prvi stopnji. Vsi mi, i Srbi i Hrvati i Slovenci, moramo preiti in pre‘iveti dalj{o evolucijo. Nivelizacija se bo izvedla na veliko vi{jem nivoju, kakor je sedanji. Razlike, ki so danes med nami, so veliko, veliko premalenkostne v razmerju na pot, ki jo bomo prehodili. /…/ Verujte mi, nimajo prav tisti, ki se boje nivelizacije, kajti ta bo nastopila {ele po dolgi, dolgi evoluciji, po dolgem razvoju.« Dr. Koro{ec o svoji nalogi, Slovenec, 25. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o politi~nem polo‘aju, Jutro, 25. 9. 1928, str. 2. 115 Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 5 / 17. 1. 1929; Slovenec, 8. 1. 1929, str. 1. 116 Slovenska ljudska stranka razpu{~ena; 1905–1929, Slovenec, 23. 1. 1929, str. 1; Tajni{tvo SLS v Mariboru, Slovenec, 24. 1. 1929, str. 6; Razpust tajni{tva SLS v Mariboru, Slovenec, 27. 1. 1929, str. 6; Tajni{tvo SLS v Celju, Slovenec, 25. 1. 1929, str. 1. 117 Pravilnik Vseslovenske ljudske stranke, Ljubljana 1919, str. 8. 118 Anton Koro{ec, Vsem somi{ljenikom!, Slovenec, 23. 1. 1929, str. 1; Vse politi~ne stranke razpu{~ene, Slove- nec, 25. 1. 1929, str. 1–2; V prosvetne organizacije ve~ ‘ivljenja in dela, Slovenski gospodar, 30. 1. 1929, str. 1; Prosvetne in gospodarske organizacije niso razpu{~ene, Slovenski gospodar, 30. 1. 1929, str. 3. Nastop diktature je za stranko pomenil nadaljevanje politike Blejskega sporazuma, ki je za~rtal tesno sodelovanje z Vuki}evi}evim krilom Narodne radikalne stranke in s kraljem Aleksan- drom.111 Na~elstvo je 27. decembra 1928 v Celju sprejelo sklep o nadaljevanju politike narod- nega sporazuma do uresni~itve programskega cilja: zakonodajne avtonomije Slovenije.112 Z vizijo o oblikovanju korporativnega (stanovskega) parlamentarizma se je zato v ~lanku Na{a smer, ki ga je 17. januarja 1929 objavil Slovenec, ponovno izreklo za reorganizacijo dr‘ave na podlagi strankinega ustavnega na~rta iz leta 1921.113 ̂ eprav je Anton Koro{ec kot predsed- nik vlade razvijal teorijo o postopni »nivelizaciji« in stapljanju jugoslovanskih narodov, je vodstvo Slovenske ljudske stranke s tem ponovno zavrnilo narodni unitarizem.114 Tvorci slovenskega politi~nega katolicizma torej pred uvedbo {estojanuarske diktature niso uspeli skladno z razvojem notranjepoliti~nega polo‘aja preoblikovati idejnopoliti~nih izhodi{~ Slo- venske ljudske stranke, s ~imer bi bilo mo~ ohraniti enotnost slovenskega katoli{kega tabora. Predsednik vlade Petar @ivkovi} je 6. januarja 1929 izdal Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi, ki je med drugim prepovedal delovanje politi~nih strank z verskim in ple- menskim obele‘jem.115 Ukaz o razpustu Slovenske ljudske stranke je iz{el 22. januarja 1929. Vodstvo je samoiniciativno zaprlo tajni{tva Slovenske ljudske stranke, s ~imer je bila prepre- ~ena zaplemba dokumentacije s strani policije; glavno tajni{tvo v Ljubljani in okro‘no tajni{tvo v Mariboru sta prenehala delovati 21. januarja 1929, okrajno tajni{tvo v Celju pa 22. januarja 1929. V Ljubljani je izpraznjene prostore tajni{tva Slovenske ljudske stranke zasedlo uredni{tvo ~asnika Slovenec, v Mariboru in Celju pa uprava katoli{ke izobra‘evalne organizacije Pro- svetna zveza.116 V skladu s Pravilnikom Vseslovenske ljudske stranke bi morala o razpustu stranke odlo~ati dvotretjinska ve~ina zaupnikov na strankinem zboru, vendar je imel poobla- stila o ukrepanju v »nujnih slu~ajih« tudi na~elnik;117 na prista{e in ~lane stranke je 23. januarja 1929 naslovil apel o mirnem prehodu s politi~nega na kulturno, gospodarsko in humanitarno podro~je za zadostitev dr‘avnim interesom.118 127ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) S u m m a r y Slovene People’s Party in the Government of Anton Koro{ec and the Ratification of the Treaty of Nettuno Mateja Ratej The attempt on the lives of Croatian Parliament members on June 20, 1928 provoked King Alek- sander to give the mandate to form a new government to Anton Koro{ec, leader of the Slovene People’s Party. This was exclusively the result of excellent cooperation of the Slovene People’s Party with the National Radical Party after the ratification of the Bled Agreement, and with King Aleksander who was gradually taking over the executive authority in the country. While the principal task of Anton Koro{ec’s government, which was formed on July 27, 1928, was to preserve peace in the country another prefe- rential objective was the ratification of the Treaty of Nettuno concluded between the Kingdom of Italy and the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes in 1925. Viewed as Anton Koro{ec’s most impor- tant contribution toward the solution of Yugoslav foreign policy problems in the 1920’s, this ratification was part of the royal plan to form long-term political cooperation with the Kingdom of Italy, and part of the joint strategic program of Little Entente – defence alliance between Romania, Czechoslovakia, and the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes. Its objective was also to seek international recognition of the new government after the incident at the National Assembly. Closely connected to the ratification of the Treaty of Nettuno was the raise of an Anglo-American state investment loan in order to stabilize the dinar and to renovate the traffic infrastructure of Yugoslavia. Although in compliance with the economic interest of the Slovene People’s Party the loan could not be brought into effect. On January 6, 1929 King Aleksander abolished the Constitution, prorogued the Parliament, and introduced personal dictatorship. In order to realize their principal objective, which was to acquire autonomous legislature for Slovenia, leaders of the Slovene People’s Party decided to follow the resolutions of the Bled Agre- ement and continue with their close cooperation with King Aleksander. Since due to new political circumstances they had not been able to reorganize and alter their political beliefs and preserve the unity of Slovene catholically-oriented parties leaders of the Slovene People’s Party once again presen- ted to their voter body their plan of reorganization of the country on the basis of an autonomist program. Upon the introduction of dictatorship all political parties had been dissolved, and the head of the Slove- ne People’s Party addressed on January 23 of the same year an appeal to the party’s political supporters to help with a peaceful transition from political issues to cultural, economic, and humanitarian themes. 128 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. – Ljubljana 1995. – 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996. – 1.000 SIT @ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996. – 500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. – Ljubljana 1996. – 1.500 SIT Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. – 2.000 SIT Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Rogla 2000. – Ljubljana 2001. – 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust. 129ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Darko Fri{ Banovinska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke leta 1937 v Ljubljani Uvod 23. junija 1935 je mandat za sestavo vlade v Kraljevini Jugoslaviji dobil finan~ni minister v vladi Bogoljuba Jevti}a dr. Milan Stojadinovi}, ki je vlado sestavil iz nekdanjih strank: dela Narodne radikalne stranke (dalje NRS) zveste Milanu Stojadinovi}u, Slovenske ljudske stranke (dalje SLS) in Jugoslovanske muslimanske organizacije (dalje JMO). Na~elnik nekdanje Slo- venske ljudske stranke dr. Anton Koro{ec je v novi vladi prevzel mesto notranjega ministra, v vlado pa so stopili tudi pomembni akterji iz prej{njih re‘imov, kot npr. armadni general Petar @ivkovi}, ki je postal minister za vojsko in mornarico.1 S tem so prista{i nekdanje SLS po petih letih ponovno pre{li iz opozicije na oblast. Vstop v vlado je bila njihova dolgoletna ‘elja, saj so bili v vsem opozicijskem obdobju podvr‘eni najrazli~nej{im pritiskom, ki jih je Ivan Ah~in takole opisal: »Zaradi odlo~nega opozicionalnega stali{~a smo morali od takrat- nih re‘imov veliko pretrpeti. Na{i ljudje so bili ob slu‘be, metali so jih na cesto [pre]izganjali so jih v ju‘ne kraje, mnogi so bili kaznovani z denarnimi globami, ne{teti so trpeli kot podjet- niki, obrtniki, trgovci.« Kljub neugodnemu polo‘aju v dolgoletni opoziciji z vstopom v vlado v ’stranki’ niso vsi sogla{ali, do vstopa pa naj bi imel pomisleke tudi Anton Koro{ec, ki je svojim najo‘jim sodelavcem pojasnjeval, da nova vlada ni idealna, ker ne pomeni izpolnitve ’strankinih’ zahtev po slovenski samoupravi, saj kraljevi namestniki niso bili pripravljeni spremeniti ustave iz leta 1931 vse do kraljeve polnoletnosti. Kljub temu pa mu je v ’stranki- nem vrhu’ za vstop v vlado uspelo pridobiti zadostno podporo.2 Jugoslovanska radikalna zajednica Pribli‘evanje treh nekdanjih strank NRS, SLS in JMO (in razli~ne kombinacije o njihovem zdru‘evanju) sega v leto 1933 in je potekalo z ve~jo ali manj{o dinamiko vse do padca Jevti}eve in formiranja Stojadinovi}eve vlade. Zamisel o trojnem prevzemu oblasti brez spremembe ustave je vklju~evala namero o ustanovitvi ene politi~ne stranke, saj ustava ni dovoljevala obstoja ’plemenskih, verskih in regionalnih strank’. Po noveliranem zakonu o politi~nih organizacijah iz marca 1933 je vsaka politi~na organizacija morala imeti svoje organizacije v polovici vseh srezov v dr‘avi, razporejenih najmanj v {estih od devetih banovin.3 1 Metod Miku‘, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941, Ljubljana 1965 (dalje Miku‘), str. 437; Milan M. Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, Jugoslavija izme|u dva rata, Rijeka 1970 (dalje Stojadinovi}), str. 317–322; Branko Petranovi}, Istorija Jugoslavije 1918–1978, Beograd 1980 (dalje Petranovi}), str. 135; Todor Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a (1935–1937), Beograd 1985 (dalje Stojkov), str. 17–63; John R. Lampe, Yugoslavia as Hi- story. Twice there was a country, Cambridge 1999, str. 174; Bojan Gode{a, Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Ivana Ah~ina, Ljubljana 1999, (dalje Izgubljeni spomin), str. 144 in 154. 2 Izgubljeni spomin, str. 149 in 151. 3 Stojkov, str. 44. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 129–146 130 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... Skrb za ustanovitev stranke je bila prepu{~ena glavnim odborom treh omenjenih nekdanjih strank, glavni odbor nove stranke pa je imel nalogo, da se nekdanje stranke zlijejo v novo ’zajednico’. Zato so vse tri nekdanje stranke razglasile, da so se razpustile in prenehale obstajati je glavni odbor pozval vse svoje prista{e, kot tudi ostale dr`avljane, da se pridru`ijo nove.4 Podobno kot pred vstopom v vlado so v nekdanji SLS obstajali tudi nasprotniki vstopa ’stranke’ v JRZ, ki so se zavzemali za sodelovanje s Kme~ko-demokrati~no koalicijo. O vstopu so v Ljubljani organizirali konferenco, na kateri pa 25 delegatov ni sprejelo dokon~ne odlo~itve. Kljub temu je Koro{ec uspel obdr`ati odlo~ujo~i vpliv na ve~ino strankarskih prvakov Frana Kulovca, Marka Natla~na, Miho Kreka, Andreja Gosarja ... , ki so pristop v JRZ podpisali 14. avgusta, ’strankin na~elnik’ pa je kot ka`e prijavo podpisal kar v Beogradu.5 19. avgusta so JRZ prijavili Ministrstvu za notranje zadeve, naslednjega dne pa v javnosti predstavili Program in Statut stranke.6 Ustanovitelji so pri predstavljanju programa posebej poudarili, da stranka ni ne centralisti~na in ne federalisti~na, temve~ da bazira na naj{ir{i samoupravi in da bo kot tak{na pritegnila {ir{e mno‘ice. Tako so pri~akovali, da se jim bodo pridru‘ili tudi tisti Hrvati in Slovenci, ki niso bili pripadniki strank, ki so formirale JRZ. V stranko pa izrecno niso v~lanjevali »jugofa{istov«, kot so strankini propagandisti imenovali prista{e Bogoljuba Jevti}a. V pogledu dr‘avne in notranje politi~ne ureditve je trojna vladna kombinacija v celoti sprejela oktorirano ustavo iz leta 1931. V programu so se izrekli za monarhijo in dinastijo Kara|or|evi}ev, kot za narodno in dr‘avno enotnost (nacionalni dr‘avni unitarizem). Nacionalni dr‘avni unitarizem so ‘eleli ubla‘iti s tezo, da je stranka imela pred o~mi, v preteklosti pridobljene posebne administrativne, politi~ne in druge zna~ilnosti terito- rijev, ki so sestavljale dr‘avo, kakor tudi s poudarjanjem na~ela lokalnih in {ir{ih samouprav. V stranki so ‘eleli razviti in oja~ati zavest o dr‘avni in narodni enotnosti in zmanj{ati razlike, pridobljene v preteklosti, kar pa so ‘eleli dose~i postopno in se pri tem izogibati ’pre‘ivele metode’. Zagovarjali so spo{tovanje treh imen jugoslovanskega naroda: Srb, Hrvat in Slove- nec in njihove enakopravnosti ter spo{tovanje tradicije in tako v osnovi niso spremenili stali{~a o ’troimenem narodu’. Posebnost v strankinem programu je bila tako kritika {estojanuarske diktature in obljuba, da bodo postopno delovali v razvijanju zavesti o dr‘avni in narodni enotnosti. V skladu z najavljeno orientacijo o demokratizaciji politi~nega ‘ivljenja so v Pro- gramu izpostavili opredelitev JRZ za ustavno in parlamentarno ureditev, za »splo{no, enako, neposredno in tajno volilno pravico«, za svobodo tiska, svobodo zdru‘evanja… Na ugodno re{itev pro{nje za registracijo stranke ni bilo potrebno ~akati dolgo, saj je Ministrstvo za notranje zadeve izdalo pozitivno odlo~bo ‘e 27. avgusta. Ob tem je bila sme{na trditev glav- nih organizatorjev, da se vlada ne ‘eli vme{avati v ustanovitev stranke in da se ustanavlja od spodaj in ne od zgoraj – torej iz baze in ne od oblasti.7 Med {estojanuarsko Jugoslovansko nacionalno stranko (v nadaljevanju JNS) in novo- ustanovljeno JRZ so bile nekatere podobnosti in razlike. Najve~ja podobnost je bila, da sta bili obe ustanovljeni od ’zgoraj’, od oblasti in s pomo~jo dr`avnega aparata in da sta vodstvi obeh strank, upo{tevajo~ ustavo iz leta 1931 in politi~no zakonodajo osnovano na njegovih na~elih, `elele ustanoviti vsedr`avno in vsejugoslovansko stranko kot masovno socialno- politi~no podlogo, s pomo~jo katere bi se obdr`ala na oblasti. Razlika med obema strankama je bila v tem, da je bilo vodstvo JNS formirano iz nekdanjih pripadnikov starih politi~nih strank, ki so v stranko stopali ne kot zastopniki strank, temve~ kot posamezniki. JNS je 4 Stojadinovi}, str. 317–322. 5 Stojkov, str. 53 in 54. 6 Prav tam. 7 Stojkov, str. 54–57. 131ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) namre~ negirala pred{estojanuarske stranke in jih `elela uni~iti, medtem ko je JRZ nastala z zdru`itvijo treh pred{estojanuarskih strank, ki so do tedaj bile v opoziciji (razen samega Stojadinovi}a). Za razliko od JNS, katere vodstvo je striktno zagovarjalo »integralno jugo- slovanstvo« in smatralo nacionalno vpra{anje re{eno s kraljevim dr`avnim udarom, je vod- stvo JRZ v svojem programu vsaj verbalno zavzelo bolj fleksibilno stali{~e, v praksi pa tolerantnej{i odnos do drugih me{~anskih skupin, zlasti Hrva{ke selja~ke stranke, medtem ko je do Komunisti~ne partije Jugoslavije obdr`ala skrajno sovra`en odnos, podobno kot ga je ohranilo vodstvo JNS.8 Po vstopu v vlado je vodstvo nekdanje SLS zelo okrepilo svoj polo‘aj in vpliv v Slove- niji. Ve~ji del ~lanov, ki je pre{el v JNS, se je vrnil v SLS, oziroma JRZ.9 JRZ je bila torej ustanovljena kot enotna politi~na formacija, sestavljena iz nekdanjih politi~nih strank, v njenem okvirju pa le-te niso izgubile svoje individualnosti.10 Z vstopom v Stojadinovi}evo vlado je Anton Koro{ec v veliki meri oja~al pozicije vod- stva nekdanje SLS v Sloveniji (Dravski banovini). V Sloveniji je pomenila ustanovitev JRZ prakti~no samo spremembo imena SLS. Po vstopu v vlado so zamenjali vse funkcionarje – prista{e {estojanuarske diktature – s svojimi prista{i.11 V prvi polovici meseca maja 1936 so v JRZ v vseh banovinah organizirali banovinske konference, 1. junija pa so izvedli dr‘avno konferenco JRZ. V Ljubljani je bila banovinska konferenca organizirana 10. maja 1936, na njej je imel govor tudi Koro{ec. Svoj govor je poslal v pogled Stojadinovi}u, nakar mu je predsednik vlade svetoval, da naj bo v kritikah ~im bla‘ji. Koro{ec pa je deloval ravno nasprotno in {e posebej naglasil ravno to, kar mu je Stojadinovi} svetoval, da bi v govoru izpustil. Tako je kritiziral volilno zmago strank Ljudske fronte v Franciji in {e posebej poudaril, da favoriziranje komunizma v Jugoslaviji ni in ne bo vzor. Ko je govoril o nasprotnikih vlade, je {e zlasti poudaril, da {irijo la‘i in klevete celo o najvi{jih dr‘avnih avtoritetah. O JRZ je poudaril, da ni ne stara Radikalna stranka in ne o‘ivljena SLS, temve~ nova stranka.12 V tem ~asu so se v politi~nih krogih pri~ele {iriti vesti o verjetni zamenjavi vlade. Kot enega izmed mo‘nih kandidatov za mesto predsednika vlade so omenjali tudi Petra @ivkovi}a, poleg tega je Stojadinovi} imel ‘e nekaj ~asa resne te‘ave z glavnim odborom Radikalne stranke. Zapleten politi~ni polo‘aj so izkoristili v nekdanji SLS in sporo~ili Stojadinovi}u, da se delegati iz Dravske banovine dr`avne konference JRZ ne bodo udele‘ili, Anton Koro{ec in Miha Krek pa ne bosta ve~ sodelovala v vladi, ~e ne bodo sprejeli njihove zahteve o odkupu 35.000 ton slovenskega premoga za dr‘avne ‘eleznice. Stojadinovi} se je tako zna{el v te‘avnem polo‘aju, saj so odkup bosanskega premoga zahtevali tudi v nekdanji JMO, ki je s prodajo premoga prav tako ‘elela pridobiti politi~ne to~ke. Na konferenci so za predsed- nika JRZ izvolili Milana Stojadinovi}a, podpredsednika pa sta postala Anton Koro{ec in Mehmed Spaho. Izvolili so {e 25 ~lanski Glavni odbor in {ir{i Glavni odbor, ki ga je poleg ~lanov Glavnega odbora sestavljalo pet delegatov iz vsake banovine. V opoziciji so Dr‘avno konferenco JRZ seveda ocenili negativno in Stojadinovi}eve obljube o demokratizaciji ozna~ili kot prazne fraze.13 Na zborovanju JRZ 17. januarja 1937 v Ljubljani so poudarjali zlasti {iroko dekoncentra- cijo uprave – Ljubljana naj postane sredi{~e {iroke samouprave na kulturnem, ekonomskem in finan~nem podro~ju, kjer se naj re{ujejo vse zadeve, ki se ti~ejo slovenskega naroda, v 8 Prav tam, str. 57. 9 Prav tam, str. 107. 10 Petranovi}, str. 134. 11 Stojkov, str. 146. 12 Prav tam, str. 148. 13 Stojkov, str. 149–154. 132 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... Beogradu pa tiste, ki se ti~ejo dr‘avne skupnosti. Zahtevali so priznanje polne enakopravno- sti slovenskega jezika, posebno v {olah, popolno univerzo, poleg dr‘avne uporabo slovenske zastave, Sloveniji pa naj bi pripadel tisti del javnih dajatev, ki ji je pripadal po {tevilu prebi- valcev in dav~ni mo~i.14 Jugoslovanska nacionalna stranka Prvaki {estojanuarske JNS so bili po mnenju zgodovinarja Stojkova sredi tridesetih let »kot generali brez vojske«. Z oblasti so bili vr‘eni ‘e konec leta 1934 in so predstavljali politiko, ki ji je ~as ‘e potekel. JNS Stojadinovi}evi vladi ni pomenila resne opozicije, ker njene organizacije niso imele baze. Te‘ave je bilo mogo~e pri~akovati le v Senatu, kjer je delovala ve~ja skupina prvakov JNS. Stranka je bila dezorientirana ‘e v ~asu Jevti}eve vlade, v podobnem polo‘aju pa so se zna{li tudi ob imenovanju Stojadinovi}eve vlade. [ele konec avgusta 1935, ko so vladajo~i krogi na veliko ustanavljali novo vladno stranko, se je v Beo- gradu sestalo nekompletno vodstvo JNS, ki mu je predsedoval Nikola Uzunovi}, in razpra- vljalo o splo{nem polo‘aju in mo‘nosti o‘ivitve stranke. Ob tej prilo‘nosti so kritizirali nekdanjo Jevti}evo vlado, medtem, ko so, zanimivo, Stojadinovi}evi vladi izrazili lojalnost.15 Jugoslovanska nacionalna stranka, ki je bila oslabljena ‘e po smrti kralja Aleksandra,16 je z ustanovitvijo JRZ postala opozicijska stranka, ki se ji v novem polo‘aju ni obetalo ni~ dobrega.17 Svojo programsko usmeritev so v JNS izrekli v t.i. Pohorskih punktacijah18 in v njih kot edini izhod iz politi~ne in gospodarske krize videli v izvajanju »~iste in iskrene jugoslovan- ske politike, kak{no je kot osnovo vsega na{ega narodnega in dr‘avnega ‘ivljenja proglasil kralj Ujedinitelj«. V resoluciji so poudarili, da so v etni~nem smislu Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, zato je lahko le jugoslovanska misel soliden temelj za napredek naroda in dr‘ave. Posamezni deli naroda imajo le v enotni naciji mo‘nost kulturnega razvoja in varovanja tradicij. Jugoslovani kot narod so se lahko razvijali le v unitaristi~ni dr‘avi, nosilec dr‘avno- sti je narod: Srbi, Hrvati in Slovenci, kot ena politi~na enota zbrana okoli kralja. Dr‘avna politika se ne sme voditi pod vplivom enega dela naroda, noben del naroda pa se ne sme otresti obveznosti, ki jih je imel do celote. V resoluciji so tudi zagovarjali, da naj bi vpra{anja, ki niso bila dr‘avnega zna~aja, re{evala po pokrajinah. Zahtevali so dekoncentracijo oblasti in decentralizacijo uprave v banovinah z izgrajeno in finan~no zagotovljeno samoupravo. Zagovarjali so takoj{njo re{itev hrva{kega vpra{anja, vendar samo v okviru jugoslovanske politike in v skladu z na~elom narodne in dr‘avne enotnosti. Odklanjali so politi~no delo- vanje na temelju odkrite ali prikrite obnove starega strankarskega sistema in pozvali zdru‘itev v enotno jugoslovansko nacionalno fronto. T.i. Pohorske punktacije so bile ponovno potrjene 2. in 3. septembra na Hvaru in na konferenci nacionalistov 27. septembra 1935 v Sarajevu. Strankino politi~no usmeritev so ponovno podprli na kongresu JNS, med 10. in 14. februarjem 1936 in na njem sprejeli resolucijo (notranji minister dr. Anton Koro{ec jo je prepovedal natisniti), v kateri so ozna~ili politi~no-gospodarski polo‘aj kot vedno te‘ji, padala pa naj bi 14 Stojadinovi}, str. 448. 15 Stojkov, str. 44 in 157. 16 Petranovi}, str. 135. 17 Stojkov, str. 439 in 440. 18 Pohorske punktacije, oblikovane med 19. in 20. avgustom 1935, je podpisalo okoli trideset podpisnikov, med njimi: Jovan Banjanin, Svetislav Popovi~, Petar Zec, Albert Kramer in drugi. 133ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) tudi avtoriteta dr‘avnih oblasti. V dr‘avi se je po mnenju nacionalistov razvijala nevarna demagogija o socialnih in gospodarskih vpra{anjih, separatizem pa je razbijal narodne vrste. Politi~no ‘ivljenje v dr‘avi se je razvijalo v duhu stare strankarske razdvojenosti. V resoluciji so odklanjali misel o ustanovitvi totalitarne dr‘ave in obsodili fa{izem. Svoj program so ustvarjali na ideji jugoslovanskega unitarizma, bili so proti federaciji in proti centralizmu, ki naj bi oviral zdravo energijo posameznih delov naroda in krajev.19 Te‘ave Milana Stojadinovi}a z generalom Petrom @ivkovi}em in Glavnim odborom radi- kalov je vzpodbudil prvake JNS, da so s svojimi kritikami v Narodni skup{~ini in Senatu za~eli napadati predsednika ministrskega sveta.20 Nacionalisti so vlado v skup{~inski inter- pelaciji 19. oktobra 1935 ostro napadli in ji o~itali, da je vladna deklaracija obljubljala »po- miritev, nastala pa je nevarna zaostritev, kajti zna~ilno za JRZ je la‘niva demokracija in plemenska ozkosr~nost«. 11. novembra 1935 so vlo‘ili {e interpelacijo v Senatu in v njej poziciji o~itali vra~anje na staro politi~no ‘ivljenje in ponovno delitev naroda po plemen- skih, regionalnih in konfesionalnih vidikih ter vladajo~emu re‘imu o~itali, da je koalicija treh starih strank pod vodstvom najvidnej{ih ~lanov vlade.21 V interpelaciji so napadli vod- stvo nekdanje SLS, da v Ljubljani vodi politiko ’punktacij’, tj. zavzemanje za slovensko avtonomijo, v Beogradu pa politiko narodne in dr‘avne enotnosti.22 Narodna skup{~ina in Senat sta postajala prizori{~e vedno ostrej{ih debat in pogostih interpelacij, ki so dosegle vi{ek ob prora~unski debati konec februarja 1936, ko je poslanec iz Jevti}evega kluba Damjan Arnautovi} streljal na ministrskega predsednika Stojadinovi}a. Krogla ga sicer ni zadela, vendar pa je vlada uporabila atentat za obra~un s politi~nimi na- sprotniki in 9 aretiranih poslancev, kljub hudi skup{~inski debati, izro~ila sodi{~u.23 V spo- minih je Milan Stojadinovi} zapisal, da je za atentatom stal minister v njegovi vladi Petar @ivkovi},24 in dejanje izkoristil za obra~un z generalom. V rekonstruirani vladi (7. marca) ni bilo ve~ prostora za generala @ivkovi}a – zamenjal ga je armadni general Ljubomir Mari}.25 Knez Pavle naj bi Stojadinovi}u celo predlagal, da bi @ivkovi}a aretirali, na kar pa ta zaradi pomanjkanja dokazov ni pristal. Kljub svojim politi~nim ambicijam pa general ni imel pogu- ma stopiti na ~elo upora proti vladi. »Tudi v tem primeru, kot ‘e ve~krat prej, se je izkazalo, da je bil osebnost nagnjena, v prvi vrsti, zakulisnim potezam in intrigam.« Dejstvo, da politi~ni obra~un kneza Pavla in Stojadinovi}a z @ivkovi}em ni naletel na nobeno resnej{o reakcijo v voja{kem vrhu, dopu{~a zaklju~ek, da @ivkovi} ni imel dovolj mo~nih zaveznikov. Njegova mo~, v katero so mnogi verjeli, je bila po mnenju radikalnih prvakov »blef«.26 ^eprav je bila JNS legalna stranka, je oblast zaplenila Pohorske punktacije in komunikeje s Hvara in Sarajeva. Zato so v za~etku aprila 1936 izdali ilegalni letak in v njem odkrito pozivali na revolucijo. Na letaku so zapisali, da jim ni uspelo zru{iti gangsterske vlade zaradi slabe organizacije v Narodni skup{~ini, »zato je potrebno uporabiti druga sredstva, da jo vr‘emo«.27 V za~etku leta 1936 so o‘iveli poskusi pomiritve nekaterih najpomembnej{ih politikov JNS, poleg tega pa je pri{lo do o‘ivitve strankinega delovanja. S tem namenom so med 10. in 19 Beseda jugoslovanskih nacionalistov, Jutro 22. avgusta 1935, str. 1; Cinizem, Jutro, 23. avgusta 1935, str. 1; Ustvarjajo~a sila jugoslovanske ideje, Jutro, 25. avgusta 1935, str. 1; Petranovi}, str. 439 – 442. 20 Stojkov, str. 158. 21 Miku‘, str. 440. 22 Stojkov, str. 159. 23 Miku‘, str. 442 in 443. 24 Stojadinovi}, str. 351–358. 25 Prav tam, str. 351–358. 26 Stojkov, str. 134–136. 27 Miku‘, str. 444 in 445. 134 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... 15. februarjem 1936 v Beogradu organizirali konferenco, ki pa se je je udele‘il le del strankinih prvakov. Na konferenci so ponovili ‘e znane napade na vlado iz interpelacije. Najva‘nej{i zaklju~ek konference je bil v apelu prista{em JNS po obnovi politi~nih dejavnosti. V za~etku maja 1936 so na sestanku t.i. Akcijskega odbora JNS pod predsedstvom Jovana Banjanina objavili sporo~ilo prista{em JNS in v njem pojasnili vzroke za poziv njenega vodstva po obnovi delovanja stranke. Kot glavni vzrok so navedli politi~no situacijo, ki se je razvijala v nasprotju s temeljnimi na~eli, na katerih je nastala dr‘ava. Nekdanja krutost je v stali{~ih in praksi v pogledu notranje politi~ne ureditve dr‘ave v veliki meri diskreditirala vodstvo JNS, v tem sporo~ilu pa je bilo opaziti dolo~eno elasti~nost, ki se je kazala v odstopanju od stroge centralisti~ne ureditve dr‘ave, s poudarjanjem naj{ir{e samouprave in decentralizacije. Prvaki JNS, ki se v ~asu vodenja dr‘ave niso izkazali kot demokrati, so od vlade zahtevali novi volilni zakon, poleg tega pa zakon o svobodi tiska in zakon o svobodi zbiranja in politi~nega zdru‘evanja. Svojim prista{em so sporo~ili, naj se aktivirajo in pripravijo na kongres stranke. Pred kongresom so organizirali konference v posameznih banovinskih sredi{~ih. Organizira- li so jih politiki z vrha stranke in imeli na njih govore. Na konferenci v Skopju so objavili, da so pobudo za obnovo dela JNS dali kraljevi namestniki in pri tem mislili na Radenka Stankovi}a in Iva Perovi}a. Po kongresu naj bi pri{lo do koalicije med JNS in JRZ, s katero bi obe ’dr‘avotvorni’ stranki tvorili fronto proti HSS, Zdru‘eni opoziciji v Srbiji in Ljudski fronti, za katero je stala KPJ. Napori, da prvaki JNS pred kongresom dose‘ejo vsaj navidezno enot- nost, niso uspeli. Izigranega se je po~util celo dotedanji predsednik JNS in biv{i predsednik vlade Nikola Uzunovi}, saj so prvaki JNS ‘eleli na predsedni{ko mesto postaviti Petra @ivkovi}a. General @ivkovi} kot biv{i minister v vojski ni ve~ imel ve~jega vpliva, politi~nim ambicijam pa se ni ‘elel odre~i. Zato se je po odstranitvi iz vlade {e tesneje povezal na eni strani z Jevti}em in na drugi s prvaki JNS. To je izzvalo med generali, njegovimi nasprotniki, {e ve~je ogor~enje, {e zlasti zaradi njegove povezanosti z nepopularnim Jevti}em, s katerim se je pobotal in za~el sodelovati {e v ~asu svojega ministrovanja. Ker @ivkovi} v vojski ni imel ve~ mo‘nosti za uresni~itev svojih ambicij, se je odlo~il nadaljevati civilno politi~ni kariero, pri ~emer je precenjeval svoj politi~ni kapital in svoje sposobnosti za pomembnej{i vpliv na politi~nem prizori{~u. 29. junija 1936 je zaprosil za upokojitev in po pri~akovanju mu je vlada {e isti dan izdala odlo~bo. Dan pred tem, na Vidov dan, so v JNS organizirali kongres, ki se ga je udele‘ilo okoli 700 delegatov. V govorih so ponavljali kritike vladi, stali{~a do aktualno-politi~nih in ekonomsko-socialnih problemov. Prevladovala je teza o narodni in dr‘avni enotnosti in uvedbi decentralizacije in samouprave. V o‘je vodstvo stranke so bili izvoljeni: Petar @ivkovi}, predsednik, Jovan Banjanin, prvi podpredsednik, in Juraj Demetrovi}, drugi podpredsednik, za tajnika so izvolili Alberta Kramerja, Nikola Uzunovi} pa je bil izbran za ~astnega predsednika. Za ideologa stranke je veljal Jovan Banjanin. @ivkovi}ev pristanek, da prevzame vodenje JNS, je v politi~nih krogih izzval presene~enje. Poznan je bil kot slab govornik in ~lovek brez smisla za politi~no sceno. Pokazalo se je, da je prera~unljivost nekaterih prvakov JNS, ki so si od njegovega predsednikovanja obetali, da bodo pridobili na politi~nem vplivu, iluzija. Prav tako @ivkovi}u s pomo~jo JNS ni uspelo uresni~iti politi~nih ambicij.28 28 Stojkov, str. 138, 159, 161 in 162; Jurij Perov{ek, Jugoslovanska nacionalna stranka in nacionalno vpra{anje v letih 1935–1936, Prispevki za novej{o zgodovino, 2004, {t. 1, str. 12–15. 135ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Prihod Petra @ivkovi}a in vodstva JNS v Ljubljano in polomljena ter razcefrana jugoslovanska zastava Politi~ni spopadi med obema strankama so potekali tudi v Sloveniji. Pred ob~inskimi volitvami oktobra 1936 so prista{i JNS celo minirali in podirali evharisti~ne kri‘e, ki so jih v katoli{kem taboru postavljali v spomin na evharisti~ni kongres leto poprej,29 spori pa so se nadaljevali tudi v letu 1937, ko se je maja razvnela ~asnikarska vojna30 ob povodu dvajsetlet- nice majni{ke deklaracije, ki je {e nekaj ~asa razvnemala prista{e obeh politi~nih strank.31 Spor med nacionalnim in katoli{kim taborom je v Sloveniji do‘ivel vi{ek v za~etku junija 1937, ko je JNS organizirala banovinsko konferenco.32 Dogodku so v JNS v Ljubljani pripi- sovali velik pomen, saj so se ga udele‘ili vsi najpomembnej{i strankarski voditelji. Banovin- ska konferenca v Ljubljani je bila organizirana v sklopu konferenc in zborovanj po celi dr‘avi – z namenom obnoviti stranko. Obisk predsednika @ivkovi}a in vodstva JNS v Sloveniji je organiziral dr. Albert Kramer s ~lani banovinskega odbora.33 Namen obiska je bil, da bi se ~lani stranke iz Dravske banovine spoznali s predsednikom in njenim najo‘jim vodstvom ter njihovimi idejami in nazori in tako {e bolj spletli skupne interese v skupni borbi.34 O vzrokih za prihod celotnega vodstva JNS v Ljubljano in namenih pove~ane aktivnosti v tej opozi- cijski stranki so razglabljali tudi v drugih jugoslovanskih ~asnikih. V Obzoru, ki ga je povze- mal Slovenski narod, so omenjali govorice o skoraj{njem prihodu JNS na krmilo t.i. vlade narodne koncentracije. V ~asniku so to mo‘nost sicer ozna~ili kot neverjetno, ~lanek pa so pomenljivo zaklju~ili s tremi pikicami.35 V Jutru so ob banovinski konferenci nacionalistov svojim bralcem predstavili stranko in njeno delovanje, ki je po prehodu v opozicijo zapadlo v te‘ko krizo. Iz ~lanka lahko povza- memo, da je bila stranka ustanovljena, »kakor dana{nja JRZ od zgoraj«, da bi izvedla prehod iz diktature v demokracijo in imela monopolni polo‘aj. Zaupanje naj bi izgubila, ko je sveto- vna gospodarska kriza zamajala temelje dr‘ave in izgubila oblast {e preden je lahko izpolnila svoje poslanstvo. Takratno »konzervativno« vodstvo je bilo popolnoma pasivno, mnogi ~lani, ki so zasedali najvi{je polo‘aje, so se od stranke distancirali, mnogi pa prestopili v JRZ. Pri~akovati je bilo, da bo stranka po prehodu v opozicijo razpadla. V ~asu najhuj{e krize so 29 Izkoreninjenci, Slovenec, 8. julija 1937, str. 1; Miku‘, str. 447; Izgubljeni spomin, str. 159–166. 30 ^asnik Jutro so 14. maja 1937 zaplenili, ker naj bi prina{alo »la‘ne trditve z namero povzro~iti nerazpolo‘enje zoper politi~ni red v dr‘avi in {~uje na razdor med plemeni in dru‘benimi sloji«. Dana{nje Jutro zaplenjeno, Sloven- ski narod, 14. maja 1937, str. 1. 31 O dogodkih ob dvajsetletnici Majni{ke deklaracije glej: Pred dvajsetimi leti, Jutro, 30. maja 1937, str. 1; Za kaj prav za prav gre, Jutro, 30. maja 1937, str. 2; Slovensko ‘enstvo ob dvajseti obletnici majni{ke deklaracije, Jutro, 30. maja 1937, str. 1; Slovenska ‘ena v deklaracijski dobi, Jutro, 29. maja 1937, str. 1; Deklaracijska proslava JRZ v kinu Unionu, 31. maja 1937, str. 1; »Slovenec« krije z bombardiranjem svoj umik, Jutro, 2. junija 1937, str. 1; Politi~ni obzornik. »Obzor in majni{ka deklaracija«, Slovenski narod, 3. junija 1937, str. 1; O majni{ki deklaraciji, Slovenski narod, 9. junija 1937, str. 1; Politi~ni obzornik. ^rna to~ka, Slovenski narod, 12. junija 1937, str. 1; Politi~ni obzornik, Zgodovinska dejstva, 15. junija 1937, str. 1; Miku‘, str. 450. 32 O tem: Miku‘, str. 451–453; Slavko Kremen{ek, Slovensko {tudentsko gibanje 1919–1941, Ljubljana 1972, str. 234–235; Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 do 1941, Ljubljana 1978, str. 84–85; Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija, Ljubljana 1990, str. 177 in 386; Anka Vidovi~ Miklav~i~, Mladina med naciona- lizmom in katolicizmom, Ljubljana 1994, str. 88 in 215. 33 Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), fond Antona Koro{ca, Stenografiral in de{ifriral Franc Hribar, Poro~ilo, 6. junija 1937. 34 Jugoslovanska nacionalna stranka, Jutro, 6. junija 1937, str. 1; Petar @ivkovi} v Sloveniji, Slovenski narod, 8. junija 1937, str. 1; Pot Petra @ivkovi}a po slovenskih krajih, Jutro, 8. junija 1937, str. 2; Obisk borcev za jugoslovan- sko misel, Jutro, 8. junija 1937, str. 3. 35 »Razlogi oja~anja aktivnosti vodstva JNS«, Slovenski narod, 11. junija 1937, str. 1. 136 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... na ~elo stopili mo‘je, ki so znova formulirali strankin program, ki je temeljil na ’Pohorskih punktacijah’. V Jutru so tudi odkrito govorili o obto‘bah glede fa{isoidnosti JNS in zapisali, da jih bodo v stranki odvrgli z demokrati~nimi metodami. Stranka je bila namre~ edina v dr‘avi, katere ~lanstvo je svobodno izbiralo svoje vodstvo, so menili v Jutru in jo ocenili kot »pravo zato~i{~e demokrati~nega dela«. Nasploh pa naj bi obnova stranke potekala odli~no, saj naj bi do‘ivljali uspehe po celi dr‘avi, celo v Dalmaciji in Hercegovini, kjer so bili prepri~ani, da je jugoslovanska ideja popolnoma zamrla. Na odli~en odziv so v JNS naleteli tudi v Srbiji, kjer je bil pritisk ’oportunisti~ne politike’ in ’opozicijskih demago{kih gesel’ zelo velik, pa {e strankin program je odkrito zagovarjal nevzdr‘nost vsake ’plemenske’ premo~i. Tudi v Sloveniji je po izgubi oblasti v stranki pri{lo do mo~nega upada ~lanstva. Kljub temu je JNS, po mnenju Jutra, ostala glavno zato~i{~e jugoslovanskega politi~nega programa, napredne in slovenske kulturne misli. Kot tak{na je ostajala glavna in najresnej{a nasprotnica JRZ, ki se je »najve~ bojijo /…/ in pred katerimi imajo respekt«. Propagandno pisanje o JNS so v Jutru zaklju~ili: »[iroki krogi ljudstva vedno o~itneje ka‘ejo svoje za- upanje politi~ni organizaciji, ki je svojo duhovno in moralno silo pokazala ne le, ko je bila na mo~i, temve~ tudi sedaj, ko se bori v opoziciji«.36 Po napovedih so se banovinske konference JNS v Ljubljani udele‘ili vsi najpomembnej{i strankini voditelji: predsednik stranke Petar @ivkovi}, strankin ideolog Jovan Banjanin in dr. Petar Zec, poleg njih pa {e dr. Grga Angjelinovi}, Milutin Dragovi}, dr. Svetislav Popovi}, Josip Cveti} in drugi narodni poslanci. Prihod vodstva stranke s Petrom @ivkovi}em na ~elu je bil predviden za 5. junija, konferenco pa so na~rtovali naslednji dan v Kazinski dvorani.37 V ~asniku Slovenski narod so prihod predsednika @ivkovi}a pozdravili s slede~imi beseda- mi: »Ljubljana iskreno pozdravlja predsednika @ivkovi}a in mu kli~e: Dobro do{el v na{i sredini!«38 Na popolnoma druga~en sprejem je naletel @ivkovi} v taboru slovenske JRZ. Po pisanju dr. Alberta Kramerja v kasnej{i interpelaciji na predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojadinovi}a so v JRZ pripravili odbor za organizacijo demonstracij, v katerem so bili bano- vinski tajnik JRZ in biv{i minister Franc Kulovec, ter Matej Tomazin in Franc Gabrov{ek. Odbor je po pisanju Kramerja deloval v skrajno sovra‘nem duhu, saj naj bi Kulovec celo javno izra‘al, da je Petra @ivkovi}a potrebno ubiti. Pomembno vlogo pri organizaciji demon- stracij naj bi imel tudi ban dravske banovine dr. Marko Natla~en, saj naj bi skliceval ’politi~no- upravne uradnike’ srezov, kjer so na~rtovali turnejo vodstva JNS in jim nalagal, naj organizi- rajo demonstracije ter jim v ta namen izro~il finan~na sredstva.39 V ~asnikih blizu JRZ so @ivkovi}ev prihod namenoma prezrli, saj je osrednji ~asnik stranke Slovenec prvi~ pisal o prihodu predsednika JNS v Ljubljano {ele 6. junija, na sam dan konfe- rence. Ob tej prilo‘nosti so se z ogor~enjem spominjali njegovega zadnjega obiska v Ljublja- ni. Takratni predsednik vlade @ivkovi} je jeseni 1930 s ~lani svoje vlade pripotoval v Ljublja- no v okviru jugoslovanske turneje z namenom, da bi ~lani vlade pri{li »v neposredni stik z jugoslovanskim prebivalstvom in se prepri~ali o njegovih ‘eljah in potrebah, zlasti pa o go- spodarskih razmerah med narodom,« kot so zapisali v uradnem obvestilu vlade. @ivkovi}a so takrat kot kraljevega odposlanca na ljubljanskem kolodvoru pri~akali z vsemi ~astmi, 36 Jugoslovanska nacionalna stranka, Jutro, 6. junija 1937, str. 1. 37 Politi~ni obzornik, Banovinska skup{~ina JNS v Ljubljani, Slovenski narod, 1. junija 1937, str. 1. 38 Predsednik JNS @ivkovi} v Ljubljani, Slovenski narod, 5. junija 1937, str. 1. 39 Dr. Albert Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji. Ozadje, potek in posledice klerikalnih nasilstev proti jugo- slovanskim naprednim in nacionalnim postojankam (dalje Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji). Klerikalni komite pripravlja ’demonstracije’, Ljubljana 1937, str. 4 in 5. 137ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) sprejema so se udele‘ili vsi najvidnej{i slovenski politi~ni in cerkveni dostojanstveniki. V sve~anem sprejemu je sodelovala {olska mladina, gasilci in Sokoli, ki so v narodnih no{ah »tvorili gost {palir od kolodvora do hotela Union«. Po pisanju Slovenca naj bi @ivkovi} na takratnem obisku zavedel ~lane biv{e SLS, ki niso dojeli resni~nega namena njegovega obiska in mu v »svoji dobri veri in slovenski odkritosti res v deputacijah odkrivali svoje ‘elje in te‘ave, pa tudi resni~no razpolo‘enje ljudstva napram diktaturi«. Svojo politi~no naivnost so kmalu ob~utili z represalijami oblasti. Na banketu v ~ast predsedniku vlade so dobili pri- lo‘nost spregovoriti tudi predstavniki nekdanjih politi~nih strank. V imenu SLS je govoril biv{i minister dr. Anton Su{nik, ki je v svojem govoru omenil tudi samobitnost slovenskega naroda, kar naj bi stranko, po pisanju Slovenca, izlo~ilo iz naslednjih vladnih kombinacij diktatorskega re‘ima. Cenzura ni dovolila objaviti Su{nikovega govora in prepovedala upo- rabljati besedi slovensko ljudstvo in slovenski narod. Za strankine privr‘ence so sledili {e te‘ji ~asi: razpust Prosvetne zveze, politi~no preganjanje, procesi, konfinacije. In ~eprav @ivkovi}a tedaj ni bilo ve~ v vladi, so posebej poudarili, da je »njegovega duha in njegovo delo nadaljevala JNS«.40 V Jutru so na te obto‘be odgovorili, da ’napredni’ Slovenci (nekdanji liberalci) v ~asu obiska takratnega predsednika vlade v Ljubljani niso imeli zastopnikov v vladi in nobenega vpliva na vladno politiko41 in torej ne morejo biti ’krivi’ za takratne dogodke. Na prihod Petra @ivkovi}a in banovinsko konferenco JNS v Ljubljani so se odzvali tudi v Slovenskem ljudskem gibanju (dalje SLG)42. V za~etku junija so izdali letak43 in v njem pozvali prista{e biv{e SLS in druge demokrati~ne sile na skupno akcijo proti JNS in generalu @ivkovi}u.44 Poziv k skupnemu boju vseh demokrati~nih sil proti fa{izmu je bil v kontekstu ljudsko frontnega gibanja tudi drugod po Evropi, kjer so delavci povabili v skupni boj vse nasprotnike fa{izma.45 Politi~no ofenzivo nacionalistov so v SLG videli kot uvod v fa{isti~ni prevrat po vzgledu generala Franka v [paniji, kjer so zdru‘eni nem{ki nacisti in italijanski fa{isti izvedli fa{isti~ni udar. »Danes pripravlja isti fa{izem z generalom @ivkovi}em dr‘avni udar v Jugoslaviji«, so svarili v SLG.46 Kasneje pa so si v komunisti~nem taboru pripisali vse zasluge za demonstracije proti @ivkovi}u.47 V katoli{kem taboru so v odgovor na letak SLG prav tako izdali letak, v katerem so pozvali na boj proti ’odpadnikom-komunistom’ in opozarjali, da je ogor~enje proti @ivkovi}u `e tolik{no, da »neko ’ljudsko gibanje’ pa~ ne more pozivati k boju«.48 Deklarativno so odklonili pobudo za sodelovanje z ljudskim gibanjem,49 saj so v njem prikrito delovali komunisti, ki so bili »drug element, ki razjeda na{e narodno ob~estvo.« V Slovencu so zapisali, da se v katoli{- kem taboru ne smejo vezati s komunizmom, saj JNS ni tako mo~na, da bi potrebovali kak{nega zaveznika v boju proti stranki in da komunizem ni tako mo~an, da bi jih mogel podpreti. Tako komunisti kot JNS sta bila njihova sovra`nika in ~eprav nista bila organizacijsko povezana, naj 40 @ivkovi} v Ljubljani pred 7 leti, Slovenec, 6. junija 1937, str. 2. 41 »Sloven~eva« pozabljivost, Jutro, 7. junija 1937, str. 2. 42 O Ljudsko frontnem gibanju: Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 do 1941, Lju- bljana 1978. 43 Albert Kramer je v interpelaciji na Milana Stojadinivi}a trdil, da oblast letakov ni zaplenila, ~eprav je kraljevsko banska uprava prepovedovala tovrstne tiskovine. Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, Dogodki v Ljubljani, str. 5 in 6. 44 PAM, fond Antona Koro{ca, @ivkovi} jugoslovanski Franko na delu!, Plakat, izdali prista{i Slovenskega ljudskega gibanja. 45 Miku‘, str. 452. 46 PAM, fond Antona Koro{ca, @ivkovi} jugoslovanski Franko na delu!, Plakat, izdali prista{i Slovenskega ljudskega gibanja. 47 Miku‘, str. 451 in 452. 48 JNS, Kominterna in mi, Slovenec, 8. junija 1937, str. 1. 49 Nedog, str. 84. 138 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... bi imela skupne zna~ilnosti: obojni so nasprotovali Vatikanu in verski vzgoji v {olah, obojni so sovra`ili slovenski narod – JNS kot centralisti in unitaristi, komunisti pa kot ’internacio- nalci’. Nacionalisti so zagovarjali tezo, da je vera zasebna stvar, komunisti pa trdili, da je vera strup za ljudstvo. V katoli{kem taboru so komunizem ozna~ili kot »dogmati~ni, trajni in narodni nasprotnik«, JNS pa samo nasprotnik v dnevni politiki. Zato so pozvali na boj proti komunizmu, pa naj bo v kateri koli obliki.50 *** Predsednik JNS @ivkovi} je s spremstvom pripotoval v Ljubljano 5. junija 1937 zve~er. Ob prihodu so mu pripravili popolnoma druga~en sprejem kot ob njegovem zadnjem obisku leta 1930 – JRZ je organizirala velike demonstracije. Na ‘elezni{ki postaji se je zbralo okoli 2000 ljudi iz obeh politi~nih taborov @ivkovi}evi prista{i in njegovi nasprotniki, med njimi pribli‘no 200 ’akademikov’51 simpatizerjev JRZ. V obeh taborih so se na sprejem dobro pripravili.52 Iz poro~ila Banske uprave je razvidno, da je med demonstranti ‘e na postaji posredovala policija, ki je prepre~ila spopad obeh skupin, demonstracije pa so se nato na- daljevale na Kongresnem trgu pred poslopjem Kazine. Ljubljanska policijska stra‘a je bila na demonstracije pripravljena, saj so bile njene enote okrepljene z oddelkom iz Maribora, ki jim je uspelo obvladati mno‘ico. »Demonstranti so kri~ali, ‘vi‘gali, piskali na pi{~alke, me- tali jajca in kose lesa,«prista{i JNS pa so sku{ali ubla‘iti demonstracije z vzklikanjem Petru @ivkovi}u. V poro~ilu banske uprave so {e zapisali, da v demonstracijah ni bilo uporabljeno oro‘je, ni bilo po{kodovanih, pri{lo je le do manj{e materialne {kode (nekaj razbitih {ip na poslopju Kazine), policija pa je aretirala pet oseb.53 Iz poro~ila, ki ga je banska uprava naslo- vila na notranjega ministra pa je razvidno, da so demonstranti na kolodvoru napadli @ivkovi}a in njegovo spremstvo obmetavala z jajci. Policija je okoli avta napravila kordon, vendar jim ni uspelo obvladati mno‘ice, ki so na @ivkovi}evem avtomobilu polomili stekla in ‘aromete, demonstranti pa voditeljev JNS fizi~no niso napadli.54 Vodstvo JNS so nato po stranskih ulicah odpeljali do Kazine, kjer se je zbrala mno‘ica prista{ev in demonstrantov.55 Medtem naj bi pred kolodvorom in v bli‘njih ulicah zmanjkalo elektri~ne energije, da bi olaj{ali delo napadalcem.56 Na posredovanje policije na demonstracijah so imeli v taboru JNS celo kopico pripomb. Njeno delovanje so ozna~ili kot popolnoma pasivno, posredovala da je le proti napadenim nacionalistom. Da so lahko razlikovali med pripadniki obeh taborov, so prista{i JRZ imeli na vidnem mestu zna~ke s slovensko trobojnico. Nacionalisti so proti tak{nemu po~etju ostro protestirali, vendar brez uspeha.57 Prista{i JNS so imeli pred kolodvorom veliko jugoslovansko zastavo in se z vzkliki ’@ive- la Jugoslavija’ v sprevodu odpravili proti mestnemu sredi{~u. Takrat so jih napadli s palicami »klerokomunisti~ni najemniki«, kot so v taboru JNS imenovali demonstrante, in vzklikali »Dol jugoslovanska zastava« in »@ivela svobodna Slovenija«. Ker so bili nacionalisti 50 JNS, Kominterna in mi, Slovenec, 8. junija 1937, str. 1. 51 Akademik – nekdanji termin za {tudenta, visoko{olca. 52 PAM, fond Antona Koro{ca, Demonstracije v Ljubljani; Pera @ivkovi} v Ljubljani, Slovenec, 8. junija 1937, str. 3. 53 Poro~ilo banske uprave, Slovenec, 8. junija 1937, str. 3. 54 PAM, fond Antona Koro{ca, Demonstracije v Ljubljani. 55 PAM, fond Antona Koro{ca, Petar @ivkovi} v Ljubljani. (pripoveduje akademik Jani{); Demonstracije v Ljubljani. 56 Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, Dogodki v Ljubljani, str. 6. 57 Prav tam, Napad na dr‘avno zastavo. Policija no~e posredovati, str. 6. 139ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) neoboro`eni, je napadalcem uspelo zastavo iztrgati in jo razcefrati. Re{ili so jo tako, da si je eden izmed nacionalistov razcefrano razstavo ovil okoli sebe.58 V taboru JNS so incident izkoristili za obto‘be, da so demonstranti namenoma uni~ili simbol jugoslovanske dr‘ave. Dogodek so raziskali v policijski preiskavi, ki je ugotovila, da prista{i JNS zastave pred kolodvorom sploh niso razvili, pa~ pa so jo uporabili za pretepanje nasprotnikov. Med udele‘enci naj bi pri{lo do spopada za drog zastave, ki se je prelomil, zastavo pa so razvili {ele, ko je bil drog ‘e polomljen.59, 60 Ko so pripeljali avtomobili s Petrom @ivkovi}em in njegovim spremstvom pred poslopje Kazine, so bili »banditi«, kot je Kramer imenoval katoli{ke ’akademike’, `e na trgu Zvezda izza policijskega kordona.61 Petar @ivkovi} je hotel svoje privr`ence pozdraviti iz balkona Kazine, vendar se je vsula nanj ploha kamenja, zato se je umaknil.62 V nacionalnem taboru so bili prepri~ani, da je policija imela ukaz, da proti demonstrantom ne posredujejo. Imeli naj bi celo pri~e, ki so videle, da so grozili posameznim policajem, da jih bodo vrgli iz slu`be, ~e bodo posredovali proti demonstrantom. Zato so lahko malo{tevilni protestniki ~ez policijski kordon proti poslopju Kazine metali kamenje, petarde in kose `eleza. Ko jim je zmanjkalo ’municije’, pa naj bi jih policija razgnala brez vsakr{nih te`av.63 Iz prito‘b katoli{kih ’akademikov’ pa je na drugi strani mogo~e razbrati, da so se pred Kazino med demonstrante ’zakadili’ policaji na konjih, da so le-ti popadali po tleh. Policaji naj bi proti demonstrantom nastopili izredno surovo in s sabljami, pri ~emer je izstopal poli- cijski poveljnik Pavlovi~, »Primorec in navdu{en Sokol«. Dva policaja sta aretirala nekega katoli{kega ’akademika’, ki je na ograji Kazine vihral s slovensko zastavo. Zvezanega sta odvlekla na strani{~e Kazine in ga brutalno pretepla ter ozmerjala s »klerikalno svinjo«. Ko je le‘al na tleh v strani{~u, ves v podplutbah, so ga mimoido~i {e popljuvali. Re{il ga je {ele njun poveljnik, ki je oklofutal oba nasilna policaja. Policija je med tem pred Kazino demon- strante razgnala, zato so se umaknili v akademski dom. Od tam se je formiral sprevod, ude- le‘enci so se po ljubljanskih ulicah odpravili pred tiskarno Jutra, vendar je policija demon- strante {e pred tiskarno razbila na dva dela. Prvi del demonstrantov je dosegel tiskarno, od koder se je na njih vsula to~a kamenja, le ti pa so jim odgovorili z isto mero in razbili {ipe na zgradbi. Drugi del sprevoda je policija razgnala, med njimi je bilo veliko komunistov, ki so nosili slovenske zastave in vzklikali Koro{cu. Po besedah ’akademika’ Jani{a se katoli{ki ’akademiki’ z njimi niso ‘eleli dru‘iti, ker so se bali, da bi komunisti kasneje to izkoristili. Do manj{ih spopadov je pri{lo med demonstranti in policijo {e pred zgradbo univerze, nato pa so se demonstranti mirno raz{li.64 Jutro demonstracij ob prihodu @ivkovi}a ni omenjalo, Slovenski narod pa je zapisal, da so goste na kolodvoru pozdravili predstavniki JNS iz Dravske banovine in mno‘ica ’naciona- listov’. O demonstracijah so zapisali le: »Skupina nahujskanih ljudi, ki so pri{li od zunaj, je 58 Prav tam; Kako je bilo z dr‘avnimi zastavami, Jutro, 17. junija 1937, str. 2. 59 2. julija 1937 je skupina poslancev JNS prinesla omenjeno razcefrano zastavo kot corpus delicti v Narodno skup{~ino, kjer so jo razvili in pokazali poslancem – predsednik skup{~ine Stevan ^iri} je ob tem dogodku vstal in od navzo~ih zahteval, da izka‘ejo dr‘avni zastavi spo{tovanje, ne oziraje se na to, kdo je zlo~in nad dr‘avnim simbolom izvr{il. Seja Narodne skup{~ine, Mravlje… Slovenec, 3. julija 1937, str. 7; Miku‘, str. 453. 60 PAM, fond Antona Koro{ca, Demonstracije v Ljubljani; »La‘i JNS o zastavah«, Jutro, 11. junija 1937, str. 2; [e ena objava banske uprave, Slovenski narod, 16. junija 1937, str. 3. 61 Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, Napad na Kazino, str. 6. 62 PAM, fond Antona Koro{ca, Petar @ivkovi} v Ljubljani. (Pripoveduje akademik Jani{); Demonstracije v Ljubljani. 63 Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, Napad na Kazino, str. 6. 64 PAM, fond Antona Koro{ca, Petar @ivkovi} v Ljubljani. (Pripoveduje akademik Jani{); Demonstracije v Ljubljani. 140 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... na prav neokusni na~in demonstrirala, vendar pa svojega cilja ni dosegla, nacionalisti~na mladina pa je z veliko dr‘avno zastavo s kolodvora krenila v mesto in manifestirala za kralja, Jugoslavijo in narodno enotnost.«65 »Banovinska skup{~ina66 JNS v Ljubljani«67 6. junija 1937 je v Kazini potekala banovinska konferenca JNS, ki se je je po uradnih ocenah udele‘ilo okoli 800 povabljenih ~lanov stranke iz celotne Dravske banovine, najve~ pa jih je bilo seveda iz Ljubljane.68 Na kongresu so bili po zakonodaji navzo~i predstavniki policije, ki so bili v slu‘bi cenzorja in so obenem stenografirali vse govore. Konferenci je predsedoval predsednik banovinskega odbora dr. Janko Rajar, ki je pozdravil goste in ude- le‘ence. Ponovil je znano frazo, da »je JNS bila v zadnjih treh letih ‘e ponovno polo‘ena v grob in kon~no-veljavno pokopana, kdor pa je videl v~eraj{nji sprejem na kolodvoru, potem pa pozdrave v tej dvorani, se je moral prepri~ati, da JNS ni umrla, ampak da {e vedno ‘ivi in se vedno krepkeje razvija«. Ena izmed pomembnej{ih nalog banovinskih konferenc stranke so bile volitve banovinskih odborov. Ker pa so volitve v Dravski banovini izvedli ‘e jeseni leta 1936, je bila edina to~ka dnevnega reda konference branje politi~nih poro~il.69 Podali so jih prvak stranke Petar @ivkovi}, poleg njega pa {e Jovan Banjanin, dr. Petar Zec, Daka Popovi} in dr. Grgo And‘elinovi}. Udele‘ence pa so nagovorili {e gostitelji dr. Albert Kra- mer, Ivan Pucelj ter Andrej Ur{i~ v imenu nacionalne mladine.70 Predsednik @ivkovi} v svojem poro~ilu programa stranke ni posebej predstavljal, saj ga niso spreminjali od leta 1932, uvo- doma pa je opozoril na te‘nje po razbitju nacionalnih sil in pozval na zdru‘evanje vseh ’po- zitivnih elementov’ na osnovi edine odre{ilne ideologije – jugoslovanstva. Jugoslavija se je po njegovem mnenju nahajala v te‘kem polo‘aju, iz katerega je videl edini izhod v »enakosti, ravnopravnosti in bratstvu vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov.« Poudaril je, da ’jugoslovanski ~lovek’ ljubi svojo domovino in da je njegov cilj dose~i lep{o in bolj{o bodo~nost. Cilj stranke je bil tudi zadovoljstvo vseh jugoslovansko misle~ih v dr‘avi, pri ~emer se nih~e ne bi ~util zapostavljenega. Plemena Slovencev, Hrvatov in Srbov naj bi obdr‘ali svoje zna~ilnosti in obenem bili dobri Jugoslovani. »Na{a naloga je, da ~uvamo svoje plemenske svetinje, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na koristi na{e skupne domovine Jugoslavije«. @ivkovi} ni bil karizmati~en voditelj in ne posebno dober govornik, zato njegov nastop na konferenci med udele‘enci ni bil do‘ivel posebnega odziva. Njegov govor so samo enkrat podprli s klici »Tako je!« 71 Naslednji govornik je bil strankin ideolog Jovan Banjanin, ki je posebej poudaril, da je jugoslovanska nacionalna misel »pognala korenine« po vsej dr‘avi. Svojim prista{em je zagotav- ljal, da bo JNS dosegla kon~no zmago. Kategori~no je zavrnil o~itke politi~nih nasprotnikov, ki 65 Petar @ivkovi} v Sloveniji: Temelji, cilji in naloge JNS, Slovenski narod, 7. junija 1937, str. 1. 66 V virih se pojavljata dva termina: skup{~ina in konferenca. 67 Banovinska skup{~ina JNS v Ljubljani, Slovenski narod, 1. junija 1937, str. 1. 68 PAM, fond Antona Koro{ca, Min. notr. poslov, Kabinetu g. min. notr. posl., G. banu drav. Ban. v Ljublj, Kr. Ban. upravi v Ljubljani, Kante Vladimir, Poro~ilo, 6. junija 1937. 69 Glej: PAM, fond Antona Koro{ca, Stenografiral in de{ifriral Franc Hribar, Poro~ilo, 6. junija 1937. 70 Petar @ivkovi} v Sloveniji, Jutro, 8. junija 1937, str. 1; Petar @ivkovi} v Sloveniji: Temelji, cilji in naloge JNS, Slovenski narod, 7. junija 1937, str. 1. 71 PAM, fond Antona Koro{ca, Stenografiral in de{ifriral Franc Hribar, Poro~ilo, 6. junija 1937; Govor Petra @ivkovi}, Jutro, 7. junija 1937, str. 1; Petar @ivkovi} v Sloveniji: Temelji, cilji in naloge JNS, Slovenski narod, 7. junija 1937, str. 1. 141ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) so stranki o~itali, da se povezuje s fa{isti in komunisti, ter zagotavljal, da nacionalisti nimajo ne z enimi ne z drugimi ni~esar skupnega – to povezavo je zanikal v svojem govoru {e nekajkrat. »JNS se bori edino za dobrobit in napredek Jugoslavije, kar pa nam sku{ajo prepre~iti.« Poudaril je, da je njihova borba usmerjena tudi proti tistim, ki so poklicani, da ~uvajo red in mir v dr‘avi, pa tega ne store, in tako indirektno napadel vladajo~o stranko. Polemi~ni ton govornika se je stopnjeval in dosegel vi{ek v govoru o takratni aktualni temi, praznovanju dvajsetletnice Majni{ke deklaracije, ki je ‘e dodobra razburkala politi~ni prostor v Dravski banovini. Banjanin je poudaril, da se je o njej pisalo, kot da sploh ni bilo prve svetovne vojne in so Jugoslavijo ustvarili dr. Anton Koro{ec, dr. Anton Bonaventura Jegli~, dr. Antun Bauer in dr. Anton Mahni~. Ob tem je izzval burne klice ob~instva: »Dol ‘ njimi!« Banjanin v nadaljevanju omenjenim sicer ni oporekal zaslug za domovino in je celo poudaril pozitivno vlogo Majni{ke deklaracije, ki je bila izdana v ‘elji po zdru‘itvi Slovencev, Hrvatov in Srbov, vendar, kar je posebej izpostavil: »pod ‘ezlom Habsbur{ko-Lotarin{ke dinastije«. Nato je na podlagi bro{ure nekdanjega prvaka SLS dr. Ivana [u{ter{i~a72 dokazoval, da so bili »nekdaj mladoliberalci – dana{nji demokratje – vedno Srbofili, prista{i SLS oziroma klerikalci pa iskreni avstrofili, ki so pa hitro presedlali, ko so po izvrstnem instinktu zaslutili, da se biv{a avstroogrska monarhija ru{i.« Banjanin je iz omenjene knjige povzel tudi [u{ter{i~evo pi- sanje o obisku pri takratnem ministrskem predsedniku Heinrichu von Clam-Martinicu73, ki ga je naprosil, da v imenu svoje stranke poda izjavo o lojalnosti Slovencev Avstriji. [u{ter{i~ naj bi mu odgovoril, da mora za mnenje vpra{ati dr. Koro{ca, nakar mu je predsednik pokazal njegovo pismo, »ki se je kar cedilo avstrijskega patriotizma in ki je obljubljal zase in za svoj narod, da ‘rtvuje vse, kar ima, zadnjo srago krvi za Avstrijo. Dr. g. [u{teri~ je z bengali~no lu~jo osvetlil zasluge za avstroogrsko monarhijo, dana{njega voditelja biv{e SLS.« Zadnje besede so med ob~instvom ponovno izzvale klice: »Dol ‘ njim!« Banjanin se je v svojem govoru dotaknil tudi dnevnopoliti~nih razmer in ozna~il vladajo~o stranko za nena~elno in nedosledno, saj so v vsakem mestu ali kraju »progla{ali politiko, ki je primerna za doti~en kraj«. JRZ je o~ital, da ni sposobna re{iti hrva{kega vpra{anja, ki pomeni eno glavnih ovir za konsolidacijo razmer v dr‘avi. Zahteval je, da se to vpra{anje uredi nemudoma, vendar na temelju narodne in dr‘avne enotnosti in ne separatizma. Banjanin je naslovil o~itke tudi na vlado, ~e{ da ni spremenila zakonodaje, kar je obljubila pred prevzemom oblasti, kljub temu, da je imela ve~ino v Narodni skup{~ini in Senatu. Spregovoril je tudi o delavskem razredu, za katerega re{itve ni videl v internacionali, temve~ v izbolj{anju razmer v dr‘avi. Neurejene razmere so bile po njegovem mnenju vzrok za {pansko dr‘avljansko vojno, ~esa podobnega pa si v Jugoslaviji niso ‘eleli. Banjanin je spregovoril tudi o zunanjepoliti~nih zadevah in obsodil vlado, da o tem vpra{anju ni imela izdelane jasne strategije. Zahteval je, da vlada raz~isti odnose do vseh dr‘av, {e zlasti do sosed in ostane zvesta Mali antanti in Balkanski zvezi. Po besedah njenega ideologa je JNS ostajala zvesta tradicionalni politiki pokojnega kralja Aleksandra, zato so v stranki upali, da bo tej politiki ostal zvest tudi mladi kralj Peter II, kar je vzbudilo navdu{ene klice poslu{alcev: »@ivijo Peter II.«74 Dr. Petar Zec je v svojem govoru poudaril ogromne ‘rtve in strahovite napore celotnega jugoslovanskega naroda za nastanek Jugoslavije. In ravno en jugoslovanski narod, in ne trije, je bil po njegovih besedah prevladujo~ moment, ki je prepri~al odlo~ujo~e faktorje (~lanice 72 Ivan [u{ter{i~, Moj odgovor, Volders, Tirolska, 1922, str. 211. 73 Heinrich von Clam-Martinic (1863–1932), avstrijski ministrski predsednik med decembrom 1916 in junijem 1917. Janko Pleterski, Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925, Pot prvaka slovenskega politi~nega Katolicizma, Ljubljana 1998, str. 364 in 389. 74 PAM, fond Antona Koro{ca, Stenografiral in de{ifriral Franc Hribar, Poro~ilo, 6. junija 1937; Jovan Banjanin, Preizku{eni nacionalni borci govorijo, Jutro, 7. junija 1937, str. 1. 142 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... antante), da niso nasprotovale ustanovitvi Jugoslavije. Zahteval je politi~no odgovornost v dr‘avi, da bi prepre~ili dogodke, kot je bilo uni~enje dr‘avne zastave dan poprej in obljubil, da bodo jugoslovanski nacionalisti vedno branili narodne svetinje, ki so vsem ljube.75 Naslednji govornik je bil senator Daka Popovi}, ki je zagovarjal potrebo po uvedbi spe- cialnih zakonov: v prvi vrsti zakona o banovinski samoupravi, ki bi za{~itil interese banovi- ne, ob tem pa bi bilo potrebno zagotoviti {e finan~na sredstva za delovanje banovin. Popovi} je v svojem govoru o~ital vladajo~i stranki, da nima »osnovne volje«, brez ~esar ne more ‘iveti niti posameznik, kaj {ele narod. Od vlade je zahteval izdelavo natan~nega programa svojega delovanja, ki naj bo tako jasen, da ga bodo razumeli tudi ’navadni kmetje’.76 Dr. Grgo And‘elinovi} je, v nasprotju s strankino doktrino narodnega unitarizma, dal Slovencem priznanje za stoletno borbo za ohranitev svojega naroda. Poudaril je, da je bila borba zelo te‘ka, saj je bil slovenski narod obdan s sovra‘niki, ki jih je imel tudi v ’lastni hi{i’. Nato je pre{el na kritiko politi~nega polo‘aja v dr‘avi in obsodil oblasti, da so prepove- dale shod JNS, ki so ga na~rtovali v Splitu, pri tem pa s prepovedjo sploh niso seznanile organizatorjev. Dogodek je ozna~il za »sramoto in {uftarijo« in si ob tem prislu‘il opozorilo zastopnika policije. Govornik se je zgra‘al tudi nad prepovedjo objave slike iz leta 1931 v ~asniku Jutro, na kateri sta bila skupaj takratni ministrski predsednik Petar @ivkovi} in ~lan njegove vlade Anton Koro{ec, kar je bil po njegovem dokaz, da je slednji tudi sam branil in {~itil diktaturo (‘policijski zastopnik’ je govornika ponovno pozval k dostojnemu obna{anju). Razmere v dr‘avi je ozna~il za neurejene – to trditev je podkrepil z opisom ’‘alostnih dogod- kov’ v Kerestincu77 in Senju78, ki jih je poimenoval »krvava balada«. Ob tem ga je ’policijski zastopnik’ strogo pozval k redu in mu prepovedal uporabo podobnih izrazov. Govornik se je opravi~il s ’pardon’, izraz spremenil v »crvene balade« in nadaljeval, da se s pendreki in palicami ne dviga jugoslovanska zavest, s ~imer si je ponovno prislu‘il opozorilo ’policijske- ga zastopnika’. Svoj polemi~ni govor je kon~al z opozorilom na oporoko kralja Aleksandra »^uvajte Jugoslavijo!« in pozval vse navzo~e, da kraljevo ‘eljo ~im bolj{e uresni~ijo.79 Naslednji govorec je bil senator Miljutin Dragovi}, ki je apostrofiral navzo~ega ’poli- cijskega zastopnika’ in opomnil, da se oblastniki morajo zavedati svoje odgovornosti. Nato je 75 Prav tam; Dr. Petar Zec, Preizku{eni nacionalni borci govorijo, Jutro, 7. junija 1937, str. 1. 76 Prav tam; Daka Popovi}, Preizku{eni nacionalni borci govorijo, Jutro, 7. junija 1937, str. 1. 77 16. junija 1936 je pripotovala iz Zagreba v Podused skupina ljudi, med njimi so prepoznali ’~etnike’, in se odpravila po cesti v vas Rakitija. Med potjo so izzivali kmete, ki so delali na njivi. Kmetje so posumili, da so namenjeni v Kupinac, kjer se je nahajal dr. Vlado Ma~ek. Skupina je nato krenila proti Kersetincu v dvor nekdanjega hrva{kega bana Antuna pl. Mihalovi}a (Mihalovicha). Kmetje so jim sledili, nakar je med kmeti in omenjeno skupino pred dvor- cem pri{lo do streljanja, v katerem je bilo ubitih pet ’~etnikov’, biv{i ban pa je bil ranjen. Ob vrnitvi so razjarjeni kmetje napadli {e hi{o, ki je imela tablo ’^etni{ko udru`enje Samobor’ in umorila biv{ega redarja, njegovo `eno in h~i. Krvoproli}e u Kerestincu. ^etnik ^ipera izazvao stra{ne dogadjaje u kojima je zaglavilo 10 ljudskih ‘ivota, Jutranji list, Zagreb, 18. travnja 1936, str. 1 in 2; Istraga o dogadjajima u Kerestincu. Rezultati sudske obdukcije, Jutranji list, 19. travnja 1936, str. 1 in 5; Rudolf Horvat, Hrvatska na mu~ili{tu, Zagreb 1992, str. 562 in 563. 78 Uradno obvestilo, objavljeno v ~asniku Jutranji list, je o dogodku navajalo slede~e: 8. in 9. maja 1937 so v Senju organizirali proslavo, posve~eno Matiji Gubcu in bratom Radi}em, ki se je je udele‘ilo ve~ tiso~ ljudi. @e na sami prireditvi je prihajalo do poskusov neredov, ki pa so jih oblasti uspele zadu{iti. Ob koncu proslave je pri{lo do streljanja med skupino iz Gospi}a, ki so bili na kamionu, in ‘andarmerijo. V streljanju je umrlo {est ljudi, {est pa jih je bilo ranjenih, med njimi naj bi bili kriminalci in komunisti. Poslednje vesti. Slu‘beno saob~enje o dogadjajima u Senju, Jutranji list, Zagreb, 11. V.1937, str. 15; Politi~ke i kulturne vijesti, Selja~ki dom, Zagreb, 13. maja 1937, str. 6. Rudolf Horvat je v knjigi Hrvatska na mu~ili{tu dogodek v Senju opisal diametralno nasprotno: v Senju na bi 9. maja 1937 imeli koncert ~lani hrva{kega pevskega dru{tva Trebevi~ iz Sarajeva. Na koncert so se pripeljali tudi mladinci iz Gospi~a, kar pa ni bilo po godu srbskim oro‘nikom, ki so streljali na kamion in ubili {est mladeni~ev in eno dekle. Oro‘nikom za to dejanje niso sodili. Rudolf Horvat, Hrvatska na mu~ili{tu, Zagreb 1992, str. 578 in 579. 79 PAM, fond Antona Koro{ca, Stenografiral in de{ifriral Franc Hribar, Poro~ilo, 6. junija 1937. 143ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) opisal politi~ne razmere v [umadiji in pokrajino ozna~il za opori{~e JNS. Pojasnil je, da je Petar @ivkovi} postal predsednik JNS zato, »da je s tem podana najbolj{a sigurnost, za delo, za edinstvo in napredek Jugoslavije«.80 Banovinska konferenca se je nadaljevala z nagovori gostiteljev. Predstavnik mladinske organizacije JNS Andrej Ur{i~ je prireditev ozna~il kot manifestacijo mladine in zagotovil, da bo mladina vedno stala ob strani starim preizku{enim borcem za jugoslovansko idejo. Njegov govor je prekinil ’akademik’ Rado Bordon, ki je stopil na stol in v imenu mladine burno pozdravil predsednika @ivkovi}a. Nato je ostro protestiral proti ’nahujskani drhali’, ki je raztrgala dr`avno zastavo.81 Naslednji govornik senator dr. Albert Kramer je v za~etku svojega govora pokazal krta~ni odtis prve strani ~asnika Jutra tistega dne, ki je prina{ala reporta‘o s slikami ob prihodu vodstva JNS v Ljubljano, vendar je bila konfiscirana. Kramer je udele‘ence spomnil na obisk takratne- ga predsednika vlade Petra @ivkovi}a v Ljubljani leta 1931, ko je na sprejemu v hotelu Union pokojni podpredsednik biv{e SLS dr. Anton Su{nik poudarjal kulturno in tradicionalno skup- nost Slovencev, Hrvatov in Srbov (govornika je takrat prekinil prisotni ’policijski zastopnik’). Kramer je nadaljeval, da je Petar @ivkovi} u‘ival spo{tovanje tudi pri ’pravi~nih’ politi~nih nasprotnikih in da ga zato {e bolj presene~a, da je dr‘avni to‘ilec konfisciral celotni ~lanek v Jutru. Ob koncu je konferenco ocenil s samimi superlativi in pozval vse navzo~e k nadaljevanju skupnega dela »za izvojevanje kon~ne zmage za jugoslovansko nacionalno idejo«.82 Tudi zadnji govornik senator Ivan Pucelj je bil kot predhodni govorci prepri~an o zmagi jugoslovanske ideje, kljub naporom nasprotnikov, ki so jo sku{ali ubiti z ‘elezno palico in z revolverskim strelom – o tem bi po njegovem moral razmisliti tedanji re‘im, ki se je hvalil, da u‘iva podporo celotnega slovenskega naroda (‘policijski zastopnik’ je opozoril govor- nika, da naj ne napada re‘ima). V resnici pa je, po njegovem mnenju, jugoslovanska misel med ljudstvom u‘ivala veliko naklonjenost. Nato je pre{el na dnevnopoliti~na dogajanja in tudi on krivdo za nere{eno hrva{ko vpra{anje videl na strani biv{e SLS in jo umestil v leto 1926 in dogodke povezane s Koro{~evim preklicem (prisotni ’policijski zastopnik’ ga je opozoril, da naj ne omenja osebe) vstopa SLS v vlado, saj je Koro{ec ‘e leta 1926 pristal na vstop v vlado takratnega mandatarja Nikole Uzunovi}a, nato pa odlo~itev preklical. Kralju Aleksandru je Koro{ec svojo odlo~itev pojasnil, da kot demokrati~ni politik ne more sedeti v vladi z oficirjem (general Milosavljevi} je bil minister za promet), vzrok pa je bil po Puclju v tem, da je ‘elel kot »{ef klerikalizma« osme{iti Stjepana Radi}a in pridobiti katoli{ke voliv- ce na Hrva{kem. Svoj govor je kon~al, da »je borba jugoslovanske nacionalne stranke te‘ka. Toda ta borba je potrebna in jo radi tega jugoslovanska stranka z veseljem sprejema in je tudi pripravljena na vsako ‘rtev. Brez ‘rtev ne bi bilo na{e dr‘ave, brez Jugoslavije pa ne bi bilo Slovencev. Ponovno poudarja, da je JNS vedno pripravljena za vsako borbo in da je priprav- ljena doprinesti vse ‘rtve, ki se od nje zahtevajo. /@ivahno odobravanje in ploskanje/«. S tem je predsedujo~i dr. Rajar kon~al banovinsko konferenco.83 Banovinsko konferenco so v ~asnikih Slovenski narod in Jutru ozna~ili kot izjemno uspe{no. Slovenski narod je zapisal, da je dokaz, »da jugoslovanska misel ne samo ‘ivi, marve~ zajema vedno {ir{e sloje.«84 Tudi Jutro je ocenilo konferenco s samimi visoko done~imi 80 Prav tam. 81 PAM, fond Antona Koro{ca, Stenografiral in de{ifriral Franc Hribar, Poro~ilo, 6. junija 1937; Pozdrav mladi- ne, Preizku{eni nacionalni borci govorijo, Jutro, 7. junija 1937, str. 1. 82 PAM, fond Antona Koro{ca, Stenografiral in de{ifriral Franc Hribar, Poro~ilo, 6. junija 1937; Dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, Preizku{eni nacionalni borci govorijo, Jutro, 7. junija 1937, str. 1. 83 Prav tam. 84 Banovinska skup{~ina JNS v Ljubljani, Slovenski narod, 1. junija 1937, str. 1. 144 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... besedami: »Krasen zbor borcev in delavcev za jugoslovansko misel iz vse Slovenije – Sklica- na banovinska konferenca se je pretvorila v veli~astno manifestacijsko zborovanje – Nepopisno navdu{enje in nezlomljiva borbenost – Viharne ovacije Petru @ivkovi}u«. Po pisanju Jutra in Slovenskega naroda je v dravski banovini za konferenco vladalo med ~lani JNS veliko zani- manje, tako da so akreditacije po{le ‘e nekaj dni pred pri~etkom. Kazina je bila prepolna, udele‘enci so bili razen v dvorani {e v stranskem prostoru, restavraciji in vrtu. Kljub neznos- ni vro~ini je na ’stotine navdu{enih nacionalnih borcev’ vztrajalo na tri urni prireditvi.85 *** Po kon~ani banovinski konferenci so se predsednik Petar @ivkovi} s ~lani vodstva stranke in gostitelji dr. Albertom Kramerjem, Ivanom Pucljem in drugimi predstavniki dravskega banovinskega odbora JNS odpeljali z avtomobili na turnejo po Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in [tajerskem. »Da se {e natan~neje spoznajo s politi~nimi delavci po slovenskem pode‘elju«, kot so v napovedniku turneje zapisali v Jutru.86 Po trditvah nacionalistov so v katoli{kem taboru izdali navodila, da naj v vseh krajih, kamor je bilo namenjeno vodstvo JNS, pripravijo demonstracije. Toda med ljudstvom za demonstracije naj ne bi bilo odziva, zato so sklenili na vsak na~in onemogo~iti napovedane sreske konference JNS v Mariboru, Konjicah in Celju. V ta namen so organizirali skupino okoli 60 katoli{kih ’akademikov’, ki so ‘e sodelovali v demonstracijah v Ljubljani, da so v dveh avtobusih krenili iz Ljubljane proti Mariboru.87 In tako je @ivkovi}ev obisk in turneja nacionalistov po Sloveniji dobila tragi~en epilog – terjala je smrtno ‘rtev – katoli{kega ’akademika’ Rudolfa Dolinarja. Incident se je pripetil 8. junija na dr‘avni cesti blizu Prihove, kjer je okoli 15 prista{ev JNS iz zasede napadlo dva avtobusa, ki sta vozila proti Celju prista{e JRZ.88 Rudolfa Dolinarja so v slovenskem delu JRZ oklicali za narodnega mu~enika in njegov pogreb spremenili v pravo vseslovensko katoli{ko manifestacijo.89 V no~i iz 12. na 13. junij je zagorel {e glasbeni paviljon na telovadi{~u ljubljanskega Sokola.90 Oblasti so za po‘ig sokolskega paviljona obto‘ili nacionaliste,91 medtem ko so slednji po‘ig izkoristili za protinapad, ~e{ da se za~enja prava gonja proti Sokolstvu.92 V mesecu juliju se je prerekanje iz Slovenije preneslo v Narodno skup{~ino in Senat v Beogradu. V obeh politi~nih taborih so interpelacije kar de‘evale.93 Posledica interpelacij obeh politi~nih taborov je bila policijska preiskava, ki jo je naro~il notranji minister dr. Anton Koro{ec. Preiskava je pokazala, da so bili krivci za vse nemire, ki 85 Petar @ivkovi} v Sloveniji, Jutro, 8. junija 1937, str. 1; Petar @ivkovi} v Sloveniji: Temelji, cilji in naloge JNS, Slovenski narod, 7. junija 1937, str. 1; Po @ivkovi}evem obisku, Jutro, 13. junija 1937, str. 1. 86 Obisk borcev za jugoslovansko misel, Jutro, 8. junija 1933, str. 3. 87 Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, Triumfalna pot predsednika @ivkovi}a po Sloveniji, Klerikalni general{tab mobilizira zadnje rezerve, str. 8. 88 Incident pri Prihovi, Jutro, 10. junija 1937, str. 2; Akademik Rudolf Dolinar, Domoljub, 16. junija 1937, str. 1. 89 Narodni mu~enik Rudolf Dolinar, Slovenec, 12. junija 1937, str. 1; Miku‘, str. 451. 90 Kramer, Patriotske manifestacije nacionalistov. Policija divja na manifestante, str. 21 in 22. 91Sokolski paviljon zgorel. Zlo~inska roka je za‘gala paviljon na letnem telovadi{~u Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, Jutro, 14. junija 1937, str. 1; Uradno sporo~ilo o po‘igu sokolske lope, Slovenec, 15. junija 1937, str. 3; Izjava dr. M. Kreka, Slovenec, 17. junija 1937, str. 2; Kramer, Klerikalci besne dalje. Po‘ig sokolskega paviljona, str. 21; Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, La‘i in obrekovanje v komunikeju o po‘igu sokolskega doma, str. 27 in 28. 92 Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, La‘i in obrekovanje v komunikeju o po‘igu sokolskega doma, str. 28. 93 Npr.: Seja Narodne skup{~ine, Slovenec, 3. julija 1937, str. 7; Stenografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevi- ne Jugoslavije, II redovan saziv za 1936/37 godinu, knjiga III, od 16. marta do 17. jula 1937 godine, Beograd 1937 (dalje Stenografske bele‘ke), str. 186; Stenografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevine Jugoslavije, II redovan saziv za 1936/37 godinu, knjiga III, od 16. marta do 17. jula 1937 godine, Beograd 1937, str. 186. 145ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) so pretresali Slovenijo v prvi polovici junija 1937, v taboru JNS – druga~ne ugotovitve glede na razmerje politi~ne mo~i niti ni bilo pri~akovati.94 *** V JNS so sku{ali o‘iviti delovanje stranke ‘e od februarskega kongresa 1936. V ta namen so nemoteno, bolj ali manj uspe{no, organizirali turneje po celi dr‘avi, na najostrej{i odziv pa so nacionalisti naleteli ravno v Dravski banovini. Seveda se postavlja vpra{anje, zakaj? V mariborskem ~asniku Neodvisnost, glasilu kme~ko-delavskega gibanja, ki ga je povzemal Slovenski narod, so zapisali: »Ta odpor izhaja predvsem iz vrst sedaj vladajo~e stranke, ki vidi v stranki Petra @ivkovi}a svojega najnevarnej{ega tekmeca. ^e je taka ocenitev pravil- na, ne bomo tu razpravljali. Zdi pa se nam vendarle ~udno, da se je morala ravno v Sloveniji vr{iti ta vro~a bitka med prista{i JRZ in JNS. ^e more v drugih krajih dr‘ave @ivkovi}, vsaj kar se ti~e prista{ev sedanje vlade, nemoteno zborovati, moramo logi~no sklepati, da se drugod ali podcenjuje ali pa da nima sedanja ve~ina v drugih pokrajinah dovolj prista{ev za organizirano akcijo proti javnim prireditvam @ivkovi}eve stranke. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da ima sedanja vlada nekaj ve~ prista{ev samo v Sloveniji, kar je pa z obzirom na vsedr‘avno obse‘nost in pomen stranke JRZ vse premalo«.95 Dejstvo je vsekakor, da so v JNS junija 1937 slabo ocenili politi~ne razmere v Dravski banovini – podcenjevali so mo~ vladajo~e JRZ, ki je imela v Sloveniji vso oblast trdno v svojih rokah, na eni strani in krepko precenili svojo mo~ na drugi. Ali je bila slaba politi~na ocena JNS posledica razburjenja v stranki, ker so si v vladajo~i JRZ ob praznovanju dvajset- letnice Majni{ke deklaracije prilastili ve~ino zaslug za nastanek Jugoslavije, ali kak{nih druga~nih politi~nih iger v dr‘avi, pa ostaja odprto vpra{anje. Banovinsko konferenco JNS in turnejo po slovenskih krajih, ki ji je sledila, lahko {tejemo za enega zadnjih neuspe{nih poskusov ponovno o`iviti stranko. S u m m a r y Provincial Conference of the Yugoslav National Party in Ljubljana in 1937 Darko Fri{ After the resignation of prime minister Bogoljub Jevti} the mandate to form a new government was given to Dr. Milan Stojadinovi}. The new government consisted of the supporters of the Main Commit- tee of the radicals, the Slovene People’s Party, and the Yugoslav Muslim Organization. In August 1935 the former parties that joined the new government organized a new state party, the Yugoslav Radical Party (JRZ). A minister of the new government was also army general Petar @ivkovi}, who was one of the principal political figures in former regimes. On suspicion of being implicated in the unsuccessful attempt upon the life of prime minister Stojadinovi}, @ivkovi} was deposed from his post in March 1936. After joining the weakened oppositional Yugoslav National Party (JNS), @ivkovi} was elected its president. With his help, the party wished to restore its power, influence, good reputation, and the leading political role in the country. Political confrontations between the ruling Yugoslav Radical Party and the oppositional Yugoslav National Party took place in Slovenia as well. They culminated in June 1937 when the latter organized 94Prim.: PAM, fond Antona Koro{ca, Min. notr. poslov, Kabinetu g. min. notr. posl., G. banu drav. Ban. v Ljublj, Kr. Ban. upravi v Ljubljani, Kante Vladimir, Poro~ilo, 6. junija 1937. 95 Politi~ni obzornik, Odmev dogodkov preteklega tedna, Slovenski narod, 17. junija 1937, str. 1. 146 D. FRI[: BANOVINSKA KONFERENCA JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE LETA 1937 ... a regional conference in Ljubljana. It was attended by all prominent Party leaders. Aside from the conference in Ljubljana there had been rallies and meetings in other towns, all with the principal objec- tive of renewing and reviving the Party. It is clear from the response of the media that there was a severe clash between the supporters of the Yugoslav National Party and their catholically-oriented polical adversaries. After the conference, which provoked tumultuous demonstrations of the Yugoslav National Party opponents, @ivkovi} and other Party leaders set to campaign throughtout Slovenia in order to win additional support and revive their Party’s political activities in Slovenia. Yet their efforts were met with harsh dissent everywhere they went. They had obviously strongly underestimated the political situation in the Bannate of Drava and the power of the ruling Yugoslav Radical Party, which was the undisputed authority in Slovenia. 147ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Borut Batagelj Mitolo{ke razse‘nosti blo{kega smu~anja in konstrukt stereotipa o smu~anju kot slovenskem nacionalnem {portu Uvod Blo{ko smu~anje je bilo zaradi svoje »ekskluzivnosti« vedno privla~na tema, ‘al pa se je raziskovanje in posebej predstavljanje tega zgodovinsko izstopajo~ega fenomena osredoto~alo vedno zgolj na iskanje pomembnosti, ~e ‘e ne na slavljenje oziroma ~a{~enje slovenske nacio- nalne smu~arske zgodovine. Pretekla slovenska smu~arska literatura je skoraj en sam pane- girik blo{kemu smu~anju, v katerem le redko kdaj tr~imo ob kan~ek kriti~nega premisleka. V blo{kem smu~anju lahko tako prepoznavamo {tevilne mitolo{ke atribute, ki so zelo mo~no zaznamovali oblikujo~o slovensko smu~arsko identiteto. Ker se nikoli doslej {e ni povezovalo raziskovanja blo{kega smu~anja s klimo, ki je bila prisotna v obdobju {irjenja modernega smu~anja, se ta sicer izvirni starosvetni fenomen ni ocenjevalo skozi propagandni moment potovanja smu~anja v slovenski zgodovinski spomin. Kot posledico tega smo na Slovenskem sprejeli nekak{en nov izum tradicije smu~anja, kjer se je tudi na principu interpretiranja zgodovine smu~anje sidralo v slovensko identiteto. Zgodovinar lahko tako danes v sodobnem dojemanju blo{kega smu~anja prepoznava nekate- re »romanti~ne« koncepte zgodovine, ki do sedaj v skromnej{ih raziskavah {portnega oziroma smu~arskega zgodovinopisja {e niso bili izpostavljeni, kar pa seveda ne pomeni, da bi zgodovin- ski spomin nanje ostajal imun – prej nasprotno. Cilj prispevka je torej pokazati, kako je zgodo- vinsko odkrivanje nekega fenomena povezalo z ustvarjanjem mita o konkretnem nacionalnem {portu. Pojav mitologiziranja blo{kega smu~anja je namre~ tesno povezan z njegovim odkri- vanjem oziroma raziskovanjem. Analiza {tevilnih razdrobljenih in razstresenih virov za sloven- sko smu~arsko zgodovino namre~ nakazuje tesno povezavo med odkrivanjem fenomena blo{kega smu~anja z njegovo propagando v korist razvoju modernega smu~anja na Slovenskem. Starosvetno blo{ko smu~anje – pojav, ki je izrecno po zaslugi odmevnega in dokaj natan~- nega Valvasorjevega opisa iz Slave vojvodine Kranjske (1689) – v ve~ini strokovnih pregle- dov smu~arske zgodovine uvr{~en na prav posebno mesto v okviru predmoderne smu~arske zgodovine, je postal namre~ zelo aktualen {ele v ~asu {irjenja smu~anja kot moderne {portne panoge v prvi polovici 20. stoletja. Prvi na~rtni organizatorji slovenskega modernega smu~anja in tudi prvi raziskovalci so se posledic mitologiziranja le deloma zavedali, saj so v prvi vrsti gledali bolj na koristi, ki bi jo lahko razvito kulturno izro~ilo blo{kega smu~anja1 prina{alo. 1 Med kulturno izro~ilo blo{kega smu~anja {tejemo ne le ‘e z Valvasorjem opisane (Johann Weichard Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689, IV. Buch, str. 583–586) in tudi materialno ohranjene smu~i (Da- nes najstarej{e ohranjene smu~i so najverjetneje iz ok. 1845. Povezava z: Podgrivarski, Huda zima na Blokah in raba {me~ev, Kmetijske in rokodelske novice, 1845, str. 66, 67.), ampak tudi njih rabo v prakti~nem in zabavnem smislu, tradicijo razli~nih na~inov izdelovanja ter blo{ko smu~arsko izrazoslovje. K izrazu blo{ko smu~anje pa naj k osnov- nemu razumevanju pojava, ki je v slovenskem zgodovinopisju ostajal bolj kot ne vedno na obrobju, dodam vsaj {e to: Boris Orel je natan~neje definiral obmo~je ljudskega blo{kega smu~anja in ga ni omejil le na Blo{ko planoto, ampak tudi na teritorialno {ir{e obmo~je planote (npr. Vidovske hribe). Glej: Boris Orel, Blo{ke smu~i. Vpra{anje njihovega nastanka in razvoja, SAZU, Ljubljana 1964, str. 16–21. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 147–159 148 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ... Zgodovinski pomen blo{kega smu~anja se je tako preoblikoval v kli{ejsko slavljenje staro- svetnih blo{kih smu~arjev. V vsem pomenu, ki se ga na Slovenskem pripisuje blo{kemu smu~anju, ka‘e situacija tudi danes podobne zna~ilnosti. ^etudi gre za pojav, ki je brez dvoma izrednega pomena za slovensko in tudi srednjeevropsko smu~arsko zgodovino, ostaja razumevanje starosvetnega blo{kega smu~anja {e vedno omejeno na simbolno in zelo poenostavljeno osnovo. Podoba blo{kega smu~anja danes se tako mnogokrat poka‘e le kot fascinacija nad starej{o zgodovi- no. Zgodovina, ki tekmuje po formuli: starej{i si, ve~ velja{ ali moja zgodovina je slavnej{a, zato ker je starej{a, kriti~ni metodi zgodovinopisja nikakor ne more biti lastna. Blo{ko smu~anje v obravnavi zgodovinarja tako nikoli ne more postati gnetljivo sredstvo za sodobno rabo. Ne bi hotel, da kdo razume moj prispevek zgolj kot relativiziranje pojava, ki ima zagoto- vo izjemno vrednost zgodovinske dedi{~ine, rad bi le, da blo{ko smu~anje na kriti~ni osnovi odlo~neje prestopi prag v obravnave zgodovinopisja in drugih sorodnih ved ter da se razkriva nove teme v njegovi povezavi. Pri~ujo~i prispevek naj bo le eden izmed poskusov teh strem- ljenj, ki posku{ajo presegati stereotipne poglede in v skladu z zgodovinsko metodo ume{~ajo oznako (blo{kega) smu~anja kot slovenskega nacionalnega simbola v razumljivej{i zgodo- vinski kontekst. Za~etki raziskovanj blo{kega starosvetnega smu~anja Bloke kot »kranjski Telemarki« in koncept slavljenja zgodovine Zgolj dejstvo, da se je predmoderno blo{ko smu~anje na velika vrata odprlo v Slovensko javnost {ele z nara{~anjem interesa po uvajanju modernega smu~anja, bi marsikomu poveda- lo dovolj. Pred tem je blo{ko smu~anje ostajalo zaprto v kontekst zgolj nekak{ne etnolo{ke raritete, tako nekako kot ga je opisal Valvasor ali pa Podgrivarski in je le semtertja »za{lo« v kak{en potopis.2 S pojavom modernega smu~anja pa se slovenske smu~arske perspektive in retrospektive predruga~ijo. Prvi, ki se je med Slovenci ogrel za temeljito raziskovanje blo{kega smu~anja je bil »slo- venski Baedeker« Rudolf Badjura. Pregled njegovih bele‘nic, ki so ohranjene v okviru njegove osebne zapu{~ine v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knji‘nice v Ljubljani nam razkriva, da se je Badjura prvi~ na~rtno raziskovalno na Bloke podal pozimi leta 1912. V neko gostilno v Metuljah je zvabil sedem tamkaj{njih o~ancev, »ki so ‘e na drugi svet {kili- li«.3 Zanimalo ga je vse, kar so mu sogovorniki povedali.4 Bele‘il je tako, da je »te‘ko dohajal s svin~nikom na papirju«. Posebej ga je pritegnila blo{ka smu~arska terminologija, ki je morda {e najbolj zaznamovala njegovo ‘ivljenjsko smu~arsko aktivnost. Potem, ko se je v slovenskem ~asopisju ‘e nabrala precej{nja vrsta novih smu~arskih izrazov5, ki so po njegovem mnenju »mrcvarili na{a ob~utljiva smu~arska u{esa«6, je v 2 Reise nach Venedig über Triest, Krain, Kärnten, Steuermark und Salzburg, Frakfurt / Leipzig 1793, str. 41. Za opozorilo na vir se zahvaljujem Dragici ^e~. 3 Rudolf Badjura, Smu{ka terminologija. II. Izpopolnjena izdaja, Samozalo‘ba, Ljubljana 1932, (dalje: Badjura, 1932), str. 2. 4 Narodna in univerzitetna knji‘nica, Rokopisni oddelek, Osebna zapu{~ina Rudolfa Badjure, Bele‘nica 1912. 5 Ker so ves ~as pred prvo svetovno vojno moderne smu~i prodirale k nam kot novost in ker je izraz smu~i (razen na Blokah) ozna~eval sani, se je nove priprave prijemalo ime utemeljeno v norve{kem korenu »ski«. Nekaj primerov iz ~asopisja: »izlet s skiji« (Planinski vestnik, 1895, {t. 4, str. 57), »skijevec…ki se je peljal na skijih« (Planinski vestnik, 1897, {t. 12, str. 185), »te~aji za skij« (Planinski vestnik, 1910, {t. 1, str. 23), {ele tik pred prvo vojno zasledimo npr. primer, da so v Bohinju za »smu~alce zaznamovane smu~ne ture« (Slovenski narod, 11. 1. 1913). 6 Rudolf Badiura, Slovenska smu{ka terminologija, v: Slovenski narod, 6. 2. 1914. 149ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) rubriki Listek dnevnika Slovenski narod leta 1914 objavil prvih deset izrazov – prav vse blo{kega izvora.7 Ker je Badjura izhajal iz obdobja, ki je bilo zaznamovano z nem{ko sloven- skim nacionalnim konfliktom, so bila njegova glavna prizadevanja usmerjena v izogibanje germanizmom.8 Badjura je bil prvi, ki je za~el na~rtno kazati na povezavo med starosvetnim blo{kim smu~anjem in modernim smu~anjem na Slovenskem. Ko Bloke imenuje »Kranjski Tele- marki« in zapi{e, da smo do nedavno pogre{ali nekaj, kar smo ‘e davno imeli, je jasno kam meri. @e tedaj Badjura ob‘aluje, da se smu~anje – tako kot pri Norve‘anih – pri Slovencih ni razvilo do »nacijonalnega {porta«.9 Zadeve se je bilo treba lotiti znova. Kot dobro vemo, se moderno smu~anje po Sloveniji ni raz{irilo iz Blok. Akcije na pobudo Badjure so se nadaljevale tudi po prvi vojni, tedaj {e bolj na~rtno in organizirano, saj je bil Badjura eden izmed prvih organizatorjev smu~arstva v okviru osred- nje dr‘avne organizacije, Jugoslovanske zimsko-{portne zveze. Zveza je namre~ ‘e takoj po svoji vzpostavitvi (1922) organizirala {e isto zimo propagandni smu~arski izlet v »najugodnej{i smu~arski rajon.«10 Ideja propagandnih izletov v »domovino slovenskega smu~arstva na Blo- kah«11 je imela za svoj cilj vzpostavitev novega smu~arskega okoli{a, kamor bi hodili na izlete slovenski in hrva{ki smu~arji. Po drugi strani pa so za ve~jo aktivnost – posebej v {portnem smislu – hoteli spodbuditi tudi doma~ine same. Ob isti prilo‘nosti je zveza tako priredila med Blo~ani, ki so smu~i uporabljali prete‘no v prakti~ne namene, celo tekmo- vanje, ko je osmim najbolj{im blo{kim smu~arjem podarila moderne smu~i12, ki naj se uvajajo namesto »te‘jega in sportno manj pripravnega, ~etudi staroslavnega doma~ega blo{kega smu{kega modela.«13 Medtem, ko so slavili starosvetno blo{ko smu~anje, so torej hkrati paradoksalno prispevali k njegovemu funkcionalnemu izumrtju. Na~rti zimsko-{portne zveze so bili tudi po umiku Badjure iz njenih vrst leta 1924 {e vedno usmerjeni zgolj v spodbujanje moderne smu~arske dejavnosti na Blokah. Leta 1923 je bilo v okolici Rakeka, torej v neposredni bli‘ini Blok organizirano jugoslovansko dr‘avno prvenstvo v smu~arskem teku. Skozi dalj{a obdobja pa lahko spoznamo tudi na~rte zveze, da bi bolj u~inkovito organizirala po{iljanje vremenskih poro~il, sprva preko posameznikov14, nato pa tudi prek tam delujo~ih dru{tev.15 V letu 1927 je tako v zvezi po{iljanja vremenskih 7 Rudolf Badiura, Slovenska smu{ka terminologija, v: Slovenski narod, 6. in 7. 2. 1914, (dalje: Badiura, 1914). 8 Podoben smisel pa tudi metodo dela – Badjura je, kot pi{e, izraze zbiral ne le na Blokah, ampak po vsej Sloveniji od »mo‘ po raznih zapu{~enih gorskih kotih« (Badjura, 1932, str. 2) – najdemo tudi pri Henriku Tumi. Na tem mestu ga omenjam zato, ker je ‘e pred Badjuro objavil slovenski izraz za smu~i. V Planinskem vestniku je ta znani politik in gornik ‘e leta 1910 v ~lanku Nekoliko morfologije in terminologije za turiste definiral izraza »smu~« in »smukati«. Edninski ‘enski samostalnik »smu~« pomeni nem{ko »ski«, »smukati« pa je »skilaufen«. 9 Badiura, 1914. 10 O omenjenem propagandnem izletu glej: Jutro, 16., 18., 19. in 23. 1. 1923. Glej tudi ohranjeno gradivo Jugoslovanske zimsko-{portne zveze, ki ga hrani knji‘nica Fakultete za {port. Gradivo ‘al ni urejeno po na~elih arhivistike, zato je tudi nadaljnje citiranje pomanjkljivo. Jugoslovanska zimsko-{portna zveza (dalje: JZ[Z), pismo Juga, 17. 12. 1922; JZ[Z, pismo Jugu na Bloke (prelo‘itev izleta), 28. 12. 1922; JZ[Z, pismo Juga, 4. 1. 1923; JZ[Z, dopis Furlanu, 15. 1. 23; JZ[Z, pismo Ravnateljstvu Ju‘ne ‘eleznice (o polovi~ni ceni ‘elezni{ke vozovnice), 16. 1. 1923; JZ[Z, pismo Lavri~a, 25. 1. 1923; JZ[Z, brzojavka, 2. 2. 1923; JZ[Z, Poro~ilo na~elstva smu~arske sekcije za ob~ni zbor JZ[Z, 1923 (Rudolf Badjura). 11 JZ[Z, Poro~ilo na~elstva smu~arske sekcije za ob~ni zbor JZ[Z v letu 1923 (Rudolf Badjura). 12 Prav tam. Sicer pa je JZ[Z {e isto leto obljubila 3 pare smu~i (sicer proti od{kodnini) tudi {oli v Novi vasi na Blokah. Glej: JZ[Z, pro{nja Josipa Jerala, 25. 1. 1923 in JZ[Z, odgovor na pro{njo u~iteljstvu, 2. 12. 1923. 13 Jutro, 23. 1. 1923. 14 Primer: JZ[Z, dopis sodniku Jo‘etu Bari~evi~u, 3. 1. 1923. 15 Npr. prek sokolskega dru{tva. Glej: JZ[Z, dopis sokolskega dru{tva na Blokah, 11. 1. 1932. Poleg sokola so bili v tridesetih smu~arsko aktivni na Blokah tudi oddelki Zveze kme~kih fantov in deklet. 150 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ... poro~il omenjen celo smu{ki klub Bloke iz Nove vasi16, ki ga zopet zasledimo spet v tridese- tih letih.17 Zdi se, da prav njegovo ponikanje ka‘e na propagandne vzgibe zunaj planote, sicer bi se klub s pobudami in jedrom delovanja v doma~em okolju, obdr‘al gotovo dlje ali vsaj bolj stalno. Skozi dvajseta leta tako lahko spoznamo, da je blo{ko smu~anje slovenskim organiza- torjem dajalo predvsem navdih, iz katerega so ~rpali energijo za aktualne akcije. Nagovor generalnega tajnika jugoslovanske zimsko-{portne zveze Josa Gorca na skup{~ini zveze leta 1927 lepo zrcali omenjeno stanje. »Na{ zimski sport, osobito na{ smu{ki sport, ki je pred toliko stoletji slu‘il na{im kmetom na Blokah in jih zabaval, je danes tako razvit, da postaja pravi sport na{ega naroda. Ne pozna ne starosti ne stanov in znova (Sic!) bo zavzel pomembno vlogo v na{em ‘ivljenju …«18 Torej, ~e je blo{ko smu~anje dajalo samozavest v {portno-politi~nem govoru to {e ne pomeni, da se je za ohranjanje dedi{~ine ‘e kaj na~rtno storilo. Na pomen dedi{~ine blo{kega smu~anja so v Sloveniji postali bolj pozorni, ko se je pove~alo zanimanje tujih raziskovalcev. Za blo{ko smu~anje se za~ne zanimanje na tujem Pomen blo{kega smu~anja v {ir{em evropskem okviru Prvi resnej{i odmev v nem{kem svetu v povezavi s predmodernim blo{kim smu~anjem se je zgodil leta 1893. Medtem ko je istega leta izdan smu~arski priro~nik gozdarskega nadzor- nika na sne‘ni{kih posestvih Henrika E. Schollmayerja19, ki omenja blo{ko smu~anje, ostal v glavnem prezrt, so gotovo nekaj pozornosti pritegnili kraj{i ~lanki v razli~nih serijskih publikacijah. Ena izmed prvih objav, ki je v {ir{em avstrijskem prostoru opozorila na staro- svetno blo{ko smu~anje, je bila objava neko~ priznanega zgodovinarja Petra Radicsa v Oe- sterreichische Forst-Zeitungu januarja 1893.20 Podobno, sicer kraj{e poro~ilo, prav tako slone~e na Valvasorjevih opisih je pribli‘no isto~asno podal tudi gra{ki profesor matematike in s slovensko planinsko organizacijo tesno sodelujo~i Johann Frischauf. Frischauf21 je v Öster- reichische Touristenzeitung22 objavil Valvasorjevo poro~ilo o blo{kem smu~anju in vzbudil med planinci in smu~arji zanimanje. Gotovo ga je z zanimanjem prebral tudi znani nem{ki pionir smu~anja Wilchelm Paulcke, saj nas na to navaja opomba k enemu od njegovih ~lankov 16 JZ[Z, Smu{ki klub Bloke se obvezuje, da bo ob petkih po{iljal vremenska poro~ila, 14. 1. 1927. 17 Smu~arski klub Bloke zasledimo spet v seznamu klubov v sezoni 1935–1936. V sezonah, ki so sledile pa ga spet ni najti na uradnih seznamih dru{tev, ki so bila vklju~ena v jugoslovansko zimsko-{portno zvezo. 18 JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo za glavno skup{~ino jugoslovanske zimsko-{portne zveze za leto 1927 (Joso Gorec). 19 Henrik Ethbin Schollmayer, Auf Schneeschuhen. Ein Handbuch für Forstleute, Jäger und Touristen, Verlag von Joh. Leon sen., Klagenfurt 1893, str. 20–21. 20 Peter Radics, Das Skilaufen der krainischen Bauern vor 200 Jahren, v: Oesterreichische Forst-Zeitung, 11/ (1893), {t. 1, str. 1–2. 21 Johannesa Frischaufa (1837–1924) se je med Slovenci oprijel naziv »odkritelja Savinjskih Alp«. Med leti 1874 in 1878 se je vanje zaljubil in sklenil, da jih bo s svojimi prizadevanji {e bolj pribli‘al obiskovalcem. Poleg spisa »Die Sannthaler Alpen«, s katerim je leta 1877 prvi seznanil hribolazce s krasoto Savinjskih Alp, je skupaj z doma~ini do leta 1876 poskrbel za postavitev prvih treh ko~ v Savinjskih Alpah: pod Kokrskim sedlom, na Okre{lju in na Koro{ici. Takrat ga narodna pripadnost {e ni tako ovirala kot v devetdesetih (leta 1892 se vrne, da obudi prijateljstva in agitira za gradnjo ve~ cest), ko se je kljub nem{kemu izvoru odlo~no postavljal in zagovarjal akcije Slovenskega planinskega dru{tva. O Frischaufovi dejavnosti: Kocbek Fran (ur.), Savinjske Alpe, Zalo‘ila Gori~ar in Leskov{ek, Celje 1926. 22 Joh. Frischauf, Zur Geschichte des Schneeschuhes in den österreichischen Alpen, v: Österreichische Touri- stenzeitung, 1893, str. 23–24. 151ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) v Zeitschrift des Deutschen und österreichischen Alpenvereins iz leta 1902.23 Paulcke je bil domnevno eden prvih tujcev, ki se je leta 1931 celo podal na Bloke in tam opravil terenske raziskave. Toda {e pomembnej{e se z vidika dana{njega pogleda zdi, da je Paulcke za razisko- vanje blo{kega smu~anja po letu 1903 navdu{il zelo dejavnega in s svojim objavami odmev- nega rojaka Carla J. Luthra, ki vsekakor predstavlja prelomnico v raziskovanju in odkrivanju blo{kega smu~anja. Luther namre~ z novimi dejstvi ni seznanil le {ir{e svetovne javnosti, ampak je k na~rtnemu raziskovanju spodbudil Slovence. Potem ko je Luther na neki prilo‘nostni lovski razstavi na Dunaju leta 1910 opazil blo{ke smu~i in je kasneje odkril {e Schollmayerjev zapis, se je dokon~no prepri~al, da nikakor ne dr‘ijo navedbe Henryja Hoeka, ki je {e v osmem ponatisu njegove uspe{ne knjige »Der Schi« leta 1925 zatrjeval, da je blo{ko smu~anje brez sledi izumrlo. Radovednost mu ni dala miru. Ker tedaj s Slovenci ni imel nobenega stika, je te‘ko kaj novega dognal. Kmalu pa so se slovenski smu~arski tekmovalci vse pogosteje za~eli udele‘evati mednarodnih tekmovanj, kar je Luthru pomenilo prvo resnej{o vez s slovenskim ozemljem. Marca 1928 sta se Janko Jan{a in Stanko Kmet udele‘ila nem{kega dr‘avnega prvenstva v Feldbergu. Kot je v nekem pismu Josu Gorcu napisal Jan{a, ga je Luther posebej vneto spra{eval prav o blo{kem smu~anju. »Dr. Luther naju je naprosil, da sporo~iva Savezu (Jugoslovanski zimsko-{portni zvezi, op. p.), naj bi isti ugotovil, da li so pri~eli Blo~ani voziti vsled tujega upliva ali po lastnem nagibu. Dalje se je interesiral za obliko smu~i izza Valvazorjevih ~asov ter za smu~i, kakr{ne uporabljajo doma~ini po Notranjskem danes. Ker se on bavi mnogo s historijatom in na- stankom smu~arstva, ne dobi pa, kar se nas ti~e, nobenih pripomo~kov, prosi, da Savez nave- deno ugotovi in ga ob priliki o tem obvesti.«24 Podobna situacijo opisuje Jan{a naslednjo zimo, ko so bili kot predstavniki Jugoslavije na tekmovalni turneji po srednjeevropskih dr‘avah. V pismu iz Krakova, kjer so bili na poti iz nem{kega Klingentala v poljske Zakopane, je Jan{a te{il radovednost Luthru kar v vlaku. »Spotoma sem tolma~il Dr. Luthru razne zanimivosti iz na{ega sportnega ‘ivljenja. Go- vor je nanesel tudi na Bloke, na zgodovino in obi~aje ondotnih prebivalcev ter na na{e spe- cijalne izraze, ki se ti~ejo smu~anja. Pri tej priliki nismo pozabili omeniti lego in lepoto na{ih krajev, opisati razvoj na{ega zimskega sporta in zimsko-sportnih naprav ter navdu{enja, ki ga ka‘e na{ narod za ta lepi ’kraljevski’ sport. Gospodje so nas poslu{ali z vidnim zanimanjem in nam obljubili, da nas ob prvi priliki obi{~ejo. Izkoristili smo {e moment ter propagirali tudi za na{o letno sezono ob morju in v hribih.«25 Naslednjo zanimivo situacijo nam ka‘ejo ohranjeni dokumenti v povezavi z Albinom Kolbom, ki je blizu Ljubljane nameraval ustanoviti podjetje, ki bi na moderen industrijski na~in izdelovalo {portno opreme, med drugim tudi smu~i. Ker v Sloveniji o tem ni mogel ni~ koristnega izvedeti, je pisal zimsko-{portni zvezi, naj mu pomaga v njegovi »{pijonski« akciji. Prosil je, ~e bi ta izposlovala pri nem{ki smu~arski zvezi pooblastilo, s katerim bi imel Kolb omogo~en vstop v proizvodne prostore sodobnih nem{kih {portnih tovarn.26 Zveza je pooblastilo dobila – toda, usluga gre z uslugo. Generalni tajnik Joso Gorec je Kolbu na{tel zadol‘itve: Kolb naj zainteresira znano münchensko zalo‘ni{ko hi{o Bergver- lag Rother, ki je izdajala revijo Winter, naj objavlja ~lanke o Jugoslaviji; obenem pa naj osebno povabi na nameravane prve mednarodne smu~arske tekme v Jugoslaviji pozimi 1931 23 Wilchelm Paulcke, Auf Skiern im Hochgebirge, v: Zeitschrift des Deutschen und österreichischen Alpenvereins, 1902, str. 170–186. 24 JZ[Z, pismo Janka Jan{e, 10. 3. 1928. 25 JZ[Z, pismo Jan{e, Krakov, 11. 2. 1929. 26 JZ[Z, pismo Albina Kolba, Tacen, 16. 6. 1930. 152 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ... v Bohinj in Bled funkcionarja nem{ke zveze Ganzenmüllerja in Luthra. O vsem tem naj Kolb poda ob vrnitvi poro~ilo. Naloge je Kolb izpolnil in jih tudi v poro~ilu navedel. Posebej zanimiv je del v povezavi z Luthrom. »Privatno se je (Luther, op. p.) informiral in prosil za nasvet, kam naj se obrne, da bi dognal fakti~ni polo‘aj na{ega ’prasmu~arstva na Blokah’ – Omenil je , da je pisal privatno g. Jan{i, dalje da je pisal na Jug. zimsko-sportni savez, vendar, da je ostal brez odgovora. Zelo se je zavzemal, ~e bi mogli DSV (nem{ki smu~arski zvezi, op. p.) staviti na razpolago par takih starih smu~i, ki so jih uporabljali na Blokah. Referat o tej zadevi je ’doktorsko delo’, pravi dobesedno. Kazal je nadvse ‘ivo zanimanje za to vpra{anje. Z ozirom na izre~eno pro{njo pri ’Bergverlagu’ o priob~evanju ~lankov o na{ih krajih je bil mnenja, da bi bila najlep{a pot, t.j. nekaki ’most’ do nas ~lanek o ’smu~arstvu na Blokah’. Zbudil bi interes vsega nem{kega smu~arstva in priob~evanje nadaljnjih ~lankov o na{ih krajih bi bilo lahko, ker ~lanek o ’Blokah’ bi bil zanj kot urednika nekaka zaslomba. Ker sicer, pravi, bi mi kdo lahko o~ital, ~asopis je na{, ~emu agitira{ za druge. Kot strasten zbiratelj literature o zim. {portu ‘eli in prosi za vse na{e stvari ki so iz{le in bile izdane. Nima, pravi, od Slovencev prav nobene stvari o zimskem {portu.«27 Priprava materiala za ~lanek in objava v reviji Der Winter Zgodovina blo{kega smu~anja kot »most« do ogla{evanja Ko je lastnik zalo‘be Bergverlag Rother, ki je izdajala posebej v celotnih nem{kih de‘elah odmeven ~asopis Winter dal Kolbu vedeti, da pogojuje objave o zimsko turisti~ni dejavnosti v Jugoslaviji z ogla{evanjem v reviji, je ideja glavnega urednika Luthra, ki govori o »mostu«, Slovencem vlila novega elana. Situacijo lahko ostreje razumemo celo v smislu, da jim je blo{ko smu~anje pomenilo »most« do ogla{evanja. Stvar postane razumljiva, ~e se prebija- mo skozi korespondenco zimsko-{portne zveze, ki je v finan~nem smislu bila pogosto v rde~ih {tevilkah in konstantno odvisna od dr‘avnih podpor. Med temi je vidno mesto vedno zasedalo ministrstvo trgovine in industrije, ki je pokrivalo tudi turisti~no dejavnost. Zveza je zadevo zagrabila z obema rokama in {la kmalu v akcijo. Ni bilo tako, kot pred leti, ko jih je o Luthrovem zanimanju obve{~al Jan{a in se prakti~no ni zgodilo ni~. Tokrat je Luther kmalu dobil odgovor. ^udno, so zapisali, da jih ni doseglo nobeno njegovo pismo. Tudi v arhivu, ki je posebej v povezavi s tujo korespondenco bil zgledno urejen, niso na{li nobenega njegovega pisma. Sporo~ili so mu {e, da ‘e delajo na tem in ‘e zbirajo material, ki mu ga bodo kmalu dali na razpolago. Za nem{ko zvezo so obljubili par blo{kih smu~i, povabili so ga {e enkrat na zi- mske tekme v Bohinj in Bled, poslali pa so mu {e dve Badjurovi knjigi.28 Zveza je kmalu za~ela s terenskimi raziskavami. [e v poletju je Soto{ek pregledal in prepotoval teren na Blo{ki planoti in pripravil dve poro~ili. Prvo je pripravil {e v avgustu, drugo pa v septembru 1930.29 Najbr‘ so material namenjen Luthru izro~ili kar nekemu ura- dniku iste zalo‘ni{ke hi{e, ki je novembra v Sloveniji zbiral podatke za Winter in kateremu je zveza, kot je zabele‘eno, v njegovi dejavnosti rada pomagala.30 27 JZ[Z, poro~ilo Albina Kolba, Tacen, 23. 7. 1930. 28JZ[Z, pismo Luthru, 12. 8. 1930. Badjurovi knjigi sta bili prva smu~arsko knjiga v sloven{~ini: Smu~ar iz leta 1924 in njegov prispevek o terminologiji. 29 JZ[Z, zapisnik 3. plenarne seje, 1. 9. 1930 in JZ[Z, zapisnik 4. plenarne seje, 6. 10. 1930. 30 JZ[Z, zapisnik 5. plenarne seje, 3. 11. 1930. 153ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ^lanek o blo{kem smu~anju je tako iz{el v februarski {tevilki leta 193131 pod udarnim naslovom: »Na sledi za najstarej{im alpskim smu~anjem« in s podnaslovom »Valvasorjevo smu~anje ‘ivi {e danes!« Kvalitetne reprodukcije fotografij Janka Ravnika na temo blo{kih smu~arjev so vsebini ~lanka pridale {e ve~jo ‘ivo dokumentarno vrednost. Vsebine ~lanka na tem mestu nima smisla povzemati, omembe vredno se mi zdi z vidika raziskovanja blo{kega smu~anja le dejstvo, da je bil na tem mestu najbr‘ prvi~ objavljen pomemben zgodovinski vir, t.j. poro~ilo kaplana iz Blok objavljeno v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1845, ki bi ga po svoji sporo~ilni vrednosti za preu~evanje ljudskega blo{kega smu~anja lahko uvr{~ali takoj za Valvasorja. Zanimanje skandinavskih raziskovalcev Uveljavljanje srednjeevropske smu~arske zgodovine [e preden pa je bil ~lanek objavljen, ‘e je pisal Luther v Ljubljano o tem, kako se nad novimi dognanji o blo{kem smu~anju zanima {vedski raziskovalec Wiklund. Profesor Wiklund iz Uppsale, katerega Luther ozna~i kot najpomembnej{ega smu~arskega zgodovinarja, naj bi bil nad blo{kim smu~anjem celo zelo presene~en. O~itno zato, da bi se na lastne o~i prepri~al, je zaprosil za slovenski original iz Kmetijskih in rokodelskih novic iz leta 1845 in toplo se je priporo~il, ~e bi iz Ljubljane stopili z njim v stik in {e njemu poslali nekaj fotografij.32 Wiklund je sicer sprva napa~no domneval o zgodovinski povezavi blo{kih smu~i s {ved- skimi vojaki v tridesetletni vojni in je to teorijo kasneje opustil, ko je njegov rojak Zettersten na blo{kih smu~eh, ki jih je prejel za smu~arski muzej v Stockholmu, na podlagi zunanjih zna~ilnosti ugotovil nasprotno in blo{ke smu~i uvrstil med dosti starej{i t.i. ju‘ni tip smu~i.33 Pomen objav v skandinavskih ~asopisih ni tako majhne veljave, posebej ne z vidika vlo- ge, ki so jo skandinavske de‘ele odigrale v razvoju smu~arskega {porta. Luther je tako o blo{kem smu~anju leta 1931 pisal v norve{ki ~asopis Aftenposten34, leta 1938 pa je bilo v osrednji letni {vedski smu~arski publikaciji På skidor objavljeno njegovo poro~ilo o obisku Blok v letu 1936.35 Morda gre Luthrovo dejavnost za popularizacijo dedi{~ine blo{kega smu~anja razumeti tudi v kontekstu izgubljajo~ega primata, ki so ga imele v za~etnem obdobju mednarodnega smu~arskega razvoja skandinavske de‘ele. Srednjeevropske dr‘ave so si v iskanju interesa znotraj mednarodnega foruma iskale enakovrednej{o pozicijo v primerjavi s Skandinavci, ki so si jo slednji lastili predvsem na podlagi tradicije. Srednja Evropa je z odkritjem in neizpod- bitnimi dokazi o predmodernem blo{kem smu~anju pridobila novo »zgodovinsko« vrednost. Zgodovina je bila namre~ razumljena kot nekaj, kar daje samoumevno pravico do identitete, v tem primeru smu~arske identitete. Svojo smu~arsko podobo pa so alpske de‘ele v svoji kraj{i smu~arski zgodovini {ele pridobivale z mednarodnim uveljavljanjem alpske {ole smu~anja. Blo{ko smu~anje jim je nudilo novo prilo‘nost36, s katero so pokazali, da se je na 31 Carl J. Luther, Auf der spur des ältesten alpinen Ski, v: Der Winter, 24/(1930–31), zv. 9, februar 1931, str. 129–132. 32JZ[Z, dopisnica Luthra, München, 18. 1. 1931. Poleg tega se je Luther kasneje {e posebej zanimal za blo{ko oziroma slovensko smu~arsko izrazoslovje. Glej: JZ[Z, pismo Luthra, München, 2. 6. 1932. 33 Artur Zettersten, Jugoslaviska skidor, v: På, skidor 1933. 34 JZ[Z, pismo Luthra, München, 29. 5. 1931. 35 Carl J. Luther, Ett besök i Krains skidområde, v: På skidor 1938, str. 136–146. Prevod ~lanka mi je posredoval Ale{ Gu~ek, za kar se mu zahvaljujem. 36 Pod vpra{ljivim kriterijem je tako npr. Luther blo{ko smu~anje uvrstil med dogodke nem{kega smu~anja. Glej: C. J. Luhter, Erst-Ereigisse im deutschen Skilauf, v: Der Winter, 24/(1930–31), zv. 1, oktober 1930, str. 4. 154 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ... dolo~enem obmo~ju smu~alo oziroma celo vijugalo ‘e dolgo preden se je ob koncu 19. sto- letja za~elo {iriti smu~anje v alpske de‘ele iz skandinavskih de‘el. Blo{ko smu~anje je tako v srednjeevropskem okviru z vidika podajanja zgodovinskih argumentov prevzelo velik po- men. Werner Salvisberg najbr‘ na za~etek svoje knjige Slalom und Abfahrtslauf leta 1931 ni brez razloga uvrstil Valvasorjev opis blo{kega smu~anja, iz katerega lahko razberemo alpskemu slogu (slalomu in smuku) lastno smu~anje v zavojih.37 ^etudi Salvisberg v blo{kem smu~anju ni iskal kak{nih globljih pomenov in ga omenja izklju~no kot posebnost, najbr‘ ni naklju~je, da je omenil prav srednjeevropsko blo{ko smu~anje, ni pa napisal ni~ ve~ o tradicionalnem norve{kem slogu smu~anja »slalaam«, ki je eni od dveh glavnih alpskih disciplin celo dal ime. Blo{ko smu~anje med Slovenci po letu 1931 Smu~anje kot slovenski nacionalni {port Kako bi ob Luthrovih jasnih in poudarjenih navedbah, da so Slovenci najstarej{i smu~arji v Alpah in Srednji Evropi, v Sloveniji ostjali ravnodu{ni? Omenjeni ~lanek pa ni odzval med Slovenci le navdu{enja, ampak je povzro~il pozitivno posledico, da so se postopoma razkrivala nova dejstva v povezavi s starej{o smu~arsko in slovensko zgodovino. Ante Gaber je tako v Slovenskem narodu aprila 1931 v celostranskem ~lanku vzel kot povod pisanje Winterja za objavo novih podatkov. Nih~e pred njim namre~ {e ni pisal, da je »Slovenec« @iga Herberstein ‘e leta 1549 v njegovih Rerum Moscoviticarum Commentarii pisal o smu~arjih v ruskem guberniju Perm.38 Blo{ki smu~arji so tako dobili na polju zgodovinskih izgovorov, zakaj smo Slovenci zapi- sani temu, da postane smu~anje na{ nacionalni {port, novo dru‘bo. Joso Gorec tako na letni skup{~ini jugoslovanske zimsko-{portne zveze le nekaj mesecev kasneje ni pozabil poudariti, da »prvi in najstarej{i tiskani viri o smu~arstvu sploh izvirajo od Slovenca, grofa @ige Herbersteina, doma iz Vipavske doline« in kasneje nadaljeval »Na{e izrazoslovje za smu~i in smu~anje je na{ narodni ponos, je ‘iv dokaz na{e smu{ke zgodovine, ki nam bo {e v mnogem oziru prinesla koristi (Sic!), vsekakor imamo v njej va‘en kulturni faktor, s katerim lahko opozarjamo svet nase, ker smo edini (Sic!) narod s smu{ko zgodovino v ju‘ni in srednji Evropi.«39 Kako si lahko po vsaj {tirih minulih desetletjih dinami~ne in zanimive zgodovine smu~anja v alpskih de‘elah samo en narod lasti zgodovino oziroma {e huje, kako mu zgodovina lahko prina{a celo koristi, je vpra{anje, ki pri zgodovinarju gotovo vzbuja vtis olaj{anja, da se je Gor~eva retorika dotikala zgolj smu~arske sfere, ki je v svojem bistvu {e tako nenevarna, da bi te‘ko svetu prinesla huj{ih posledic. [lo je pa~ zgolj za propagando modernega smu~arstva, ki se je v praksi neredko izvajala kot nekak{na prostitucija dedi{~ine. Podobno retoriko naj bi po ogledu Blok leta 1936 uporabil tudi Luther: »^udim se Jugo- slovanom, da ne znajo izrabiti (Sic!) svoje zgodovine.«40 Da je {lo pri blo{kem smu~anju in Slovencih za na~rten konstrukt vzpostavljanja mitolo{kih zna~ilnosti smu~anja kot slovenskega nacionalnega {porta nam ka‘e tudi Luthrovo mnenje 37 Werner Salvisberg, Slalom und Abfahrtslauf, Bergverlag Rudolf Rother, München 1931, str. 7–8. 38 Ante Gaber, ^ez 400 let za sledjo na{ih smu~i, v: Slovenski narod, 4. 4. 1931. 39 Tajni{ko poro~ilo v: Jugoslavenski zimsko sportni savez, IX. redna glavna skup{~ina za sportno sezono 1930/ 31, dne 7. junija 1931 v Ljubljani, str. 4. 40 Jo‘e @upan~i~, Na Blokah smu~ajo ‘e 700 let, v: Razori, 5/(1936–37), {t. 5, (dalje: @upan~i~), str. 140. 155ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) objavljeno na [vedskem, da je edina prava pot za Slovence ta, da najprej razi{~ejo staro kulturo smu~anja v svoji de‘eli. [ele nato bodo pozitivni rezultati teh raziskav tako obogatili mlado jugoslovansko smu~anje, da se bodo pri ustvarjanju javnega mnenja o smu~arskem {portu lahko naslonili na raziskano tradicijo.41 Skozi trideseta leta in nato {e v ~as, ko je druga vojna pri nas ‘e potekala, lahko zasle- dujemo po ~asopisju razli~ne objave v povezavi z blo{kim smu~anjem. Te redko ponudijo kaj revolucionarno novega, ~etudi bi to lahko obetale. Ko leta 1942 Drago Ulaga mimogrede v ~lanku v Obisku42 zapi{e, da je o na{i smu~arski zgodovini napisal diplomsko nalogo Pavle Kveder in v reviji Na{ rod nekaj let prej slu~ajno naletimo na (domnevni) avtorjev ~lanek »Kako so smu~ali na{i pradedje« 43, ta ne razkrije ni~ bistveno novega. Podoba blo{kega smu~anja se tako v zgodovinskem spominu ni gradila na kak{nih novej{ih dognanjih. Za postavljanje smu~anja na vidno mesto v slovenskem {portu je zadostovalo ‘e nekaj zgodovinskih podatkov – najprikladnej{e je bilo in ostajalo citiranje ekskluzivnega Valva- sorjevega opisa.44 Mesto smu~anja v slovenski dru‘bi nam tako lahko razkriva ‘e {tevilo in groba analiza vsebine ~lankov. Skozi analizo nepreglednega {tevila serijskih publikacij se ne moremo namre~ izogniti vtisu, ki nam ga v povezavi z vsebino raziskave tega ~lanka dajejo ‘e naslovi. V ve~ primerih je namre~ ‘e v naslovih jasno izpostavljena formulacija : »Smu~anje – na{ narodni {port«.45 Da je smu~anje torej v ~asu med vojnama postalo oziroma se imenovalo za Sloven- cem lastni »nacionalni {port«, je velik razlog dokaz obstoja predmodernega blo{kega smu~anja, ki se je do tedaj ‘e usidralo v slovenski kolektivni zgodovinski spomin. Stanje ka‘e, da je bila skozi trideseta leta na Slovenskem sprejeta stereotipna predstava, ki je v marsi~em temeljila na vzpostavljanju navidezne kontinuitete med starosvetnim smu~anjem in razvojem modernega smu~anja na Slovenskem. Posebne prilo‘nosti in zato formulirane izjave ka‘ejo na to umetno vzpostavljeno vez v tradiciji. Na letaku smu{kega kluba Bohinj, ki vabi na njihovo slavnostno akademijo leta 1931 najdemo {e en tak{en pri- mer retori~nega »izuma tradicije«.46 »To je na{ davni kulturni spomenik, in izneveriti se tako velikim dobrim pojavom se pravi, pustiti in uni~iti delo na{ih pradedov – svojega naroda. Zato z na{im gibanjem obnavljamo nekaj tradicionelnega, nekaj kar se je rodilo med nami, kar ni bilo zane{eno od drugod.«47 Pri blo{kem smu~anju torej lahko i{~emo novih nastavkov postopnega oblikovanja slo- venske identitete, ki so temeljili na principu zgodovine. ^e se je slovenska narodna identiteta v loku dalj{ega trajanja v prvi vrsti konstantno gradila skozi jezik, jo je vendarle vzporedno zaokro‘evala tudi interpretacija razli~nih zgodovinskih dejstev. Pojav starosvetnega blo{kega smu~anja se tako v tem kontekstu lahko primerja tudi z v slovenskem zgodovinopisju ve~krat izpostavljenim karantanskim primerom, le da je bil slednji bolj izpostavljen zaradi iskanih »slovenskih dr‘avotvornih momentov«, blo{ki pa teh seveda nima, bil pa je seveda tisti klju~ni histori~ni moment, ki je ‘e od vseh za~etkov modernega smu~arstva pri nas utemeljeval stereotip o smu~anju kot slovenskem nacionalnem {portu. 41 Carl J. Luther, Ett besök i Krains skidområde, v: På skidor, 1938. 42 Drago Ulaga, Stoletja smu~anja na Blokah, v: Obisk, 3/(1942), {t. 1, (dalje: Ulaga), str. 17. 43 Pavle Kveder, Kako so smu~ali na{i pradedje, v: Na{ rod, 11/(1939–40), {t. 7, str. 265–266. 44 Glej: Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Ljubljana 1984, str. 96. 45 Primera: Smu~anje – na{ narodni {port, v: Ko~evski Slovenec, 4/(1941), {t. 8, str. 2–3; ali Od Blok do Planice: Smu~anje na{ narodni {port, v: Dru‘inski tednik, 12/(1940), {t. 52, str. 17. 46 Primerjaj: Erich Hobsbawm, Terence Ranger (ed.), The Invention of Tradition, University Press, Cambridge 1996. 47 JZ[Z, letak SK Bohinj ob priliki akademije kluba ob prvih mednarodnih tekmovanjih 1931. 156 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ... Res da se je z vse pogostej{im opozarjanjem na fenomen blo{kega smu~anja pri nas morda ve~al ob~utek za smu~arsko dedi{~ino, a je hkrati ta v o~eh smu~arskih organizatorjev predstavljala zgolj sredstvo propagande modernega smu~arstva. Eno od najverjetneje redkih mest, kjer je blo{ko smu~anje pomenilo prete‘no sredstvo propagande kulturne dedi{~ine, bi lahko postali krogi muzejske dejavnosti, kjer naj bi na{lo mesto tudi smu~arstvo. Medtem ko »so postale ~astitljive blo{ke smu~i tako slavne, da se trgajo zanje tudi veliki evropski muzeji«48, se na Slovenskem v ~asu med obema vojnama le malo ve o na~rtnem zbiranju blo{kih smu~i kot muzealij za potrebe doma~ih muzejev.49 Od doma~ih muzejev sta omembe vredni le dve ustanovi, ki bi smu~anju posvetili vidnej{e mesto, toda obe sta ostali bolj pri na~rtih. V Ljubljani se je v letu 1935 snoval alpinski muzej, ki naj bi bil priklju~en mestnemu muzeju in v okviru katerega naj bi imela zagotovljen svoj oddelek tudi jugoslo- vanska zimsko-{portna zveza, ki bi ga izpolnila s svojim zgodovinskim gradivom.50 Izklju~no na dedi{~ino blo{kega smu~anja pa naj bi se tik pred drugo vojno osredoto~il posebni smu~arski muzej na Blokah. Vzpostavila naj bi ga blo{ka ob~ina51 in sicer po vzorcu muzejev v drugih dr‘avah.52 O poslanstvu blo{kega muzeja je v reviji Vrtec leta 1941 razmi{ljal Janko Sicherl in nakazal na pomen izobra‘evanja otro{ke mladine, ki je bil gotovo tesno povezan tudi z njihovim navdu{evanjem za smu~arski {port. »@e mladim je treba privzgojiti ponos, da smo Slovenci v vsej Srednji Evropi edini, ki poznamo ‘e stoletja smu~i in imamo poleg Rusov in Norve‘anov edini svoj lastni izraz za smu~ke. Ponosni bodimo in ne pozabimo ob priliki {olskih izletov na Bloke in blo{ki muzej.«53 Vcepljanje slovenske smu~arske identitete v otro{ke glavice bi se potemtakem za~enjalo tudi ‘e v tedaj skromneje predvideni pedago{ki muzejski dejavnosti. V projekt pridobivanja starega blo{kega gradiva za muzejsko dejavnost se je vklju~ila tudi dr‘avna oblast. O mestu blo{kega smu~anja, ki ga je to pridobivalo v simbolu narodne vrednosti, pri~a finan~na podpora banske uprave Dravske banovine. Raziskave blo{kega smu~anja, ki bi bile po Luthrovem mnenju zrele za »doktorsko disertacijo«54, je oblast pod- prla v vrednosti 8.000 dinarjev. Te‘ko sklepam, ~e je ta denarna vsota zadostovala potrebam, da bi se tako temeljito izvr{ilo raziskovanje in bi se »otel izgubi in pozabljenju marsikateri ko{~ek na{e slovite smu{ke zgodovine, ki je res edinstvena.« 55 Toda delo, ki naj bi ga vodil Ante Gaber, je po navedbah Rudolfa Badjure zastalo. »Tako je pred bli‘ajo~o se drugo svetovno vojno ta stvar zaspala.«56 48 Drago Ulaga, Stoletja smu~anja na Blokah, v: Obisk, 3/(1942), {t. 1, str. 15. 49 V nasprotju z doma~imi, so smu~i prej imeli nekateri tuji muzeji. Pisci, ki omenjajo to ‘e tedaj: @upan~i~, Ulaga, Sicherl. V tej povezavi glej {e pismo, ki ka‘e visok interes direktorja Müllerja iz münchenskega planinskega muzeja, da blo{ke smu~i pridobi. JZ[Z, dopis Luthra, München, 29. 5. 1931. 50 Poro~ilo za XIII. redno glavno skup{~ino dne 26. maja 1935 v Ljubljani, Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko- sportnega saveza, Knjiga 8, str. 26. 51 Mirko Prevalek, Od Blok do Planice, v: Dru‘inski tednik, 12/(1940), {t. 52, (dalje: Prevalek), str. 17. 52 Janko Sicherl, Tam na blo{kih gri~ih…, v: Vrtec, 71/(1940–41), {t. 6, str. 223. 53 Prav tam. 54 Prevalek, str. 17. 55 JZ[Z, Poro~ilo za XVI. redno glavno skup{~ino dne 29. maja 1938, str. 8. 56 Rudolf Badjura, Blo{ko starosvetno smu~anje in besedje, Samozalo‘ba, Ljubljana 1956, str. 6. 157ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Stanje po drugi svetovni vojni Kontroverzna podoba blo{kega smu~anja Na~rtno temeljito zbiranje materialne dedi{~ine se je zgodilo {ele z raziskavami terenskih ekip pod vodstvom direktorja Slovenskega etnografskega muzeja Borisa Orla v petdesetih letih 20. stoletja. Rezultat njegovega znanstvenega dela je danes {e najbolj viden iz njegove leta 1964 posthumno izdane doktorske disertacije.57 Njegovi dose‘ki pa so pomembni tudi zato, ker so njegova dognanja pri{la v stik s pomembnej{imi svetovnimi raziskovalci, ki so blo{ko smu~anje uvrstili znotraj svetovnih pregledov smu~arske zgodovine na zelo vidno mesto. Eden od teh je gotovo tudi pregled starej{e smu~arske zgodovine Erwina Mehla58, ki navkljub ‘e rahlo stari letnici izida, {e vedno predstavlja eno od temeljnih preglednih del pri raziskavah starej{e smu~arske zgodovine. Blo{ko smu~anje se je tako dokon~no utrdilo kot integralni del svetovne smu~arske zgodovine, zelo pomembno tudi v znanstvenih krogih raziskovalcev. ^e se dotaknem {e aktualnega polo‘aja in s tem posku{am ne tako podrobno potegniti zgodovinski lok do danes, bi ob koncu mojega prispevka v par mislih ozna~il situacijo dojemanja blo{kega smu~anja skozi dioptrijo ocenjevanja njegovega zgodovinskega pomena {e vedno precej podobno tisti v preteklosti. Tekmovalna uspe{nost nekaj vrhunskih smu~ark in smu~arjev ni ostajala brez vpliva na dejstvo, da se je v toku zgodovinskega razvoja smu~anje {e bolj stereotipno zlivalo s Sloven- ci. To velja tako za obdobje prvih slovenskih mednarodnih smu~arskih uspehov ‘e v ~asu med obema vojnama, {e bolj pa za »zlato« obdobje slovenskih smu~arskih uspehov v 80-tih in 90-tih letih prej{njega stoletja. Povrhu vsega se je smu~anje tedaj oblikovalo v stereotipni nacionalni {port tudi kot razlo~evalni element do drugih jugoslovanskih narodov, kar je v ~asu po osamosvojitvi Republike Slovenije prineslo nemalo zmede. Nacionalno kolektivno {portno ~ustvovanje se je v kratkem ~asu namre~ zasukalo od smu~anja k nekaterim mo{tvenim {portom z ‘ogo.59 Kolektivno ~ustvovanje je bilo tudi povsem primerljivo s polpreteklimi smu~arskimi uspehi v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Kriterij aktualnih uspehov, ki so ‘e ob dogodkih samih prevzemali oznake »zgodovinski«, je tako le {e utrjeval psevdohistori~ni kriterij legitimnosti identifikacije Slovencev s smu~anjem. Smu~arski »zgodovinski« tekmo- valni uspehi so se tako kot nekak{ni dodatki zlivali v zgodovinski lonec, kjer si je ‘e dolgo pred tem blo{ko smu~anje zagotovilo svoje mesto prve zgodovinske sestavine. Danes je razlika od tiste med vojnama druga~na seveda {e v tem, da je blo{ko smu~anje kot geografsko omejen pojav ljudskega starosvetnega smu~anja ‘e izumrlo v svoji prvotni funkcijski vlogi. Blo{ko smu~anje se tako ohranja le {e v izro~ilu, ki tako kot neko~ prena{a mnogo retori~nega naboja. 57 Orel Boris, Blo{ke smu~i. Vpra{anje njihovega nastanka in razvoja, SAZU, Ljubljana 1964. 58 Erwin Mehl, Grundriss der Weltgeschichte des Schifahrens (Schigeschichte), I. Von der Steinzeit bis zum Beginn der schigeschichtlichen Neuzeit (1860), Verlag Karl Hofmann, Schorndorf bei Stuttgart 1964. Kar gre do- polniti Mehlove navedbe je le to, da je blo{ko smu~anje v ~asu do formalnega izumrtja leta 1942, postopoma zaradi vpliva modernega smu~anja odmiralo in ni izumrlo v prvotni obliki. Glej: Marjan Jelo~nik, Razmerje med starim blo{kim in modernim smu~anjem v Sloveniji, v: Telesna kultura, (1971), {t. 7–8, str. 41–43. Anton Obholzer, Geschichte des Schilaufs. D. Verlag für J. und V., Wien / Leipzig, 1935, str. 23. O funkcionalnem izumrju blo{kega smu~anja glej: Borut Batagej, Udarec smu~arstvu med drugo vojno, v: [port 48/(2000), {t. 4. str. 44–45. 59 Primerjaj npr. Mladina, 17. 9. 2001. Rubrika izjave tedna. Izjava po nogometni tekmi Jugoslavija : Slovenija: »... smo jim pokazal’, da nismo samo za smu~anje.« Sebastjan Cimeroti~ na POP TV, o Jugoslovanih. 158 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ... Visoki funkcionarji v slavnostnih govorih {portno-politi~nih forumov ga {e vedno ne pozabljajo omenjati.60 Pogostost pojavljanja blo{kega smu~anja v slavnostnih nagovorih ka‘e na situacijo, ki je povsem sorodna ~asu med obema vojnama. Dejansko blo{ko smu~anje od vseh za~etkov modernega smu~anja {e vedno bolj kot ne zgolj slu‘i propagandni dejavnosti slovenskega smu~anja. Z blo{kim smu~anjem se izpostavlja posebna vloga Slovenije v sve- tovnem smu~anju, ki govorcu ponuja izhodi{~e, da doka‘e s pomo~jo zgodovinskega dejstva ‘e s stavkom ali dvema na samoumevno aktualno pozicijo izvajanja lastnega sodobnega inte- resa. Tak{en na~in seveda ne razkriva dejstva, da se zato kaj ve~ ve o pomenu in vlogi dedi{~ine blo{kega smu~anja. Celo nasprotno. V tak{ni situaciji, ko je blo{ko smu~anje omejeno na neko a priori pomembno zgodovinsko referenco, ostaja pomen dedi{~ine blo{kega smu~anja celo zamegljen. Zgolj simbolna61 vrednost, ki jo danes blo{ko smu~anje nosi pa ka‘e na njegovo kontroverzno podobo. Zgolj kot nekak{no aktualno zanimivost, ki pa zaenkrat niti {e ne sodi v tako zastavljen zgodovinski prispevek pa naj kot sklepno misel omenim z vidika posledic omenjene kontro- verzne podobe neko novo opa‘anje. Medtem ko se zdi, da je treba konstantno opozarjati na pomen zgodovinske dedi{~ine, se je v javnosti pred kratkim ‘e oblikovala nova stereotipna podoba o blo{kem smu~arju kot o nekem smu~arju v stari smu~arski opremi. Iz lastnih izku{enj predstavljanja ve~ vrst starej{ih smu~arskih tehnik lahko tako danes ve~krat opa‘am, da je za blo{kega smu~arja pogosto progla{en62 tudi smu~ar iz kateregakoli drugega obdobja modernej{e smu~arske zgodovine. S u m m a r y Mythological Dimensions of the Traditional Ski Style from Bloke and the Stereotype of Skiing as the Slovene National Sport Borut Batagelj The traditional ski style from the Bloke plateau, described in considerable detail in Valvasor’s book Slava vojvodine Kranjske (The Glory of the Duchy of Carniola) in 1689, is of great historic value. It is one of the rare historically verified examples of ski activities that had taken place before the end of the 19th century when what is now known as the Nordic ski style started to spread from Scandinavia to other parts of Europe, and also to Slovenia. Yet the modern Nordic ski style bears no direct connection with the traditional ski style of Bloke. So far, Slovene historiography has not shown much interest in how the ski style from Bloke indi- rectly influenced the development of modern skiing in Slovenia, and especially its connection with the proverbial statement that in Slovenia, skiing is a national sport and part of Slovene identity. It is signi- ficant that the traditional ski style of the Bloke plateau has been rediscovered and closely examined only after modern Nordic skiing had gained widespread popularity. 60 Kot primer navajam 3 slavnostne nagovore ob prilo‘nosti kongresa Mednarodne smu~arske zveze (FIS) v Portoro‘u. Govorniki: Janez Kocijan~i~ (predsednik Slovenskega Olimpijskega komiteja in ~lan sveta FIS), Milan Ku~an (Predsednik Republike Slovenije) in Gian-Franco Kasper (Predsednik FIS). Glej v: Slovenian skiing. Federa- tion internationale de ski. 43. Congres, Portoro‘, 2002, Smu~arska zveza Slovenije, Ljubljana 2002, str. 3–7. 61 Podoba blo{kega smu~arja namre~ predstavlja logotip Slovenske smu~arske zveze, blo{ke smu~i je Po{ta Slovenije ‘e uvrstila med redne po{tne znamke, i.t.d. 62 Prav ni~ v ~ast si tega ne morejo {teti nekateri novinarji ali napovedovalci nekaterih prireditev. Kot naklju~en in bolj sve‘ primer navajam: @urnal, 5. 3. 2004, str. 53. 159ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) The original ski style from Bloke has often been used as propaganda and, as a result, induced a »rediscovery of skiing tradition« in Slovenia that, with the help of an altered interpretation of the history of skiing, became deeply rooted in the subconscious as an inseparable part of Slovene identity. Since the beginning of modern ski style in Slovenia its pioneers tried to connect it with the traditio- nal ski style of Bloke. Rudolf Badjura, for instance, introduced Slovene ski terminology that was based on the nomenclature from the Bloke area. There have also been attempts to turn Bloke into an important Yugoslav ski centre. The ski style of Bloke was highly respected not only in Slovenia, but elsewhere in Europe as well. At the beginning of the 1930’s Cart Luther, editor of distinguished German newspaper Winter, initiated one of the most prominent studies of this tradition. It is therefore very interesting that such investiga- tions were initiated only after the beginning of organized promotion of the newly-established sports centers in Slovenia. While up to that time the Yugoslav Winter Sports Federation did almost nothing to help preserve the cultural tradition of this traditional ski style from Bloke it was, at the same time, using it as a convenient argument in favor of establishing skiing as the Slovene national sport. Indirectly, the ski style of Bloke asssumed an additional function: Central European ski associa- tions used it as a strong weapon against the then leading Scandinavian skiing authorities who strongly emphasized their long ski tradition which, according to them, was still in its initial stages in Central Europe. Research of the skiing tradition from Bloke had been closely connected with ski organizations that thoroughly exploited it for their own objectives. Serious and impartial research started in the 1950’s under the guidance of ethnologist Boris Orel. Until this day, the phenomenon of the traditional ski style from Bloke has retained a symbolic, and very much simplified, place in the consciousness of Slovenes. Often reflecting nothing more than fasci- nation with a specific period in history, it is frequently subjected to stereotypic glorification. This is especially obvious at celebrations in which speakers emphasize this historic fact in order to further their own interests and objectives. The traditional ski style of Bloke has thus been reduced to a mere historic reference serving to advertise and market Slovene ski events. 160 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ... HISTORIA znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj iz{le monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica, 29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. – 1.000 SIT Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Slovenci v Evropi : (o nekaterih vidikih slovenske povezanosti s sosedi in Evropo) – Ljubljana 2002 – 1.500 SIT Dragan Mati~, Nemci v Ljubljani. – Ljubljana 2002. – 1.500 SIT Meje v jugovzhodni Evropi : kultura in politika od XVIII. do XXI. stoletja = Borders in Southeastern Europe : culture and politics between the 18th and 21st century – Ljubljana 2004 – 1.500 SIT Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju = Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert – Ljubljana 2004 Rok Stergar, Slovenci in vojska, 1867–1914 : slovenski odnos do voja{kih vpra{anj od uvedbe dualizma do za~etka 1. svetovne vojne – Ljubljana 2004 – 2.000 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). 161ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Danijela Tr{kan Metodi~na struktura izpitnih priro~nikov za zgodovino v Sloveniji, Franciji in Veliki Britaniji Uvod Priro~nike za zgodovino lahko razdelimo v dve vrsti. Prva vrsta so priro~niki, ki so na- menjeni pouku in jih u~itelji uporabljajo kot pomo~ pri na~rtovanju in izvajanju pouka na dolo~eni {olski stopnji (osnovno{olski, srednje{olski), v dolo~enemu razredu oz. letniku ali pri dolo~enemu u~beniku.1 Druga vrsta pa so izpitni priro~niki, ki so namenjeni u~iteljem in u~encem kot priprava na razli~ne srednje{olske zunanje izpite. Vrste izpitnih priro~nikov Obstajajo tri vrste izpitnih priro~nikov: priro~niki za u~itelje, priro~niki za u~itelje in u~ence ter priro~niki za u~ence. Izpitni priro~niki za u~itelje so namenjeni predvsem pravilni in uspe{ni pripravi u~iteljev, da lahko posredujejo znanje in informacije o poteku pisnega ali ustnega izpita pri predmetu zgodovina u~encem. V Sloveniji je tak priro~nik izpitni katalog, ki posreduje informacije o izpitnih ciljih, poteku pisnega izpita in vsebinah, ki se preverjajo na maturi. Te informacije u~itelj uporablja pri orga- niziranju priprav za u~ence oz. ponavljanju za maturo.2 V Franciji tak{nih izpitnih katalogov ne poznajo, informacije o maturitetnem izpitu pa u~itelji dobijo v uradnem dokumentu (B.O. Bul- letin Officiel), v Veliki Britaniji pa so izpitnim katalogom najbolj podobni izpitni u~ni na~rti. 1 V Sloveniji so bili izdani naslednji splo{ni priro~niki: Mrevlje, B. (1998). Evropa in svet od 16. do 18. stoletja: priro~nik za u~itelje zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo; Mrevlje, B. (1999). Rojstvo moderne Evrope (1700–1815): priro~nik za u~itelje zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo; Mrevlje, B. (2000). Evropa in slovenske de‘ele v obdobju 1815–1848. Priro~nik za u~itelje zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo; Tr{kan, D., Gerden, V., Kunaver, V. (1999). Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in za~etki moderne industrializacije v Angliji. Uporaba aktivnih u~nih oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Za dolo~ene u~benike so bili izdani naslednji priro~niki za u~itelje: Rode, M. (1999). 20. stoletje. Gradivo za u~itelje. Ljubljana: DZS; Rode, M. (2002). Novi vek. Gradivo za u~itelje. Ljubljana: DZS; Karba, P. (1999). Raziskujmo skupaj: priro~nik za u~itelje. Ljubljana: DZS; Brodnik, V. (2002). Zgodovina 1. Priro~nik za u~itelje. Ljubljana: DZS; Oti~, M. (2000). Priro~nik za u~itelje dru‘bo- slovja. Zgodovina. Ljubljana: Mladinska knjiga; Novak, F., Globo~nik, M., Globo~nik, J., Podlesnik Po‘ar, S. (2001). Zgodovina. Dru‘boslovje. Priro~nik za u~itelje. Ljubljana: DZS; Brodnik, V. idr. (2003). Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo; Tr{kan, D. (2003). Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji {oli na izbranih temah 20. stoletja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. 2 Izpitni katalog mora vsebovati cilje mature; znanje, ki se preverja na posamezni ravni zahtevnosti; na~ine in oblike preverjanja znanja; dele‘ ocene pri pisnem in ustnem delu izpita v skupni oceni; vsebine in dejavnosti pri maturitetnem predmetu, pri katerem se ocenjuje dose‘en uspeh v zadnjem letniku gimnazije ali v drugih oblikah priprave na maturo; izpitne pripomo~ke in sredstva, ki jih je dovoljeno uporabljati; trajanje pisnega in ustnega dela izpita; primere izpitnih vpra{anj in primere ocenjevanja itd. Povzeto po: Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). [kofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki izpitni center, str. 104. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 161–174 162 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ... Izpitni priro~niki za u~ence in u~itelje so priro~niki, ki so ponavadi namenjeni u~encem, lahko pa jih uporabljajo tudi u~itelji, saj vsebujejo izbor u~ne vsebine, vaje za razli~ne tipe nalog pri pisnem izpitu ter primere izpitnih pol.3 ^eprav je didakti~no dobro oblikovan u~benik tudi dober priro~nik, ki ponuja neposred- no pomo~ pri u~enju, pa obstajajo v Franciji, Veliki Britaniji in tudi v Sloveniji {tevilni izpit- ni priro~niki za u~ence, ki naj bi pomagali u~encem, da bi se la‘je in u~inkovito vsebinsko pripravili na zaklju~ne zunanje izpite. Ker so izpitni priro~niki za u~ence razli~no didakti~no in metodi~no zasnovani, jih lahko razdelimo v tri vrste. Prva vrsta so vsebinski priro~niki, ki vsebujejo le vsebinsko tematiko oz. obseg in {irino u~ne snovi, ki naj bi jo morali poznati u~enci za izpit. Druga vrsta so metodi~no-didakti~ni priro~niki, ki poleg vsebine, vsebujejo tudi vrste izpitnih nalog in navo- dila za re{evanje z re{itvami. Tretja vrsta priro~nikov pa so le metodi~ni in pomagajo u~encem, da se nau~ijo re{evati razli~ne tipe nalog. Vsak dober priro~nik predstavi v uvodu izpitne u~ne cilje, {tevilo ur, ki bi bilo potrebno za pripravo v {oli ali na~rtovanje dela za doma~o pripravo, dodatno literaturo za posamezne teme, vrste nalog na pisnem izpitu in organizacijo ustnega dela izpita. Zelo dobri priro~niki pa seznanjajo u~ence tudi s to~kovanjem nalog in ocenjevalnimi kriteriji za posamezne naloge. Na podlagi didakti~no-metodi~nih funkcij lahko priro~nike delimo v: • priro~nike, v katerem so u~ne vsebine samo razlo‘ene; • priro~nike, ki vsebujejo napotke za didakti~no-metodi~no obliko u~nega predmeta; • priro~nike, v katerem sta postopno obravnavani vsebina in metodi~na oblika; • priro~nike, v katerem se zaporedno povezujeta metodi~na oblika in predmetna vsebina; • priro~nike, v katerem se so~asno povezujeta predmetna vsebina in metodi~na oblika; • priro~nike, ki imajo v temeljnem delu (povezovanje predmetne vsebine in metod dela) uvodne informacije; • priro~nike, ki imajo na koncu oz. za temeljnim delom priloge (npr. primere izpitnih pol, izpitne naloge z re{itvami ipd.).4 Po teh kriterijih bi lahko slovenski izpitni katalog za zgodovino uvrstili med priro~nike, v katerem so izpitne – u~ne vsebine samo razlo‘ene. V uvodnem ali zaklju~nem delu pa kata- log vsebuje tudi izpitne cilje in informacije o vrstah izpitnih nalog s konkretnimi primeri nalog. Francoski in angle{ki priro~niki so raznovrstni. Ve~ina francoskih priro~nikov spada v kategorijo priro~nikov, kjer se povezujeta vsebina in metodi~na oblika, medtem ko vsebujejo angle{ki priro~niki pred temeljnim delom tudi uvodne informacije o izpitu. Priro~niki za maturo v Franciji in Veliki Britaniji vsebujejo kraj{e povzetke vsebine ali pa razli~ne naloge, ki se nana{ajo na zgodovinske vire ali u~beni{ko besedilo. Veliko pozornost pa posve~ajo tudi metodam u~enja. U~encem podajajo navodila, nasvete pri u~enju dolo~enih didakti~nih- vsebinskih poudarkov tem in pri re{evanju dolo~enih izpitnih tipov nalog. Priro~niki vse- bujejo za vsako predstavljeno temo razli~ne naloge, navodila za re{evanje in re{itve. V nadaljevanju so predstavljeni posebej slovenski, francoski in angle{ki izpitni priro~niki, ki so bili izbrani zaradi razli~ne metodi~ne zasnove. 3 »Maturitetni katalog za zgodovino je namenjen dijakom, ki so izbrali zgodovino kot maturitetni predmet, in u~iteljem, ki pou~ujejo predmet in pripravljajo kandidate na maturo.« Predmetni izpitni katalog za maturo. Zgodo- vina. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center, str. 3. 4 Opis teh priro~nikov je v: Poljak, V. (1983). Didakti~no oblikovanje u~benikov in priro~nikov, Ljubljana: DZS, str. 45–48. »Izdelava priro~nika je torej zelo ko~ljivo in odgovorno delo, ker avtor prevzema dolo~eno funkcijo mentor- skega vodenja u~itelja. Zato je treba znati izbrati primeren na~in usmerjanja u~iteljev k temu, da poi{~ejo tudi lastne ustvarjalne re{itve.« Poljak, V. (1983). Didakti~no oblikovanje u~benikov in priro~nikov, Ljubljana: DZS, str. 50. 163ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Primerjava metodi~ne zasnove izpitnih priro~nikov za zgodovino v Sloveniji, Franciji in Veliki Britaniji Slovenski izpitni priro~niki Slovenski priro~niki za maturo iz predmeta zgodovine se lahko razdelijo v pet vrst. Prva vrsta je predpisan izpitni katalog, ki je namenjen u~encem, ki so izbrali zgodovino kot izbirni maturitetni predmet in tudi u~iteljem, ki pripravljajo u~ence na maturo oz. zunanji izpit. Druga vrsta priro~nikov je vsebinsko-didakti~ni priro~nik za u~ence in je namenjen ponav- ljanju u~ne snovi izbranih u~nih tem za maturo. Tretja vrsta priro~nikov je metodi~ni priro~nik, ki vsebuje naloge, ki se nana{ajo na odlomke iz primarnih in sekundarnih pisnih virov in na slikovno gradivo ter navaja u~ence na samostojno delo. ^etrta vrsta priro~nikov je priro~nik, v katerem se so~asno povezujeta predmetna vsebina in metodi~na oblika (primeri izpitnih pol z re{itvami). Peta vrsta priro~nikov pa je priro~nik, ki ima za uvodnim delom primere izpitnih pol in re{itve. Za analizo in primerjavo prve vrste priro~nikov (izpitnih katalogov) sta uporabljena dva izpitna kataloga: Predmetni izpitni katalog za maturo. Zgodovina. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center in Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center. Slovenski izpitni katalog je namenjen u~iteljem, ki pripravljajo u~ence in tudi u~encem, ~e nimajo organizirane priprave na maturitetni izpit iz zgodovine. Izpitni katalog iz leta 1994 je bil namenjen za opravljanje mature od leta 1995 do leta 1999, izpitni katalog iz leta 1999 pa je namenjen za opravljanje mature od leta 2000 naprej.5 Oba kataloga za maturo vsebujeta v uvodnem delu uvod, temeljne izpitne cilje zgodovine kot maturitetnega predmeta, v osrednjem delu pa izpitno vsebino. V zaklju~nem delu vsebuje katalog iz leta 1994 podro~ja in cilje preverjanja.6 Katalog iz leta 1999 pa vsebuje zgradbo in vrednotenje izpita s shemo izpita, tipe nalog in merila vrednotenja.7 Oba kataloga vsebujeta tudi seznam u~benikov in dodatne literature za posamezne {iroke teme, katalog iz leta 1999 vklju~uje seznam na koncu kataloga, katalog iz leta 1994 pa na koncu {irokih tem.8 Metodi~na stran kataloga iz leta 1994 je skromna, saj samo ena stran v katalogu predstav- lja dve podro~ji ocenjevanja (prvo podro~je je za znanje in razumevanje; drugo podro~je pa je za interpretacijo, argumentacijo, sintezo, analizo in vrednotenje), ocenjevalno shemo za dve izpitni poli, ~as trajanja pisanja in tipe vpra{anj (strukturirana vpra{anja s slikovno in pisno osnovo). 5 »Katalog znanja ni strokovno gradivo, ki bi imelo dolgo ‘ivljenjsko dobo, marve~ je podvr‘eno stalnim spre- membam, ne samo zaradi razvoja znanosti in tehnologije, marve~ tudi zaradi rezultatov in spoznanj, ki jih bomo pridobili s stalnim in sistemati~nim spremljanjem katalogov znanja.« Ku{~e Zupan, S. (1993). Kako sestaviti pred- metni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port, str. 24. 6 Format (17x24 cm). 45 strani. Priro~nik nima posebnih navodil za uporabo, saj je ‘e v uvodu predstavljena struktura izpita. 7 Format: A4. 41 strani. Katalog ne vsebuje posebnih navodil za uporabo, v uvodu je predstavljena usmeritev in tudi izbirnost u~benikov in dodatne literature, ki jih kandidati lahko uporabljajo za pripravo na izpit. 8 Oba kataloga spadata med priro~nike, v katerem so vsebine razlo‘ene in sta podobna angle{kim in mednarod- nim izpitnim u~nim na~rtom. ^e primerjamo oba izpitna kataloga z angle{kimi in mednarodnimi izpitnimi u~nimi na~rti, lahko ugotovimo {tevilne podobnosti, saj izpitni katalog vsebuje vse elemente izpitnega u~nega na~rta (splo{ne in specifi~ne izpitne cilje, tematizacijo vsebine, informacije o na~inu preverjanja, npr. {tevilo izpitnih pol, {tevilo in vrste nalog, vrednost izpitnih pol ipd.). 164 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ... Novost v katalogu iz leta 1999 pa je, da so predstavljeni vsi tipi nalog in merila vredno- tenja odgovorov, zato je metodi~na vrednost ve~ja pri tem katalogu. Oba kataloga ne vklju~ujeta konkretnih primerov izpitnih vpra{anj in navodil za re{evanje dolo~enih tipov nalog.9 Maturitetna kataloga imata predvsem didakti~no vrednost, saj natan~no dolo~ata vsebi- ne, ki so na maturitetnem izpitu. Izpitni katalog zahteva od u~encev veliko samostojnega branja in dela, saj vsaka {iroka tema vsebuje tudi seznam dodatne literature.10 Od leta 2000 do leta 2004 je bilo uvedenih nekaj manj{ih sprememb v maturitetnih katalo- gih. Npr. katalog iz leta 2001 je uvedel spremembo dele‘a taksonomskih stopenj spoznavnih ciljev za dve izpitni poli.11 Katalog iz leta 2003 pa je uvedel ‘e zglede tipov nalog, tri primere za naloge zaprtega tipa in dva primera za naloge polodprtega tipa ter mo‘ne prilagoditve opra- vljanja mature pri kandidatih s posebnimi potrebami, kar pove~uje metodi~no stran kataloga.12 Izpitni katalog (poleg u~benika) tako predstavlja glavno vsebinsko osnovo za pripravo na maturo iz predmeta zgodovine v Republiki Sloveniji. Za analizo druge in tretje vrste priro~nikov, ki jih uporabljajo u~enci za pripravo na matu- ro, so bili izbrani naslednji priro~niki. Prvi priro~nik: Pavliha, B. (1998). Zgodovina na maturi ’99. Menge{: ICO spada med priro~nike, v katerih so vsebine razlo‘ene.13 Drugi priro~nik: Jernej~i~, R. A. (2000a). Zgodovina na maturi, Ljubljana: DZS spada med priro~nike, v katerem se so~asno povezujeta metodi~na oblika in predmetna vsebina.14 Tretji priro~nik: Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2000b). Zgodovina na maturi. Ljub- ljana: Gyrus pa spada med priro~nike, v katerih so vsebine razlo‘ene s slikovnim gradi- vom.15 Pri primerjavi so priro~niki predstavljeni z letnico izdaje. Notranja sestava priro~nikov nima posebnosti. Vsak priro~nik vklju~uje uvodno besedo avtorja, kazalo in vsebino, ki je razdeljena v poglavja za izbrane {iroke teme. Prvi priro~nik (1998) ima predvsem didakti~no vrednost, saj je vsebina razdeljena v teme tako kot v izpitnem katalogu, vsebinski poudarki pa so tudi usklajeni z didakti~nimi poudarki v izpitnem katalogu. Vsebinska usklajenost je popolna, saj je vsebina izbrana na podlagi predpisanih u~benikov in predpisane dodatne literature v izpitnem katalogu. Vsebina je pre- gledno in zgo{~eno predstavljena. Drugi priro~nik (2000a) predstavlja u~no vsebino z izbranimi pisnimi odlomki in slikovnim gradivom za izbrane izpitne {iroke teme. U~enci lahko poglobljeno spoznajo u~no vsebino z branjem in analiziranjem pisnega in slikovnega gradiva. 9 Za u~ence sta bili izdani dve zbirki maturitetnih nalog: Zbirka maturitetnih nalog 1995/96 z re{itvami. (1997). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center; Zbirka izpitnih nalog s poskusne mature 1994. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center. 10 »V seznamu knjig in ~lankov k posameznim maturitetnim temam so navedena predvsem besedila, s katerimi si je mogo~e u~inkovito pomagati pri pripravi na izpit, u~itelj in dijak pa naj vzameta v roke delo, ki jima je najbolj dostopno, in posku{ata nato z njim in u~benikom odgovoriti na vpra{anja iz posameznih problemskih sklopov. Pomagata si lahko tudi s priro~niki, ki jih v seznamu ni, z leksikoni, enciklopedijami in zlasti zemljevidi (atlasi), saj so odgovori na nekaterih izpitnih polah povezani s poznavanjem zemljevida in temeljnih zgodovinsko-geografskih pojmov.« Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 5. U~enci se pripravljajo na maturitetni izpit v okviru 280 ur pouka zgodovine, kjer se mora upo{tevati tudi u~ni na~rt. Izpitni katalog pa priporo~a {e dodatnih 70 ur za ponavljanje in pripravo na izpit. 11 Znanje 30 %, razumevanje in uporaba 50 % ter interpretacija, argumentacija, sinteza, analiza in vrednotenje 20 %. V: Predmetni izpitni katalog za maturo 2003 – Zgodovina. (2001). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 8. 12 Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo 2005 – Zgodovina (2003). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 9–11 (Zgledi tipov nalog) in str. 41 (Kandidati s posebnimi potrebami). 13 Leta 1998 je iz{el prvi priro~nik za zgodovino (211 strani), ki je bil namenjen u~encem, ki so izbrali zgodo- vino za maturo v letu 1999. Format: 16,5x23 cm. 14 Priro~nik (95 strani) je napisan za u~ence kot dodatno u~no gradivo pri pripravi za maturo. Format: 21x28,5 cm. 15 264 strani, format: 21x25 cm. 165ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Tretji priro~nik (2000b) predstavlja u~no vsebino s slikovnim gradivom za izbrane izpit- ne {iroke teme, ki vsebujejo v uvodu pregled klju~nih tem za vsako temo. Novost je, da so na koncu klju~nih tem kronolo{ke preglednice in vsebinski povzetki. Na koncu vsake teme je tudi ob{iren seznam uporabljene literature. Prvi priro~nik (1998) nima metodi~ne vrednosti. [iroke teme so podobno zasnovane. Na za~etku je seznam tem, potem pa je povzeta vsebina iz u~benikov in strokovne literature, ki jo predpi{e izpitni katalog. Na koncu vsake teme je seznam uporabljenih virov in literature, ki jih u~enci lahko uporabljajo kot dopolnilo priro~niku, u~beniku in zapiskom. Na koncu vsake teme je tudi prazna stran za dodatne zapiske. Drugi priro~nik (2000a) pa ima predvsem metodi~no vrednost, saj navaja u~ence na upo- rabo virov. Omogo~a pa tudi didakti~no in metodi~no oblikovanje pouka, zato ga lahko uporab- ljajo tudi u~itelji. Vsebuje razli~ne naloge, ki se nana{ajo na odlomke iz primarnih in sekun- darnih pisnih virov ter raznovrstno slikovno gradivo. S pomo~jo vpra{anj, ki so postavljena na te vire, pa se u~enci lahko nau~ijo u~no snov, utrdijo ‘e predelano u~no snov ali raz{irijo novo u~no snov.16 Tretji priro~nik (2000b) pa poleg vsebine vsebuje tudi ~rno-belo slikovno gradivo, ki ilustrira in konkretizira u~no vsebino. Priro~nik vsebuje najve~ fotografij, zemljevidov, umetni{kih slik in skic. Vsebuje pa tudi fotografije dokumentov, pisne odlomke, grafe, ka- rikature in plakate. Spodnji graf prikazuje vrste slikovnega gradiva pri treh predstavljenih slovenskih priro~nikih:17 Drugi priro~nik (2000a) pa je novost v Sloveniji, saj vsebuje naloge na razli~ne pisne in slikovne vire ter spodbuja kandidate k branju, analiziranju in izbiranju podatkov iz virov (podoben je delovnemu zvezku). Metodi~na vrednost je pri teh treh slovenskih priro~nikih manj{a kot npr. pri francoskih ali angle{kih, predvsem zaradi tega, ker ne vsebujejo maturitetnih nalog (slovenske naloge zaprtega in polodprtega tipa) ter ne podajajo navodil za re{evanje in ne vklju~ujejo re{itev nalog.18 16 Jernej~i~, R. A. (2000). Zgodovina na maturi, Ljubljana: DZS, str. 3. 17 V priro~nikih prevladujejo fotografije (32 %), zemljevidi (25 %) in umetni{ke slike (22 %). 18 V prihodnosti bi bilo potrebno vklju~iti {e pisne odlomke (zlasti za zgodovino 20. stoletja), ki bi predstavljali razli~ne interpretacije o istem dogodku, tako da bi se u~enci nau~ili tudi primerjati in vrednotiti razli~ne interpreta- cije zgodovine. 166 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ... Vsi zgoraj omenjeni priro~niki, razen drugega priro~nika, izhajajo {e vedno vsako leto brez ve~jih sprememb.19 Od leta 2003 pa izhajajo {e novi priro~niki, ki ‘e vklju~ujejo prime- re izpitnih nalog z re{itvami ter predstavljajo veliko metodi~no vrednost.20 Za primerjavo ~etrte in pete vrste priro~nikov sta bila izbrana dva priro~nika: priro~nik, v katerem se so~asno povezujeta predmetna vsebina in primeri izpitnih pol z re{itvami (v na- daljevanju ~etrti priro~nik): Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2003a). Zgodovina na ma- turi 2004. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan in priro~nik, ki ima za uvodnim delom primere izpitnih pol in re{itve (v nadaljevanju peti priro~nik): Petri~, I., Radonji~, Z., Razpot- nik, J., Segalla, A. (2003b). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Prvi in drugi del. Ljubljana: Rokus. ^etrti priro~nik (2003a) vklju~uje na za~etku kratka didakti~na priporo~ila za uporabo desetih maturitetnih tem. Vsaka maturitetna tema je sistemati~no razdeljena na {tiri dele. Prvi del ima zanimiv uvod, ki vklju~uje povezave vsebine s srednje{olskimi in tudi osnovno{olskimi u~beniki ter priporo~eno literaturo, predvsem iz izpitnega kataloga. Drugi del ima didakti~no vrednost, saj vklju~uje kratek pregled teme, vsebinski poudarki pa so usklajeni s klju~nimi temami v izpitnem katalogu, vsebina pa ravno tako z raz~lenitvijo te- matike. Med besedilom je ustrezno vklju~eno slikovno gradivo. Tretji del vklju~uje 15 pono- vitvenih vpra{anj, ki se nana{ajo na kratek pregled teme ali na u~benik. Prevladujejo vpra{anja, ki zahtevajo kratke odgovore ali dalj{e odgovore, nekatera vpra{anja pa se nana{ajo tudi na vklju~ena besedila in zemljevide. ^etrti del pa vklju~uje en primer izpitne pole, ki je sestav- ljena tako kot prava izpitna pola s slikovnim in pisnim gradivom (npr. 25 nalog, 60 to~k). Vsaka izpitna pola ima tudi re{itve in to~kovnik, s katerim se u~enci lahko nau~ijo tudi to~kovati svoje odgovore.21 Peti priro~nik (2003b) je razdeljen v tri dele. Prvi del vklju~uje uvod v maturiterne teme, ki informira dijake o izpitnih polah, o poteku izpita iz zgodovine ter jih seznanja z razli~ni tipi izpitnih nalog na konkretnih primerih. Na koncu pa podaja tudi nasvete za uspe{no odgovarjanje na vpra{anja. Zanimivi so tudi {tirje koraki, ki usmerjajo u~ence k uspe{nemu obvladovanju 19 Seznam priro~nikov, ki so iz{li do leta 2004: Pavliha, B. (1998). Zgodovina na maturi 1999. Menge{: ICO. Pavliha, B. (1999). Zgodovina na maturi 2000. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Menge{: ICO. A4 format. Pavliha, B. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Prenovljena izdaja z zemljevidi in slikami. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2004). Zgodovina na maturi 2005. Menge{: ICO. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2005). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Jernej~i~, R. A. (2000). Zgodovina na maturi. Ljubljana: DZS. Jernej~i~, R. A. (2001). Zgodovina na maturi 2. Ljubljana: DZS. 20 Seznam priro~nikov, ki so iz{li do leta 2004: Petri~, I., Radonji~, Z., Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Prvi in drugi del. Ljubljana: Rokus. Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Tretji del: dodatek za maturo 2004. Ljubljana: Rokus. Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan. Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2004). Zgodovina na maturi. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan. 21 Priro~nik ima 164 strani, format A4, 112 barvnih in ~rnobelih slik (fotografije, umetni{ke slike, sheme, zem- ljevidi, plakati, grafi, preglednice itd.). 167ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) izpitne snovi (najprej razumevanje, potem izdelovanje izvle~kov, pomnjenje in nazadnje {e ponovitev). Drugi del sestavlja pet maturitetnih tem, tretji del pa ravno tako pet maturitetnih tem. Skupaj je deset maturitetnih tem, ki so strukturirane na enak na~in. Vsaka maturitetna tema v uvodu vsebuje klju~ne teme iz maturitetnega kataloga in vsebinske cilje, potem tri vzorce izpitnih pol z razli~nim slikovnim in pisnim gradivom (25 vpra{anj, 60 to~k), na koncu pa re{itve s to~kovnikom za vse tri vzorce.22 Na podlagi izdanih razli~nih slovenskih priro~nikov lahko ugotovimo, da razli~ni priro~niki za u~ence vklju~ujejo splo{ne informacije o maturi in poteku mature, kratke ali dalj{e pregle- de izpitne vsebine ter tudi primere izpitnih pol z re{itvami. ^eprav so izpitni priro~niki name- njeni u~encem oz. doma~em delu, pa se lahko uporabljajo tudi za {olsko delo. Francoski izpitni priro~niki Priro~niki za maturo iz predmeta zgodovine so v Franciji zelo razli~ni, saj jih izdajajo {tevilne zalo‘be. Vsi priro~niki so namenjeni u~encem, lahko pa jih seveda uporabljajo tudi u~itelji. Priro~niki so izdelani tako, da omogo~ajo vsebinsko in metodi~no na~rtovanje pri- prave oz. u~enja za maturo. Tako vsebujejo izpitno vsebino v skraj{ani obliki in navodila za re{evanje esejskih nalog ter navodila za re{evanje nalog, ki se nana{ajo na zgodovinske vire. Poleg navodil pa vsebujejo tudi primere nalog z re{itvami, tako da lahko u~enci sami kontro- lirajo svoj napredek. Velik poudarek je na operativnih navodilih. V nadaljevanju so predstavljeni naslednji izpitni priro~niki, ki so pri primerjavi nakazani z letnico izdaje: 1. Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide-mémoire. Paris: Hachette; 2. Gauthier, A., Husson, J.-P.; Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal; 3. Histoire Bac. (1993). Réussir l’Histoire à l’examen, Magnard; 4. Dumont, G. (1998a). Plans-types. Bac toutes sections. Histoire. Albin Michel Educa- tion; 5. Triaud, C. (1998b). Composition, étude et commentaire de documents. Histoire et géographie. Baccalaureat L-ES-S. Paris: Vauibert; 6. Les Sujets Nathan Bac 2000. Histoire-Géographie. L-ES-S. (1999). Corrigés. Paris: Nathan. Priro~nike lahko razdelimo med didakti~ne priro~nike, ki poudarjajo vsebinsko pripravo (1989), metodi~ne, ki poudarjajo pripravo na izpitne naloge (1998b, 1999) in didakti~no- metodi~ne priro~nike, ki pripravljajo u~ence vsebinsko in metodi~no na maturitetni izpit (1992, 1993, 1998a). Francoski priro~niki so lahko tudi priro~niki, v katerih so u~ne vsebine predstavljene v kraj{i obliki (kot npr. v u~beniku) oz. predstavljajo u~ne vsebine v u~nem na~rtu (1989). Tak{ni priro~niki so podobni slovenskemu priro~niku Pavliha, B. (1998). Zgodovina na ma- turi ’99. Menge{: ICO. Francoski priro~niki so tudi tak{ni, da imajo v temeljnem delu (zaporedno povezovanje u~ne vsebine in metode dela) uvodne informacije o u~nem na~rtu, o dopolnilih k u~nemu na~rtu 22 270 strani, A4 format. Vse maturitetne teme, razen Mirovna gibanja in organizacije po drugi svetovni vojni (dva vzorca), vklju~ujejo tri vzorce maturitetnih pol. Priro~nik vsebuje 188 ~rnobelih slik (zemljevidi, besedne sheme, fotografije, umetni{ke slike itd.). 168 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ... ter informacije o maturi (1992).23 [tevilni priro~niki pa vsebujejo napotke za didakti~no- metodi~no izvedbo pouka zgodovine (1993,24 1998a25). Poseben priro~nik je priro~nik iz leta 1998b,26 ki ima naslov: Esej, preu~evanje in ko- mentar dokumentov, ki spada med priro~nike, ki imajo za temeljnim delom (metodi~na oblika) {e prilogo s konkretnimi primeri nalog in odgovori. Priro~nik lahko uporabljajo tudi u~itelji, ki pripravljajo u~ence na maturitetni izpit. Namenjen pa je predvsem u~encem, da bi razume- li strukturo izpita. Pomemben priro~nik za maturo je priro~nik, ki vsebuje vse izpitne pole, re{itve izpitnih pol in tudi analizo izpitnih vpra{anj (199927). Priro~niki vsebujejo v uvodnem delu kratke odlomke iz uradnih dokumentov o splo{nih ciljih izpita ter seznam vsebin, ki niso predvidene za maturo (1989, 1999), glavne zna~ilnosti mature (ustni in pisni izpit, ~as trajanja, tipi nalog) ter napotke za pisanje izpitnih tipov nalog (1992, 1998b, 1999).28 U~enci, ki se pripravljajo na maturitetni izpit, lahko s pomo~jo teh priro~nikov spoznajo, kako maturitetni izpit poteka in kako so sestavljene maturitetne pole.29 Na koncu priro~nikov so lahko ~asovne preglednice dogodkov (1989,30 1999) in tudi predla- gane dodatne naloge za dalj{i esej. V nadaljevanju so predstavljene nekatere metodi~ne kvalitete francoskih priro~nikov. Npr. zelo zanimiv je priro~nik iz leta 1993, ki je podoben delovnemu zvezku in vsebuje 27 razli~nih delovnih u~nih listov, ki vsebujejo teoreti~ni uvod v re{evanje dolo~ene naloge, vpra{anja in na koncu priro~nika tudi re{itve vpra{anj. Naloge v tem priro~niku (1993) so zelo pomembne, saj omogo~ajo razvijanje dolo~enih sposobnosti kot npr. preu~evanje kronologije; ugotavljanje vrste virov; razumevanje naslova esejske naloge; uporabo zemljevida politi~ne Evrope; spoznavanje pomembnih letnic; priprava komentarja za vire; ugotavljanje bistva in pomembnosti teme; analizo geopoliti~nega prostora; ugotavljanje klju~nih besed in bistva besedila; izdelavo zemljevida; interpretacijo in klasifika- cijo podatkov v ~asovni preglednici; izbor, klasifikacijo in povezavo podatkov za oblikovanje na~rta esejske naloge; primerjavo virov; preu~evanje ~asovne preglednice za oblikovanje na~rta esejske naloge; analizo karikature; izdelavo uvoda in zaklju~ka neke naloge; izdelavo na~rta in osrednjega dela naloge; ugotavljanje glavnih etap politi~nega, gospodarskega in dru‘benega razvoja; preu~evanje politi~nih dogodkov ali osebnosti preko virov; analizo ustave; ugotavljanje dru‘benih in kulturnih sprememb; pisanje komentarja in esejske naloge. Priro~nik ima predvsem metodi~no vrednost. Vsak delovni list predstavlja nalogo, ki vklju~uje teoreti~ni uvod, da se lahko u~enci nau~ijo re{evati razli~ne tipe nalog, ki prever- jajo dolo~ene zgodovinske sposobnosti, ki so predstavljene v zgornjem odstavku. Naloge vsebujejo tudi razli~no gradivo, tako da se naloge nana{ajo na zemljevide (neme karte), gra- fe, karikature in predvsem na pisne vire. Priro~nik vsebuje tudi ve~ ~asovnih preglednic, ki so namenjene esejskim nalogam. 23 Format: 15,5x23 cm. 93 strani. 24 Format: 18x24 cm. 80 strani. 25 Format: 16x21 cm. 128 strani. 26 Format: 13,8x21 cm. 128 strani. Priro~nik vsebuje tudi grafi~ne predstavitve v obliki preglednic, skic ipd. 27 Format: 13,5x21 cm. 280 strani. Ta priro~nik vsebuje vse izpitne pole, ki so bile v Franciji v letu 1999. Priro~nik vsebuje zgodovinske in geografske izpitne pole, saj sta oba predmeta vklju~ena v eno izpitno polo. 28 Francoska matura je do leta 1999 vklju~evala dalj{e esejske naloge (brez ali s ~asovno preglednico dogodkov) in naloge, ki so se nana{ale na vire oz. komentar enega ali ve~ virov. 29 Za vsako leto zalo‘ba Nathan izdaja tak{ne priro~nike. Priro~niki do leta 1998 so vsebovali podatke za starej{o maturo, saj je matura leta 1999 potekala po novem u~nem na~rtu iz leta 1995. Za pripravo na maturo v letu 1998 je bil npr. priro~nik: Histoire-Géographie L-ES-S. (1997). Les Sujets Nathan. 98 Bac corrigé. Paris: Nathan. 30 Format: 11x18 cm. 160 strani. 169ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Zanimivo kombinirano didakti~no-metodi~no zasnovo pa ima priro~nik iz leta 1998a, kjer je vsebina razdeljena v tri poglavja (Druga svetovna vojna, Svet od 1945 do danes in Francija po letu 1945) s 30 temami. Vsaka tema pa predstavlja primer osnutka eseja oz. dalj{ega sestavka, kjer je dodana analiza tega esejskega odgovora. Vsaka tema predlaga {e druge naslove esejskih nalog za to temo in ima razlo‘ene pojme. Metodi~na vrednost je enostranska, saj pripravlja u~ence le na mo‘ne esejske naloge oz. odgovore. Prednost teh nalog pa je, da vsaka naloga obrazlo‘i pomen vsebinskih poudarkov pri nalogi, kar omogo~a, da se u~enci nau~ijo, kateri poudarki so pomembni in jih morajo poudariti pri eseju. Poseben priro~nik je iz leta 1998b, ki vsebuje teorijo in prakso pisanja izpitnih tipov nalog. Tako je npr. eno poglavje v priro~niku posebej namenjeno samo teoreti~ni predstavitvi in prakti~nem pisanju esejev oz. dalj{ih sestavkov; posebno poglavje je namenjeno komen- tarju enega vira, ki vsebuje teoreti~no predstavitev in prakti~no uporabo razli~nih pisnih in slikovnih virov (grafov, plakatov, zemljevidov, fotografij, ~asopisnih ~lankov, odlomkov iz primarnih pisnih virov ipd.). Ravno tako je posebno poglavje namenjeno preu~evanju ve~ virov, eno poglavje pa je namenjeno tudi predstavitvi ustnega dela mature s predlogi, kako naj bi kandidat odgovarjal na vpra{anja. Na koncu priro~nik vsebuje {e dva primera izpitne pole. Prvi primer vsebuje preu~evanje virov, drugi primer pa komentar enega vira. Spodnji graf prikazuje metodi~no strukturo tega priro~nika: Francoski priro~niki tako pripravljajo teoreti~no in prakti~no u~ence na re{evanje razli~nih tipov nalog, {e posebej pa na tri vrste izpitnih nalog: esejsko nalogo (brez ali s ~asovno preglednico), komentar enega vira in preu~evanje ve~ virov. Priro~niki navajajo u~ence k samostojnemu delu in samostojni pripravi na izpit, saj vsebujejo tudi re{itve nalog. 170 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ... Spodnji graf prikazuje vrste slikovnega gradiva v francoskih priro~nikih:31 Zaklju~imo lahko, da francoski priro~niki vsebine u~nega na~rta in u~benikov ne {irijo. To pa ne velja za slovenske priro~nike, saj pogosto raz{irijo u~beni{ko vsebino s pomo~jo dodatne literature. Nekateri priro~niki so podobni celo u~beniku (npr. tretji slovenski priro~nik iz leta 2000b). Tudi slovenski priro~niki bi lahko vsebovali naloge, ki bi omogo~ale utrjevanje u~ne snovi in naloge, ki bi omogo~ale bolj{e razumevanje ter tudi razvijanje sposobnosti podrob- ne analize zgodovinskih virov. V tem primeru bi morali slovenski priro~niki vsebovati tudi teoreti~ne napotke za re{evanje tak{nih nalog. Angle{ki izpitni priro~niki Angle{ki priro~niki so namenjeni u~encem, ki se pripravljajo na zunanje izpite v srednji {oli. Obstajajo priro~niki za pripravo na izpit GCSE (16 let) in za maturitetni izpit GCE (18 let).32 V nadaljevanju so predstavljeni trije priro~niki za izpit GCE: Scaife, M., Williams, R. (1996). A Level Questions and Answers, Modern British and European History. Lon- don: Letts Educational; Townley, E. (1997). A-level British and European History, Long- man Exam Practice Kits. Harlow: Addison Wesley Longman; Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updated edition). Har- low: Addison Wesley Longman. Glede na didakti~no-metodi~ne funkcije jih lahko razdelimo v priro~nike, ki pred temelj- nim delom (u~na vsebina in metodi~na oblika se zaporedno povezujeta) vsebujejo uvodne informacije (199633), v priro~nike, ki vsebujejo napotke za didakti~no-metodi~no obliko pred- meta oz. pripravo na izpit (199734) in v priro~nike, ki imajo pred temeljnim delom (u~na vsebina se so~asno povezuje z metodami dela) uvodne informacije (199835). 31 Graf prikazuje slikovno gradivo za osem priro~nikov, {est izpitnih priro~nikov in {e dva priro~nika za zadnji letnik srednje {ole. 32 GCSE je kratica za General Certificate of Secondary Education, GCE pa General Certificate of Education. Obstajajo tudi splo{ni vodniki za angle{ke izpite. U~enci imajo na voljo zelo splo{en vodnik za A nivo GCE, ki vsebuje podatke, kateri predmeti so na voljo, kako se je potrebno u~iti za ta program, kako se je potrebno pripraviti na izpit. Longman A-level Survival Guide. (1996). Students’ Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. Podobni splo{ni vodniki obstajajo za star{e. Seznanjajo jih z u~nim programom in mo‘nostmi nadaljnjega izobra‘evanja ter s predmeti v programu GCSE. GCSE and Key stage 4 of the National Curriculum. (1996). Parent’s Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. 33 Format: A4. 106 strani. 34 Format: A4. 107 strani. 35 Format: A4. 284 strani. 171ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Med uvodne informacije spadajo navodila za uporabo priro~nika; napotki, kako je po- trebno re{evati naloge, informacije o u~nih ciljih, ocenjevalni shemi in tipih nalog. Osrednji del sestavlja vsebina, ki je raz~lenjena v teme oz. poglavja. Priro~niki imajo v zaklju~nem delu re{itve vseh nalog (npr. esejskih vpra{anj pri priro~niku iz leta 1996) ali seznam klju~nih besed (1998). Metodi~na struktura priro~nikov je zelo razli~na. Zanimivo metodi~no strukturo ima priro~nik iz leta 1996, ki vsebuje v osrednjem delu za vsako temo ~asovno preglednico in didakti~ne poudarke ter esejska vpra{anja s {tevilom to~k. Posebno poglavje v priro~niku pa vsebuje tudi naloge, ki se nana{ajo na zgodovinske pisne vire. Drugi primer je priro~nik iz leta 1997, kjer vsaka tema v prvem delu vsebuje izpis pomembnej{ih problemov teme, kratek povzetek u~ne vsebine, vpra{anja za ponovitev teme in prakti~na esejska vpra{anja. Drugi del pa vsebuje re{itve oz. odgovore na vsa vpra{anja in tudi primer to~kovanja odgovorov nalog iz vseh tem. V zaklju~nem delu pa je dodan tudi primer pisnega izpita z dvema polama (vpra{anja na vire in esejska vpra{anja) z re{itvami. Priro~nik poudarja, da se morajo u~enci pripraviti za pisanje esejskih nalog ali kraj{ih prostih odgovorov (npr. z branjem knjig, izdelovanjem povzetkov, na~rtovanjem ponavljanja, re{evanjem starih testov, uporabo priro~nikov). Pri izpolnjevanju pisnih izpitnih pol morajo paziti na navodila, npr. koliko vpra{anj morajo re{iti, kolik{na mora biti dol‘ina odgovora (saj se dol‘ina lahko ugotovi tudi s {tevilom to~k) in, katere so klju~ne besede v vpra{anjih.36 Tretji primer pa je priro~nik iz leta 1998, kjer je vsaka tema sestavljena iz uvodnega dela, ki vsebuje pregled pomembnih dogodkov in poudarkov, ki bi jih u~enci morali poznati ter iz pisne predstavitve glavnih vsebinskih poudarkov, ki so kronolo{ko razporejeni in ~asovne preglednice pomembnej{ih dogodkov. Poleg tega pa so pomembna tudi izpitna vpra{anja (esejske naloge in naloge, ki se nana{ajo na besedilo) s primeri u~en~evih odgovorov ali primeri odgovorov z u~iteljevim komentarjem. Na koncu teme pa je {e seznam koristnih knjig in virov, ki se nana{ajo na to temo. Spodnja grafi~na predstavitev prikazuje metodi~no strukturo priro~nika iz leta 1998: 36 Townley, E. (1997). A-level British and European History, Longman Exam Practice Kits. Harlow: Addison Wesley Longman, str. 2–8. 172 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ... Priro~niki za izpit GCE ne vsebujejo veliko slikovnega gradiva, zato vklju~ujejo manj nalog, ki se nana{ajo na slikovno gradivo. Spodnja tabela prikazuje vrste slikovnega gradiva pri vseh angle{kih priro~nikih:37 Priro~niki za izpit GCE imajo didakti~no vrednost, saj pomagajo u~encem, da se nau~ijo pomembnej{e vsebine in poudarke pri dolo~enih temah, ravno tako pa imajo tudi metodi~no vrednost, saj vsaka tema vsebuje ponovitvena reproduktivna ali produktivna vpra{anja in izpitne naloge. S pomo~jo odgovorov na esejska vpra{anja, ki prevladujejo, pa u~enci utrjujejo u~no snov in se u~ijo pisati esejske odgovore. Priro~niki so sestavljeni tako, da se u~enci lahko tudi sami pripravijo na izpite. Dobra stran priro~nikov za izpit GCE je, da poudarjajo vsebino, ki je predstavljena na kratek in pregleden na~in z razlo‘enimi pojmi, ter da vsaka tema vsebuje tudi prakti~ne naloge z re{itvami. Zaklju~ek Poudarimo lahko, da sodobni francoski in angle{ki ter tudi slovenski izpitni priro~niki z izbrano pregledno in jedrnato u~no vsebino pomagajo u~encem pri utrjevanju in ponavljanju izpitne u~ne snovi na eni strani, na drugi strani pa s primeri izpitnih nalog, napotki za re{evanje in z re{itvami spodbujajo samostojno pripravo na zunanje srednje{olske izpite pri predmetu zgodovina. Zelo uporabno in koristno za slovenske u~ence je, da poleg izpitne vsebine, slovenski priro~niki, ki so za~eli izhajati po letu 2003, vsebujejo tudi primere izpitnih nalog in na~ine ocenjevanja. Na ta na~in se lahko u~enci tudi samostojno pripravljajo na zunanje ocenjevanje. Ker bo slovenska matura iz zgodovine vklju~evala tudi interno ocenjeno nalogo, bodo morali priro~niki vsebovati tudi navodila za tak{no obliko ocenjevanja znanja. ^e bi uvedli tudi naloge, ki se nana{ajo na razli~ne zgodovinske vire ali esejske naloge, ki so zna~ilni predvsem za Veliko Britanijo in Francijo, pa bi morali priro~niki vklju~evati tudi napotke oz. navodila za re{evanje tak{nih nalog s konkretnimi primeri. L i t e r a t u r a A Student Guide to the AP European History. (1995). Course and Examination. The College Board. Catchpole, B. (1987). GCSE. History 1: World History since 1914. London: Pan Books. Ceruti, S., Marotte, P. (1999). Faire le point. 1res toutes séries. Histoire-Géographie, Paris: Hachette. 37 Graf prikazuje slikovno gradivo za {est priro~nikov GCSE in tri priro~nike GCE. 173ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Gauthier, A., Husson, J.-P., Gayot, P. (1992). Histoire. Terminales. Les cahiers du bac. Rosny s /Bois: ABC éditions Bréal. GCSE and Key stage 4 of the National Curriculum. (1996). Parent’s Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Globo~nik, J., Globo~nik, M., Segalla, A. (2005). Zgodovina na maturi. Ljubljana: Gyrus, d.o.o. Histoire Bac. (1993). Réussir l’Histoire à l’examen. Magnard. Histoire Terminale. (1994). Carnet Lycée Bac. Paris: Hatier. Humbert, J.-L. (1996). Histoire. Terminales L-ES-S. Larousse Bordas. Instant Revision. (1999). Modern World History. GCSE Key stage 4. Collins Educational. Jernej~i~, R. A. (2000). Zgodovina na maturi, Ljubljana: DZS. Jernej~i~, R. A. (2001). Zgodovina na maturi 2. Ljubljana: DZS. Ku{~e Zupan, Stanka. (1993). Kako sestaviti predmetni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port. Lacey, G., Shephard, C. (1998). GCSE Questions and Answers. Modern World History. London: Letts Educational. Lane, P. (1987). History 1750–1986. British Political and Social. A Complete Revision Course for GCSE. Charles Letts&Co Ltd. Longman A-level Survival Guide. (1996). Students’ Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. Nichol, J., Lang, S. (1990). Work Out Modern World History GSCE. Macmillan Education Ltd. Parsons, M. (1989). History. Coursework Companion. Charles Letts (Scotland) Ltd. Pavliha, B. (1998). Zgodovina na maturi 1999. Menge{: ICO. Pavliha, B. (1999). Zgodovina na maturi 2000. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2000). Zgodovina na maturi 2001. Menge{: ICO. A4 format. Pavliha, B. (2001). Zgodovina na maturi 2002. Prenovljena izdaja z zemljevidi in slikami. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2002). Zgodovina na maturi 2003. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Menge{: ICO. Pavliha, B. (2004). Zgodovina na maturi 2005. Menge{: ICO. Petri~, I., Radonji~, Z., Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Prvi in drugi del. Ljubljana: Rokus. Poljak, V. (1983). Didakti~no oblikovanje u~benikov in priro~nikov, Ljubljana: DZS. Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center. Predmetni izpitni katalog za maturo 2001 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center. Predmetni izpitni katalog za maturo 2003 – Zgodovina. (2001). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center. Predmetni izpitni katalog za maturo Zgodovina 1999. (1997). Ljubljana: Republi{ki izpitni center. Predmetni izpitni katalog za maturo Zgodovina. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center. Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo 2005 – Zgodovina (2003). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center. Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). [kofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki izpitni center. Rayner, E., Stapley, R. (1997). GCSE World History, Longman Study Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. Razpotnik, J., Segalla, A. (2003). Zgodovina na maturi: vzorci maturitetnih pol. Tretji del: dodatek za maturo 2004. Ljubljana: Rokus. Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2003). Zgodovina na maturi 2004. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan. Rozman, T., Vali~ Zupan, A. idr. (2004). Zgodovina na maturi. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan. Scaife, M., Williams, R. (1996). A Level Questions and Answers, Modern British and European History. London: Letts Educational. Snellgrove, L. E. (1989). Modern World History. Course notes, Examples, Exercices. London: DP Publications LTD. 174 D. TR[KAN: METODI^NA STRUKTURA IZPITNIH PRIRO^NIKOV ZA ZGODOVINO V SLOVENIJI ... Townley, E. (1991). A-level and AS-level Modern History, Longman Revise Guides. Harlow: Addison Wesley Longman. Townley, E. (1997). A-level British and European History, Longman Exam Practice Kits. Harlow: Addi- son Wesley Longman. Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updated edition). Harlow: Addison Wesley Longman. Varenne, G. (1989). Histoire. Point bac. Aide-mémoire. Paris: Hachette. Zbirka izpitnih nalog s poskusne mature 1994. (1994). Ljubljana: Republi{ki izpitni center. Zbirka maturitetnih nalog 1995/96 z re{itvami. (1997). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center. S u m m a r y Methodical Structure of Examination Reference Books on History in Slovenia, France, and Great Britain Danijela Tr{kan On the basis of analysis, comparison, and evaluation of examination reference books on history in Slovenia, France, and Great Britain it can be said that contemporary examination reference books contain didactic and methodic guidelines for learning and for revizing subject matter; as such, they are the basis of the preparation for sitting external examination. Reference books fulfill their didactic role by containing guidelines for revision of historic concepts and principal historic events, as well as short summaries of subject matter. The subject matter they cover is usually abbreviated and condensed. In Slovenia, on the other hand, the subject matter is more extensive and often excedes the one covered by required classroom books, which is in compliance with didactic requirements in the examination catalog. Since reference books contain the guidelines on sol- ving numerous written tests and assignments as well as correct answers, hereby helping students to adequately prepare for their external examination, the methodic role of reference books is extremely important. When comparing Slovene external examination reference books on history with those in Great Britain and in France it can be said that the former already resemble the latter. What is still needed, however, is a better combination of methodic elements and subject matter, together with a supplement that would include examination sheets as well as guidelines for solving examination questions and assignments. Prior to 2002, Slovenia mostly published reference books with didactic value. They enabled stu- dents to learn and revise subject matter on different external examination topics required by the exami- nation catalog. Since 2003, however, reference books have not only didactic, but also methodic values in that they include examples of examination sheets with answers and examination points, and as such are suited for work at school and at home. A didactically improved examination catalog with clearly outlined topics, examples of examination assignments and questions, and answers to them, remains in Slovenia a special examination reference book. 175ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 131–138 ZAPISI Marko Mugerli Slovenski {tudentje na baselski univerzi v 16. stoletju Na za~etku 16. stoletja je bila za na{e in tuje {tudente zelo priljubljena dunajska univerza. Imela je ve~ kot 1000 {tudentov letno, kar jo uvr{~a med najve~je izobra‘evalne ustanove tistega ~asa. S pojavom reformacije in s {iritvijo augsbur{ke veroizpovedi je bilo jasno, da se bo njena popularnost nekoliko zmanj{ala. In res, od 20. let 16. stoletja je opazen trend upa- danja njenega {tevila {tudentov. Velik del krivde za upadanje {tevila {tudentov dunajske univerze nosijo nem{ke univerze v Jeni, Heidelbergu, Strasburgu in Tübingenu. V teh primerih gre za univerze v luteranskih krajih. Da so bili med njihovimi {tudenti tudi na{i rojaki, ni ni~ presenetljivega, saj so med reformacijskimi smermi pri nas prevladovali luterani. Bolj presenetljiva bi bila ugotovitev, da bi na{li na{e {tudente na univerzi v obmo~ju druge reformacijske smeri. V mislih imam baselsko univerzo1, torej izobra‘evalno institucijo na podro~ju {vicarske reformacijske smeri. [vicarski reformaciji so poseben zna~aj poleg njenih verskih voditeljev dajali {vicarski humanisti, ki so si ravno Basel izbrali za eno od svojih najpomembnej{ih sredi{~. V mestu, ki je slovelo zlasti po svojih obrtnikih, trgovcih in bankirjih, je bilo ve~ tudi priznanih tiskarn. Najbolj znana med njimi je bila tiskarna Johanna Frobena, kateremu so ‘e sodobniki nadeli naziv »kralj tiskarjev«. Tu so izdajali {tevilna humanisti~na dela, med katerimi je treba v prvi vrsti omeniti dela Erazma Rotterdamskega, ki je v mestu tudi nekaj ~asa ‘ivel in imel svojo {olo. Njegovih svetovno znanih spisov ni potrebno posebej poudarjati, ne smemo pa pozabiti na njegovo odklonilno stali{~e do Luthra, saj je s tem pomembno vplival na odnos {vicarskih humanistov do omenjenega reformatorja.2 V Baslu je ‘ivel in deloval tudi Heinrich Loriti-Glareanus (1488–1563), znamenit {vicar- ski humanist in geograf. Njegova knjiga »Geographia«, prvi~ objavljena 1523, je bila u~benik na {tevilnih evropskih univerzah.3 Glarean je bil znan tudi po svojih prevodih anti~nih avtorjev, {e posebej Homerjeve Iliade. Kruh si je slu‘il {e s predavanjem na baselski univerzi. Na njej je pou~eval tudi Sebastijan Münster (1489–1552), in sicer teologijo, Stari testa- ment in hebrej{~ino. V {olskem letu 1547/48 je opravljal funkcijo rektorja. Poleg ‘e omenjenega se je zanimal {e za geografijo. Zaslovel je z delom »Cosmographia«, ki je do‘ivela kar 46 izdaj.4 Tukaj je deloval {e en svetovno znani humanist Theophrastus von Hohenheim, bolj znan kot Paracelsus (1493–1541). Bil je eden med najpomembnej{imi prirodoslovci 16. stoletja, 1 Univerzo v Baslu je pape‘ Pij II. ustanovil z bulo, izdano v Mantovi dne 12. november 1459. 4. aprila 1460 je bila univerza slovesno odprta. 2 Mijo Mirkovi}, Matija Vla~i} Ilirik, Pula, Rijeka 1980, str. 353. 3 Walter Rüegg, Geschichte der Universität in Europa, von der Reformation zur Französischen Revolution (1500– 1800), Band. II, München 1996, str. 35. 4 Prav tam. 176 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) zdravnik in kemik. Ob prevzemu u~nega mesta v Baslu je javno za‘gal dela Avicennasa in Galena, ki so tedanjim zdravnikom pomenila skoraj toliko kot teologom Sveto pismo. Para- celsus je bil doma s Koro{ke. Svoji domovini je posvetil zgodovinsko delo »Chronica und Ursprung des landts Kärnten«.5 Mo~na prisotnost humanistov je gotovo vplivala na bodo~ega reformatorja Ulricha Zwing- lija, ki se je leta 1502 vpisal na baselsko univerzo. Po {tudiju je postal voja{ki duhovnik in je dvakrat spremljal svoje rojake v Italijo ter prisostvoval njihovim bojem. Leta 1518 je postal pridigar v züri{ki stolnici. Podobno kot Luther se je tudi Zwingli posvetil {tudiju svetega pisma. Bil je mnenja, da se v njem razodeva Bo‘ja volja, zato je treba preveriti vse cerkvene obi~aje in ugotoviti, ~e jih sveto pismo predpisuje. ^e jih ne zapoveduje, jih je treba odpravi- ti. Zwingli, ki je u‘ival podporo mestnih oblasti, je v Zürichu odpravil ~a{~enje svetnikov in relikvij. Nastopil je zoper cerkveno hierarhijo, duhovni{tvo, romanja in ma{o. Pod vpra{aj je postavil redovne zaobljube, praznike in postne dneve. Iz cerkva so odstranili podobe, slike in sve~e. Prepovedal je cerkveno petje in orgle. Po novem je bilo bogoslu‘je sestavljeno iz molitev, branja svetega pisma, pridige in obhajanja evharistije {tirikrat letno. Krst je postal le znamenje zaveze, evharistija zgolj spomin Kristusovega trpljenja.6 Reformacijske ideje so se {irile v ostale {vicarske kraje, med drugim tudi v Basel. Njihovi privr‘enci so leta 1529 nasilno prevzeli oblast. V mestu so odpravili ma{o in uni~ili podobe svetnikov.7 Novoverci so iskali zaveznike tudi pri Luthrovih privr‘encih. @eleli so dose~i spravo med obema stranema. Tako je oktobra 1529 v Marburgu pri{lo do verskih pogovorov med Luthrom in Zwinglijem. Vendar pogovori niso pripeljali do zedinjenja. Skupnega jezika nista mogla najti ob vpra{anju Kristusove navzo~nosti v evharistiji. Luther se je izrekel za fizi~no, realno navzo~nost. Zwingli je opiraje se zlasti na Janezov evangelij, zagovarjal pojmovanje evhari- stije kot duhovne hrane. Kmalu potem je pri{lo do nastanka cvinglijanske oziroma baselske ter augsbur{ke veroizpovedi, ki sta dokon~no lo~ili oba reformacijska tabora. Tako so cvingli- janci imeli dva sovra‘nika, na eni strani luterance na drugi pa katoli~ane. S slednjimi so se leta 1531 spopadli pri Kapplu in bitko izgubili. Med padlimi je bil tudi Zwingli.8 Vodilno vlogo med njegovimi privr‘enci je prevzel Henrik Bullinger, ki je posku{al z novim {vicar- skim reformatorjem Jeanom Kalvinom dose~i kompromis. Kalvin je bil mnenja, da ~lovek ne more prostovoljno izbirati med dobrim in zlom, on sploh ni~ ne izbira, on je ‘e odre{en ali preklet. Kdor ni preklet, se za to sre~o ne more sklicevati na svoja lastna dejanja, ampak zgolj na Zveli~arjeve zasluge. Glede vpra{anja evharistije je Kalvin zagovarjal stali{~e, da Kristu- sovo telo in kri v posve~enem kruhu nista navzo~a, vendar je evharistija kljub temu milostni dar Boga.9 Jean Kalvin in Henrik Bullinger sta leta 1549 sklenila Consensus Tigurinus, ki glede evharistije in predestinacije sprejema omiljene kalvinisti~ne formulacije, in sta tako ustvarila temelje za zedinjenje {vicarske reformirane Cerkve, ki se je zgodilo leta 1562 z nastankom skupne veroizpovedi cvinglijancev in {vicarskih kalvinistov, tako imenovane »Confessio helvetica posterior«.10 5 Prav tam, str. 425. 6 Zgodovina Cerkve 3, Reformacija, protireformacija in katoli{ka prenova (1500–1715), Dru‘ina, Ljubljana 1994, str. 72. 7 Prav tam, str. 82. 8 Prav tam, str. 87. 9 2000 let kr{~anstva, Ljubljana 1991, str. 845. 10 Zgodovina Cerkve 3, Reformacija, protireformacija in katoli{ka prenova (1500–1715), Dru‘ina, Ljubljana 1994, str. 195. 177ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Za ta ~as, torej od za~etka pa do 60. let 16. stoletja, so izpri~ani stiki nekaterih na{ih rojakov z baselsko univerzo, {vicarskimi humanisti in reformatorji. Baltazar Praunsperger, doma iz Savinjske doline, je na za~etku stoletja {tudiral na tamkaj{nji univerzi. Bil je avtor {tevilnih glasbenih knjig. Razen tega o njem ne vemo prakti~no ni~esar. Vpra{anja, ali je imel stike s {vicarskimi humanisti, in ~e jih je imel, ali je to vplivalo na druge njegove rojake, ostajajo odprta. Ve~ vemo o Lenartu Budini, ustanovitelju stanovske {ole v Ljubljani. V 20. letih je delo- val v Baslu in njegovi okolici. Od leta 1522 je bil vodja neke {ole v Rheinfeldenu v {vicar- skem kantonu Aargauu. [e leto pred tem je slu‘boval kot korektor v tiskarni Johanna Frobe- na v Baslu. Stiki s Frobenovim podjetjem so dokazljivi {e leta 1537, ko je bil ‘e v Ljubljani. Obstajajo tudi domneve, da je osebno poznal humanista Glareana oziroma da je bil celo njegov u~enec. Oba sta se leta 1529 zaradi nemirov v Baslu in zaprtja univerze umaknila v Freiburg. Tu je Lenart dosegel bakalavreat, Glarean pa je dobil slu‘bo profesorja. V zgodovino- pisju se omenja tudi Budinova izredna glasbena nadarjenost, kar bi lahko kazalo na njegovo {olanje pri Glareanu, ki je bil izvrsten glasbeni teoretik in pisec raznih del s tega podro~ja. Dodatno pozornost vzbuja njegov prozni latinski prevod prvih {estih spevov Iliade, ki se je ohranil prav v Ljubljani. Mogo~e ga je Lenart prinesel s seboj ob vrnitvi v domovino.11 S tem v zvezi lahko omenim {e eno osebo, ki je sicer prihajala izven slovenskega etni~nega ozemlja, vendar je imela stike s slovenskimi protestanti. Gre za Matija Vla~i}a-Ilirika (1520– 1575), ki je prihajal iz Labina v Istri. V mladosti se je {olal v Benetkah, kjer je bil njegov u~itelj Giambattista Cipeli, prijatelj in u~enec Erazma Rotterdamskega. Verjetno je bil prav Giambat- tista vzrok, da je Vla~i} leta 1539 izbral prav Basel za prvi kraj svojega {tudija. Tu se je gibal v krogu Erazmovih u~encev, ki so bili protestanti, cvinglijanske smeri. Omeniti je treba univerzi- tetnega profesorja Oporina, ki je poleg pou~evanja gr{~ine vodil tudi svojo privatno tiskarno ter skrbel za izdajanje protestantskih knjig. Objavil je {tevilna Vla~i}eva dela. Ne smemo pozabiti omeniti tudi doktorja Simona Gryneuma, baselskega profesorja in enega od sestavljavcev ba- selske veroizpovedi. Vla~i} je bil v ~asu svojega {tudija nastanjen prav v njegovi hi{i. Z njim je ohranjal stike {e potem, ko je leta 1540 od{el v Tübingen. Prekinili so se naslednje leto, ko je njegovega u~itelja in mecena pobrala kuga, ki je tedaj razsajala v Baslu.12 S {vicarskimi humanisti sta imela stike tudi Peter Bonomo in njegov u~enec Primo‘ Tru- bar. Jo‘e Rajhman v Pismih Primo‘a Trubarja omenja pet njegovih pisem, naslovljenih na Henrika Bullingerja, po smrti Ulrika Zwinglija, duhovnega vodjo {vicarske reformacije.13 V njih je razvidna neka pozitivna naravnanost do omenjene smeri, vendar se v vpra{anju evha- ristije Trubar postavlja na Luthrovo stran. Pri tem je dosti zgovorno pismo z dne 13. marca 1557. V njem pravi, da mu je Bullinger poslal knji‘ico z njegovo versko razpravo, nad katero ni imel pripomb. Njemu in vsem drugim predstavnikom »helvetske« cerkve se opravi~uje zaradi la‘nih govoric, ~e{, da je javno na pri‘nici vse cvinglijance preklel in jih zmerjal za krivoverce. V nadaljevanju je govora o sporu med luteranci in cvinglijanci zaradi zakramen- ta-obhajanje ve~erje.14 Pri svojih pridigah je govoril o substanci zakramenta. Zaradi tega 11 Primo‘ Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Ljubljana 1979, str. 114–128. 12 Mijo Mirkovi}, Matija Vla~i}-Ilirik, Pula, Rijeka 1980, str. 26–88. 13 Prvo pismo je bilo napisano 13. septembra 1555, ostala pa 13. marca 1557, 10. julija 1557, 20. decembra 1557 in 1. februarja 1559. Jo‘e Rajhman, Pisma Primo‘a Trubarja, Ljubljana 1986, str. 24–37. 14 Marbur{ki pogovori med luteranci in cvinglijanci v oktobru leta 1529 niso privedli do zedinjenja. Medtem ko so lahko 14 ~lenov skupno dolo~ili, so se duhovi ob 15. ~lenu, ob vpra{anju Kristusove navzo~nosti v evharistiji, lo~ili. Luther se je, sklicujo~ se na posvetitvene besede, ki jih je s kredo napisal predse na mizo, izrekel za fizi~no, realno navzo~nost; Zwingli je opiraje se zlasti na Janezov evangelij, zagovarjal pojmovanje evharistije kot duhovne hrane. Zgodovina Cerkve 3, str. 84. 178 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) nauka je pri{lo do razdora in needinosti v kr{~anski cerkvi ter do po~asnej{ega {irjenja evan- gelija. Pravi, da tako visoke disputacije o resni~ni, telesni, bistveni in duhovni navzo~nosti Kristusovega telesa ne koristijo preprostim ljudem. Postavi se na Lutrovo trditev, da se pri ve~erji kristjanom resni~no deli Kristusovo telo in njegova kri in da niso samo znamenja.15 Konec 60. let ni mo~ najti Trubarjevih pisem naslovljenih na {vicarskega reformatorja. Iz tega se je v na{em zgodovinopisju sklepalo, da Trubar verjetno ni ‘elel poglabljati stikov s [vicarji, ker bi s tem lahko pripeljal do razkola med slovenskimi reformatorji.16 Od vseh obstoje~ih pisem vzbuja pozornost predvsem prvo pismo z dne 13. september 1555, v katerem Trubar pravi, da se je iz Bullingerjevih del veliko nau~il in da je iz njih ‘e 17 let pridigal v slovenski de‘eli. Nadaljuje, da je bil zaradi tega dostikrat preganjan in so ga naposled hoteli celo spraviti v je~o, kljub temu pa nanj ni jezen, ampak mu je vdan.17 Zanimi- vo je, da je potemtakem Trubar za~el po njegovem zgledu pridigati ‘e leta 1538, torej v ~asu ko je bil {e katoli{ki duhovnik. V ~asu od leta 1533 do 1540 je bil v Ljubljani stolni pridigar. Za to obdobje je zna~ilno, da je ‘e zagovarjal zmerna reformacijska na~ela (proti romanjem in zidanju novih cerkva). Mogo~e je ob stikih s tedaj malo{tevilnimi protestanti pri{el do del Henrika Bullingerja. Skoraj bolj verjetna bi bila domneva, da so imeli pri tem prste vmes ~lani humanisti~nega kro‘ka tr‘a{kega {kofa Petra Bonoma, med katere pri{tevamo tudi Pri- mo‘a Trubarja. V kro‘ku so poleg tozadevnih del prebirali {e reformacijske spise. V letu, ki ga omenja v pismu Henriku Bullingerju, se Trubar ni nahajal v Trstu. Mogo~e mu je njegovo delo dostavil kateri izmed ~lanov kro‘ka. Zgledi, ki jih je po njem prevzel Trubar v svojih pridigah, so bili po vsej verjetnosti vzrok za njegov odhod iz Ljubljane leta 1540.18 Protestantska dela naj bi vzbudila zanimanje tudi koprskega {kofa Petra Pavla Vergerija, ki je moral zaradi obto‘b krivoverstva leta 1549 pobegniti v Basel19 in kasneje v Tübingen.20 Vidimo, da so obstajali kontakti z Baslom in tamkaj delujo~imi humanisti in reformatorji. Zato lahko upravi~eno domnevamo, da bi se med baselskimi {tudenti na{el kak{en na{ rojak. Peter Pavel Vergerij, Primo‘ Trubar, Peter Bonomo, Lenart Budina in Matija Vla~i} Ilirika so bile osebe, ki so imele velik vpliv na na{o reformacijo in bi lahko prispevale pri odlo~itvi posameznih {tudentov, da gredo na {tudij v [vico. To so bili vzroki, da sem svoj pogled usmeril na baselsko univerzo. Iz tega kraja sem prejel sezname vpisanih {tudentov, ki jih je v obliki dveh knjig napisal Hans Georg Wackernagel. Prva knjiga zajema ~as od 1460 do nemirnega leta 1529. Takrat je bila univerza zaprta zaradi vstaje Zwinglijevih privr‘encev. Drugi del prina{a imena {tudentov od leta 1530 do 1601. Prva knjiga ni prinesla pri~akovanega rezultata. Med vpisanimi nisem na{el skoraj nobe- nega slovenskega {tudenta. Pozornost so mi vzbudila le tri imena. Prvo izmed njih je ime {tudenta »Gabriel Krantz de Stein«, vpisano ‘e leta 1461.21 Ob imenu ni nobene navedbe de‘ele, iz katere je {tudent prihajal. Ozna~ba kraja, bi lahko pomenila imena krajev Kamnik ali Kamen na Koro{kem. Njegov priimek, ki se prebere »Kranc«, je bil lasten {tevilnim pre- bivalcem Kranjske in bi lahko kazal na njegovo doma~o de‘elo. Drugo ime »Michael Resch 15 Jo‘e Rajhman, Pisma Primo‘a Trubarja, Ljubljana 1986, str. 27–29. 16 Prav tam, str. 8, 9. 17 Prav tam, str. 24. 18 Trubar se je potem, ko si je pridobil naklonjenost novega ljubljanskega {kofa Franca Kacijanerja, vrnil v Ljubljano in leta 1542 prevzel kanonikat. 19 Peter Pavel Vergerij je objavil v Baslu {tevilna dela, na primer: »Francisci Spierae Civitatulani horrendus casus« (1549) in 12 drugih del reformacijske vsebine. Hans Georg Wackernagel, Die Matrikel der Universität Basel, II. Band 1532/33–1600/01, Basel 1956, str. 63. 20 Mijo Mirkovi}, Matija Vla~i}-Ilirik, Pula, Rijeka 1980, str. 124. 21 Hans Georg Wackernagel, Die Matrikel der Universität Basel, I. Band 1460–1529, Basel 1951, str. 2. 179ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) de Stein in Slavonia Gurcens. dyoc.«22 ozna~uje {tudenta, vpisanega leta 1513. Gre za osebo, ki je prihajala s podro~ja kr{ke {kofije. ^ez {est let se omenja {e Kamni~an »Conradus Hen- seler Litopolitanus.«23 Podobna slika se je kazala tudi ob pregledu prvih strani druge knjige. Do srede 16. sto- letja sem na{el vpisane le Vergerija (vpis 1. januarja 1550) in Ilirika (vpis 1. maja 1539). Nekaj sem jih na{el {e v 50 letih. Po 60. letih 16. stoletja nisem pri~akoval bolj{ih obetov, saj od tega ~asa niso izpri~ani kontakti slovenskih protestantov s {vicarskimi. Presene~enje je bilo veliko, ko sem prav od tega ~asa do {olskega leta 1600/01 na{el okoli 40 {tudentov, ki naj bi prihajali s slovenskega etni~nega ozemlja. Pomembni se zdita ugotovitvi, da je ve~ina vpisana v zadnji tretjini stoletja in da so mnogi izmed njih pred tem {tudirali na nem{kih univerzah, zlasti v Tübingenu. Mogo~e je pri tem imel vlogo Trubar in morda le ni popolno- ma prekinil stikov s {vicarsko reformacijo. Na ta vpra{anja bodo morda dale odgovor bodo~e raziskave. V 16. stoletju je bila za {tudente z dana{njega slovenskega etni~nega ozemlja popularna univerza v Baslu. Ker do sedaj niso bila objavljena imena teh {tudentov, sem sklenil, da jih navedem: 22 Prav tam, str. 316. 23 Prav tam, str. 342. 24 Valvasor v Slavi na{teva kranjske plemi{ke rodbine. Med njimi ne omenja rodbine Kaitschach. Morda je pri{lo do napake pri pisanju in je mogo~e mi{ljena rodbina Katschitsch. 180 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 181ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 182 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Nove publikacije Zbirke Zgodovinskega ~asopisa V zadnjem ~asu smo ob rednih zvezkih Zgodovinskega ~asopisa – Z^ izdali {e ve~ zvezkov Zbirke Zgodovinskega ~asopisa. 24. in 28. zvezek Zbirke Z^, ki smo ju izdali v sodelovanju s tr‘a{kim Kro‘kom za dru‘bena vpra{anja Virgil [~ek, objavljata delo mag. Petra Rustje Otokar RybáV v dunajskem parlamen- tu. V prvem delu so {tudija akademika prof.dr. Vasilija Melika, ‘ivljenjepis dr. Otokarja RybáVa kot predstavnika »zlate dobe« tr‘a{kih Slovencev, vrsta fotografij in dokumentov, nekaj avtorjevih pojasnil, ~lanki iz Edinosti ter povzetki celotne izdaje v sloven{~ini, italijan{~ini, nem{~ini in ~e{~ini. V drugem delu so RybáVevi parlamentarni govori in vpra{anja ter pomenljivej{i ~lanki iz Edinosti, ki jih je Peter Rustja s kratkimi veznimi besedili tudi komentiral. S tema zvezkoma se kon~uje niz knjig, posve~enih parlamentarnim nastopom primorskih poslancev v dunajskem in nato rimskem parlamentu. Oba zvezka skupaj v prosti prodaji staneta 4.400 SIT, za ~lane ZZDS 3.300 SIT, za {tudente pa 2.200 SIT. 26. zvezek Zbirke Z^, ki smo ga izdali v sodelovanju s [tudentsko zalo‘bo, je druga, dopol- njena izdaja standardnega u~benika akademika prof. dr. Rajka Brato‘a Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. Tej izdaji je dodan izbor novej{e literature za gr{ko zgodovino, predstavljene so novosti iz raziskovanj gr{ke kolonizacije na Jadranu in navzo~nosti Grkov na dana{njem slovenskem ozemlju ter v njegovem sosedstvu, delo pa za- okro‘ajo kazala literarnih virov, oseb, krajev in avtorjev. Maloprodajna cena je 4.800 SIT, za ~lane ZZDS 3.600 SIT, za {tudente 2.400 SIT. 27. zvezek Zbirke Z^ smo izdali v sodelovanju z ljubljanskim In{titutom za narodnostna vpra- {anja in objavlja delo akademika prof.dr. Janka Pleterskega Koro{ki plebiscit 1920. Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu = Kärntner Volksabstimmung 1920. Versuch einer enzyklopädischen Auslegung des Stichwortes »Kärntner Volksabstimmung«. Po obsegu drobna, po vsebini pa bogata publikacija predstavlja referen~ni pregled histori~nih dognanj o prelomnem dogodku slovenske zgodovine. Maloprodajna cena je 800 SIT, za ~lane ZZDS 600 SIT, za {tudente pa 400 SIT. Vse {tevilke Z^ in Zbirke Z^ lahko dobite na sede‘u Zgodovinskega dru{tva za Slovenijo v Ljubljani, A{ker~eva 2, tel. 01/24-11-200, e-po{ta: info@zgodovinskicasopis.si 183ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Jo‘a Mahni~ Dejavnost slovenskega Penkluba pred drugo svetovno vojno Slovenski Penklub je proti koncu leta 1926 po zgledu londonskega ustanovil Janko Lavrin, za prvega predsednika so izvolili Otona @upan~i~a, za tajnika Pavla Karlina. ^lani so se sesta- jali mese~no na klubovih ve~erjah, ki so imele dru‘abno povezovalni zna~aj. Leta 1928 se je pesnik udele‘il kot zastopnik vseh jugoslovanskih klubov mednarodnega kongresa v Oslu. O do‘ivljanju severnja{ke Norve{ke in sre~anjih s pomembnimi osebnostmi je imel ob{iren inter- vju z Bo‘idarjem Borkom (glej knjigo Pripovedi o @upan~i~u in pomenki z njim, SM 2004, str. 87–98). Slovenski PEN je pripravil tedaj ve~ narodnoobrambnih nastopov zunaj Ljubljane, 1929. npr. v ^rnomlju, kjer je zahteval upravnopoliti~no vrnitev Bele krajine v Slovenijo. De- loval je tudi Mladi penklub, vodil ga je France Vodnik, in 1931. so ga pri{li obiskat tovari{i iz Londona. Naslednje leto je klub mladih izrazil nevoljo zaradi @upan~i~evega eseja Adami~ in slovenstvo, pesnik je zato odlo‘il predsedstvo. Ker pa se je pripravljal mednarodni kongres v Dubrovniku, so se duhovi pomirili: za predsednika so izvolili Izidorja Cankarja, @upan~i~a pa imenovali za ~astnega predsednika. Cankar je opravljal predsedni{ke posle do leta 1936, ko je zapustil univerzo in od{el v diplomacijo, @upan~i~ je tedaj spet prevzel predsedstvo. Za Karli- nom je v tridesetih letih do za~etka vojne opravljal delo tajnika France Stelè. O pomembni dejavnosti slovenskega Penkluba pred zadnjo vojno sem na osnovi arhiv- skega gradiva iz Stelétove zapu{~ine v rokopisnem oddelku NUK napisal ~lanek Predvojni PEN v boju za jezikovne in ~lovekove pravice. V njem sem prikazal odpor kluba zoper unita- risti~ne jezikovno kulturne te‘nje takratnega Beograda in klubovo obsodbo trganja Cankarjeve- ga Kurenta iz na{ih srednje{olskih beril ter njegovo prizadevanje, da bi re{il Franceta Bevka fa{isti~nega preganjanja in konfinacije ter omogo~il v ilegali ‘ive~emu Vorancu Pre‘ihu vrnitev iz tujine v domovino. ^lanek je iz{el 26. oktobra 1989 v Delu – Knji‘evnih listih in pozneje v knjigi izbranih razprav Presoje in pogledi pri SM 2000 na str. 182–189. Nedavno pa mi je pri{lo v razvid novo gradivo o dejavnosti predvojnega slovenskega PEN, prav tako iz zapu{~ine prof. Steléta, ki ga hrani biblioteka SAZU, oskrbela mi ga je ljubeznivo bibliotekarka sveto- valka ga. Anika Koblar-Horetzky. Gre za {est arhivskih enot, pisem in poslanic, raznim na- slovljencem, datiranih v letih 1932 do 1938, v usodnem ~asu torej, v katerem so se nagrma- dili razni pere~i in usodni kulturno politi~ni problemi. 1. Pismo slovenskega Penkluba z dne 21. junija 1932 banu Dragu Maru{i~u in ministru Albertu Kramerju Znane na{e knji‘evnike, ki se spri~o svoje demokrati~ne usmerjenosti 8. novembra 1931, v ~asu zloglasnega premiera Petra @ivkovi}a, niso udele‘ili prisilnih enostrankarskih volitev v beograjsko skup{~ino, so oblasti kaznovale s slu‘beno premestitvijo iz Slovenije na jug dr‘ave. Na{ Penklub je sku{al zanje s tem pismom posredovati pri navedenih doma~ih poli- tikih, pismo je natipkano v dvojniku, opremljeno s pe~atom kluba in podpisoma predsednika @upan~i~a in tajnika Steléta. Maru{i~ je bil tedaj ban Dravske banovine v Ljubljani, Kramer pa minister za trgovino in javna dela ter zastopnik premiera v Beogradu. 184 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Gospod ban (minister)! Penklub kot mednarodna organizacija knji‘evnikov ni nikoli posegal v tok politi~nih do- godkov, je pa vseeno vedno oznanjal in branil na~ela ~love{kega dostojanstva v vsem javnem ‘ivljenju. Le zato, da brani ta na~ela, si Penklub, center Ljubljana dovoljuje opozoriti Vas, gospod ban (minister), da se v zadnjem ~asu tudi pri nas baje uvajajo v ravnanju s politi~nimi obto‘enci na~ini, ki nasprotujejo ~utu ~love{kega dostojanstva in pravi~nosti ter smislu zakonov. V prepri~anju, da se te stvari dogajajo brez Va{e vednosti in proti Va{i volji, Vas, gospod ban (minister), prosimo, da ukrenete, kar morete, da se táko obsojanja vredno ravnanje kon~a. Pismo enakega besedila smo naslovili tudi na gospoda ministra dr. Alberta Kramerja (gospoda bana Dravske banovine). Z izrazi odli~nega spo{tovanja 2. @upan~i~evo z roko napisano pismo dr. Stelétu z Bleda 20.avgusta 1932 185ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Stelè je bil v pismu 13. avgusta prosil pesnika, naj se kot predsednik Penkluba zavzame za politi~no preganjanega dr. Lebna, ki ga je Beograd premestil v ^uprijo; istega dne ga je za to prosil tudi Ju{ Kozak. Naslednje dni je pesnik sporo~il Kozaku: »Ona stvar: Leben, Sovrè, Seli{kar. Pisal sem Puclju, Kramerju in Brezniku, ki je tem politikom blizu in, ako ho~e, lahko spro‘i dobro besedo... France (Albreht) pravi, da so premestitve bolj za strah in da jih bodo dodelili v slu‘bovanje na starih mestih. Bomo videli.« Kakor Kramer je bil tudi Ivan Pucelj minister v tedanji beograjski vladi, in sicer za social- no politiko in narodno zdravje. Josip Breznik, politi~ni somi{ljenik omenjenih ministrov, pa je bil sicer srednje{olski profesor in vpliven funkcionar zalo‘be Tiskovna zadruga. Pri posredovanju za Bevka, ki je ‘ivel v Gorici in bil italijanski dr‘avljan, seveda ni {lo za prepre~enje premestitve, pa~ pa ga je bilo treba za{~ititi pred preganjanjem fa{istov. @e takrat, in ko so pisatelja {e konfinirali, se je slovenski Penklub obrnil na rimskega in njegovega predsednika futurista Marinettija. @upan~i~ je bil na Bledu, kjer je imela dru‘ina po~itni{ko hi{o, kakor zmeraj na videz, na oddihu, v resnici pa »ves v delu«, prevajal je gledali{ki deli, Molièrovega Tartuffa in Shakes- pearovega Hamleta. Ob obravnavanem pismu moramo dodati {e nekaj pripomb v zvezi z njegovo tematiko. V prvem od dveh pisem iz konca poletja 1932 je pesnik prosil Kramerja, naj prepre~i premesti- tve Lebna, Sovréta in Seli{karja, ker bi prizadele slovensko kulturo in njihove ‘ene ter bi jih javnost po pravici razumela kot naperjene proti slovenstvu; v drugem pismu ministru izpove- duje svoje politi~no jugoslovanstvo in kulturno slovenstvo ter ga spet svari pred preganjanjem kulturnih delavcev. Puclju je bil pesnik ‘e po volitvah v novembru 1931 izjavil, da je zaradi navezanosti na Jugoslavijo sam sicer {el volit, da pa nasprotuje politiki diktature in morebitnemu preganjanju tistih, ki niso {li na volitve. Konec septembra 1933 je v pismu temu ministru protestiral zoper trganje Cankarjevih besedil iz slovenskih beril po {olah. Ve~ina na{ih kulturnikov se je v ~asu diktature in unitarizma zavzemala za avtonomijo slovenskega jezika in kulture. V letu 1932 sta iz{la dva eseja s to problematiko, a razli~na v gledanju nanjo. Vidmarjev Kulturni problem slovenstva in @upan~i~ev Adami~ in slovenstvo. Prvi je bil v gledanju na slovenstvo dosleden, drugi nekoliko ohlapen. 186 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Na{i takratni liberalni politiki pa so se ogrevali za unitaristi~no jugoslovenarstvo. Zgodaj pomladi leta 1934 je @upan~i~ Kozaku sporo~il, da je bilo njegovo posredovanje za trojico kulturnikov pri Kramerju kljub prvotnemu druga~nemu pri~akovanju neuspe{no. O tem mi- nistru je moral z grenkobo zapisati spoznanje, da ga je »politi~no kompromisarstvo zapeljalo v nesre~no stapljanje in morda likvidiranje slovenskega jezika«. Spo{tovani gospod doktor, zastran Lebna, Sovréta in Seli{karja sem pisal ministroma Puclju in Kramerju, zraven pa {e profesorju Brezniku, ki je z vsemi merodajniki prijatelj ali vsaj o‘ji znanec in lahko zalo‘i kako dobro besedo. Kramerja sem iskal, da bi mu stvar {e osebno razlo‘il, pa ga nisem na{el doma, mogo~e se mi te dni posre~i. Bomo videli. Zastran Bevka pa ne vem ve~, kaj smo sklenili: ali se obrniti na italijanski Penklub? Prihodnji teden bom dva dni ali pa {e dalje v Ljubljani, sku{al Vas bom dobiti po telefonu. Hvala lepa za krasne razglednice in oprostite mi, da sem tak po~asnè z odgovori, a ves sem v delu. Z lepimi pozdravi Va{ Oton @upan~i~ Na Bledu, 20. 8. 1932 3. Poslanica slovenskega Penkluba knezu namestniku Pavlu Datira nekako iz sredine tridesetih let, po 9. oktobru 1934, ko so v Marseillu ubili kralja Aleksandra. Pod poslanico so »za slovenski Penklub«, se pravi, v njegovem imenu, podpisali @upan~i~a, ~eprav mu je takrat predsedoval Izidor Cankar, tako slog kot pisava poslanice sta pisarni{ko brezosebna. Vsebinsko jo je po vsej priliki pobudil France Bevk, tedaj ‘e ~lan na{ega Penkluba, saj je polo‘aj slovenske manj{ine v fa{isti~ni Italiji med na{imi penklubo- vci najbolje poznal in se za njegovo izbolj{anje najbolj prizadeval. ^asovno in tematsko se s to poslanico ujema tudi bro{ura Les persécutions de la littérature slovène dans la Vénétie Julienne en Italie (Preganjanje slovenske knjige v italijanski Julijski Bene~iji). O tem proble- mu so spregovorili tudi na mednarodnem kongresu penklubov v Barceloni. Njegovemu kr. Viso~anstvu knezu namestniku Pavlu Beograd V na{i javnosti se {irijo glasovi, da se bodo v najkraj{em ~asu za~ela pogajanja med na{o dr‘avo in kraljevino Italijo. Slovenski Penklub v Ljubljani se obra~a k Va{emu kr. Viso~anstvu kot najvi{jemu za{~itniku na{ih narodnih interesov s pro{njo, da bi nalo‘ili predsedniku vla- de, naj pri teh pogajanjih brezpogojno zavaruje ‘ivljenjske pravice na{e manj{ine v Italiji. Gre za usodo skoro ene tretjine Slovencev in ve~ stotiso~ Hrvatov, ki so najbolj kruto tla~ena narodnost v Evropi. Posebna konvencija naj zajam~i Jugoslovanom v Julijski krajini enako- pravnost z Italijani v Dalmaciji. Va{e kr. Viso~anstvo naj izvoli sprejeti tudi pri tej priliki izraze na{e vdanosti in zvestobe. 187ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 4. Protest Penkluba banski upravi zaradi prepovedi uprizoritve Kreftove Vélike puntarije Besedilo protesta je sestavil in lastnoro~no napisal @upan~i~ sam kot upravnik SNG in je datirano z 8. marcem 1938. Pesnik zavra~a v imenu ustvarjalne svobode in razvoja knji‘ev- nosti politi~no cenzuro. Bratku Kreftu, ki je bil tedaj v Drami redno name{~eni re‘iser, so v tridesetih letih dovolili uprizoritev Celjskih grofov in Malome{~anov. Vélika puntarija, dra- ma o hrva{ko-slovenskem kme~kem uporu 1572/73, pa je mogla priti na oder {ele v spre- menjenih politi~nih razmerah po vojni, jeseni 1946. Besedilu protesta je @upan~i~ s svin~nikom pripisal tajniku Stelétu v vednost za ve~erni sestanek naslednje: »Dragi gospod Stelè – tole sem v naglici sestavil in Vam po{iljam, da premislite in v prvi polovici ve~era malo predebatirate. Nisem utegnil prepisati in bolje stili- zirati, ker sem zakopan v delo.« O spomenici, naslovljeni na bansko upravo, so torej penklu- bovci na sestanku – najbr‘ je {lo za vsakomese~no ve~erjo – razpravljali in jo seveda odobri- li, a dovoljenja za uprizoritev kljub temu niso dosegli. Vrnimo se {e za trenutek k dokumentu! Tajnik je pesnikovemu pripisu dodal tale nedokon~ani zapis: »Slutimo, da utegne biti povod za to (prepoved uprizoritve) drugod kakor v umetnosti, zato prosimo, da se ukrep prekli~e. Sme{imo se pred nam prijaznim inozemstvom, ~e dela, ki so z uspehom bila igrana...« Zadnji stavek nakazuje domnevo, da so Kreftovo pri nas neza‘ele- no dramo ‘e nekje drugje uprizorili. Poslanica, kakor jo je zasnoval @upan~i~, pa se glasi: Slovenski pisatelji vseh struj, zbrani na penklubskem ve~eru, so pretresali ukrep, s kate- rim je po sporo~ilu banske uprave upravniku Narodnega gledali{~a v Ljubljani prepovedano uprizarjanje Kreftove zgodovinske drame »Velika puntarija«, in so soglasno zaklju~ili: da se s takim ukrepom dela sila literarnemu delu med Slovenci, da je z njim ogro‘en razvoj na{ega gledali{~a in umetnostne kulture, ki more rasti samo v svobodnem ustvarjanju. Po pravici se bojimo, da tesnosr~nost, ki tako omejuje svobodo izraza, prizadene veliko {kodo v na{em du{evnem ‘ivljenju in rodi stanje, ki na{emu narodu ne more biti niti v prid niti v ~ast. Bojimo se, da bo politi~na nestrpnost vnovi~ razvnela strasti in jih zanesla v podro~ja du{evnega dela in v pisateljske vrste ter zastrupila lepe odno{aje med slovenskimi pisatelji, ki so si dodobra v svesti odgovornosti, katero imajo pred narodom in bodo~nostjo. Zato – zvesti principom Penkluba in svojemu notranjemu prepri~anju – soglasno obsoja- mo ukrep, naj je iz{el od koderkoli, kot nedovoljen atentat na svobodo ustvarjanja in razvoj na{e kulture, in v pravi~ni obrambi resnega literarnega uveljavljanja opozarjamo na vse posledice takega ravnanja ter najnujneje prosimo, da se gori omenjeni ukrep razveljavi. 5. Predsednikova poslanica delegatom jugoslovanskih penklubov na sestanku v Celju Poslanico je sestavil in z roko napisal @upan~i~, nad besedilom beremo datum 5. junij 1938. [lo je za vsakoletni sestanek jugoslovanskih penklubov, tokrat v Celju in Roga{ki Slatini, udele‘ili so se ga zastopniki iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in tudi Sofije. Poslanica govori o resnosti politi~nega polo‘aja tik pred drugo svetovno vojno, ko morajo tudi penklu- bi razmi{ljati o svobodi in obstoju svojega naroda, o pravilnem in pravi~nem razmerju med jugoslovanskimi narodi, o miru, blaginji in kulturnem sodelovanju po vsem svetu. Pesnik bi se rad z delegati osebno sre~al in pomenil, zaradi obolelosti pa jih samo od dale~ pozdravlja. Njegovo poslanico je v Celju prebral tajnik Stelè. 188 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) K pesniku jo je na njegovo stanovanje v Dalmatinovi pri{el iskat slu‘itelj z univerze, zato beremo na koncu pripombo: »Zdaj je pri{el Va{ sluga, prosim Vas, posnemite iz teh naglo napisanih vrstic, kar se Vam zdi vredno in potrebno. Va{ Oton @upan~i~.« Prof. Stelè je pesnikovo besedilo za tipkano razli~ico poslanice skoraj v celoti obdr‘al. Rokopisni izvirnik poslanice – njegovo besedilo tu priob~ujemo – se je ohranil v Steléto- vi zapu{~ini v biblioteki SAZU, ve~ tipkanih izvodov imajo v rokopisnem oddelku NUK, njihova verzija je natisnjena v @upan~i~evem Zbranem delu IX (1984). Dragi tovari{i, rad bi vas pozdravil z ‘ivo besedo in toplo roko, ki v~asih ve~ pove, nego kar izgovori{. Z veseljem bi obnovil stara znanja in prijateljstva, sli{al ‘elje in potrebe iz vseh krajev na{e {ir{e Jugoslavije, rad bi sodeloval pri sklepih, ki naj bi odlo~ali o na{em nadaljnjem strem- ljenju in sodelovanju. ^asi so resni kakor morda {e nikoli – in pisatelj bi moral prvi zaslutiti pravo pot iz zmed in zmot, usmeriti sebe in s tovari{i iskati izhoda za svoj narod in ohraniti njega samobitnost, ki bodi v skladu s skupnimi koristmi dr‘ave in ~love{tva. Rad bi opozoril na ~e{ke pisatelje, ki so uvideli zahteve trenutka in ho~ejo opustiti vse malenkostne spore, da re{ijo svojo misel- nost in obstoj svojega naroda. Moramo najti pravo razmerje med Slovenci, Srbi, Hrvati in Bolgari. Omogo~iti vsaki edinici vesel in svoboden razmah in veselo in svobodno delo za skupnost. Kako naj vr{imo pensko idejo, idejo sodelovanja vseh kultur na svetu, ako ne najdemo stikov med seboj, ki smo si po krvi najbli‘ji? O vsem tem bi se rad pogovoril od ust do ust, da bi okrepil svojo vero v na{o bodo~nost. Tako vas morem samo od dale~ pozdraviti kot na{e drage goste in se vam zahvaliti za prijaznost, s katero ste se odzvali na{emu povabilu v geografsko sredi{~e na{e Slovenije, v »mesto belo, Celje lepo in veselo«. Zahvalil bi se rad ‘upanu celjskemu, ki nam je rade volje ponudil svojo gostoljubnost, ker se zaveda va‘nosti kulturnega uveljavljanja na razgibanih (zgodovinskih) tleh. Mnogo uspeha, da bi se raz{li z lepimi sklepi in novim duhom! 6. Spomenica ~lanom slovenskega Penkluba z dne 8. decembra 1939 Udele‘ba ~lanov na ob~nem zboru tega dne je bila {ibka, kar naj bi po predsednikovi sodbi kazalo na njihovo brezbri‘nost do dru{tva in njegovih nalog. @upan~i~ sodi, da je penklu- bski idejni program {e vedno ‘iv in obetaven, v zaskrbljujo~em svetovnem polo‘aju po nem{kem septembrskem napadu na Poljsko pa posebno, saj so »dandanes ogro‘ene ~love{ke pravice, individualne in narodne, resni~na kultura, ~love{ko dostojanstvo, du{evna svoboda: misel na obrambo teh dobrin se tudi v najviharnej{ih dobah ne sme izgubiti, ako naj se ~love{tvo ne pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo«. O nadaljnjem obstoju in dejavnosti kluba naj zato odlo~i izredni ob~ni zbor, ki bo po dru{tvenih pravilih potekal ~ez teden dni. Tipkana poslanica je ohranjena v Stelétovi zapu{~ini pri SAZU in v zapu{~inah nekaterih drugih ~lanov ter natisnjena v pesnikovem Zbranem delu IX. Tovari{em iz Penkluba! @e dalj ~asa je opaziti pojemajo~e zanimanje za Penklub in njega prireditve. Dosti slaba udele‘ba na rednem ob~nem zboru je bila tega dokaz; zato smo navzo~i ~lani odlo‘ili volitve odbora na izredni ob~ni zbor, ki bo dne 12. XII. Ta izredni ob~ni zbor naj odlo~i o bodo~nosti 189ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) kluba – ali naj se ohrani in po ~asovnih potrebah in ‘eljah ~lanov preosnuje ali pa razpusti, ako se izka‘e, da za na{e kulturno ‘ivljenje ni koristen. Razgovor pri zadnjem ob~nem zboru me je prepri~al, da so bili vsi udele‘enci istega mnenja: da se Penklub {e ni pre‘ivel, da predstavlja tudi danes aktivno postavko v slovenski kulturni dru‘bi in bi bilo lahkomiselno, ako bi ga po svoji brezbri‘nosti pomagali pokopati. Ideja, ki ga je rodila in vsa leta doslej vodila, je brez dvoma zdrava, in mogo~e je danes va‘neje nego kdaj, da jo ohranimo med seboj ‘ivo, ako tudi je svetovni polo‘aj tak, da ji ovira svoboden razmah in polno uveljavljanje. Kakor morda nikoli so dandanes ogro‘ene ~love{ke pravice, individualne in narodne, resni~na kultura, ~love{ko dostojanstvo, du{evna svoboda: misel na obrambo teh dobrin se tudi v najviharnej{ih dobah ne sme izgubiti, ako naj se ~love{tvo ne pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo. Za Slovence same lahko trdim, da na{a knji‘evnost in umetnost, sploh na{a narodna individualnost brez pismenih in osebnih zvez po Penklubu ne bi bila po svetu toliko znana in upo{tevana, kakor je. Pa tudi ‘e samo gojenje odkritosr~nega tovari{tva med slovenskimi pisatelji se mi ne zdi za na{o kultu- ro tako brez pomena, kakor je morda na prvi pogled videti. Gorenje poglede dajem tovari{em iz Penkluba v premislek: ako so mnenja, da je treba Penklub ohraniti, da pa je potreben ljubljanski centrum preosnove, je moje in vsega odbora mi{ljenje tole: sedanji odbor ni temu nikaka ovira; predsednik in vsi odborniki dajejo svoja mesta na razpolago in iz volitev dne 12. XII. naj izide odbor, ki bo ustrezal vsem zahtevam. Tedaj se Penklub prenovi in po‘ivi; ako pa se izka‘e, da je ve~ina drugega mnenja, naj se razide. Odlo~itev o tem se mi zdi tako va‘na, da z gotovostjo pri~akujem Va{e udele‘be pri ob~nem zboru. 7. Spomenica Penkluba senatorju dr. Antonu Koro{cu Koro{ec, takrat predsednik dr‘avnega senata, je 7. marca 1940 v beli unionski dvorani predaval katoli{kim {tudentom in v predavanju obto‘il jugoslovanske penklube, da iz obzir- nosti do svojih levo usmerjenih ~lanov ne nastopajo proti framasonski in komunisti~ni pro- pagandi v kulturi. @upan~i~ je kot predsednik slovenskega Penkluba nanj naslovil poslanico z naslednjimi mislimi: penklubi se zavzemajo za svobodo v umetni{kem ustvarjanju in za kulturno sodelo- vanje med narodi; slovenski Penklub ubrano in plodno zdru‘uje ustvarjalce raznih svetovnih nazorov in literarnih smeri; »politika umetnost lahko podpira ali ovira, voditi pa je ne more«. Rokopis poslanice je ohranjen v pesnikovi zapu{~ini v rokopisnem oddelku NUK, v Steléto- vi zapu{~ini v biblioteki SAZU je ni, natisnjeno jo najdemo v @upan~i~evem Zbranem delu IX. V na{ ~lanek jo pritegujemo, da z njo dopolnimo in zaokro‘imo oris dejavnosti sloven- skega Penkluba v ~asu pred zadnjo vojno. Gospod predsednik! Na javnem shodu v Unionu ste izrekli na naslov vseh treh penklubov v Jugoslaviji o~itke, ki so vse ~lane na{ega kluba prizadeli in jih moramo podpisani v njihovem in svojem imenu resnici na ljubo zavrniti, ~eprav smo prepri~ani, da so izvirali iz pomanjkljivih informacij. Mi slu‘imo ideji prijateljskega sodelovanja s pisatelji vsega sveta, ideji medsebojnega spoznavanja in spo{tovanja du{evnega dela vseh narodov. Na{e prepri~anje je, da je umetni{ko ustvarjanje mo‘no samo v svobodi izra‘anja misli – kolikor niso v nasprotju z zahtevami ~love~anstva in z veljavnimi zakoni in z zahtevami osebne ~asti – zato smo v ljubljanskem Penklubu zbrali du{evne tvorce vseh smeri in svetovnih nazorov ter omogo~ili skupno 190 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) delovanje in nastopanje pisateljev z vseh du{evnih front. Mislimo, da smo v tem ozra~ju storili mnogo za harmoni~nost na{ega kulturnega ‘ivljenja. Ako smo dosegli najprej pri sebi to skladnost z upo{tevanjem vseh vrednot, ki jih ustvarja slovenski duh, smo {ele sposobni uveljaviti se z uspehom tudi na mednarodnem tori{~u. Vedno so nam bile svete koristi slovenskega naroda in jugoslovanska dr‘ava. Z dnevno politiko se Penklub nikoli ni ukvarjal, vedno se je varoval zapletati se v dnevne spore, spo{toval pa je vsako resno politi~no delo za na{ narod in za na{o dr‘avo. Imena podpisanih odbornikov so Vam porok, gospod predsednik, da je na{e delovanje in mi{ljenje res nepristransko in na{e presojanje javnih zadev – kolikor je v ~love{kih mo~eh – objektivno. Vemo, da imajo politiki na odlo~ilnih mestih tudi svoj odnos do umetnosti in umetni{kega ustvarjanja, in ‘eleli bi si pravilnega razmerja med njimi in nami: na{a trdna vera pa je, da politika umetnost lahko podpira ali ovira, voditi pa je ne more. Vsa preteklost na{e kulturne zgodovine nam to prepri~anje utrjuje. Prosimo Vas, gospod predsednik, da vzamete ta na{ odgovor na znanje, in prepri~ani smo, da nas boste po njem pravilno in pravi~no sodili. Povzetek Pri~ujo~i prispevek k poznavanju na{e novej{e kulturne zgodovine vsebuje naslednja dognanja: v zapu{~ini konservatorja in zatem univ. profesorja dr. Franceta Steléta, predvoj- nega tajnika slovenskega Penkluba, se je v biblioteki SAZU ohranilo {est pisem in poslanic iz let 1932–1938, v zapu{~ini pesnika in gledali{kega upravnika Otona @upan~i~a, predvoj- nega predsednika istega penkluba, v rokopisnem oddelku NUK pa ena poslanica iz leta 1940. Ta pisma in poslanice obravnavajo razne pere~e kulturno politi~ne téme, zna~ilne za te- danji ~as: kazensko preme{~anje demokrati~nih knji‘evnikov na jug dr‘ave; ogro‘enost slo- venske in hrva{ke manj{ine v fa{isti~ni Italiji; prepoved uprizarjanja Kreftove socialne dra- me Velika puntarija; ogro‘enost svobode, duha in ~love~anstva spri~o bli‘nje vojne; ‘ivljenjska nuja obstoja in dejavnosti penklubov; zgre{eno gledanje liberalnih in klerikalnih politikov na kulturo in penklube. Dodatek V Stelétovi zapu{~ini v biblioteki SAZU se je ohranilo tudi @upan~i~evo pismo umetno- stnemu zgodovinarju Vojeslavu Molétu z dne 24. julija 1912, poslano iz Ljubljane v Kandijo pri Novem mestu. Pismo ni v nikakr{ni zvezi z na{o kulturno politi~no problematiko tridesetih let, temve~ je izrazito osebnega in zasebnega zna~aja ter je doslej ostalo neobjavljeno in neznano. Tudi od @upan~i~a osem let mlaj{i Molè je pesnikoval, verze je objavljal pod psevdoni- mom Spitignjev v Omladini, Ljubljanskem zvonu in Slovanu, 1910. pa je objavil prete‘no ljubezensko zbirko Ko so cvele ro‘e. V Novem mestu je obiskoval gimnazijo in maturiral, v Kandiji so 1912. leta, ko je bil sin na Dunaju promoviran za doktorja, {e vedno ‘iveli njegovi star{i. Z @upan~i~em se je bil seznanil ‘e prvo leto univerze na Dunaju, pozneje je {tudiral na univerzah v Krakovu, Rimu in spet na Dunaju. S sodobno poljsko knji‘evnostjo in gledali{~em, posebno s simbolistom WyspiaDskim se je seznanil v Krakowu. (Glej prvi del Moletovega dela Iz knjige spominov, SM 1970.) 191ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Pesnik Samogovorov je tedaj slu‘boval kot dramaturg pri De‘elnem gledali{~u v Ljublja- ni in s Cankarjem vred stanoval na Ro‘niku. Prej je od 1896 s presledki ‘ivel precéj bohemsko v tujini, v glavnem na Dunaju, vmes odpravil voja{~ino v Gradcu in se pol leta mudil v Parizu. [tudija zgodovine in zemljepisa ni docela dokon~al, imel pa je za seboj ‘ivljenjske sku{nje in je tudi kot umetnik dozorel. Iz pisma je razvidno za mladega @upan~i~a zna~ilno razmerje do ‘enske, samega sebe je kot ustvarjalec imenoval »carja vi{in« in na ‘enske gledal nekako zvi{ka. Tak{no gledanje pa je v veliki meri izviralo iz bridkih sku{enj z njegovo prvo ljubeznijo, ki jo je ‘e v ^a{i opojnosti obto‘eval nezvestobe in se je pozneje zaradi razmerja z drugim z njo raz{el. Kakor je videti iz pisma, je delo pri gledali{~u ob~util bolj za tlako kot za poklic, saj je moral nadzirati odrski jezik, skrbeti za repertoar in popravljati predlo‘ena besedila. Slu‘ba je bila tudi skromno pla~ana in nezanesljiva, gledali{~e je bilo namre~ kmalu ukinjeno, vendar je pomenilo zasilno gmotno podlago, spri~o katere je mogel misliti na ‘enitev in dru‘ino. Pismo ni zapisano z @upan~i~evo roko, ohranilo se je v zanesljivem Stelétovem prepisu. Dragi Molè! Z veseljem sem prejel Tvoje vrstice in Ti odgovarjam takoj nanje. Razumem Tvojo radost, da ima{ vse tiste formalnosti za hrbtom in Ti {e enkrat iskreno ~estitam. Da sem si jaz o pravem ~asu stesal svoj ~oln, bi se me bilo sklonilo (izognilo) marsikaj neprilik in hudi~arij, navsezadnje pa sam ne vem, ali ni bolje tako. Zdi se mi vsaj, da sem ta leta, kar sem se tepel po svetu, precej izgubil, a tudi dokaj pridobil, in ~e tehtam oboje na pravi~ni vagi, vrag vedi, nekako v ravnovesju so skodele. Materialno si nisem od ‘ivljenja nikoli kaj posebnega obetal in mi je tudi dandanes prava figa, ali imam kaj v ‘epu ali ne, kve~jemu tisto me grize, kar moram svoji du{i odtrgati; upam pa, da najdem svoje zado{~enje kakorkoli ‘e, po svoje in po na{ih slovenskih razmerah. Pravzaprav sem se napa~no izrazil, a ~e si bova dopisovala pogosteje, bo{ ‘e videl, kako mislim. @enske, pravi{... Hm. Mati je svetost. Z materinstvom je ‘enska v centrumu vsega ‘ivljenja, – druga~e pa ‘enske bog in bogme niso vredne vse tiste tragike, v katero se zapletamo mo{ki radi njih in nje zapletamo vanjo. To je {e najbolj ~udno. Mo{ki ima zase svojo tragikomedijo, o kateri se ‘enskam niti izdaleka ne sanja. @enska pa ne more brez mo{kega ni~esar globokega do‘iveti. To se mi zdi temeljiti razlo~ek med nami in njimi. Smilijo se mi revice bolj, nego jih zani~ujem. In pri vsem tem se bom {e najbr‘e kmalu o‘enil, samo ko si utrdim stali{~e, da spletem lahko gnezdo za dvoje ti~kov. Kako in kaj – ne izpra{uj. Bilo je stra{no. Troje du{ je trpelo in troje du{ trpi. O drugih stvareh. Kakor ve{, sem sedaj pri gledali{~u. Sramotno je to, a kaj ho~e{. Jaz se smatram bolj za nastavljenca in zvra~am krivdo na rame onim, ki bi bili to zadevo lahko druga~e, ~astneje re{ili. Dela imam preko glave, in ~e bi mi dali {e tako nagrado, ne bi odvagala kolesa, s katerim si tarem um edino z ozirom na bodo~nost, ki pa seveda {e po vseh vejah ska~e. O priliki, bi Te prosil, mi po{lji repertoar poljski – ali ve{, je li kaj WyspiaDskega prevedenega v nem{~ino? Z lepim pozdravom Tvoj Oton @upan~i~ Na Ro‘niku, 24. 7. 1912. Predno pride{ v Ljubljano, bodi tako prijazen in mi sporo~i! Sicer se bi lahko iskala zaman. 192 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Pismo je zanimivo tako po vsebini kakor po slogu. Pisano je do kraja ~love{ko odkrito in ‘ivljenjsko stvarno, razo~arano in trpko, brez poezije in iluzije. Uporablja otipljivo nazorne primere: stesati si ~oln, splesti si gnezdo, s kolesom si treti um, bodo~nost ska~e {e po vseh vejah; veristi~ne krepke izraze in rekla: hudi~erije, vaga, skodela (Pre{eren), prava figa; se‘e tudi po belokranjski govorici: skloniti se ~esa, bog in bogme. Pred nas stopi ~lovek v presku{njah ‘ivljenja, ne poet s svetlo zvene~im verzom. 193ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Danijela Tr{kan Obvezna pedago{ka praksa za {tudente 4. letnika zgodovine pedago{ke smeri (Prispevek k visoko{olski didaktiki) Uvod Od {tudijskega leta 1999/2000 do {tudijskega leta 2001/02 je na oddelku za zgodovino potekala prostovoljna enotedenska pedago{ka praksa v osnovnih ali srednjih {olah za {tuden- te 4. letnika pedago{ke smeri zgodovine. Odgovori na anketni vpra{alnik, ki so ga izpol- njevali {tudentje in u~itelji – mentorji, so pokazali, da mora biti pedago{ka praksa obvezna za vse {tudente in da mora biti organizirana tako, da se upo{tevajo tudi individualni interesi in potrebe {tudentov ter u~iteljev, saj je pedago{ka praksa izredno koristna tako za {tudente kot za u~itelje.1 Zato je bila v {tudijskem letu 2002/03 uvedena obvezna dvotedenska pedago{ka praksa kot sestavni del prenovljenega {tudijskega programa za predmet Didaktika zgodovine na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti.2 Glavni namen pedago{ke prakse je, da se {tudentje pripravijo na za~etno samostojno opravljanje u~iteljskega poklica. Pedago{ka praksa traja dva tedna oz. vsaj osem delovnih dni in omogo~a posameznemu {tudentu(tki) hospiti- ranje izku{enega u~itelja v osnovni ali srednji {oli, izvajanje nastopov, seznanjanje z u~nim na~rtom in u~ili za zgodovino, u~enje uporabe u~nih pripomo~kov, seznanjanje s pedago{ko dokumentacijo (zlasti {olsko redovalnico in dnevnikom) ter udele‘bo pri dodatnih dejavno- stih (npr. kro‘kih, sestankih, ekskurzijah ipd.) itd. V prispevku je predstavljen potek izvedbe dvotedenske obvezne pedago{ke prakse in tudi rezultati anket za {tudente in u~itelje mentorje, ki so sodelovali pri pedago{ki praksi v letih 2003 in 2004. Priprava na pedago{ko prakso Pedago{ka praksa je sestavni del prakti~nih vaj pri didaktiki zgodovine in se najpogosteje izvaja v poletnem semestru 4. letnika. [tudentje morajo izbrati ~as opravljanja tako, da ne ovirajo delo pri drugih predmetih. Zato morajo ‘e na za~etku {tudijskega leta na~rtovati vse obveznosti, ki jih bodo imeli v poletnem semestru in ta na~rt zabele‘iti tudi v osebni mapi. [tudentje so seznanjeni s pedago{ko prakso v uvodnem predavanju. Informacije o pedago{ki praksi so objavljene v {tudijskem programu za vsako {tudijsko leto posebej, 1 Tr{kan, D. (2001). Prostovoljna tedenska pedago{ka praksa {tudentov zgodovine. V: Visoko{olski pouk – malo druga~e. Ljubljana: Center za pedago{ko izobra‘evanje Filozofske fakultete, str. 77–81. 2 Tr{kan, D. (2002). [tudijski program didaktike zgodovine 2002/03. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2003). [tudijski program didaktike zgodovine 2003/04. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2004). [tudijski program didaktike zgodovine 2004/05. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. 194 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) posebne informacije z minimalnimi obveznostmi pa so objavljene tudi v publikaciji Dnevnik pedago{ke prakse.3 [tudentje prejmejo obrazec za pedago{ki dnevnik tudi v elektronski obliki. [tudentje, ki si sami izberejo osnovno ali srednjo {olo, morajo vodstvu {ole predlo‘iti uvodno pismo, ravno tako pa tudi u~itelju – mentorju. U~itelj – mentor prejme tudi informa- tivni priro~nik, ki vsebuje navodila za pedago{ko prakso in tudi seznanja u~itelje z didakti~no- metodi~nimi novostmi pri pouku zgodovine.4 [tudentje, ki ne morejo pridobiti {ol za opravljanje pedago{ke prakse v svojem kraju, pa lahko opravljajo v ljubljanskih osnovnih ali srednjih {olah, ki jih izbere visoko{olska u~iteljica. Opravljanje pedago{ke prakse V ~asu pedago{ke prakse morajo {tudentje opraviti vsaj {est hospitacij oz. spremljati potek pouka pri u~itelju (vsaj tri razli~ne u~ne vsebine), opraviti vsaj osem samostojnih na- stopov, od katerih pa morajo biti vsebinsko razli~ni vsaj {tirje nastopi. V primeru ponovitve u~ne vsebine, morajo {tudentje spremeniti u~ne oblike in metode dela. [tudentje morajo biti na {oli prisotni vsaj {est dodatnih ur (npr. pri kro‘ku, dodatnemu pouku, kraj{i ekskurziji, sestanku, konferenci, konzultaciji z u~iteljem ipd. oz. vsaj dve razli~ni dejavnosti). Dodatne dejavnosti s {tevilom ur {tudentje predstavijo tudi v dnevniku. ^e {tudentje izberejo obe stopnji, potem morajo opraviti najmanj enotedensko pedago{ko prakso v osnovni {oli in enotedensko pedago{ko prakso v srednji {oli. V tem primeru se minimalne obveznosti razpolovijo. V skladu z individualnimi potrebami in interesi pa lahko {tudentje pove~ajo {tevilo ho- spitacij ali nastopov v dogovoru z u~iteljem – mentorjem. U~itelj in {tudent(tka) na~rtujeta urnik hospitacij in nastopov za dva tedna. V prvem tednu je ve~ hospitacij kot nastopov. Urnik hospitacij in nastopov je pripravljen vsaj en teden pred za~etkom pedago{ke prakse. Dvotedenska praksa je strnjena, v primeru, ~e to ni mogo~e, pa morajo {tudentje ~imprej opraviti vse obveznosti. Vloga u~iteljev – mentorjev je zahtevna in tudi odgovorna naloga. U~itelji – mentorji dajejo vzor za pou~evanje, organiziranje in vodenje pouka, omogo~ajo spoznavanje nalog in odgovornosti u~iteljev, sodelujejo s {tudenti, jim dajejo prilo‘nosti za samostojno pou~evanje, sporo~ajo povratne informacije in spodbujajo refleksijo. Glavne naloge u~iteljev – mentorjev v ~asu pedago{ke prakse so izvedba vsaj {estih vzor- nih nastopov za {tudenta(tko); pomo~ in svetovanje pri osmih samostojnih nastopih {tudenta(tke); vklju~evanje {tudenta(tke) pri dodatnih dejavnostih na {oli, npr. pri kro‘ku, dodatnemu pouku, kraj{i ekskurziji, sestanku, konferenci, konzultaciji z u~iteljem ipd; izpol- nitev anketnega vpra{alnika, ki je v pedago{kem dnevniku {tudenta(tke) in izpolnitev ocenjeval- nega obrazca v pedago{kem dnevniku. Dodatne obveznosti u~itelja pa so lahko {e seznanitev {tudenta(tke) z u~nim na~rtom in u~ili za zgodovino; pomo~ {tudentu(tki) pri uporabi u~nih pripomo~kov (npr. grafoskop, diaprojektor, video ipd.); seznanitev {tudenta(tke) s pedago{ko dokumentacijo (dnevnik, re- dovalnica, letni delovni na~rt po razredih ...); seznanitev {tudenta(tke) s {olo in organizacijo pouka; izvedba ve~ vzornih nastopov za {tudenta(tko); pomo~ pri dodatnih samostojnih na- stopih {tudenta(tke) itd. 3 Tr{kan, D. (2004). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. 4 Tr{kan, D. (2003). Priro~nik za u~itelje zgodovine. Pedago{ka praksa {tudentov 4. letnika pedago{ke smeri zgodovine. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. 195ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U~itelji – mentorji pa lahko v dogovoru s {olo in {tudenti dodajo tudi druge dejavnosti, ki pomagajo k pedago{ki usposobljenosti {tudentov – bodo~ih u~iteljev zgodovine v osnovnih in srednjih {olah. V ~asu pedago{ke prakse si lahko {tudentje izposodijo u~ila na oddelku oz. didakti~nem kabinetu. U~itelji in {tudentje lahko komunicirajo z visoko{olsko u~iteljico na ve~ na~inov: po telefonu, po elektronski po{ti, pisno ali ustno na govorilnih urah. V ~asu pedago{ke prakse se priporo~a tudi branje didakti~ne literature, ki jo {tudentje lahko dobijo v razli~nih knji‘nicah. Dnevnik pedago{ke prakse Seveda pa zahteva pedago{ka praksa tudi pisanje dnevnika, ki ga morajo {tudentje natan~no izpolniti. Opravljena pedago{ka praksa in izpolnjeni dnevnik sta sestavni del {tudijskih obvez- nosti, ocena mentorja pa tudi prispeva h kon~ni oceni dnevnika pedago{ke prakse. Pedago{ki dnevnik vsebuje naslednje rubrike, ki jih izpolnijo {tudentje: 1. MOJA PRI^AKOVANJA. 2. URNIK. 3. PREDSTAVITEV [OLE. 4. ZAPISNIKI DELA PO DNEVIH. 5. ZAPISNIKI NASTOPOV U^ITELJA/ICE. 6. U^NE PRIPRAVE [TUDENTA/TKE . 7. GLAVNE PRIDOBITVE DVOTEDENSKE U^NE PRAKSE. 8. SAMOOCENJEVALNI OBRAZEC. 9. ANKETNI VPRA[ALNIK ZA [TUDENTA/TKO. 10. ANKETNI VPRA[ALNIK ZA U^ITELJA/ICO. 11. MENTORJEVA OCENA.5 [tudentje morajo v urnik natan~no navesti datume in ure za hospitacije u~iteljev in samo- stojne nastope. V primeru, da {tudentje opravljajo hospitacije in nastope pri razli~nih u~iteljih, morajo urnik hospitacij in nastopov ter dodatnega pedago{kega dela navesti posebej za vsakega u~itelja. [tudentje vadijo pisanje zapisnikov in u~nih priprav na ve~ na~inov ter posku{ajo opisati svoje razmi{ljanje o pedago{kem delu in ob~utke na pedago{ki praksi. U~itelji – mentorji pa izpolnijo 10. in 11. rubriko v pedago{kem dnevniku. Ocenjevanje pedago{ke prakse Pri pedago{ki praksi se ocenjuje predvsem pedago{ki dnevnik. Ravno tako pa se upo{teva tudi mentorjeva ocena pedago{kega dela {tudentov na praksi. Mentorjeva ocena dela {tudenta(tke) je sestavljena iz treh delov. V prvem delu u~itelj poda mnenje o celotnem delu {tudenta(tke) na pedago{ki praksi. V drugem delu oceni nasto- pe {tudenta(tke) s pomo~jo treh kriterijev (vsebinska priprava na nastope, metodi~na spret- nost, vlo‘eni trud in pozitiven odnos do dela). Za vse kriterije sta predvideni dve stopnji: zelo uspe{en in uspe{en. V tretjem delu pa oceni celotno delo z ocenami (zelo uspe{no, uspe{no, dobro ali manj uspe{no) in poda kratko obrazlo‘itev. 5 Ideje za pedago{ki dnevnik so vzete tudi iz: Skela, J., Se{ek, U., Zava{nik, M. (2003). Pedago{ka praksa. Teaching Practice Pack. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo in Cenci~, Mi., Cenci~, Ma. (1994). Prakti~no usposabljanje kandidatov. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta. 196 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Ocenjeni dnevnik pedago{ke prakse {tudentje vlo‘ijo v osebno mapo ter dodajo ocenjevalni obrazec, ki je predstavljen v nadaljevanju. 7.–9.). 197ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Visoko{olska u~iteljica oceni dnevnik pedago{ke prakse na osnovi petih kriterijev, ki vklju~ujejo razli~no {tevilo to~k. Univerzitetna ocena se pridobi s se{tevkom to~k. Pedago{ka praksa oz. dnevnik predstavlja 20 % zaklju~ne ocene iz predmeta. Delo visoko{olske u~iteljice Visoko{olska u~iteljica mora voditi evidenco o {tudentih in pedago{ki praksi, tako da lahko izda potrdila za {tudente in u~itelje – mentorje. Vsi u~itelji – mentorji prejmejo potrdi- lo Oddelka za zgodovino o mentorstvu {tudentu(tki). Enotedensko mentorstvo za vsakega {tudenta na pedago{ki praksi prinese eno to~ko po Pravilniku za napredovanje v nazive iz leta 2002.6 Za dvotedensko pedago{ko prakso se tako pridobita dve to~ki. Ravno tako vsi u~itelji prejmejo potrdilo Oddelka za zgodovino o {tevilu vzornih nastopov. Trije vzorni nastopi prinesejo eno to~ko po Pravilniku za napredovanje v nazive iz leta 2002. Za {est vzornih nastopov se pridobita dve to~ki. Potrdilo prejme tudi {tudent(tka), ki ga lahko upora- bi za dokazilo o pedago{kih izku{njah. Po kon~ani pedago{ki praksi visoko{olska u~iteljica analizira anketne odgovore u~iteljev – mentorjev in {tudentov. S pomo~jo anketnih odgovorov lahko na~rtuje izbolj{anje organi- zacije in izvajanje pedago{ke prakse. Na eni strani s pomo~jo refleksij {tudentov na~rtuje teoreti~ne vsebine in naloge pri predavanjih ter posku{a z navodili odpravljati te‘ave zlasti pri didakti~no-metodi~nem na~rtovanju u~nih ur. Na drugi strani pa tudi s pomo~jo anketnih odgovorov u~iteljev izpopolnjuje priro~nik in na~rtuje tudi vsebinsko zasnovo seminarjev, ki so namenjeni osnovno{olskim in srednje{olskim u~iteljem na oddelku za zgodovino.7 Rezultati anketnega vpra{alnika za u~itelje – mentorje, ki so sodelovali pri pedago{ki praksi {tudentov v letih 2003 in 2004 Anketni vpra{alnik je oddalo 100 u~iteljev v osnovnih in srednjih {olah v Sloveniji.8 V anketnem vpra{alniku so u~itelji v prvem delu odgovarjali, ali so bili zadovoljni s pedago{ko prakso in z delom {tudenta(tke) ter, ali je bilo to delo naporno. 6 Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobra‘evanju v nazive. Uradni list RS, {t. 54/2002. 7 Na oddelku za zgodovino so potekali od leta 2001 do 2005 seminarji za osnovno{olske in srednje{olske u~itelje, kjer je bilo vsaj eno predavanje povezano z didaktiko zgodovine. 8 Od tega je osem u~iteljev, ki so imeli enotedensko pedago{ko prakso, ker so {tirje {tudentje izbrali opravljanje dvotedenske pedago{ke prakse na obeh stopnjah. 198 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) 97 u~iteljev je bilo zadovoljno s pedago{ko prakso, le dva u~itelja delno. En u~itelj ni odgovoril na to vpra{anje. 98 u~iteljev je bilo zadovoljno z delom {tudenta(tke), le dva u~itelja delno. Pri 78 u~iteljih je {tudent odli~no sodeloval z u~iteljem, pri 16 u~iteljih zelo dobro, pri {estih u~iteljih pa dobro. Slabo ni sodeloval noben {tudent. Za 75 u~iteljev je bilo delo nenaporno, za 20 u~iteljev pa naporno, trije u~itelji so dodali, da delno, dva u~itelja nista odgovorila. V drugem delu so u~itelji odgovarjali na vpra{anja, kdaj naj bi bila izvedba pedago{ke prakse najbolj ustrezna, koliko ~asa naj bi trajala in, ali je bilo ustrezno najmanj{e {tevilo hospitacij {tudenta. Zanimivo je, da je 67 u~iteljev izjavilo, da ne bi bilo potrebno podalj{ati pedago{ke prak- se. Na dodatno vpra{anje je poleg 33 u~iteljev, ki je navedlo, da bi pedago{ka praksa morala biti dalj{a, odgovorilo {e dodatno 6 u~iteljev. Tako 16 u~iteljev predlaga tri tedne pedago{ke prakse, 21 u~iteljev en mesec, dva u~itelja pa ve~ kot en mesec pedago{ke prakse. Zanimiva je tudi ~asovna razporeditev pedago{ke prakse, saj najve~ u~iteljev predlaga opravljanje pedago{ke prakse v septembru in oktobru, najmanj pa v aprilu in maju. Primerni pa so tudi meseci januar in februar, malo manj marec, november in december. Spodnja preglednica prikazuje mo‘no ~asovno razporeditev pedago{ke prakse v {olskem letu: Vpra{anje o hospitacijah oz. nastopih u~itelja, je pokazalo, da je za 90 u~iteljev najmanj{e {tevilo hospitacij ustrezno, {est u~iteljev je mnenja, da jih je premalo, trije u~itelji menijo, da jih je preve~, le en u~itelj pa navaja, da ni ustrezno {tevilo hospitacij. Ker so u~itelji dobili le pisna navodila za izvajanje pedago{ke prakse, so se vpra{anja v tretjem delu nana{ala na navodila in tudi na priro~nik, ali so bila pisna navodila ustrezna in, ali bi moral priro~nik vsebovati {e druge elemente ter, ali bi bilo potrebno izvesti za u~itelje, ki bi ali ‘e sodelujejo pri pedago{ki praksi, tudi posebne seminarje. Pisna navodila so bila ustrezna za 98 u~iteljev, za dva u~itelja pa delno ustrezna. 57 u~iteljev je mnenja, da ne bi bilo potrebno imeti seminarjev za u~itelje, ki sodelujejo pri pedago{ki praksi. 41 u~iteljev pa, da bi bili potrebni, dva u~itelja nista odgovorila na to vpra{anje. Vpra{alniki so v letu 2004 vklju~evali tudi dodatno vpra{anje o ustreznosti priro~nika za u~itelje, tako je 54 u~iteljev odgovarjalo tudi na vpra{anje, kaj bi moral priro~nik za u~itelje {e vsebovati. 32 u~iteljev (59,3 %) ni odgovorilo, 18 u~iteljev (33,3 %) je odgovorilo, da je ustrezen, {tirje u~itelji (7,4 %) pa so vsak posebej predlagali, da bi priro~nik lahko vklju~eval {e ocenjevalne obrazce za u~itelje, metodi~ne napotke oz., da ne bi bil potreben, ~e bi bili seminarji. 199ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U~itelji so imeli tudi eno odprto vpra{anje, kjer so lahko predlagali konkretne predloge za izbolj{anje pedago{ke prakse {tudentov. 49 u~iteljev ni predlagalo ni~esar za u~inkovito prakso {tudentov zgodovine. 13 u~iteljev je navedlo, da je praksa ustrezna, 11 u~iteljev je predlaga- lo, da bi morala biti dalj{a. Ostali predlogi pa so individualni, npr. ustrezna pripravljenost {tudenta, ustrezna pripravljenost mentorja, praksa naj bi bila v 3. in 4. letniku, dvakrat po 14 dni, ve~ hospitacij in nastopov, manj pisanja v dnevniku, najve~ dva {tudenta letno pri enem u~itelju, sodelovanje s {olo skozi leto, ve~kratna praksa skozi leto, potrpe‘ljivost, dopu{~anje samostojnosti {tudentom, manj nastopov, ustrezno pla~ilo za u~itelja. Nekateri predlogi so bili pri dveh u~iteljih enaki, npr. dodatni seminarji za u~itelje, praksa pri razli~nih mentorjih, str- njeno 14 dni, pripravljenost do samokritike in pred~asno na~rtovanje in informiranje mentorja. Zaklju~ne ugotovitve so, da je sedanja oblika izvajanja pedago{ke prakse ‘e precej ustrez- na, potrebno bo obdr‘ati mo‘nosti za pove~anje minimalnega {tevila hospitacij in nastopov ter tudi natan~nej{e dolo~iti dodatno pedago{ko delo {tudentov na praksi. Dve tretjini u~iteljev se ne zavzema za podalj{anje pedago{ke prakse, saj bi to pomenilo ve~ dodatnega dela za u~itelje, ~eprav je kar 75 % u~iteljev navedlo, da dvotedenska pedago{ka praksa ni bila naporna. ^e pa bi bila pedago{ka praksa dalj{a, bi glede na odgovore, lahko bila od tri tedne do najve~ enega meseca. Glede na najbolj primeren termin za opravljanje pedago{ke prakse (september-oktober), bi moral biti predmet npr. v 4. letniku, pedago{ka praksa pa v dodat- nem letu. Glede na predloge pa bi se moralo upo{tevati, da en u~itelj lahko sprejme najve~ dva {tudenta letno in da se morajo {tudentje dobro pripraviti na pedago{ko prakso ter da so mentorji ‘e prej obve{~eni, da lahko bolje na~rtujejo izvedbo pedago{ke prakse. Zelo dobro pa bi bilo tudi izkoristiti {olsko delo, projekte in druge dejavnosti na {olah za dodatne obiske v {olskem letu. Rezultati anketnega vpra{alnika za {tudente, ki so opravljali pedago{ko prakso v letih 2003 in 2004 Anketni vpra{alnik je izpolnilo 100 {tudentov.9 V prvem delu so se anketna vpra{anja nana{ala na celotno pedago{ko prakso. 97 {tuden- tov je izjavilo, da so bili s pedago{ko prakso zadovoljni, le trije delno. 95 {tudentov je prido- bilo pedago{ke izku{nje, pet le delno. 97 {tudentov je pridobilo samozavest z nastopi, trije pa delno. 77 {tudentov je z u~iteljem sodelovalo odli~no, 19 {tudentov zelo dobro, trije {tudent- je dobro, en {tudent pa ni odgovoril. ^e primerjamo z odgovori u~iteljev, potem lahko ugoto- vimo manj{e razlike, saj je 78 u~iteljev izjavilo, da so odli~no sodelovali s {tudenti, 16 zelo dobro, 6 pa dobro. V {tudijskem letu 2003/04 so imeli {tudentje {e dodatno vpra{anje. Tako je 64 {tudentov dodatno odgovorilo na vpra{anje, zakaj so se odlo~ili za opravljanje pedago{ke prakse na dolo~eni stopnji. [tudentov, ki so se odlo~ili za obe stopnji, je bilo bistveno manj. Odlo~ili so se predvsem zaradi primerjave ali pa zaradi drugega predmeta, ki so ga tako opravljali isto~asno. Za srednjo {olo so se odlo~ili zaradi poznavanja mentorja, zaradi izziva, starej{ih u~encev, ve~je poglobljenosti in tudi zaradi mati~ne {ole. Za osnovno {olo so se odlo~ili predvsem zaradi mati~ne {ole, ‘e izku{enj dela na {oli, la‘je u~ne vsebine, poznavanje u~itelja, mlaj{ih otrok in zaradi manj{ih disciplinskih te‘av. 9 Od tega so {tirje {tudentje, ki so izpolnili anketni vpra{alnik dvakrat, ker so imeli pedago{ko prakso na osnovni {oli in na srednji {oli. 200 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) [tudentje so tudi odgovorili, da je bila organizacija pedago{ke prakse na {oli ustrezno organizirana (98 %), kar pomeni, da so se mentorji zelo potrudili in uspe{no organizirali pedago{ko prakso za {tudente. En {tudent je izjavil, da ni bila dobro organizirana, en {tudent pa ni podal odgovora. V drugem delu so {tudentje podali mnenje o ustreznosti minimalnega {tevila hospitacij in nastopov ter o trajanju pedago{ke prakse. 84 {tudentov je izjavilo, da je bilo najmanj{e {tevilo obveznih hospitacij u~itelja ustrezno, 11 {tudentov, da jih je bilo preve~, trije {tudenti, da jih je bilo premalo in dva {tudenta, da ni bilo ustrezno. 77 {tudentov je odgovorilo, da je bilo najmanj{e {tevilo obveznih samostojnih nastopov ustrezno, 13 {tudentov, da jih je bilo premalo, osem {tudentov, da jih je bilo preve~, en {tu- dent je odgovoril, da ni bilo ustrezno, en pa ni odgovoril. 49 {tudentov je izjavilo, da bi morala biti pedago{ka praksa dalj{a, 50 {tudentov pa da ne, en {tudent ni odgovoril. ^e primerjamo z odgovori u~iteljev, je razlika ve~ja, saj je 67 % u~iteljev odgovorilo, da ne bilo potrebno, da bi bila pedago{ka praksa dalj{a. Na vpra{anje, koliko ~asa bi morala biti pedago{ka praksa, je odgovorilo 55 {tudentov. Tako se 23 {tudentov (42,6 %) zavzema za tritedensko prakso, ravno tako 23 {tudentov za enomese~no in devet {tudentov (16,7 %) za ve~ kot enomese~no prakso. V tretjem delu je bilo odprto vpra{anje, kjer so {tudentje lahko podali predloge za u~inkovito pedago{ko prakso {tudentov. 9 {tudentov ni podalo odgovora, ravno tako 10 {tudentov ne bi ni~esar spremenilo; vsi ostali pa so podali vsaj en predlog. Tako je bilo najve~ odgovorov: dalj{a praksa (21 %), pripravljenost in volja {tudentov (14 %), sodelovanje z mentorjem (8 %), usposobljen men- tor (8 %), manj hospitacij (5 %), ve~ nastopov (6 %), manj pisanja za dnevnik (6 %), na~rtovanje pedago{ke prakse (4 %), praksa v ~asu, ko ni drugih obveznosti na fakulteti (4 %), priprav- ljenost {ole (3 %), didaktika zgodovine ‘e v 3. letniku (4 %), obvezno na osnovni in srednji {oli (2 %), hospitacije pri razli~nih u~iteljih (2 %) ... Najve~ odgovorov je bilo, da bi morala biti praksa dalj{a. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri primeri odgovorov. Prvi odgovor: »Predvsem se mi zdi, da je praksa prekratka in bi morala trajati dlje. Kajti ravno v dveh tednih se navadi{ na u~ence in dijake, oni nate, pa ‘e mora{ oditi. Mislim, da bi tudi sami {tudenti imeli bolj{e vtise in izpolnjena ali neizpolnjena pri~akovanja.« Drugi odgovor: »Praksa bi morala biti dalj{a, da bi lahko bolje preverila svoje delo (znanje u~encev), se seznanila s sestavljanjem, preverjanjem in ocenjevanjem testov znanja, se preizku- sila v ustnem ocenjevanju. Ve~ ~asa bi imela za pregled {tevilnih u~il (atlasi, prosojnice, videokasete, zgo{~enke). Bolje bi se lahko seznanila s potekom dela na {oli, se udele‘ila konferenc, roditeljskih sestankov, morda tudi govorilnih ur. @elela bi si tudi izpeljati kak{no alternativno obliko pouka (obisk muzeja, delo v knji‘nici, ekskurzija), kjer bi imela ve~ ~asa za dru‘enje z u~enci in za spoznavanje njihovih interesov ter njihovega na~ina razmi{ljanja. U~encem bi lahko dala tudi doma~o nalogo (kraj{i sestavek, brskanje po knjigah, sprem- ljanje vsakodnevnega dogajanja ipd.)« Tretji odgovor: »Predlagam, da bi se le ta v prihodnjih letih izvajala v dalj{em ~asovnem intervalu. Praksa je izvrstna izku{nja. Ne da ti povratne informacije samo o tvojem pou~evanju, temve~ lahko na tak na~in spoznava{ sebe, kako reagira{ v razli~nih situacijah, kak{na je tvoja sposobnost prilagajanja, sposobnost komuniciranja ...« Zanimivi pa so bili tudi odgovori, ki predstavljajo medsebojne napotke. Npr.: »Na prakso odhajaj pripravljen. Praksa naj ti bo v u‘itek, ne pa samo {e ena obveznost. Prakso jemlji kot pozitivno izku{njo, ~etudi prinese veliko dodatnega dela. Kritike, ki jih do‘ivi{, jemlji kot izredno konstruktivne, ki ti bodo neko~ pri ne~em pomagale. ^etudi ti ne uspe vse, kar na~rtuje{, poskusi znova, najbr‘ bo drugi~ bolje.« 201ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Glavne ugotovitve, ki jih je prinesel anketni vpra{alnik za {tudente, pa so, da so skoraj vsi {tudentje bili s pedago{ko prakso zadovoljni in so pridobili dragocene izku{nje. Odli~no ali zelo dobro so sodelovali z mentorjem, ki je tudi ustrezno organiziral pedago{ko delo in prakso za {tudente. Ve~ina {tudentov se strinja z najmanj{im {tevilom hospitacij in nastopov, velika razlika pa je pri odlo~itvi, ali bi morala biti pedago{ka praksa dalj{a ali ne, saj so se mnenja skoraj razpolovila. V primeru podalj{anja pedago{ke prakse, bi {tudentom, ki so odgovorili na to vpra{anje, ustrezalo najbolj od tri tedne do enega meseca. Minimalno {tevilo hospitacij bi se lahko delno zni‘alo, npr. iz 6 na 4 ali {e bolje 6 hospitacij, a samo 3-4 izbrani zapisniki, {tevilo nastopov pa bi se pove~alo, npr. na 10, na ta na~in, da bi se dovolila tudi identi~na priprava v drugem razredu. Hospitacije pa bi poleg klasi~ne obravnave u~ne snovi vklju~evale tudi preverjanje in ocenjevanje. Na podlagi anketnih odgovorov ugotavljamo, da bo treba v priro~niku za u~itelje in {tu- dente vklju~iti razli~ne primere ~asovne razporeditve hospitacij, nastopov in dodatnega dela ter uskladiti njihovo minimalno {tevilo, ravno tako pa tudi dolo~iti termine za opravljanje pedago{ke prakse na oddelku za zgodovino (ali na celotni fakulteti). Zaklju~ek Anketni odgovori in samoevalvacija {tudentov, ki so ‘e oddali pedago{ki dnevnik, {e naprej dokazujejo, da {tudentje nujno potrebujejo pedago{ko prakso ‘e v ~asu dodiplomske- ga {tudija. [tudentje pridobijo prve izku{nje, {e posebej izku{nje pri na~rtovanju, organizi- ranju in izvedbi u~nega dela v razredu. Pridobijo pa tudi samozavest ter lahko poka‘ejo svojo ustvarjalnost in inovativnost. Navajajo se na sprejemanje povratnih informacij, na sprem- ljanje svojega napredka in na samoocenjevanje. S pedago{ko prakso se {tudentje navajajo na ~asovno in vsebinsko na~rtovanje pedago{kega dela ter na odgovornost za sprejete odlo~itve in na~rte. Dnevniki pedago{ke prakse {tudentov prikazujejo, da je pedago{ka praksa nujno potrebna in ena od najbolj za‘elenih obveznosti, saj pomeni veliko motivacijo in spodbudo za prihodnje pedago{ko delo ter pove~uje spro{~enost, zadovoljstvo in samozavestnost pri {tudentih. Organizacija pedago{ke prakse pa mora omogo~ati {tudentom tudi podalj{anje pedago{ke prakse v dogovoru s {olo in u~itelji. Na drugi strani pa pedago{ka praksa spodbuja ve~jo motivacijo za pedago{ko delo tudi pri u~iteljih – mentorjih, saj jim praksa omogo~a, da svoje bogate izku{nje posredujejo {tu- dentom. Pri tem jim pomagajo in svetujejo, od mladih {tudentov pa dobijo nov zalet za pedago{ko delo. Tudi anketni odgovori u~iteljev prikazujejo, da zelo radi sprejemajo {tuden- te in sodelujejo pri pedago{ki praksi. Poleg hospitacij in nastopov jim omogo~ajo tudi celo- vito vklju~evanje ali sodelovanje pri pedago{kem delu na {oli, kar je za mlade bodo~e u~itelje zgodovine ‘ivljenjskega pomena. [tudijska obveznost pedago{ka praksa je povezana s celoletnim delom {tudenta. Uspe{na pedago{ka praksa pa ni odvisna le od {tudenta, ampak tudi u~itelja, zato je posebna zahvala za uspe{no izvedeno pedago{ko prakso namenjena vsem u~iteljem v Sloveniji, ki so sodelo- vali pri pedago{ki praksi {tudentov pedago{ke smeri zgodovine na Filozofski fakulteti. 202 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Literatura Cenci~, Mi., Cenci~, Ma. (1994). Prakti~no usposabljanje kandidatov. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta. Skela, J., Se{ek, U., Zava{nik, M. (2003). Pedago{ka praksa. Teaching Practice Pack. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Tr{kan, D. (2001). Prostovoljna tedenska pedago{ka praksa {tudentov zgodovine. V: Visoko{olski pouk – malo druga~e. Ljubljana: Center za pedago{ko izobra‘evanje Filozofske fakultete, str. 77–81. Tr{kan, D. (2002). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Di- daktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2002). [tudijski program didaktike zgodovine 2002/03. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2003). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Di- daktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2003). Priro~nik za u~itelje zgodovine. Pedago{ka praksa {tudentov 4. letnika pedago{ke smeri zgodovine. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2003). [tudijski program didaktike zgodovine 2003/04. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2004). [tudijski program didaktike zgodovine 2004/05. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. Tr{kan, D. (2004). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Di- daktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino. 203ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev in zgodovinark Celje, 30. september – 2. oktober 2004 Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je 30. septembra ter 1. in 2. oktobra 2004 v Celju izvedla na~rtovano 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev in zgodovinark pod naslovom »@ENSKE SKOZI ZGODOVINO«. Programski odbor je na svoj poziv dobil presenetljivo {tevilo prijav referentov, kar je potrdilo pravilnost odlo~itve za tematsko navezavo zborovanja na ‘enske in njihovo vlogo v zgodovini. 43 prijavljenih referentov (od tega 6 iz tujine) je bilo razporejenih v tri vsebinske sklope, ki so dodobra zapolnili oba delovna dneva zborovanja, precej ~asa pa je bilo namenjenega tudi strokovnemu posvetu u~iteljev zgodovine. Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije je namre~ vzorno organiziralo sprem- ljevalni program, ki se je odvijal v petek, 1. oktobra. Predavanju Roberta Stradlinga o sodobnem pou~evanju evropske zgodovine 20. stoletja je sledila popoldanska okrogla miza o zgodovinsko »ob~utljivih« temah v sistemu eksternega preverjanja znanja. »Glavni« del posvetovanja je bil torej posve~en interdisciplinarnemu pogledu na vlogo ‘ensk v zgodovini. [irok okvir posvetovanja pa je napovedal ‘e izbor uvodni~ark: Marta Verginella je razglab- ljala o dilemi med »zgodovino ‘ensk« in »‘ensko zgodovino«, gostja iz Hrva{ke Andrea Feldman, je spregovorila o stanju ‘enskih {tudij v sodobni hrva{ki historiografiji, Milica Anti~ Gaber pa razodela sociolo{ki pogled na zgodovino ‘enske. Prvi vsebinski sklop je za~el troj~ek referatov o vlogi ‘enske v srednjeve{ki in zgodnji novove{ki dru‘bi. Darja Miheli~ je spregovorila o ‘eni v predkapitalisti~nem obdobju, Katja Mahni~ @vanut o ‘enskih pe~atih na listinah iz zbirke ARS, Rolanda Fugger Germadnik pa o skrivnostni in nerazumljeni Barbari Celjski in njenih »portretih« v zgodovinopisju. Sabine Florence Fabijanec je predstavila gospo- darsko dejavnost ‘ensk v Dalmaciji med 14. in 16. stoletjem, Andrej Hozjan nekrolog za Rozo Rebeko Schrattenbach, grofico Nádasdy z Gornje Lendave iz leta 1718, Boris Hajdinjak pa je spregovoril o ‘enskah gospodov Ptujskih v prvih treh generacijah tega plemi{kega rodu. Barbara [atej je predstavila delovanje Gori{kega splo{nega slovenskega ‘enskega dru{tva, Tina Bahovec vlogo ‘ensk pri prelomnih dogodkih v letih 1918–1920 na Koro{kem, Silva Bon pa dele‘ Slovenk v osvobodilnem gibanju in povojni obnovi na Tr‘a{kem. S slovenskimi knji‘evnicami 19. stoletja se je v svojem referatu ukvarjala Mira Delavec, Maja Gomba~ nas je popeljala skozi pregled modnega ~asopisja pred in po 2. svetovni vojni, Toma‘ Pavlin pa je prispevek o pomenu telovadbe za ‘enske zavil v provokativen naslov: »@en- ska ne potrebuje telovadbe, ostane naj v kuhinji in pri doma~em ognji{~u«. Da so bile Slovenke dejavne tako pred kot tudi za kamero in da brez njih ni filma, je dokazala Marta Rau Seli~. Zadnji trije referati prvega sklopa so prikazovali ‘enske v zanje manj obi~ajnih okoljih in situacijah – vojni in voja{ki zgodovini vob~e (Janez J. [vajncer), vrve‘u 1. svetovne vojne (Petra Svolj{ak) ter v labirintu obve{~e- valnih in varnostnih slu‘b (Ljuba Dornik [ubelj). Drugi vsebinski sklop je zdru‘eval referate s podro~ja (‘enskega) {olstva ter mesta ‘ensk v dru‘be- nem in gospodarskem ‘ivljenju. France Kresal je podal pregled dele‘a ‘ensk v gospodarskem ‘ivljenju na Slovenskem do leta 1941, Ljudmila Bezlaj Krevel je opisala zaposlovanje ‘ensk v po{tni, telegrafski in telefonski dejavnosti, Anka Vidovi~ Miklav~i~ pa je obudila spomin na Zvezo delavskih ‘ena in deklet. Referati Tanje @igon (o knji‘evnici Hedwig Radics-Kaltenbrunner), Nata{e Kolar (o za~etkih dekli{kega {olstva na Ptujskem), Stanislava Ju‘ni~a (o prvi Slovenki, {tudentki fizike in matematike Hen- riette von Aigentler) in Ale{a Gabri~a (o padanju {e zadnjih trdnjav izklju~no »mo{kih« {tudijev) so odstrli pogled na odnos do izobra‘evanja ‘ensk in predstavili razgibane ‘ivljenjske poti pionirk na podro~ju visoko{olskega {tudija, ki je dolgo veljal za izklju~no domeno mo{kih. Dve zanimivi intelektualki sta 204 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) nam predstavila Jo‘e Rataj (pisateljico Ano Wambrechtsamer) in Janez Stergar (naravoslovko dr. Ángelo Piskernik), Mojca Kova~i~ pa nas je popeljala srednjeve{ko Istro in nas seznanila s polo‘ajem tamkaj{njih ‘ensk v zakonski zvezi. Damjan Han~i~ je v svojem referatu obdelal ‘enske samostane in vlogo njiho- vih predstojnic v dru‘bi, Janez [umrada je predstavil prispevek »Slovenca« Jurija iz Bre‘ic k razpra- vam o devi{tvu v Franciji v za~etku 15. stoletja, Dragica ^e~ pa se je spopadla z obravnavanjem deto- mora na Kranjskem v 18. stoletju. Zaklju~ni del drugega vsebinskega sklopa je bil namenjen zgodovini »(zlo)rabe« ‘ensk v politi~nem ‘ivljenju. Maca Jogan je predavala o opravi~evanju podrejenega po- lo‘aja ‘ensk do za~etka 2. svetovne vojne, Irena Seli{nik o za~etkih politi~nega anga‘maja ‘ensk v katoli{kem in liberalnem taboru, Vida De‘elak Bari~ pa o politizaciji ‘enske na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Tretji vsebinski sklop se je za~el z referatoma, ki sta osvetlila polo‘aj ‘ensk na »obeh straneh« zakona. Igor Zemlji~ je raziskal odmeve ‘enskega kriminala v slovenskem ~asopisju na za~etku 20. stoletja, Jelka Melik pa je podala pregled ‘enskega ukvarjanja s pravom v {tiridesetletju 1919–1959. Referati Mojce [orn (o liku pridne ljubljanske gospodinje), Dunje Dobaja (o podobi ‘enske v sloven- skem katoli{kem ~asopisju med 2. svetovno vojno) ter Mateje Jeraj (o polo‘aju Slovenk v socializmu) so podali pregledno in zanimivo galerijo stereotipov in kalupov, v katere je dru‘ba tla~ila ‘enske v preteklosti. Glavni del zborovanja sta zaklju~ila prispevka Matja‘a Klemen~i~a in Marjana Drnov{ka, ki sta spregovorila o izseljenkah, njihovi podobi v javnosti (Drnov{ek) ter organiziranju v novi domovini – Zdru‘enih dr‘avah Amerike (Klemen~i~). Pomemben del vsakokratnega zborovanja je tudi ob~ni zbor ZZDS, ki je bil tokrat na vrsti v petek, 1. oktobra. Zbor se je za~el s tretjo podelitvijo nagrade Klio, ki jo je komisija to pot namenila Matja‘u Bizjaku za delo Ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeve{kih gospostev na Slovenskem, ki je iz{lo pri Zalo‘bi ZRC SAZU. Delovni del ob~nega zbora je bil precej razgiban, saj je obi~ajnim poro~ilom predsednika, Voja{ke sekcije, finan~nemu poro~ilu in poro~ilu Nadzornega odbora o poslovanju ZZDS, ki so bili sprejeti brez pripomb, sledilo poro~ilo o delu ^astnega razsodi{~a, na katerega je imel precej pripomb Igor Grdina, ki se je na razsodi{~e obrnil v strokovnem sporu. Diskusija predsednika ZZDS Branka Goropev{ka in Igorja Grdine je navrgla precej nedore~enosti statuta ZZDS in dala veliko spodbud za organiziranost in zakonsko ureditev delovanja ZZDS ter njenih organov v bodo~e. Ob~ni zbor je razre{il staro in izvolil novo vodstvo ZZDS, katere predsednik je postal Mitja Ferenc, podpredsednika Petra Svolj{ak in Darko Fri{, tajnica pa Barbara [atej. Sobota je bila rezervirana za ekskurzijo v Roga{ko Slatino, kjer smo si pod vodstvom Bojana Cvel- farja ogledali prenovljen Zdravili{ki dom (zdaj Grand hotel Roga{ka) in njegovo Kristalno dvorano, nato pa smo se podali na obnovljen grad Strmol pri Rogatcu, kjer nas je sprejel roga{ki ‘upan Martin Mikoli~. »Strokovni« del ekskurzije je sklenil ogled muzeja na prostem Rogatec. 32. zborovanje ZZDS je bilo sode~ po vtisih udele‘encev uspe{no in dobro izvedeno, saj je udele- ‘ence »motila« le natrpanost vsebin in spremljevalnih dogodkov (‘upanov sprejem, filmska predstava za udele‘ence), kar pa lahko kljub vsemu jemljemo kot kompliment. Izkazalo se je, da je mo~ pod streho spraviti tudi znanstveno sre~anje s precej{njim {tevilom referentov, poslu{alcem pa olaj{ati izbi- ro vsebin s pravo~asno (pred~asno) pripravo zbornika referatov (za kar gre zahvala v prvi vrsti refe- rentom) ter s smiselnim oblikovanjem vsebinskih sklopov. Ocenjujemo, da je v dveh delovnih dneh spremljalo strokovni program preko 200 poslu{alcev. Aleksander @i‘ek 205ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije za obdobje 2002–2004 Spo{tovane kolegice, spo{tovani kolegi! Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je – tako kot pred tem – po ob~nem zboru 31. oktobra 2002 v Mariboru uresni~evala svojo statutarno dolo~eno dejavnost. Zveza je v sodelovanju s SAZU-jem decem- bra 2003 pripravila znanstveni simpozij @ivljenje in delo dr. Du{ana Kermavnerja. Na simpoziju je sode- lovalo 18 referentov. Sledi {e zbornik posvetovanja, ki je v pripravi. Zadnje, ‘e izvedeno znanstveno in strokovno sre~anje, ki ga je pripravila ZZDS je bilo danes zaklju~eno 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. ZZDS je na pobudo Zgodovinskega dru{tva Franca Kova~i~a v Mariboru 2003 sodelovala tudi pri odkritju spominske plo{~e dr. Francu Kova~i~u. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je bila v tem mandatnem obdobju dejavna tudi na drugih podro~jih. Dva svoja predstavnika smo imenovali v organe upravljanja javnih zavodov: – dr. Staneta Grando v strokovni svet Narodnega muzeja Slovenije – mag. Marka [tepca v svet Medob~inskega muzeja Kamnik. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je imela v tem mandatnem obdobju tudi prijetno prilo‘nost, da je v sodelovanju z Zgodovinskim dru{tvom Ljubljana posebej po~astila dva svoja ~lana. V skladu s svojimi statutarnimi pristojnostmi je 20. februarja 2003 akad. prof. dr. Janka Pleterskega in prof. dr. Toneta Ferenca imenovala za svoja ~astna ~lana. S tem jima je ob njunih ‘ivljenjskih jubilejih izrekla priznanje in zahvalo za prispevek k slovenskemu zgodovinopisju, mentorsko in pedago{ko delo ter uveljavitev zgodovinske vede v slovenskem in mednarodnem prostoru. Naj na tem mestu spomnim {e na najnovej{e pridobitve iz bogate zgodovinopisne produkcije, ki so nam bile predstavljene na tem zborovanju. O na{ih zgodovinopisnih pridobitvah je seveda kompetentno spregovoril tudi predsednik Komisije Klio dr. Ervin Dolenc. Opozorim naj, da so na{i kolegi zelo deja- vni tudi kot pisci vrste u~benikov zgodovine. Na koncu le {e zbirna navedba o delovanju Izvr{ilnega odbora in Predsedstva ZZDS v tem mandat- nem obdobju. Kot je ‘e navedeno v poro~ilu, se je Izvr{ilni odbor sestal {tirikrat, Predsedstvo ZZDS pa je imelo prav tako {tiri seje, od katerih je bila ena koresponden~na. Delovanje drugih organov Zveze – Raziskovalne, Voja{ke in [olske sekcije – je ‘e zajeto v samo- stojnih poro~ilih. ^astno razsodi{~e ZZDS je razsojalo v enem primeru in pri{lo do zaklju~ka, da v prijavljenem primeru za to ni pristojno. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije si je tudi v letih 2002–2004 po svojih najbolj{ih mo~eh priza- devala uresni~evati svoje poslanstvo. Upamo, da uspe{no. Torej, velja ostati optimisti~en. Zahvaljujem se vsem, ki so v tem mandatnem obdobju delovali v Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije in z vsemi mi je bilo v ~ast in veselje delati. [e preden pa zaklju~im svoje poro~ilo, mi dovolite, da novo izvoljenemu vodstvu, {e posebej pa mojemu nasledniku dr. Mitji Ferencu, za‘elim pri delu veliko uspeha. S tem zaklju~ujem svoje poro~ilo. Hvala lepa! Celje, 1. oktobra 2004 Predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije Branko Goropev{ek 206 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Poro~ilo nadzornega odbora za leto 2003 in 2004 Nadzorni odbor v sestavi mag. Alenka Ka~i~nik Gabri~ (Arhiv R Slovenije), mag. Toma‘ Terop{i~ (Posavski muzej Bre‘ice) kot ~lana in mag. Branko [u{tar (Slovenski {olski muzej) kot predsednik, je prejel finan~na poro~ila zveze za leto 2003 in 2004 (do 21.9.). Pripravila jih je ra~unovodkinja gospa Fani Groznik. Iz leta 2002 izkazan velik prenos sredstev (skoraj 21,380.000 SIT) in dotacije ministrstev (M[[, MZT, MK) v letu 2003 za obe osrednji reviji in dva projekta (Kermavnerjev simpozij, Koro{ki plebi- scit) v vi{ini 11.721.000 predstavljajo poleg prodaje ZC (4,570.000) in Kronike (2,161.000) ter drugih publikacij glavne prihodke Zveze. Kljub 25,8 milijona SIT odhodkov v letu 2003 je bilo tako ob prihodkih 19,3 milijona SIT – in ob sredstvih prenosa iz leta 2002- tako {e za 14,895 milijona SIT ostanka, ki je namenjen in porabljen za dejavnost v letu 2004. Prihodkov v letu 2004 (do 21.9.) je bilo 12, 225.000 SIT, najve~ od Z^ in Kronike (5,641.000 S1T) ter od kotizacije zborovanja (1,541.000 SIT), ostalo pa so bila sredstva MSZS (znanost) za sofinanci- ranje tiska revij in publikacij, do sedaj 4,171.000. Ob sredstvih prene{enih iz leta 2003 (14,895 milijona SIT) in dosedanjih odhodkih v letu 2004 9,686.000 SIT, je tako ostanek sredstev (219.) 17,433.948 SIT. Kronika je v letu 2003 prejela lepe dotacije s strani M[Z[ in Ministrstva za kulturo (skupaj skoraj 4,500.000 SIT}, v letu 29Q4 pa doslej le dober milijon samo s strani enega financerja (znanost pri MSZS}. Zgodovinski ~asopis pa je bil v letu 2003 dele‘en lepega sofinanciranja s strani MSZS in MK (skupaj 6,555.000), v letu 2004 pa je doslej prejel le 1,615.000 od istega financerja MSZS (znanost). V letu 2004 je opazen izpad sofinanciranja na{ih periodi~nih publikacij s strani MK. Vedno bolj pomemben je prihodek od prodaje publikacij za kar z nakupom poskrbimo tudi ~lani. Bolj skromno, a vendarle so bili sofinancirani tudi nekateri drugi projekti ZZDS, posebej {e publikaciji v zbirki Knji‘ni- ca Kronike. Finan~no stanje ZZDS ka‘e, da so sredstva za nadaljnje korake pri izdajatelj6L dejavnosti zagotovljena, zato lahko uredni{tva (in bralci) optimisti~no gledajo v prihodnost (sicer pri. Kroniki bolj svetla kot pri Z^}, pa tudi ZZDS bo lahko lepo izpeljala zborovanje in {e kak{no od na~rtovanih akcij. Vse to bo mo‘no kot doslej pazljivo porabo sredstev za dru{tveni namen in zana{anjem na sredstev prodaje, takoreko~ tudi na lastne finan~ne sile. Finan~no poro~ilo je pregledno pa posameznih postavkah, ki ka‘ejo na namensko porabo sredstev. Poslovanje ZZDS predstavlja finan~no stanje, ki omogo~a izpeljavo za~rtanega programa posebej na podro~ju izdajateljske dejavnosti. Zgodovinski ~asopis ima tako po pla~ilu stro{kov tiska za {t. 1,2/ 2004 {e 5,689.000 SIT in podobno Kronika ({e 4,655.000), ki pa ima poravnane tudi ve~je stro{ke zadnjih dveh publikacij v Knji‘nici Kronike. Ob opozorilu na redno izhajanje revije, saj lahko zamude vplivajo tudi na prejem ‘e odobrenih sredstev razpisov, naj priporo~amo {e prou~itev mo‘nosti. za ve~jo dotacijo za Z^ in mo‘en dogovor z MK tudi za njihovo sodelovanje. Kolegicam in kolegom, ki so poskrbeli za redno izhajanje revij, pla~evanje naro~nine / ~lanarine in posebej izpeljali prijave za razpi- se za sofinanciranje tiska in drugih projektov, naj velja na{a zahvala. Nadzorni odbor lahko ob~nemu zboru predlaga, da potrdi uspe{nost poslovanja ZZDS v letu 2003 in v letu 2004 do celjskega zboro- vanja. Branko [u{tar, predsednik nadzornega odbora 207ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Poro~ilo o delu ~astnega razsodi{~a v mandatnem obdobju 2002–2004 ^astno razsodi{~e ZZDS v sestavi: predsednik doc. dr, Andrej Vovko, ~lana prof. dr. Mirko Stiplov{ek in dr. Bojan Gode{a je v preteklem mandatnem obdobju obravnavalo eno vlogo, za katero pa je na podlagi 16. ~lena statuta ZZDS, ki dolo~a , da ~astno razsodi{~e razsoja »o sporih, ki nastopijo v dru{tvenem ‘ivljenju«, ugotovilo, da ni pristojno za njeno re{evanje. Zato ni sprejelo nobenih ukrepov iz svoje pristojnosti. Predsednik: Doc. Dr. Andrej Vovko Ljubljana, 29. 9. 2004 Poro~ilo o delu Voja{ke sekcije Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije v obdobju 2002–2004 Po sklepu I0 Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije se je 28. maja 2002 sestal iniciativni odbor za ustanovitev sekcije in je potem sklical ustanovni sestanek. Na njem se je zbralo deset zainteresiranih ~lanov. Z mandatom Zveze smo se konstituirali v sekcijo in 24. septembra 2002 izmed 15 ~lanov izvolili vodstvo: predsednik sekcije dr. Damijan Gu{tin, tajnik nadporo~nik Zvezdan Markovi~, zadol- ‘en za stike z javnostjo mag. Matja‘ Bizjak. Zastavili srno si ambiciozen program, ki naj bi pripeljal voja{ko zgodovino (v Sloveniji) do metodolo{ke definiranosti in hkrati promoviral njeno podro~je dela, posebej za‘elen cilj je voja{ka zgodovina Slovencev. Tretji cilj je vklju~itev v mednarodno okolje, povezava z Mednarodno komisijo za voja{ko zgodovino, s katero smo posredno navezali stike. Na~rtovali smo in {e vedno na~rtujemo izhodi{~ni pogovor o terminolo{kih in s tem tudi vsebinskih vpra{anjih, o predmetu voja{ke zgodovine in pregledu dosedanjega dela, ki naj bi bilo izhodi{~e za naslednje faze, vendar se je za na{e mo~i pokazal kot prezahteven in ga bomo izvedli lahko le s pomo~jo drugih ~lanov na{e zveze. Vsekakor pa na njem {e vztrajamo. Nameravali smo tudi ozna~iti 90 letnico prve svetovne vojne, ki pa je zaradi priprav drugih in{titucij, predvsem pa ker je ta tema bila ena od mo‘nih za to zborovanje zgodovinarjev, pripravljali pa so se drugi, vsaj zaenkrat opu{~ena. Kljub temu je bila obletnica prve svetovne vojne dobro obele‘ena. Trije ~lani sekcije smo nastopili na simpoziju o prvi svetovni vojni, ki ga je priredila Slovenska Matica, dva tudi na konferenci, ki ga je priredila Arhivska slu‘ba Ruske federacije in njihova akademija znanosti v Moskvi. Tako je, samokriti~no ocenjeno, tudi zaradi prezasedenosti predsednika sekcija naredila manj kot si je zadala, vendar pa ostajajo te naloge {e dalje ‘ive in tudi v programu sekcije, ki je bil itak dolgoro~en. Gotovo pa se je voja{ka zgodovina v zadnjih letih mo~no uveljavila v slovenskem zgodovinopis- nem raziskovanju, nenazadnje bolj zaradi prvi~ tudi finan~no podprtega interesa Ministrstva za obram- bo, ki je v svoj razpis CRPov prvi~ vklju~ilo tudi zgodovinsko podro~je, rezultati pa niso izostali. Odobreni so {tirje programi, eden ki se ukvarja z delovanjem obve{~evalnih slu‘b na zahodnem sloven- skem ozemlju, drugi z voja{ko tradicijo Slovenije, tretji s problemi ustvarjanja lastnih oboro‘enih sil v 20. stoletju in ~etrti z Jurijem Vego kot vojakom in matematikom. Vsekakor bistveno bolj spodbudno ozra~je kot pred nekaj leti, posebej {e ~e vemo, da se pripravlja tudi stalna postavitev voja{kega muzeja, poleg vseh zasebnih in dru‘benih pobud in raziskovalcev, naj omenimo vsaj na~rtno in {irokopotezno obnavljanje obmo~ja frontne ~rte v Poso~ju. Ljubljana, 28. septembra 2004 Predsednik Sekcije za voja{ko zgodovino Doc. dr Damjan Gu{tin 208 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Celje v letih 2003–2004 Na ob~nem zboru 31. januarja 2003 izvoljeno predsedstvo Zgodovinskega dru{tva Celje je nada- ljevalo z ute~eno dru{tveno dejavnostjo, predvsem zalo‘ni{ko in popularizacijsko. Revija Zgodovina za vse – letno izideta 2 {tevilki – stopa v dvanajsto leto izhajanja. Izdajati smo jo za~eli v upanju, da bo slovenski zgodovinarski prostor raz{irila z novimi pogledi in pristopi ter nenaza- dnje vanj vnesla tudi malce spro{~enosti, zabavnosti in humornosti. Ob 10. letnici izhajanja revije smo organizirali dru‘abno sre~anje ustvarjalcev in sodelavcev revije ter objavili bibliografijo za vseh 10 letnikov (Zgodovina za vse 2003/2 – v tem ~asu smo objavili 114 razprav 76 avtorjev). V letu 2003 je Zgodovinsko dru{tvo Celje ustanovilo knji‘no zbirko zgodovini.ce, ki predstavlja nadgradnjo dru{tvenega zalo‘ni{tva. Njen namen je objava del celjskih raziskovalcev slovenske zgodo- vine oz. del, ki se nana{ajo na zgodovino Celja in Celjskega. Prva knjiga te zbirke, V pri~akovanju stabilnega denarnega sistema, je iz{la decembra 2003, v njej pa dr. Andrej Pan~ur obravnava poti in stranpoti razvoja monetarnega sistema habsbur{ke monarhije do 1. svetovne vojne. Drugi naslov te zbirke, Na{im zvestim, ljubim celjskim me{~anom, je iz{el leto kasneje, gre pa za projekt izdaje arhiv- skega vira – potrditve celjskih mestnih pravic Karla VI. iz leta 1717, ki ga je pripravil mag. Aleksander @i‘ek. Zgodovinsko dru{tvo Celje je s svojo izdajateljsko dejavnostjo pod okriljem Antike Celje sodelova- lo na 20. slovenskem knji‘nem sejmu v Cankarjevem domu (1. – 5. december 2004). Dru{tvo je (samostojno ali v soorganizaciji Muzeja novej{e zgodovine Celje) organiziralo kar nekaj Ve~erov v muzejski kavarnici: – mag. Marko [tepec: predavanje O ‘ivljenju med prvo svetovno vojno, 11. 6. 2003 – dr. Bo‘o Repe: predstavitev knjige Rde~a Slovenija, 20. 1. 2004 – dr. Vasko Simoniti: predstavitev knjige Fanfare nasilja, 11. 3. 2004 – dr. Andrej Rahten: tematski ve~er Slovenci in evropska ideja: zgodovinski temelji in perspektive, 21. 4. 2004 – predstavitev Zgodovine za vse 2004/1 in Mo{ki ve~er – predavanje Janeza Polajnarja Za~etki eroti~ne kinematografije na Slovenskem, 21. 6. 2004 – predstavitev Zgodovine za vse 2004/2 in predavanje Boruta Batagelja Ali naj dame kolesarijo?, 13. 10. 2004 – Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije – soorganizator ob Zgodovinskem arhivu Celje, 28. 10. 2004 – dr. Andrej Studen: predstavitev knjige Rabljev zamah, 1. 12. 2004 IO ZDC se je v omenjenem obdobju sestal na treh sejah (30. maja 2003, 29. aprila in 22. oktobra 2004); med drugim se je odzival na aktualna dogajanja v Celju: poleg ostalega je dal pobudo za ozna~itev kulturnih spomenikov v mestu Celje (junij 2003) ter pobude za ohranitev cinkarni{kih dimnikov, za poimenovanje novega {portnega parka na Hudinji in severne vezne ceste (julij 2003). Zgodovinsko dru{tvo Celje je kot soorganizator sodelovalo tudi pri organizaciji 32. zborovanja ZZDS – @enske skozi zgodovino, ki je potekalo v Celjskem domu od 30. septembra do 1. oktobra 2004. Aktualne informacije o delovanju in dejavnosti dru{tva so predstavljene na spletni strani www.zgd.celje.si. Celje, 10. 1. 2005 Marija Po~ivav{ek predsednica 209ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Poro~ilo o delu zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a v Mariboru od oktobra 2002 do decembra 2004 Prvi odmevnej{i dogodek, ki je povezan z dru{tvom dr. Franca Kova~i~a, je bilo v tem obdobju 31. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v mariborskem Narodnem domu od 10. do 12. oktobra 2002 (o regionalnih vidikih slovenske zgodovine), ki ga je soorganiziralo na{e dru{tvo. Do konca tega leta je dru{tvo organiziralo {e tri redna mese~na predavanja. Dr Jo‘e Mlinari~ je predaval o gradovih in gra{~inah ter dvorih v mariborski okolici, pokojni dr. Sergej Vri{er je govoril o Mariboru v barvah njegovega ~asa, dr. Bruno Hartman pa je orisal prevrat v Mariboru 1918/1919. Leto je dru{tvo sklenilo z izdajo prvega zvezka letnika 2002 Studie Historice Slovenice-Maribor skozi ~as I. Mese~na predavanja leta 2003 je pri~ela dr. Maja Godina Golja s temo Pustovanja v Mariboru od 1840 do 1940. Februarja je dru{tvo ob Pokrajinskem arhivu Maribor organiziralo v razstavi{~u Archi- vum razstavo ob 100-letnici smrti skladatelja Huga Wolfa, ki jo je pripravila dr. Manica [pendal. Ob tem jubileju je dru{tvo soorganiziralo {e koncert v Kazinski dvorani, kjer so bile prvi~ izvedene skladbe Huga Wolfa, ki jih je skomponiral v letih 1873-75, ko je ‘ivel v Mariboru. Mar~no redno mese~no predavanje je bilo namenjeno isti temi. O ‘ivljenju in delu Huga Wolfa je govorila dr. Manica [pendal, o njegovi patologiji pa je predaval dr. Viljem Brumec. Na 6. ob~nem zboru istega meseca je dru{tvo sklenilo postaviti spominsko plo{~o dr. Francu Kova~i~u in imenovalo dr. Bruna Hartmana za ~astnega ~lana dru{tva. Aprila je o fotografiji Stojana Kerblerja predavala dr. Marjeta Ciglene~ki, maja pa sta dru{tvo in Oddelek za zgodovino Pef organizirala v Glazerjevi dvorani UKM Annales, Series historia et sociologia, 12, 2002, 1 in 2, ter Series Historia naturalis, 12, 2002, 1 in 2, koprskega ZRS. Konec maja je bil v Glazerjevi dvorani UKM simpozij ob 100-letnici zgodovinskega dru{tva za Slovensko [tajersko, ob tem pa odprtje razstave ob 100. obletnici ustanovitve v razstavi{~u Archivum in odkritje spominske plo{~e dr. Francu Kova~i~u pred arhivsko stavbo. [tudijsko leto je sklenil dr. Bo‘o Repe, ki je na povabilo dru{tva, Pokrajinskega arhiva Maribor in Oddelka za zgodovino v Razstavi{~u Archivum predstavil Vire o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, prvi in drugi del. Prva tri predavanja novega {tudijskega leta so zaznamovali dr. Dragan Poto~nik s kinematografski- mi predstavami v Mariboru do 1941, mag. Mateja Ratej je predavala o Franjo @ebotu, poslancu Naro- dne skup{~ine v Beogradu in dr. Andrej Hozjan, ki je govoril o maticah mariborske ‘upnije sv. Janeza Krstnika. Januarja 2004 je v razstavi{~u Archivum v soorganizaciji dru{tva predstavil svojo knjigo Rde~a Slovenija, tokovi in obrazi iz socializma dr. Bo‘o Repe. Marca je predaval na rednem mese~nem predavanju dr. Andrej Fidelj, Iz mojega ‘ivljenja in dela. Dr. Marija Wakounig je zaradi bolezni presta- vila svoje januarsko predavanje na konec marca in govorila o polo‘aju ‘ensk v vzhodni Evropi v 20. stoletju. Konec marca je bil {e 7. ob~ni zbor, ki je potrdil dr. Darka Fri{a kot predsednika dru{tva tudi v naslednjem mandatu. Do konca {tudijskega leta sta predaval {e dr. Bruno Hartman o Rudolfu Maistru in dr. Anton O‘inger, Perfectio Christiana in redovni{tvo od antike do danes. Maja je dru{tvo predstavilo prvo redno {tevilko in dvojno {tevilko Maribor skozi ~as II Studia Historica Slovenica. Konec leta 2004 je dru{tvo imelo {e tri mese~na predavanja. Dr. Hartman je predaval o Kri‘evem dvoru v Mariboru, dr. Ljubica [uligoj je govorila o ptujskem obmo~ju pred prvo svetovno vojno, dr. Aleksandra Berberih Slana pa je predstavila Stjepana Radi}a in republikansko gibanje v Sloveniji. Oktobra je v Archivumu predstavil {e tretji zvezek Virov o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije dr. Bo‘o Repe. Vrhunec leta nedvomno pomeni simpozij ob 750-letnici Maribora med 2. in 4. decembrom, ki sta ga organizirala Oddelek za zgodovino in na{e dru{tvo, in predstavlja pomemben prispevek k zgodovini mesta Maribor. Filip ^u~ek 210 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Poro~ilo o delu zgodovinsko dru{tvo za severno Primorsko za obdobje 2002–2004 Zgodovinsko dru{tvo za severno Primorsko v letih 2002 in 2003 ni izkazalo dejavnosti, vsaj tako je mogo~e sklepati iz ohranjenega dokumentarnega gradiva dru{tva. V letu 2004 je dru{tvo o‘ivilo dejavnost. Sklican je bil ob~ni zbor, ki je potekal 15. aprila 2004. Izvoljen je bil nov izvr{ni odbor dru{tva, ki ima 8 ~lanov: predsednik Drago Trpin, podpredsednik Renato Podbersi~, tajnik Jurij Rosa, blagajnik Jernej Vidmar in ~lani Nata{a Nemec, Vojko Pavlin, Peter Stres, Vlasta Tul. Sede‘ dru{tva je bil prenesen iz Gori{kega muzeja v Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (na naslov Trg Edvarda Kardelja 3). V letu 2004 se je izvr{ni odbor sestal na dveh sejah, o‘je vodstvo dru{tva pa {e na dveh sestankih. Dru{tvo razpolaga le z minimalnimi denarnimi sredstvi, zato je bila temu podrejena tudi dejavnost v letu 2004. Ve~ino ~asa so se ~lani izvr{nega odbora ukvarjali z administrativnimi zadevami glede ureditve statusa dru{tva in predvsem s pridobivanjem ~lanstva. V dru{tvo se je do konca leta 2004 v~lanilo 50 ~lanov, od katerih je ve~ina novih. Kljub omenjenim okoli{~inam je dru{tvu uspelo v letu 2004 izpeljati dve pobudi. Izvedlo je voden ogled arheolo{ke dedi{~ine na Kekcu (Sv. Katarina) nad Novo Gorico, ki jo je ve~ji skupini udele‘encev predstavil priznani arheolog Drago Svolj{ak. V soorganizaciji z Dru{tvom TIGR Primorske in Kobari{kim muzejem pa je dru{tvo v Kobaridu pripravilo tudi predstavitev knjige ~lana dru{tva Boruta Rutarja Iz primorske epopeje (iz{la pri Mohorjevi dru‘bi Celovec), kar je bil lep kulturni dogodek, ki se ga je udele‘ilo precej {tevilno ob~instvo. Predsta- vitev knjige je skupaj s piscem opravil ~lan dru{tva Luka Lisjak Gabrijel~i~. mag. Drago Trpin predsednik Poro~ilo o delu Muzejsko dru{tvo [kofja Loka za obdobje 2002–2004 Ohranili smo standardno ve~ kot petsto ~lansko dru{tveno ~lanstvo in leta 2004 izvolili nov izvr{ni odbor v sestavi: Alojzij Pavel Florjan~i~ (predsednik), Peter Hawlina, Ivica Krek, Franc Podnar, Peter Pokorn, Stane Rupnik, Judita [ega, Jo‘e [tukl, Du{an Koman, Mojca Ferle in. Sre~ko Beri~i~. Pri na{i prvi dejavnosti, rednem letnem izdajanju domoznanskega zbornika Lo{ki razgledi, smo z jubilejno 50. {tevilko za leto 2003 na{i »lo{ki enciklopediji« pre{teli 1806 prispevkov na 15.786 stra- neh. V zbirki Doneskov smo izdali tri dela. Leta 2002 smo izdali Domoznanske spise dr. Branka Ber~i~a ob njegovi petinsedemdesetletnici. Leta smo, skupaj s Knji‘nico Ivana Tav~arja, izdali kot osmi zvezek Doneskov Bibliografijo dr. Pavleta Blaznika in skupaj z zalo‘bo Dru‘ina kot deveto {tevilko imenitno izvirno izdajo dr. Tineta Debeljaka ^rni Kamnitnik, Loma Negra. V aleji znamenitih Lo~anov smo uspeli leta 2003 z Ob~ino [kofja Loka postaviti spominsko obe- le‘je na{emu prvemu predsedniku dr. Pavletu Blazniku ob stoletnici njegovega rojstva. Tako smo izpol- nili zahteve na{ega ~lanstva zadnjih {tirih sklicev. Mesec dni po Blazniku je bil postavljen v alejo {e spomenik dr. Tinetu Debeljaku. Tako so kon~no skupaj vsi trije znameniti {kofjelo{ki »podnunci«, prof. France Planina, dr. Pavle Blaznik in dr. Tine Debeljak. Leta 2004 smo skupaj z filatelisti~nim dru{tvom Lovrenc Ko{ir in ob~ino [kofja Loka postavili v alejo spominsko obele‘je po{tnega inovato- rja Lovrenca Ko{irja ob 200 letnici njegovega rojstva. Aleja z dosedaj sedmimi portreti akad. kiparja Metoda Frlica je ena na{ih bolj vidnih javnih kulturnih manifestacij. Z znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane ter pokroviteljstvom Ob~ine [kofja Loka smo 10. in 12. dec. 2003 v [kofji Loki pripravili Mednarodni 211ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) znanstveni simpozij ob dvestoletnici sekularizacije freisin{ke in briksen{ke posesti. [estnajst avtorjev iz Slovenije je nastopilo z osemnajstimi referati. Dobro obiskano in odzivno posvetovanje je bilo po oce- nah strokovnjakov kakovostno in pomeni velik prispevek k poznavanju slovenske in lo{ke zgodovine. Blaznikovi ve~eri muzejskega dru{tva kvalitetno dopolnjujejo lo{ko diskusijsko sceno. Omenimo predstavitev osebnosti in dela arhitekta Borisa Kobeta s posebnim povdarkom na Loko, pa Babi{tvo na [kofjelo{kem in 50 let Zdravstvenega doma [kofja Loka avtorja dr. Toneta Ko{irja, razstavo Bri‘inskih spomenikov avtorja dr. Branka Ber~i~a, Rodoslovje na Lo{kem, ter primerjalne razstave nekdanjih freisin{kih mest Loka, Zamorc s krono avtorja Petra Hawline. Pri ohranjanju kulturne dedi{~ine smo se anga‘irali za ohranitev Mrtan~evega znamenja, Marijine- ga hram~ka v Binklju na dosedanjem mestu, opozorili investitorja o neprimernosti nedomi{ljenih rustikal- nih kamnitih {karp v mestnem miljeju, o primerni prenovi hotela Krona (izhajati iz ~lenjenja fasade in upo{tevanjem gabaritov ter izgradnjo erkerja po podobi izpred druge sv. vojne), o zni‘anja nivoja in ustreznega tlakovanja Mestnega trga (na primer »ma~je glave«, prodniki iz obeh Sor) in prepre~ili nepremi{ljeno selitev skulpture Jurij in Agata, delo akad. kiparja Toneta Logondra. Vklju~ili smo se v problem varnosti cerkvene opreme in osvetlitve v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Pri tem smo sodelovali z ‘upnijskim uradom Stara Loka in z izvedenko prof. dr. Vido Hudoklin [imaga iz Ljubljane. Za~eli smo tudi iskati re{itev za obnovo Rde~ega znamenja v Crngrobu. Leta 1903 smo Lo{kemu muzeju omogo~ili pridobiti bogato paleontolo{ko zbirko lo{kega rojaka priznanega mednarodnega strokovnjaka prof. dr. Antona Ramov{a. Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, Enoti [kofja Loka smo izro~ili v hrambo osebni arhiv prof. Franceta Planine v desetih fasciklih in v eni mapi, ki sta nam jih podarila dr. Janez in Ljudmila Planina. Arhivu smo posredovali tudi dokumenta- cijsko gradivo in osebno korespondenco prof. dr. Antona Ramov{a. Knji‘nica Ivana Tav~arja [kofja Loka je z na{im posredovanjem pridobila ve~ kot tiso~ enot geolo{ke strokovne literature. Aktivno smo sodelovali z g. [tefanom Pavlijem in ZVKS pri obnovi podru‘ni~ne cerkve sv. Mik- lav‘a v Gode{i~u. V sodelovanju z osnovno {olo [kofja Loka – mesto in z Lo{kim muzejem smo v letu celinskih voda septembra 2003 v akciji Geotrip izvedli terensko akcijo Je @egnani studenec v Vincar{ki grapi presahnil? Pri iskanju podatkov za hi{ico gotskega kamnitnega pokopali{kega svetilnika iz Stare Loke, ki je na Blejskem gradu, so nam pomagali v dokumentacijskem centru Franceta Steleta in v Narodnem muzeju v Ljubljani. V letu 2004 smo odprli lastno spletno stran: http://www2.arnes.si/~mdsloka/. Alojzij Pavel Florjan~i~ Nagovor ob podelitvi nagrade Klio na 32. zborovanju slovenskih zgodovinarjev Nagrado Klio letos podeljujemo {ele tretji~ in sicer za dela, ki so iz{la v letih 2002 in 2003. Prvi~, torej na zborovanju na Rogli leta 2000, jo je dobil Peter [tih za odli~no medievisti~no {tudijo »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«, o ozadju in razmerah, ki so botrovale prvi omembi Gorice leta 1001. Drugi~, leta 2002 v Mariboru, je nagrado prejel Igor Grdina za Ipavce, ve~plastno in {iroko zastavljeno {tudijo o me{~anski dinastiji zdravnikov in skladateljev iz [entjurja pri Celju. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije se je odlo~ila za podeljevanje nagrade Klio iz dveh ‘e znanih razlogov. Glavni namen nagrade je spodbuda k bolj{emu, predvsem prodornej{emu in pogumnej{emu raziskovalnemu delu. Drugi namen nagrade je promocija zgodovinopisnega raziskovalnega dela, njegovih vidnej{ih dose‘kov med samimi zgodovinarji ter vsega slovenskega zgodovinopisja v {ir{i javnosti, kar je sicer tr{i oreh in ne te~e najbolje. Nagrada je namenjena monografiji, razpravi ali eseju, objavljene- mu v preteklih dveh koledarskih letih in je denarna, v vi{ini treh povpre~nih neto pla~ v Sloveniji. Glavni kriteriji za podeljevanje so poleg verodostojnosti, korektnosti in analiti~ne prodornosti raziskave tudi metodolo{ka inovativnost in seveda potrebnost v kontekstu slabo raziskanih problemov. Pravilnik 212 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) komisije izbor mo‘nih del omejuje s tem, da je delo izdano v sloven{~ini, kar se nekaterim ~lanom komisije zdi preve~ omejujo~e. Tako se je odprlo vpra{anje, ali bi bilo smiselno nagrajevati tudi tuja historiografska dela o tem prostoru. Komisija je imela letos pri izboru posebej te‘ko delo, saj je v letih 2002 in 2003 iz{lo precej tehtnih monografij. Evidentirali smo 26 mo‘nih del za nagrado. [tevilo del v primerjavi s prej{njimi leti posto- poma nara{~a, {e bolj pa raste njihova kakovost, saj je {tevilo resnih analiti~nih monografij, ki celovito obravnavajo dolo~en histori~en problem, med vsemi evidentiranimi ~edalje ve~je. Zato je zahtevnega branja vedno ve~, argumentirane razprave na komisiji so dalj{e in odlo~itve te‘je. Nas pa stopnjevanje te‘avnosti izbora kljub temu veseli. Na seji 20. septembra 2004 smo tako s te‘avo naredili najo‘ji mo‘en izbor, v katerega so se uvrstila {tiri dela, omembo pa bi si jih verjetno zaslu‘ilo precej ve~. Izbrane so bile monografije po abecednem vrstnem redu avtorjev: Matja‘ Bizjak, Ratio facta est: Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeve{kih gospostev na Slovenskem, Zalo‘ba ZRC SAZU 2003, 339 str. Igor Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo: Politi~ni mozaik 1860-1918, [tudentska zalo‘- ba 2003, 386 str. Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo 1943-1945: Ustanovitev, organizacija idejno ozadje, Sloven- ska matica 2003, 544 str. Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom: Primorski kr{~anski socialci med Vatikanom, fa{isti~no Italijo in slovensko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadje romana Kaplan Martin ^edermac, Nova revija 2002, 776 str. Komisija se je po tehtni razpravi odlo~ila za delo mladega Matja‘a Bizjaka, Ratio facta est. Malo je del v slovenskem zgodovinopisju, ki jih lahko ozna~imo kot pionirska in ki nam odpirajo popolnoma nove strani na{e preteklosti. Eno tak{nih je zagotovo knjiga dr. Matja‘a Bizjaka o poslovanju poznosrednjeve{kih zemlji{kih gospostev na Slovenskem. Sli{i se paradoksalno, saj so bila zemlji{ka gospostva temeljna strukturna enota fevdalne dru‘be, pa vendar o njihovih gospodarskih podlagah, o tem npr. od kod so ~rpala denar in druge dohodke, zakaj so jih porabila, s kolik{nim dobi~kom so lastniki smeli ra~unati ipd., vse do metodolo{ko zelo zahtevne raziskave nagrajenca nismo vedeli veliko. V svojem delu je Matja‘ Bizjak na podlagi ra~unskih knjig 14. in 15. stoletja – se pravi na osnovi ohranjene knjigovodske in finan~ne dokumentacije – z veliko znanja in znanstvene akribije pri{el do ugotovitev, ki povsem na novo ri{ejo gospodarsko sliko poznega srednjega veka pri nas. Pokazal je, da se agrarni, obrtni, sodni, upravni in prometni konglomerat, ki ga je pokrival pojem zemlji{ko gospostvo zelo dobro zrcali v njegovih prihodkih, kjer so poleg agrarne produkcije, ki je seveda prednja~ila, in obrti pomemben segment predstavljali davki, sodne takse in mitnina. Natan~no je raz~lenil tudi izdatke zemlji{kih gospostev, kot so bila pla~ila uradnikom in name{~encem, potni stro{ki, gradbena dela, dotacije, sprotna poraba ipd. in pokazal, da je bilo razmerje med dohodki in izdatki vedno v korist prvih. Dobi~ek se je gibal med 10% in celo 70%, kar pomeni, da so bila zemlji{ka gospostva lahko zelo donosna tudi {e v ~asu, ki ga obi~ajno ozna~ujemo kot krizo fevdalizma. Primerjava – kolikor je bila pa~ mogo~a – je tudi pokazala, da se slovenski prostor tudi v gospodarskem oziru ni bistveno razlikoval od bavarsko-avstrijskega, s katerim je bil tudi sicer trdno povezan. Ker je v poznem srednjem veku na Slovenskem so~asno obstajalo ve~ merskih in denarnih sistemov po razli~nih gospostvih in celo krajih, je moral avtor za to, da je lahko sploh kvantificiral in primerjal proizvodnjo in odhodke, najprej vzpo- staviti razmerja med posameznimi merskimi in valutnimi sistemi. To zahtevno nalogo je Matja‘ Bizjak ob pritegnitvi prakti~no vse razpolo‘ljive dokumentacije opravil natan~no in metodolo{ko odli~no ter tako naredil zelo uporaben in tudi zelo potreben pripomo~ek za vse zgodovinarje, ki se ukvarjajo s prou~evanjem poznega srednjega veka na Slovenskem. Knjiga Matja‘a Bizjaka ni lahko branje, je pa odli~no delo, ki si po mnenju komisije zaradi svoje {irine, natan~nosti, metodolo{ke in »obrtne« zahtevnosti, jezikovne korektnosti in seveda predvsem zara- di svojih pomembnih ugotovitev, med vsemi deli, ki so kandidirala, najbolj zaslu‘i tokratno nagrado Klio. Celje, 1. oktobra 2004 Komisija v sestavi: Branko Maru{i~, Janez Marolt, Avgu{tin Malle, Peter [tih in Ervin Dolenc 213ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Mednarodni znanstveni sestanek »Primorska od kapitulacije Italije 1943 do Londonskega memoranduma leta 1954« Koper, 4. – 5. oktober 2004 Mednarodni znanstveni sestanki, ki jih redno prireja Znanstveno-raziskovalno sredi{~e v Kopru so postali ‘e vsakoletno tradicionalno sre~anje znanstvenikov, strokovnjakov in ljubiteljev posameznih zgodovinskih poglavij. Tokrat se je tema sestanka neposredno navezovala na petdeseto obletnico skle- nitve Londonskega memoranduma, s katerim je takratna Jugoslavija pridobila ve~ji del Primorske in Istre, medtem ko je Italiji pripadel Trst s svojo neposredno okolico. Dokon~na sklenitev memoranduma je pomenila izredno pomemben korak bodisi v bilateralnih odnosih med sosednjima dr‘avama bodisi novo poglavje na mednarodni ravni. Zato se je Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Univerze na Primor- skem v sodelovanju z Zgodovinskim dru{tvom za ju‘no Primorsko in Fakulteto za humanisti~ne {tudije odlo~ilo obele‘iti obletnico z znanstvenim pristopom do problema, ki je preve~krat predmet brezplod- nih, neutemeljenih in hkrati tudi neustreznih obravnav. Tudi tokrat se je sestanek vr{il sredi Kopra v prostorih Pokrajinskega muzeja. Ob odprtju sestanka so goste, udele‘ence in ostale slu{atelje najprej pozdravili Lucija ^ok, rektori- ca Univerze na Primorskem, Bruno Scapini, italijanski generalni konzul v Kopru, Jo‘e [u{melj, sloven- ski generalni konzul v Trstu, Marko Belavi~, predstavnik Ministrstva za {olstvo znanost in {port, ki je finan~no podprl organizacijo sestanka, ter Darko Darovec, direktor Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a. Po uvodnih nagovorih je besedo prevzel Jo‘e Pirjevec, ki je v svojem posegu Tr‘a{ko vpra{anje med leti 1943–1954 podal {ir{i okvir dogodkov, v katerem je na koncu pri{lo do podpisa Londonskega memoranduma. Poudaril je mednarodne razse‘nosti problema, ki je pomenil odlo~ilno poglavje v zgo- dovini primorskega prostora. Odmevi, ki jih je v {ir{em obsegu imel primorski prostor, so bili predmet analize tudi referata Uro{a Lipu{~ka »You will not be robbed«: Slovenci in velike sile od Londonskega pakta 1915 do Londonskega memoranduma 1954. Le-ta je pokazal, kako so v Washingtonu, Londonu, Parizu in Moskvi obravnavali poglavje Trsta in Primorske, ter problematiko razmejitve tega obmo~ja. Milan Pahor se je s svojim posegom Viharni september 1943 v Trstu, v Gorici in na Primorskem: prva svoboda osredoto~il na stanje, ki je nastalo v tem prostoru po kapitulaciji fa{isti~ne Italije. Pozornost je usmeril predvsem v tiste kraje, ki so po Londonskem memorandumu in posledi~ni razmejitvi za~eli pridobivati ime Zamejstvo. Dopoldanski del prvega dne zborovanja je zaklju~il Bojan Gode{a z refe- ratom Slovensko osvobodilno gibanje in umestitev Trsta v program Zedinjene Slovenije, v katerem je osvetlil eno izmed temeljnih to~k programa slovenske Osvobodilne fronte in v sklopu tega posebno pozornost posvetil Trstu. Po jutranjem sklopu, ki je ob pozdravnih nagovorih vseboval doma~e, slovenske zgodovinarje, je popoldanski del ponujal tudi nekaj tujih predavateljev. Prvi izmed njih je bil Petar Str~i}, ki je s svojimi Esuli od 40-ih do 50-ih: povijesni ili politi~ki problem? vzbudil precej{nje zanimanje. Obravnavo pro- blema izseljevanja in priseljevanja iz tega prostora je za~el z obdobjem po prvi svetovni vojni in pouda- ril, da se od konca druge svetovne vojne dalje problem esulov uporablja v politi~ne namene in se ga ne obravnava kot zgodovinski problem. S problemi etni~nega prepletanja v tem prostoru se je ukvarjal tudi nem{ki zgodovinar Michael Wedekind, ki je v italijan{~ini predstavil spis Nem{ka okupacija v »Jadran- skem primorju« (1943–1945) in prisilna etni~na preureditev obmo~ja Alpe-Jadran. Podrobno je pred- stavil koncept nacionalsocialisti~ne etnopolitike v »Jadranskem primorju« oziroma jo umestil v {ir{i na~rt prisilne preureditve etni~ne in dru‘bene strukture obmo~ja Alpe-Jadran s strani nacisti~ne Nem~ije. Profesor na celov{ki univerzi Karl Stuhlpfarrer je v svojem Avstrijski interesi v Primorju od 1943 do 1945 analiziral, kako je to obmo~je ostalo privilegirani sogovornik za razkosano Avstrijo po prvi svetovni vojni, med vklju~itvijo v skupni Rajh in tudi po nacisti~nem porazu, ko so Avstrijci prek tr‘a{kega pristani{~a be‘ali pred povojno bedo. O povezavi med Avstrijo in primorskim obmo~jem je poro~al tudi Du{an Ne}ak v referatu z naslovom Avstrijski odnosi do tr‘a{kega vpra{anja, 1947–1954. V svojem posegu je postavil v ospredje pomen Trsta oziroma njegovega pristani{~a za gospodarske interese Avstrije, 214 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ki je po vojni za uresni~itev svojih na~rtov ustanovila »Avstrijsko tr‘a{ko trgovinsko zbornico«. Boris Mlakar je v prispevku Vloga in pomen Primorske v delovanju protirevolucionarnega tabora v Sloveniji predstavil neenotnost omenjenega tabora, ki pa si je bil edini pri ozemeljskih zahtevah na Primorskem in vklju~itev teh ozemelj v bodo~o zdru‘eno Slovenijo. Pred odmorom je publiki predstavil svoje ugo- tovitve {e Egon Pelikan v referatu Primorska duhov{~ina in vpra{anje meje, v katerem je avtor poglobil stali{~a katoli{ke duhov{~ine do vpra{anja razmejitve med Italijo in Jugoslavijo od konca prve vse do konca druge svetovne vojne. Sestanek se je nadaljeval s posegom tr‘a{kega odvetnika Jo‘eta [kerka s prispevkom naslovljenim Premirji, podpisani v Cassibile in na Malti (1943). Izjemna pooblastila ZDA, Velike Britanije in Fede- rativne republike Jugoslavije v osvobojeni in zasedeni Italiji do mirovne pogodbe (1947). V njem so od blizu predstavljene pravne in diplomatske zna~ilnosti medvojnih stikov takratnih zavezni{kih sil. Na diplomatsko zgodovino se je nana{al tudi prispevek Antona Beblerja in Gorazda Bajca Vloga dr. Ale{a Beblerja v zvezi s Primorsko 1943–1954, ki ga je slednji tudi prebral. V njem je postavljeno v ospredje Beblerjevo delo v zvezi z vpra{anjem Primorske med vojno in {e zlasti po njenem koncu, ko se je izkazal kot eden izmed soavtorjev londonskega protokola leta 1954. S tem posegom in kraj{o diskusijo, ki je sledila se je zaklju~il prvi dan simpozija. Naslednji dan je sestanek za~el predavatelj z ruske akademije znanosti Leonid Gibianskij, ki se je v svojem referatu Tr‘a{ko vpra{anje in Sovjetska zveza med leti 1940 in 1950 osredoto~il na raziskovanje glavnih faz sovjetske politike glede tr‘a{kega vpra{anja med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej. Ozna~il je {tiri temeljna obdobja, v katerih se je tr‘a{ko vpra{anje re{evalo v okviru povojnih mirovnih porav- nav. Marina Rossi je od blizu analizirala prisotnost sovjetskih voja{kih enot na obravnavanem terito- riju, ki je {e skorajda povsem neobdelana tematika; v referatu Sovjetski vojaki v enotah OF na Primor- skem izhaja iz osebnih zgodb Mihajla in Ivana Ruskega, ki sta neposredno povezana s slovenskim osvobodilnim bojem in partizanstvom na Primorskem. Velika Slovenija – Zdru‘ene dr‘ave Evrope? je naslov posega Du{ana Bibra, v katerem se od blizu posve~a na~rtu polkovnika Vladimirja Vauhnika, ki je v zadnjih mesecih vojne hotel uveljaviti pri zahodnih diplomatih idejo o ustanovitvi Zveze evropskih dr‘av. Znotraj te bi bil ves slovenski narod zdru‘en v eni celoti, a Vauhnikov na~rt je propadel zaradi nezaupanja ameri{kih obve{~evalcev. Obve{~evalne slu‘be so v ospredju tudi v spisu Gorazda Bajca; referat Britanske obve{~evalne slu‘be in misije med partizani na Primorskem, v Furlaniji in Karniji med drugo svetovno vojno na bazi novoodprtih arhivov prikazuje sliko vseh britanskih misij na tem obmo~ju, ki jih je bilo skupno vsaj 38. Nato se je Borut Klabjan s prispevkom ^e{koslova{ka in tr‘a{ko vpra{anje poglobil v stike, ki jih je strate{ko zelo pomembna ^e{koslova{ka gojila s Trstom in zlasti njegovo luko od pari{ke mirovne konference dalje, ko je odkrito podprla ideolo{ko sorodno Jugosla- vijo. Darko Dukovski je v svojem Gospodarske i politi~ke prilike u Istri, 1945–1950 predstavil gospo- darske procese, ki so se neobhodno prepletali s politi~no situacijo v Istri v povojnem obdobju. Pri tem je KP Jugoslavije oziroma Hrva{ke in Slovenije imela odlo~ilno vlogo, ker je bila v tistem obdobju edina organizirana enota. Nevenka Troha se je od blizu posvetila Svobodnemu tr‘a{kemu ozemlju; v spisu Politika levih strank v ~asu do sprejetja resolucije Informbiroja (september 1947–junij 1948) je obravnavala preobrazbo Komunisti~ne partije Julijske krajine v KP Svobodnega tr‘a{kega ozemlja in popolno spremembo polo‘aja po objavi resolucije Informbiroja, ko se je velika ve~ina delavstva opre- delila za Sovjetsko zvezo. Poseg Vida Jak{e Opa~i}a je temeljil na predstavitvi medijskega boja med italijanskim in jugoslovanskim tiskom nana{ajo~ se na dogajanja v STO-ju. Posebno vlogo so pri tem imele karikature in ostali slikovni material. Popoldanski del drugega dne je za~ela Sabine Rutar, ki se je predstavila s prispevkom Nacionalni dejavnik v letih nem{ke okupacije in po njej, v katerem je avtorica predstavila ve~ aspektov slovenskega in italijanskega odporni{kega gibanja. Poseben poudarek je namenila nacionalni problematiki in reto- riki, ki je izhajala iz takratnega obdobja. Tr‘a{ki zgodovinar Piero Purini je v svojem spisu Etno-demo- grafske spremembe v Trstu med leti 1943–1954 ponudil celo vrsto podatkov o etni~nih spremembah prebivalstva, ki so med vojno in po njej bistveno spremenile videz pokrajine. Z demografskimi spre- membami se posredno ukvarja tudi Sandi Volk, saj se v spisu Med tradicionalnimi stereotipi in novimi strahovi: Slovenci na Tr‘a{kem in Gori{kem v o~eh ezulskega tednika l’Arena di Pola ubada z odno- som, ki ga je begunski tisk gojil do Slovencev. Iz ~lankov je izlu{~il stali{~a in ve~krat tudi predsodke, ki so prevevali ezulsko elito. Z Italijani, ki so ostali na jugoslovanskem ozemlju se je ukvarjala Alessan- 215ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) dra Argenti Tremul; v referatu Londonski memorandum in italijanska narodna skupnost je prikazan odnos jugoslovanskih oblasti do italijanske skupnosti na obmo~ju cone B takratnega STO-ja. Tudi Jure Gomba~ se je poglobil v preu~evanje istega obmo~ja; v prispevku Vplivi londonske spomenice na mi- gracije prebivalstva z okraja Koper je z grafikoni prikazal izseljevanje slovenskega, hrva{kega in ita- lijanskega prebivalstva, ki je potekalo skozi celotno povojno obdobje in se zaostrilo ob sprejemanju sporazumov. Kako so sporazumi vplivali na {ir{e Primorsko obmo~je, je obdelal tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jo‘e [u{melj v referatu Videmski sporazum. V njem je obdelal pomemb- nost tega sporazuma bodisi za meddr‘avne odnose med Italijo in Jugoslavijo bodisi z vidika prakti~nih sprememb za ljudi, ki so ‘iveli na obmejnem obmo~ju. Sestanek sta zaklju~ila posega Bo‘a Repeta Slovensko-italijanski odnosi od Londonskega memo- randuma do osamosvojitve Slovenije, ki je prikazal raz~lenjeno politi~no prepletanje Slovenije oziroma Jugoslavije in Italije v zadnjih desetletjih, in Milana Bufona Politi~no-geografski u~inki mirovnega sporazuma in Londonskega memoranduma na Slovensko-italijansko obmejno obmo~je, ki se je osredoto~il na spreminjanje politi~ne karte in integracijske modele slovensko-italijanskega obmo~ja. Po kraj{i diskusiji se je zaklju~il dvodnevni znanstveni sestanek, ki je v Koper, na pobudo Znan- stveno-raziskovalnega sredi{~a privabil skoraj trideset zgodovinarjev in strokovnjakov iz {estih razli~nih evropskih dr‘av, ki so nedvomno pripomogli k {ir{emu in celovitej{emu prikazu obravnavane tematike. Borut Klabjan 5. Eustory generalna letna skup{~ina in posvetovanje »Commemorating 20th Century Migration in National Societies« Var{ava, 27. – 30. januar 2005 Najprej naj pojasnim, kaj sploh je Eustory. To je mednarodne mre‘a mladinskih raziskovanj najnovej{e zgodovine. V mre‘i sodelujejo dr‘ave zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Dr‘ava z najdalj{o tradicijo tovrstnih tekmovanj je Nem~ija. Tam je to tekmovanje pod okriljem predsednika republike. Med organizatorji pa je fondacija Körber Stiftung iz Hamburga. Iz sodelovanja omenjene fondacije s sorodnimi organizacijami v vzhodni Evropi je nastala ideja o ustanovitvi mednarodne mre‘e tekmo- vanj. Mre‘a je bila uradno ustanovljena leta 2001. Zdru‘uje skoraj 20 evropskih dr‘av. V teh dr‘avah doma~i organizatorji pripravljajo tekmovanja po lastnih pravilih. Temeljno vodilo mre‘e je zapisano v Eustory listini. Ve~ o mre‘i in listini lahko najdemo na spletni strani http://www.eustory.org/. Na vsakokratni letni skup{~ini ~lani mre‘e razpravljajo o svojih aktivnostih tj. tekmovanjih in more- bitnem delu z mentorji, opravijo volitve za ~lane izvr{ilnega odbora in del ~asa posvetijo tudi mednarod- nemu posvetu. Del leto{nje skup{~ine je bilo tudi posvetovanje o spominjanju oz. pomnjenju migracij v dvajsetem stoletju v nacionalnih okoljih. Na posvetovanju so sodelovali razpravljavci iz Nem~ije, Poljske, Norve{ke, Tur~ije, [vice in ZDA. V uvodnem referatu je Philipp Ther z dunajskega IWM analiziral in predstavil temeljne zna~ilnosti migracij v 20. stoletju. V grobem bi se lahko govorilo o preseljevanju zaradi iskanja dela, zaradi politi~nih razlogov in zaradi etni~nih razlogov. Vsako od teh preseljevanj ima svoje vzroke in posledice, pogosto se vse tri vrste med seboj tudi prepletajo. Razli~ni so tudi stiki, ki jih preseljenci ohranjajo s staro domovino. Christiane Derrer iz {vicarske zveze u~iteljev je predstavila nekaj trenutnih zna~ilnosti ukvarjanja z migracijami v [vici. Tako je poudarila, da je bil pred kratkim. zavrnjen predlog o la‘ji naturalizaciji tujcev. Predlog je bil zavrnjen, ker ve~ina sploh ni dobro razumela bistva, namre~ razlikovanja med tujci, ki v dr‘avi ‘ivijo ‘e nekaj ~asa, imajo delo in urejen status, in jih je zamenjevala z begunci in ilegalnimi priseljenci. V {vicarskem {olskem sistemu so migracije obravnavane kot del geografskih tem. Pri zgodovini je to lahko le del vsebin, ki jih u~itelj sam vklju~uje po lastnem pre- udarku. Kljub zapletenosti teme o prisotnosti tujcev, je o tem potrebno govoriti oz. ‘elja je, da bi u~enci 216 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) spoznavali, da je okolje v katerem ‘ivijo ve~nacionalno, in da je mogo~e ‘iveti skupaj. Iz diskusije, ki je sledila uvodnima predstavitvama, naj omenim le misel Dariusza Stole iz poljskega Collegium Civitas, ki je opozoril na eno od dimenzij @elezne zavese, ki je delila Evropo po drugi svetovni vojni. Zavesa je onemogo~ila premikanje prebivalstva po celini v obi~ajni smeri vzhod zahod. Tako se je kot nova smer vzpostavila tista iz juga in jugovzhoda na zahod oz. iz sredozemskih de‘el proti zahodu celine. V nadaljevanju dopoldanskega dela je Sofija Dyak predstavila pojavljanje nasilnih selitev v raziskovalnih projektih mladine na Poljskem, Rusiji, Ukrajini in Nem~iji. Predstavila je vsebine, ki se jih u~enci do- tikajo v nalogah, kjer so bile migracije naslov raziskovanja oz. so bili naslovi tak{ni, da so mladi razisko- valci lahko vanje vklju~ili nasilno preseljevanje. Tako se v nem{kih nalogah pojavlja predvsem izseljevanje Nemcev iz vzhodne Evrope v Nem~ijo po drugi svetovni vojni. V ostalih treh dr‘avah pa je seveda najve~ nalog o nasilnih preseljevanjih posameznikov ali skupin v nekdanji Sovjetski zvezi. Dopoldanski del je zaklju~il Halil Berktay iz Istanbula. Predstavil je zanimivo pot, ki jo je skozi u~ne na~rte in nacionalni spomin prehodila zavest o nasilju nad Armenci, ki jih je Tur~ija zagre{ila med prvo svetovno vojno. Tako se o tem sploh ni govorilo, ali pa se je govorilo kot o operaciji, ki je bila nujna zaradi varnosti Armencev – njihov umik iz voja{kega obmo~ja – ne omenja pa se pobojev oz. nasilja tur{ke vojske. Sledila je zanimiva razprava o pomenu vsebine, ciljev in metodologije pri pou~evanju zgodovine. Znova se je pokazalo, da vna{anje ene od teh komponent lahko brez podpore ostalih dveh pripelje tudi do povsem neza‘elenih rezultatov oz. do prikrojenega pou~evanja zgodovine. Popoldan smo poslu{ali prispevke Dovile Budryte iz univerze Brenau (ZDA), Dariusza Stole in Boda von Borriesa iz hambur{ke univerze. Kraj{e prispevke so dodali {e Alessandro Cavalli iz univerze v Paviji ter Svein Lorentzen in Magne Angvik iz Bergna oz. Trondheima. Budrytova je spregovorila o preseljevanju v balti{kih dr‘avah. Tu sta vidni dve gibanji. Prvo je povezano z naseljevanjem ruskega prebivalstva v ta prostor, drugo pa je nasilno izseljevanje doma~ega prebivalstva takoj po tem, ko je ta prostor zasedla SZ in pa deportacije po koncu druge svetovne vojne. Dariuzs Stola je prikazal zanimivo dogajanje, ki mu je pri~a Poljska v zadnjih petnajstih letih. Poljska je bila v zavesti Poljakov vedno de‘ela izseljevanja, predvsem iz gospodarskih, kasneje pa tudi iz politi~nih razlogov. Danes pa je Poljska postala tudi dr‘ava priseljevanja. Zanimiva so predvsem obmejna podro~ja z Ukrajino in Belorusijo. Trenutno nestrpnih izpadov ni, kar je morda posledica kratkega ~asovnega odmika od poljskega izseljevanja. Tako morda Poljaki menijo, da migranti pa~ delajo tista dela, ki so jih pred kratkim tudi oni. Element, ki morda vpliva na razumevajo~ odnos, je tudi »nevidnost« migrantov. Zaradi jezikovne bli‘ine se Ukrajinci lahko prilagodijo poljskemu okolju, in tako postanejo nevidni oz. neizstopajo~i. V Nem~iji so imeli leta 2003 raziskovalni projekt o migracijah. Udele‘ilo se ga je veliko dijakov, vendar pa ne toliko tistih, ki bi se tega lahko udele‘ili zaradi lastnega statusa migranta oz. potomca migrantov. Tako je bil najve~ji del nalog povezan z Nemci, ki so se morali po drugi svetovni vojni vrniti v Nem~ijo, iz nekdanjih vzhodnih de‘el tj. dana{njih delov Poljske, ^e{ke in nekaterih drugih dr‘av. Po mnenju von Borriesa so tudi tovrstne naloge lahko pokazatelj stanja imigrantske skupine. Profesor Cavalli je omenil, da v Italiji migracije niso posebna tema v u~nih na~rtih. Tako je vse prepu{~eno u~iteljem in njihovi odlo~itvi o obravnavanju te teme. Le manj{ina u~iteljev izkoristi to mo‘nost, kljub nemajhnemu {tevilu migrantskih otrok v razredih. Poleg nekaj primerov zanimivih nalog iz teme migracij, ki jih je predstavil Magne Angvik, je bila zanimiva predstavitev Sveina Lorentzena o javnomnenjskih raziskavah na Norve{kem o odnosu do imigrantov. Anketa ka‘e, da v norve{ki dru‘bi ni opaziti negativnega odnosa do priseljencev. Morda je eden od vzrokov v ugodnem gospodarskem polo‘aju in nizki brezposelnosti. Wolf Schmidt iz fondacije Körber Stiftung je v zaklju~ni razpravi ugotavljal, da je u~enje o pre- seljevanjih in priseljevanju v {oli nujno oz. zelo za‘eleno. Res pa je, da je to lahko v me{anih okoljih tudi zelo te‘ko in bole~e. Morda je ena od mo‘nosti t.i. Family history, ki je u~encem lahko bli‘ja, a po drugi strani je lahko kateri od u~encev postavljen v zelo ko~ljiv polo‘aj, ki je zanj lahko tudi poni‘ujo~. Posebna pozornost je bila namenjena tudi prvemu predvajanju filma o Evi Kor. Eva Kor je eden od pre‘ivelih iz Auschwitza, kjer je bila skupaj s sestro dvoj~ico ‘rtev medicinskih poskusov Josefa Men- geleja. Zanimiv je bil pogovor z njo in njen na~in »obra~una« z nacisti~nim mu~enjem. O njenem na~inu odpu{~anja, vendar nepozabljanja si lahko ve~ preberete na spletni strani muzeja (http://www. candles-museum.com/amnesty_04.htm), katerega gonilna sila je. 217ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Letno skup{~ino in posvet sta pripravili Körber Stiftung ob sodelovanju poljske organizacije Karta (http://www.karta.org.pl). Med posvetom smo obiskali tudi sede‘ Karte. Karta je nastala leta 1982 v ilegalnih razmerah po voja{kem udaru generala Jaruzelskega. Izdajala je ilegalne publikacije. Po demo- kratizaciji se je preoblikovala v fondacijo. Ena od pomembnej{ih nalog je zbiranje gradiva o dru‘be- nem dogajanju na Poljskem po drugi svetovni vojni. Karta ima obse‘en arhiv razli~nih dokumentov, izjav, fotografij in tudi muzealije. Gradivo je dostopno za razli~ne raziskave. Naslednja letna skup{~ina Eustory bo v za~etku leta 2006. Bojan Balkovec 218 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) [olska kronika Zbornik za zgodovino {olstva Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradi- cijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogra- du. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji {olski dan. Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi biblio- grafijo za slovensko zgodovino {olstva. Zbornik za zgodovino {olstva – [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani. 219ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) OCENE IN PORO^ILA R é g i n e P e r n o u d, Nehajmo ‘e s tem srednjim vekom. Ljubljana : Dru‘ina, 2003. 182 stra- ni. (Razumevanja ; 6) Pod izzivalnim naslovom je kon~no tudi v sloven{~ini iz{la knjiga, ki jo je ugledna francoska me- dievistka Régine Pernoud (1909–1998) prvi~ izdala ‘e pred 27 leti (Pour en finir avec le Moyen Age, Paris 1977). Delo sta po eni od kasnej{ih dopolnjenih ‘epnih izdaj prevedla Matej Leskovar in Drago K. Ocvirk. Slednji je poskrbel za nekaj dodatnih opomb in besednjak manj znanih izrazov, kot urednik zbirke Razumevanja pa je napisal tudi predgovor Zgodovinopisje kot nasilje nad druga~nimi (str. 5–19). V njem prihaja do »usodnega spoznanja«, da je zgodovinopisje »{e kako tvegana znanost, ker je tesno povezano z re‘imom, ki zgodovinopisce pla~uje, je njihov naro~nik in porabnik« (str. 5). Ker imamo pred seboj knjigo o srednjem veku in o obravnavi le-tega, moram takoj izpostaviti prepri~anje, da je medievist glede tega na~eloma v precej manj{i »nevarnosti«, saj spomin ljudi, politikov {e posebej, v povpre~ju ne nese ve~ kot nekaj desetletij nazaj. Seveda ima zadnja trditev nekaj izjem, na primer izmali~ene predstave o ({panski) inkviziciji, preganjanju ~arovnic v srednjem veku, neizobra‘enosti duhov{~ine na predve~er reformacije ali pa gotsko teorijo o izvoru in naselitvi Hrvatov v Dalmaciji, po kateri naj bi bili Hrvati slovanizirano gotsko (germansko) pleme. Ta Gumplowiczeva teorija je, ~eprav jo je znanost kategori~no zavrgla, do‘ivela velik (politi~en) odmev v ~asu NDH. Dober doma~ primer, sicer z druga~nim predznakom, je glorifikacija slovenskih kme~kih puntov. Ocvirk v predgovoru s peresom teologa kar preve~ aktualizira in slovenizira tako in druga~no re‘imskost zgodovinopisja, gotovo pa se moramo strinjati z njegovo ugotovitvijo, da je srednji vek tema~en le {e za ~loveka, ki ima sam temo v glavi. Régine Pernoud je svoje delo razdelila na devet poglavij. V Srednjem veku ugotavlja, da obstaja – morebiti predvsem zaradi navad duha ali zaradi besedi{~a – dolo~en prepad med srednjim vekom, ki ga ~lovek ob~uduje, ko le ima prilo‘nost za to (npr. likovno umetnost, arhitekturo, glasbo), in tem, kar zanj pomeni izraz »srednji vek« (naj omenim zgolj srednjeve{ki kazensko-pravni sistem). Pot od u~enih raziskav do {irokih mno‘ic je (pre)dolga; in to ne le v Franciji, iz izku{enj katere je nastala obravnavana knjiga. Poglavje Nespretne‘i in nerode je posve~eno (visoko)srednjeve{ki likovni umetnosti in arhitekturi. V miselnosti 16. stoletja, pa tudi {e kako stoletje kasneje, sta obstajali dve obdobji lu~i: antika in renesansa. Med njima je bil »srednji vek« – vmesno, robustno in mra~no obdobje. Ta pojem so tenden- ciozno izumili italijanski humanisti, da bi »zapolnili« ~as med propadom antike in njenim ponovnim rojstvom v renesansi; zanje je bil srednji vek tiso~letno obdobje teme in nevednosti, nekak{na motnja v razvoju. Bistvo renesanse je bilo posnemanje antike, renesan~niki pa so ob tem pozabili, da do renesan- se ne bi moglo priti, ~e ne bi bila anti~na besedila ohranjena v rokopisih, ki so jih prepisovali v srednje- ve{kih stoletjih. Umetnostni zgodovinarji in teoretiki so bili dolgo obremenjeni s posnemanjem, z vzori in vplivi; namesto da bi srednjeve{ke umetnine obravnavali same zase, v dru‘bi, v kateri so nastale in odgovarjale na njene potrebe in miselnost. Misle~, da so vsi nekaj posnemali, najraje »idealno« antiko, so v srednjeve{kih umetnikih in rokodelcih videli nespretne‘e in nerode, ker jim je posnetek tako slabo uspel. [ele v romantiki so se za~eli zavedati, da je srednji vek vendarle poznal dovolj skladnosti in dovr{enosti v arhitekturi, kaligrafiji, pe~atih... V tem poglavju in tudi v naslednjem o literaturi, zopet z ironi~nim naslovom Zaostali in nevedni, avtorica seveda ne zanikuje veli~ine antike v knji‘evnosti in umetnosti nasploh. Opozarja zgolj na zakon posnemanja, ki se je uveljavil v 16. stoletju. Iz antike tudi v srednjem veku niso prenehali ~rpati, le da njenih del niso obravnavali kot obvezujo~e vzorce oziroma modele. Pernoudova protestira, da sicer odli~ni Villon pa~ ni prvi francoski pesnik. Kaj pa dvorska lirika in nova zvrst – roman, ki je bila v klasi~ni antiki neznana? Najprej je treba poznati obdobje nastanka, njegovo dru‘bo, odnose, ne pa se 220 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) prvo spra{evati po vzorih prej{njih dob. Ravno romana, domislice fevdalne dobe, ni mogo~e razumeti zunaj konteksta, ~e se ne umestimo v konkretno ‘ivljenje, v institucije fevdalnega ~asa, v svet, v kate- rem so pomembne najprej osebne vezi. Odrevenelost in barbarstvo je poglavje o za~etkih in vzrokih fevdalnega reda, o kompleksnosti fevdnega prava in raznolikosti obi~ajev, ki se v fevdalni dru‘bi vzpostavljajo. »Ni~esar ne razumemo o tem obdobju, ~e ne razumemo razlike med zakonom, ki izhaja iz osrednje oblasti in je dokon~ne in opredeljene narave, in obi~ajem, celoto navad, zna~ilnih za neko ozemlje, ki se stalno razvijajo.« (str. 76) Fevdalni kralj, na primer, je gospod med drugimi gospodi; kakor drugi gospodi upravlja osebni fevd, na katerem deli pravico, brani tiste, ki prebivajo na njegovi posesti in sprejema dajatve v naturalijah ali v denarju. Zunaj te posesti je kralj tisti, ki ga zaznamuje sveto maziljenje – je razsodnik v sporih, fevdni gospod fevdnih gospodov, branilec kraljestva, kateremu so zaradi tega drugi fevdni gospodje dol‘ni pomagati z oro‘jem in nasvetom (auxilium et consilium). Fevdalnemu kralju se je lahko napovedalo fajdo, zasebno vojno po predpisih, ki je za modernega ~loveka gotovo eden najbolj nenavadnih in{trumentov srednjeve{kega prava. In ravno nevednost je povzro~ila, da so ljudje izraza »fevdalno« in »fevdalizem« po krivici o~rnili, saj naj bi bilo fevdalno vse iz ancien régima, ~esar niso marali. Pernoudova je v~asih namenoma sarkasti~na, da njene besede u~inkujejo kot parodija pre‘ivetih gledanj na srednji vek. Pri tem izbira bolj »udarne« primere, a ji vseeno te‘ko o~itamo enostranskost ali cenenost. Nesmiselno se ji zdi z izrazom »srednji« – kot da bi {lo za preprosto vmesno obdobje – ozna~evati tiso~ let ~love{ke zgodovine. Kot je zapisano ‘e zgoraj, so to tiso~letje tako najprej poimenovali ita- lijanski humanisti. Izraz medium tempus je za srednji vek na primer prvi~ izpri~an leta 1373 pri Petrar- ci, {ele ob koncu 17. stoletja pa se je izraz dokon~no uveljavil v pregledih svetovne zgodovine, kjer se je ta delila v staro, srednjo in novo. Cristoph Cellarius je tako leta 1688 objavil pregled svetovne zgodo- vine z naslovom Historia tripartita, katere druga knjiga je nosila naslov Historia medii aevi. (Glej mdr. P. [tih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, v: Temeljne prelomnice pre- teklih tiso~letij. Zbornik referatov 30. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 2001, str. 43s.) ^eprav je vsaka periodizacija zgodovine po besedah Milka Kosa (M. Kos, Periodizacija slovenske zgodovine, v: Srednjeve{ka kulturna, dru‘bena in politi~na zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Ljubljana 1985, str. 21.) do neke mere nasilje, kajti ‘ivega toka histori~nega dogajanja se ne da vkleniti v tesne spone, razdeliti in omejiti z letnicami, je potrebno nekemu dogodku (datumu), procesu ali pojavu njegov prelomni zna~aj pripisati naknadno, da lahko kljub svoji nenatan~nosti postane simbolna meja nekega obdobja, in to ne glede na to, da se sodobniki ali celo akterji tega dogodka (procesa, pojava) njegove prelomnosti niso zavedali oziroma ga niso imeli za prelomnega. Vsak enkratni oziroma prelomni dogodek ima v sebi tudi kontinuiteto in je sestavni del procesa preobrazbe. ^e pustimo ob strani bolj ali manj argumentirana prerekanja o dogodkih (datumih), ki so »edino pravilni« za ozna~itev za~etka ali konca srednjega veka (za konec srednjega veka v slovenskem prostoru bi med letoma 1414 in 1519 brez te‘av in z dolgo obrazlo‘itvijo na{teli vsaj pol ducata »prelomnih« dogodkov), in ~e se strinjamo s pragmati~no potrebo po razdelitvi preteklosti oziroma na{ega védenja o njej, potem (p)ostane pojem srednji vek za poanti~no zgodovino kr{~anskega zahoda do reformacije uporaben in nepogre{ljiv. Dopustiti pa moramo, da ima svojo periodizacijo in svoj srednji vek vsak kontinent, vsaka kultura in ne nazadnje vsak narod. Navzlic bojem med pape{tvom, cesarstvom in drugimi silami, kljub prehodom od naturalnogospodarsko zaprtega zemlji{kega gospostva zgodnjega srednjega veka, prek razcveta vite{tva in fevdnega sistema v visokem srednjem veku pa do razvoja mest, vzpona me{~anstva in denarnega gospodarstva v poznosrednjeve{kem obdobju, upo{tevaje razli~na »hereti~na« gibanja in jasneje izo- blikovana nacionalna nasprotja, ka‘e srednji vek skupne poteze v stanovsko urejeni dru‘bi, v kr{~anski duhovni dr‘i, umetnosti, literaturi in znanosti ter sestavlja trdno podobo samostojne in u~inkujo~e kul- turne epohe. Zato je pojem srednji vek za Evropo lahko tudi nesporen. Kratko poglavje @abe in ljudje primerja srednjeve{ko tla~anstvo s starove{kim su‘enjstvom. Sled- nje je – dovolite ironijo – presko~ilo mra~no tiso~letje barbarstva in v morda {e huj{i obliki o‘ivelo v novove{kem kolonialnem pehánju. Ker se je Régine Pernoud v svoji znanstveni karieri veliko ukvarjala s polo‘ajem ‘ensk v srednjem veku, je lahko v poglavju @enska brez du{e argumentirano ovrgla ali vsaj zrelativizirala kli{eje, da je bila tedanja ‘enska zatirana in zapostavljena. Trdi, da je odlo~ala precej ve~ kot od 16. stoletja do konca 221ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ancien régima. Nekatere ‘enske, vi{je redovnice denimo, so imele zaradi svojih redovnih funkcij celo v lai{kem ‘ivljenju mo~, ki bi jo danes moglo zavidati veliko mo‘. (str. 110) O redovnicah, zlasti njihovi izobrazbi, je v tem poglavju sploh veliko govora, in Pernoudova trdi, da je bil polo‘aj ‘enske v Cerkvi enak kot v svetni dru‘bi. Ob resnem raziskovanju polo‘aja kmetic ali me{~ank, dru‘inskih mater, se poka‘ejo druga~ne podobe, kot jih slikajo epske pesnitve, vite{ki romani in drugi literarni viri, ki so jih v preteklosti pogosto imeli za prave »zgodovinske vire«. Presenetljivo se v nekaterih francoskih pokra- jinah ‘enske izrecno omenjajo med glasovalci na mestnih ali va{kih zborovanjih, ne da bi se to predstav- ljalo kot kako posebnost kraja. Tudi notarski zapisi dokazujejo, da je poro~ena ‘enska v obrti ali trgovi- ni lahko delovala samostojno, ne da bi morala predlo‘iti mo‘evo dovoljenje. Pa~ pa: »[ele ob koncu 16. stoletja so ‘enskam z odlokom parlamenta, sprejetim leta 1593, izrecno prepovedali vsakr{no dr‘avno slu‘bo. Vpliv rimskega prava, ki se je takrat ‘e razbohotil, je omejil ‘ensko na to, kar je bilo v vseh ~asih njeno prednostno podro~je: skrb za dom in vzgoja otrok.« (str. 115) Obto‘ujo~i kazalec se najprej obrne na ~arovnice in ~arovnike, ki so obstajali ves ~as. [e ve~ je bilo seveda zgodb o njih. Do prvih, izrazito sporadi~nih procesov je pri{lo {ele v 14. stoletju, zanimanje za to pa se je vidno pove~alo v 16. in zlasti 17. stoletju, stoletju Razuma, ko se je {tevilo ~arovni{kih procesov dvignilo ~ez vse razumne meje, dale~ od »mra~nja{kega« srednjega veka. Glede krivoverstva in inkvizicije naj za bolj{e razumevanje pojavov dobe, ko spo{tovanje verskih prepri~anj {e ni bilo del ~lovekovih pravic, ponovim naslednjo resnico: »Iz {tevilnih vidikov je bila inkvizicija obrambni odziv dru‘be, za katero je bilo – upravi~eno ali po krivem – ohranjanje vere prav tako pomembno kakor danes ohranjanje fizi~nega zdravja. Tukaj se dotikamo razlike med enim in drugim obdobjem, se pravi razlike v merilih, v lestvici vrednot. In v zgodovini je bistvenega pomena, da jih za~nemo upo{tevati, {e ve~, da jih za~nemo spo{tovati, brez ~esar se zgodovinar preoblikuje v sodnika.« (str. 123) Neskon~no zmotno je z dana{njim pojmovnim svetom, dana{njo logiko, vrednota- mi, védenjem, miselnimi in pravnimi vzorci ‘ugati srednjeve{ki dru‘bi, njeni »zaostalosti« in »kruto- sti«. To poglavje je zagotovo treba pozorno prebrati. Avtorica nikakor ne ‘eli zanikati inkvizicije, na- sprotno – raz~i{~uje na primer vlogo pape{tva kot njenega pobudnika – a hkrati pobija {tevilne stereo- tipne nesmisle, in to z izvrstnimi primeri, ki nas lahko marsi~esa nau~ijo. Verjamem, da bi lahko ta knjiga, ki je z izjemo redkih pasusov zelo berljiva, marsikateremu dvomljivcu (da ne re~em nevedne‘u) vzbudila zanimanje za srednji vek. Nekoliko sicer moti, da se avtorica v glavnem opira na primere iz francoske zgodovine, le sem ter tja se sprehodi do pape{kega Rima, za stavek v [panijo, drugam pa komaj kdaj. Misli in asociacije pa tudi to spravi v tek. Poglavje Zgodovina, ideje, domi{ljija se odpre z mislimi o potvarjanju zgodovinske resnice, o pra- vici do lastne, svobodne misli, o manipulaciji z zgodovino in o ‘urnalizmu. Kako »zgodovinsko« izmi{ljotino lahko po televiziji ali radiu sli{i ogromno ljudi, bore malo pa je takih, do katerih potem pride tudi kritika te izmi{ljotine, objavljena v tej ali oni strokovni reviji. Mediji pogosto ustvarjajo »zgodovinske« predstave (javno mnenje), ki utegnejo ‘e ob majhni »svobodi misli« hitro postati sporne in spa~ene. ^e zgodovinarji ne bomo budni, bo zgodovina kot stroka pri{la na slab glas, saj je tudi stroka sama zgodovinski pojav in podrejena zgodovinskim okoli{~inam. (Prim. M. Bloch, Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, kriti~na izdaja E. Blocha s predgovorom J. Le Goffa, Ljubljana 1996, str. 14.) Ne le zaradi ‘urnalistov, budni moramo biti tudi zaradi nas samih. Imenitni Marc Bloch je v svoji »oporoki«, Apologiji zgodovine, sporo~il tole: »Kaj nam je ob tem mar zapoznela odlo~itev tega ali onega zgodovinarja? Zahtevamo samo, naj ga ne omami lastna izbira, tako da ne bi ve~ sprevi- del, da je bila [in da bo, op. A. N.] svoj ~as mogo~a tudi kak{na druga.« (M. Bloch, o. c., str. 130.) Ni~ manj kot mediji (‘urnalisti) so zgodovini nevarne tudi legende, katerim je realno zgodovinsko dogajanje (ali oseba) le medel okvir, na katerega zmorejo skoraj neverjetne domi{ljijske akrobacije skozi stoletja natakniti mamljive zgodbe. Demitologizacija zgodovine je vsekakor nujna, vendar se je moramo lotiti previdno, saj je za {ir{o javnost potrebno pisati {e bolj sve‘e, polnokrvno in berljivo kot za poklicne kolege. Tako imenovana zgodovina za vse mora poiskati srednjo pot med znanstveno eksakt- nostjo in populisti~nostjo v smislu raz{irjenosti med nezgodovinarskim ob~instvom. Kompromis na {kodo zgodovinski resnici, kolikor smo le-to zmo‘ni dose~i, je seveda nesprejemljiv. »Treba je iti k virom, vendar ne h katerim koli, kajti ljudje izjemno pogosto zamenjujejo literarne vire in zgodovinske vire.« (str. 146) Objektivna meja virov gre z roko v roki s subjektivno mejo zgodovinarjeve tehni~ne in metodolo{ke dozorelosti ter ‘ge~kljive radovednosti. Vir namre~ ne more govoriti namesto zgodovinarja; 222 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) potrebuje vpra{anja, ki jih postavlja ~lovek sedanjosti, z dobrim poznavanjem in zmo‘nostjo v‘ivljanja v preteklost. Zgodovinar, znanstvenik in do neke mere tudi umetnik, mora zgodovinski vir prepojiti s kontekstom, ~e ‘eli, da se bo pribli‘al ~asu. Naloga zgodovinarja je namre~ o‘iviti ~as, ne vira. Pernoudova nam iz svojih dolgoletnih izku{enj niza {tevilne primere, ki govorijo o nevednosti gle- de srednjega veka, o stereotipni podobi mrzlega, nevednega in zastarelega ~asa. Ko sli{im za zastarelost srednjega veka, ne morem mimo besed, ki jih je Bo‘o Otorepec na ra~un takih pogledov izrekel na predstavitvi knjige Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana jeseni 1998: »Srednji vek je bil za neandertalca science fiction.« Srednjeve{ki ljudje so bili ljudje kot mi, s ~love{ko naravo, kakr{na je na{a, niti z bolj{o niti s slab{o, toda pred katero ne zado{~a skomigniti z rameni ali se prezirljivo nasmehniti. Srednjeve{ko zgodovino in ljudi (predmet zgodovine je pa~ najprej ~lovek v ~asu) lahko prou~ujemo prav tako kakor katero koli drugo. Pa ne le ljudje, tudi oblika oblakov ni danes ni~ druga~na kot v srednjem veku, se je po{alil Bloch. (M. Bloch, o. c., str. 108.) Konec sedemdesetih let prej{njega stoletja se je Régine Pernoud veselila, ker se je zanimanje za srednji vek vendarle pove~evalo. Podobno je (bilo) tudi pri nas, le da je bilo {e precej bolj kot prou~evanje dolo~enega obdobja nezanimivo ali celo neza‘eleno prou~evanje dolo~enega stanu. (Prim. npr. P. [tih, Srednjeve{ko plemstvo in slovensko zgodovinopisje, v: Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje (ured. V. Raj{p et al.), Ljubljana 2001, str. 61–72.) Nespremenljivost ~love{ke mentalitete (hotenj, ‘elja, slabosti) je znotraj dinami~nega mrgolenja zgodovinskih (naravnih) sprememb nekaj najbolj stalnega. Kri ni spremenila svoje sestave, in to je brez dvoma osnovna resnica zgodovine, ~e jo sku{amo dojemati iz moralnega vidika. Bitje je isto, sredstva in posledi~no mo‘nosti pa se neprimerno razvijajo. Posameznik, ki ima dostop do sredstev, lahko nare- di v primerjavi s preteklimi ~asi bistveno ve~ dobrega oziroma slabega. Zaklju~no poglavje knji‘ice nosi naslov Preproste misli o pou~evanju zgodovine. To naj poleg u~enja dejstev vklju~uje tudi oblikovanje zgodovinskega ~uta. Le-to je po avtori~inem mnenju glavni pozitivni vidik u~enja zgodovine. Pernoudova tudi pravi, da je zgodovina vendarle u~iteljica ‘ivljenja, in da je – nasprotno – kartezijanska tabula rasa »morebiti najmo~nej{a filozofska la‘ vseh ~asov … Kajti vse, kar je ‘ivljenje, je dano, predano. Nikoli ne izhajamo iz ni~.« (str. 164) Mnogi filozofi so se s tem strinjali, {e posebej Leibnitz, ki je trdil, da se izvor sedanjih stvari nahaja v preteklih stvareh, »stvar pa se nikdar ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih«. (Citirano po: B. Grafenauer, Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960, str. 15.) Ne prenehajmo torej ({e) s tem srednjim vekom. Régine Pernoud nam je ‘e pred skoraj tridesetimi leti ponudila ve~ kot dovolj preprostih, a prepri~ljivih razlogov. A n d r e j N a r e d D a r k o D a r o v e c, Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v lu~i bene{ke dav~ne politike. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, 2004. 438 strani. (Knji‘nica Annales Majora) Nova Darov~eva monografija je dopolnjena doktorska disertacija. [tudija izhaja iz obstoje~e litera- ture in na tehtni podlagi neobjavljenega arhivskega gradiva podaja sliko strukture in gibanja istrskega gospodarstva v novem veku, ki je originalna ‘e samo zaradi tega, ker ta prostor obravnava celovito in za dalj{e obdobje s te‘i{~em na gospodarski tematiki. Delo se poleg bibliografije opira predvsem na arhivsko gradivo bene{kega izvora, ki je zaradi za tedanje pojme razvejane in, mogli bi re~i, pronicljive dr‘avne uprave Republike razmeroma bogato, tudi s podrobnimi kvantitativnimi podatki. Slovenski zgodovinar, ki je bolj vajen mestoma brezupnega vzdihovanja nad papirji in listinami habsbur{kega izvora, se ob bene{kih dokumentih lahko razveseli in si malodane oddahne, pa ~eprav vsako novo dognanje in vsak niz kvalitetnih podatkov vedno odpirajo nova, tudi kompleksnej{a vpra{anja, kar je razvidno tudi v Darov~evem delu. 223ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Po strukturi se delo odpira s predstavitvijo demografske in socialne podobe Istre do vklju~no osem- najstega stoletja, v kateri je velik del pozornosti namenjen etni~ni razgibanosti de‘ele, predvsem pa migracijskim gibanjem z razmislekom o (ve~zna~nem) pomenu selitev za istrsko gospodarstvo. Sledi pregled denarnega sistema in gibanja cen v bene{ki Istri, ki z dosledno prisotnim meroslovjem predstavlja zahtevno osnovo za razbiranje gospodarstva. Analiza gospodarske stvarnosti v severozahodni Istri najprej vzame v pretres osrednji javni ekonomski in{tituciji v de‘eli, to sta mestna Monte di pietà v Kopru in Piranu, ki sta imela vlogo »zastavljalnice, posojilnice in hranilnice«, ter njun pomen v gospodarskem dogajanju (skupaj s Fontikom). Pogled se zatem raz{iri na splo{nej{o sliko gospodarstva v Istri med 16. in 18. stoletjem, kjer je pozornost name- njena trgovini z zalednimi avstrijskimi kraji, dostopu doma~ih pridelkov na trg ter odnosu med obdav~evanjem prometa in razpredanjem tihotapstva. Bogato arhivsko gradivo, na katerem je delal Darovec, je v dobri meri dav~ne narave in porekla. Taka »fiskalna perspektiva« v analizi gospodarstva pa ni izrazito povedna le zaradi kakovosti tovrstne- ga bene{kega gradiva, saj je po Darov~evem mnenju bene{ka dav~na politika tudi pomembno soobliko- vala, ~e ‘e ne ravno krojila, istrsko gospodarsko dogajanje. Po drugi strani je pri tedanjih dav~nih slu‘bah in carinskih uradih gradivo nastajalo v specifi~nih okoli{~inah, saj so se dav~ni obvezanci v ve~ji ali manj{i meri vselej sku{ali izmikati pla~evanju bre- men in pristojbin, medtem ko so sami dav~ni uslu‘benci mogli biti bolj ali manj vestni in po{teni. Dav~ni vir zato od preu~evalca vedno zahteva, da upo{teva njegovo izvorno nepopolno naravo. Daro- vec na primer opozarja, kako so uradniki poro~ali, da je polovica vinskega izvoza v sosednje habsbur{ke de‘ele uhajala dav~nemu nadzoru. In vendar je gradivo dav~nega izvora dragoceno, ker omogo~a {irok pogled, saj obsega velik del prostora in stvarnosti in ker nudi pregled nad trgovinskimi tokovi v dolo~eni regiji. Poleg tega pa so v istih uradih nastajala tudi poro~ila o nepla~evanju davkov in o tihotapstvu, ki zaokro‘ajo stvarnost. V tem sklopu Darovec pozornost posve~a najprej dav~ni politiki Bene{ke republike v Istri, kjer osvetli strukturo in delovanje osrednjih in mestnih dav~nih uradov na regionalni ravni. Lokalna in dr‘avna bremena so zadevala predvsem trgovino oziroma tiste panoge in proizvode, ki so se pojavljali na trgu. Gospodarske panoge, ki so v severozahodni Istri ustvarjale prese‘no proizvodnjo in torej pro- met, zaradi ~esar so postajale zanimive za obdav~itev, so bile predvsem vinogradni{tvo, oljkarstvo, solinarstvo, ribi{tvo ter svilarstvo, tkalstvo in usnjarstvo. Ker je Darovec ta sklop obdelal predvsem na podlagi dav~nih virov, nam delo ponuja presek gospodarstva severozahodne Istre v novem veku skozi panoge, ki so igrale pomembnej{o vlogo v trgovinskem prometu v de‘eli. Pri obravnavi vsake od omenjenih panog posebej se avtor posve~a vidikom proizvodnje in trgovanja, sistema obdav~evanja in pojava tihotapstva, cenam in obsegu pridelka, in to predvsem z diahroni~ne perspektive, ki omogo~a pogled na konjukturna in dolgoro~na gospodarska gibanja. Poleg tega je vselej prisotno podrobno mero- slovje, kar predstavlja pomemben pogoj za razbiranje podatkov in razumevanje gibanj, obenem pa omogo~a (dragoceno) primerljivost rezultatov. Na zmanj{evanje dav~nega priliva od carin v mediteranskem in evropskem trgovinskem prometu so v Benetkah v novem veku postopoma odgovarjali tudi s kapilarnej{im obdav~evanjem svojih de‘el. Osnovna teza avtorja je, da je stopnjevanje dav~ne obremenitve v severozahodni Istri dejansko du{ilo mo‘nosti za gospodarsko rast, v kolikor je bilo dosledno uperjeno v zadevanje vsake tr‘no pomembnej{e doma~e proizvodnje in v carinsko prestrezanje trgovinskih tokov z zaledjem, da ne omenjamo gospo- stva, ki so ga Benetke izvajale nad jadranskimi vodami. Dolgoro~no gibanje istrskega gospodarstva se tako prevesi v stagnacijo in nazadovanje ‘e nekje sredi 16. stoletja ter se znova za~enja dvigati {ele v zadnjih desetletjih 18. stoletja. S tem Istra prehiteva ~as evropske, predvsem pa ju‘noevropske t.i. »krize sedemnajstega stoletja«, a obenem obdobje preho- da v stagnacijo bli‘njih notranjeavstrijskih de‘el, pa ~eprav so tudi te razmeroma zgodaj ubrale pot navzdol. Iz Darov~evega dela lahko tudi razberemo, da so v obeh obdobjih, ko je severozahodna Istra do‘ivljala gospodarsko rast v novem veku, to je na prehodu iz srednjega v novi vek in proti koncu te dobe, pomembno vlogo odigrali trgovinski tokovi z bli‘njimi in zalednimi habsbur{kimi de‘elami, zlasti s Kranjsko, kasneje pa je na Istro u~inkoval tudi razvoj sosednjega mesta Trsta pod vplivom aktivnej{e avstrijske gospodarske politike v duhu merkantilizma. Na gospodarska gibanja in zlasti na spreminjanje smeri trgovinskih tokov tako v Bene{ki republiki kot v notranjeavstrijskih de‘elah je v 224 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) novem veku poleg splo{nega premika evropskega gospodarskega te‘i{~a proti de‘elam ob Severnem morju znatno vplivalo napredovanje in konsolidacija tur{ke nadoblasti nad Balkanom. Z Darov~evim delom se Istra ume{~a kot subjekt v bene{ko in v slovensko, a tudi {ir{o, gospodar- sko zgodovino, ob tem pa raziskava nudi zanimiva dognanja, ki dograjujejo dosedanje poznavanje novove{kih dinamik tako v Bene{ki republiki kot na Slovenskem. Obenem so s tem delom podane osnove za primerjavo gospodarskih struktur in gibanj s sosednjimi bene{kimi in habsbur{kimi de‘elami v novem veku, kjer je v zadnjih letih bilo ve~ premikov v znanju. Z napredkom v poznavanju, ki nam ga zdaj za Istro (s poudarkom na njenem severozahodnem – slovenskem delu) nudi Darov~evo delo, je stanje raziskovanja bli‘je trenutku, ko bo na podlagi primerljivega znanja mogo~e utemeljeno razprav- ljati tudi o naravi gospodarskih in dru‘benih stikov in vezi v ~ezmejnem prostoru Primorske, Istre in Furlanije v novem veku. Darov~evo delo je torej regionalna {tudija, ki se tako na ravni vpra{anj kot dognanj navezuje na {ir{i prostor, obenem pa Istro ponuja v primerjavo in vpenjanje v skupen prostor s sosednjimi de‘elami. A l e k s a n d e r P a n j e k D u { a n K o s, O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah : tr‘a{ka afera Gallenberg 1740. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, 2004. 303 strani. (Knji‘nica Annales ; 37) Med enega ve~jih presene~enj preteklega leta v doma~em zgodovinopisju vsekakor lahko uvrstimo izid knjige O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah (tr‘a{ka afera Gallenberg 1740). Poglobljena in pronicljiva {tudija »sen~ne plati« kariere in zakonskega ‘ivljenja plemi~a s sredine 18. stoletja ‘e sama po sebi predstavlja dobrodo{lo po‘ivitev historiografske ponudbe, {e bolj pa presene~a dejstvo, da je nastala v kabinetu priznanega (in do nedavnega tudi zaprise‘enega) medievista Du{ana Kosa. ^e pa se nekoliko podrobneje ozremo na njegov opus, lahko ugotovimo, da se je tak{no (beri: vsekakor nekon- vencionalno, tokrat tudi nesrednjeve{ko) delo izpod njegovega peresa napovedovalo ‘e nekaj let (naj navedem le nekaj del, ki avtorja oddaljujejo od t.i. konvencionalnega zgodovinopisja: Pot na Avalon, Zgodovinski ~asopis, 1997; Legenda o ~arobnem prstanu, Melikov zbornik, 2001; Vitez in ugrabljenka: nasilnik in njegova ‘rtev?, Acta Histriae, 2002; Blesk zlate krone: gospodje svibenski – kratka zgodo- vina plemenitih nasilnikov, 2003). Potreben je bil le pravi povod; v tem primeru odkritje navdihujo~ih virov v arhivu, ki ga avtor dramati~no opisuje v uvodu. Glavni junak zgodbe je grof Sigmund Gallenberg, ki ga spoznavamo skozi pripoved o njegovih koreninah, pre‘ivljanju mladostnih let, snovanju kariere in njej podrejene zakonske zveze, njunem pro- padu, in, po prizemljitvi, kljub vsemu razmeroma udobnem in mirnem poteku zrele dobe njegovega ‘ivljenja, seveda na bistveno ni‘ji ravni, kot bi ga bil pripravljen sprejemati v svoji vihravi in ambicioz- ni mladosti. Njegovo osebnost so zaznamovale razmere v dru‘ini (rodbini) – vzgoja pod okriljem uspe{nega politika strica Wolfa, izobrazba – jezuitski kolegij in pravna fakulteta ter med kranjskim plemstvom zakoreninjeni provincializem, ki se ga Sigmund kljub temu, da je nekaj let pre‘ivel na tujem, ni nikoli otresel. Bralcu se vtisne v spomin kot naduti nerga~, ki v svojem prepri~anju – ki koleba med na~eloma, da je oblast na eni strani dana od boga in na drugi pridr‘ana sposobnim (od cesarja do zadnjega kranjskega uradnika) – ne izbira na~inov in ne pozna meja za dosego polo‘aja, ki mu »pripa- da« (ta se seveda popolnoma sklada s tistim, ki si ga ‘eli). ^eprav ga pri tem zanese dale~ prek meja {e dopustnega v sicer dokaj tolerantni dru‘bi, ga za~uda ne doleti »pravi~na kazen«. Za~uda le, ~e pozabi- mo, da ne gre za fiktivno, ~asu, ki ga obravnava primerno vzgojno zasnovano zgodbo (kar se nam ob branju mojstrsko napisanega, mestoma kar napetega dela rado pripeti), temve~ za resni~no, ‘ivljenjsko zgodbo, v katerih je pravi~nost dostikrat potisnjena v drugi plan. Avtor zre in pi{e zgodbo o vzpenjanju in padcu Sigmunda Gallenberga skozi prizmo zakonskega konflikta med njim in njegovo ‘eno Jo‘efo. To jasno naka‘e ‘e na samem za~etku, kjer po principu »s kolom po glavi« bralca brez milosti postavi v dodobra razplamtelo vojno med zakoncema – na sam za~etek procesa pred ljubljanskim konzistorialnim sodi{~em. Tudi v nadaljevanju je {tudija posve~ena 225ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) iskanju, razlagi in vrednotenju vzrokov za razpad tako skrbno na~rtovane zveze. Pri tem je Kos – kar vsekakor velja izpostaviti – med drugim primoran pose~i na polje, ki bi ga pogojno lahko imenovali histori~na psihoanaliza (posthumno, t.j. zgolj na podlagi zgodovinskih virov, preu~evanje du{evnih motenj neke osebe) in kjer premaguje ne vedno lahke ovire s pomo~jo priznanega nevropsihiatra Jurija Zalokarja. Nikakor pa delo ni ozko omejeno na razkrivanje intimnih plati ‘ivljenja zakoncev Gallen- berg; v njem mimogrede spoznavamo {ir{e kontekste, kot so zakulisje novove{ke plemi{ke administra- cije na Kranjskem, bivanjsko kulturo in vedenjske vzorce provincialnega plemstva, razmerja mo~i in vpliva na relaciji Dunaj, Ljubljana, Trst ter nekoliko podrobneje spremljamo gospodarsko, politi~no in zasebno usodo ene eminentnej{ih kranjskih plemi{kih rodbin v ~asu njenega zatona. [e droben napotek tistim, ki nameravajo delo brati samo enkrat: Poglavje Nedol‘ne ‘rtve vojne (str. 239 ss), kjer se nahaja pregled gallenber{ke mekinjske, ljubljanske in tr‘a{ke hi{ne uprave ter osebja, je mogo~e uporabljati tudi kot nekak{en prozopografski dodatek, kjerkoli v pripovedi nanese beseda na koga iz vrst gallenber{kega osebja in bi si o njem za‘eleli nekaj osnovnih podatkov. Pred nami je nadvse zanimiva knjiga, ki bo najbr‘ precej prispevala k utemeljitvi razmeroma nove- ga podro~ja v slovenskem zgodovinopisju, ekstenzivne zgodovine, kot jo poimenuje Du{an Kos. Je dobrodo{la popestritev in bo verjetno, sode~ po obstoje~ih trendih v zadnjih letih, imela stimulativni u~inek, kar pa se ti~e avtorja, nam prejkone ‘e pripravlja novo presene~enje. M a t j a ‘ B i z j a k Va s j a K l a v o r a, Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnost- nem ozemlju. Celovec : Mohorjeva, 2003. 330 strani. Celov{ka Mohorjeva je v tradiciji svojih vojnozgodovinskih knjig za naj{ir{i krog bralcev, kakr{ne je izdajala ‘e v za~etku 20. stoletja – naj spomnim na Jerneja Andrejko in njegove »Slovenske fante v Bosni in Hercegovini 1878« (iz{lo 1904–1905), pa na Capudrovo »Zgodovino c. kr. pe{polka {t. 17« (1915) – in jo je v na{em ~asu najprej uspe{no obudila njena celjska sestra z monografijo »Turki so v de‘eli ‘e« (1990) Vaska Simonitija, objavila obse‘no monografijo prim. dr. Vasje Klavore, po poklicu kirurga iz bolni{nice v [empetru pri Novi Gorici, sicer pa enega od podpredsednikov Dr‘avnega zbora Republike Slovenije in avtorja treh odmevnih knjig o so{ki fronti med prvo svetovno vojno (zalo‘ila jih je prav tako najstarej{a slovenska zalo‘ba, vse tudi v nem{kem prevodu). Predmet avtorjeve obravnave so tokrat francosko-avstrijski boji leta 1809 za tri klju~ne strate{ke prehode, namre~ Naborjet (Malborg- hetto) v Kanalski dolini, visokogorski prelaz Predel v Julijcih in preval Razdrto pri Postojni, ki so na zahodu slovenskega etni~nega ozemlja zapirale pot Napoleonovi Italijanski armadi v notranjost Avstrij- skega cesarstva. Gre za prvi obse‘en, monografski prispevek slovenskega avtorja k bibliografiji o napoleonskih vojnih operacijah na na{ih tleh, zato sem ga vzel v roke z velikim zanimanjem. Publikacija je lepa, s privla~no oblikovanimi platnicami in v glavnem odli~nimi, v slovenskem prostoru prete‘no neznanimi slikovnimi prilogami, zato je ‘e naletela na nekatere ugodne javne odmeve (gl. npr. DELO, 27. 1. 2004, str. 6). V knjigi je tudi precej avtorjevih lastnih fotografij terena in objektov, povezanih z dogajanji iz leta 1809, kar {e poudarja osebno noto publikacije. Sam sem bil najbolj navdu{en nad zgodovinskimi in sodobnimi posnetki t.im. »Napoleonovih« mostov ~ez So~o in Nadi‘o, ki sta v resnici starej{a od treh prihodov napoleonske armade na na{a tla (str. 168–172), opozorilom na (vsaj meni doslej) neznani najdbi gumbov s francoske voja{ke uniforme (str. 180) in nad posnetki ohranjenega habsbur{ko-bene{kega mejnika v dolini Jezernice (str. 62–63). Odli~na – preprosta, jasna, nazorna – se mi zdi tudi pregledna kartografija, ra~unalni{ko delo avtorjevega vnuka Janija Klavore. @al se za~enja doslej ugodni vtis naglo spreminjati, br‘ ko se lotimo branja besedila. V sicer zani- mivo napisanem tekstu je dobesedno na stotine tiskovnih napak, ki na bralca, ~e mu je blizu lepota in pravopisna pravilnost doma~e (v na{em primeru pa, kar zadeva navedke iz mednarodne literature, tudi francoske, nem{ke, italijanske in angle{ke) besede, delujejo porazno, knjigo pa po nepotrebnem kazijo, saj bi se jih bilo mo~ znebiti ‘e s temeljitej{im lektorjevim posegom. V tem smislu se zdi mo~no 226 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) pretirana poimenska avtorjeva zahvala ~loveku, ki naj bi »pregledal besedilo in opravil lektorsko delo« (str. 327), saj rezultatov tega »dela« v knjigi ni ~utiti, bolje, so prejkone porazni. Ob tem mo~no moti {e odlo~itev, da so sicer navadno podoma~ena osebna lastna imena znanih zgodovinskih oseb v knjigi zapisana po – nem{kem pravopisu, celo v primerih, kadar gre za vladarje slovenskih de‘el in Nenemce! Vpeljana jezikovna manira ni uperjena le zoper tradicijo v slovenskem zgodovinopisju, ampak je tudi v nasprotju s Slovenskim pravopisom (prim. zadnjo izdajo, Ljubljana 2001, odstavki 172–179, str. 23–24). V letu 1809 tako vlada Habsbur{ki monarhiji Franz I. (v tekstu je omenjen tudi njegov stric cesar Joseph II.; njuna babica oz. mati se izjemoma pona{a s svojim podoma~enim imenom Marija Terezija), ki ga voja{ko in politi~no podpirata njegova mlaj{a brata, nadvojvodi Karl in Johann. Omenjeni na~in zapisovanja osebnih imen je prignan ad absurdum v primeru podmar{ala iz znamenite hrva{ke plemi{ke dru‘ine Jela~i}ev-Bu‘imskih, sicer o~eta poznej{ega generala in bana Josipa, ki pa~ ni bil ne Franz (passim), ~eprav je znal nem{ko, in ne Franc (str. 118), dasi je razumel po kranjsko, pa~ pa najprej in predvsem – Franjo (1746–1810, avstrijski junak iz vojn s Francozi 1797 in 1805). Namenimo zdaj kar nekaj besed hevristi~nemu (viroslovnemu) stanju Klavorine knjige, na drugi strani pa uporabljeni literaturi. Avstrijsko voja{ko zgodovinopisje je konec 19. in v za~etku 20. stoletja objavilo nekaj temeljnih del o obravnavani problematiki (avtor jih pozna in uporablja), zasnovanih predvsem na sistemati~ni analizi zgodovinskih virov iz dunajskega voja{kega arhiva (Kriegsarchiv), v bistveno manj{i meri pa so pritegnila k obravnavi francosko arhivsko gradivo in tedanjo francosko literaturo. V kategorijo temeljnih del (naj)novej{ega datuma je treba pri{teti odli~no monografijo o bojih pri Naborjetu leta 1809 izpod peresa poznavalca napoleonskega obdobja v Furlaniji dr. Paola Foramittija iz Vidma, ki je iz{la z naslovom L’Assalto. Malborghetto 1809 fra gli Asburgo e Napoleone (Udine, Edizioni del Confine 1999). Avtorju je bila v marsi~em za vzor in iz nje obse‘no navaja. Raven zgodovinarjevega znanja, dose‘eno v navedenih delih, bi bilo mo~ do- in presegati le s sistemati~nim, torej tudi dolgotrajnim raziskovalnim delom v francoskih arhivih, v prvi vrsti v voja{kem arhivu kopen- ske vojske (Service Historique de l’Armée de Terre, grad Vincennes pri Parizu; naprej SHAT), do neke mere pa tudi v Zgodovinskem centru pari{kega Nacionalnega arhiva (Centre Historique des Archives Nationales; odslej CHAN). @al se je avtor na to mo‘nost, ki je draga, neprivla~na in ne zagotavlja naglih rezultatov, je pa temelj resnega zgodovinarjevega dela in vir njegovih novih spoznanj, oprl le v majhni meri. [e najve~ v prvem poglavju z naslovom Avstrijski vojni pohod proti Italiji 10. aprila 1809 (str. 26–97), ki ni zasnovano le na literaturi, ampak tudi na virih iz Vojnega arhiva na Dunaju – uporab- ljena korespondenca vna{a v besedilo precej{njo notranjo dinamiko in sve‘ino. Pri~akovali bi, da bo nova monografija o avstrijskih-francoskih spopadih leta 1809 za Naborjet, Predel in Razdrto, podobno kot Foramittijeva, zasnovana tako na relevantni literaturi kot tudi na virih v francoskih arhivih, ki so za to problematiko doslej v glavnem neizrabljeni. Iz knjige same pa na ‘alost izhaja (prim. str. 105 op. 73, str. 110 op. 81, str. 116 op. 85, str. 141 op. 100, str. 186 op. 136, str. 231 op. 187, str. 232 op. 188, str. 243 op. 197), da je avtor – poleg gradiva, ki mu ga je prepustil v objavo P. Foramitti (in je citirano na tako poseben na~in, da ostajajo njegove signature skrivnost celo za pozna- valca), ali pa dokumentov, prevzetih neposredno iz Foramittijeve monografije – uporabljal pri pisanju v glavnem dva fascikla iz sicer obse‘ne serije, ki nosi signaturo C4 (in ne 4 C ali celo IV c, kot praviloma napa~no navaja publikacija) – namre~ C4 10 ter C4 58 (hrani SHAT). Serija C4 Armée d’Italie (1803– 1814) je dobro ohranjena in urejena v tri podserije (korespondenca; registri; seznami ~astnikov in vojakov). Opirajo~ se na svojo kartoteko in zbirko kopij arhivskega gradiva, ki sta rezultat dolgoletnega arhivskega dela v pari{kih arhivih, tudi v SHAT, pa na obe objavljeni arhivski pomagali za delo v tem arhivu (Inventaire des archives conservées au Service Historique de l’État-Major de l’Armée. Archives modernes, 2. izdaja, Vincennes 1954; Guide des archives et de la bibliothèque du Service Historique de l’Armée de Terre, 2. izdaja, Vincennes 2001), z vso odgovornostjo trdim, da je gradiva za boje na Predelu v seriji C4 bistveno ve~ in ga je mo~ zaslediti v vsaj sedmih fasciklih te serije. Avtorjevo prepri~anje, da »‘al obstajajo le redki arhivski dokumenti v francoskem vojnem arhivu v gradu Vencen- nes (sic), ki v tej knjigi dopolnjujejo podobo vojnega dogajanja na Predelu« (str. 208), je zato le deloma to~no: dokumenti so resda »redki«, a samo v »tej knjigi«, v seriji C4 pa jih sploh ni malo! Vendar pa je v SHAT zadevnih virov {e precej ve~. Avtor bi mogel najti vrsto dragocenih podatkov v serijah C10 Correspondance militaire générale du Premier Empire (1804–1815) in C17 Correspondance de Na- poléon Ier et du Major-Général (1779–1814) – fascikla C17 199 in C17 200 npr. v celoti obsegata 227ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) korespondenco med francoskim vladarjem in njegovim mar{alom Berthierom glede Italijanske arma- de; ‘e pri povr{nem pregledu vsebine je v njiju tudi gradivo o Naborjetu, Predelu in Razdrtem 1809 ... Podobno velja za veliko serijo voja{ke dokumentacije (karte, rekognosciranje terena in objektov, obve{~evalne informacije), ki jo hranijo v SHAT pod imenom Mémoires et reconnaissances. Iz te serije pozna avtor, ne da bi to navedel z ustrezno signaturo, eno samo karto z voja{kim opisom ozemlja med Tilmentom (Tagliamento) in So~o iz l. 1806 (str. 109 op. 77), pogled v zdavnaj objavljeni inventar (Louis Tuetey, Catalogue général des manuscrits des bibliothèques publiques de France. Archives de la Guerre 2, Paris, Plon-Nourrit 1915, str. 296–308, 315) pa nas prepri~a, da je ohranjenega in dostopnega gradiva bistveno ve~ … Seveda pa za na{ problem va‘nih zgodovinskih virov ne hranijo zgolj v SHAT, temve~ tudi v drugih arhivskih institucijah. Med specialisti ni skrivnost, da bi v odli~no ohranjenem zasebnem arhivu italijanskega podkralja in nominalnega poveljnika Italijanske armade leta 1809 – kjer je na voljo nekaj dokumentov za Predel (avtor jih ne uporablja, ~eprav ve zanje, prim. str. 251 op. 204; sicer gre za Eugène de Beauharnais Archive, signatura C0645 v Princeton University Library, Prince- ton, New Jersey, ZDA; analiti~ni inventar fonda je dostopen raziskovalcem in ljubiteljem preko interne- ta na naslovu: http://libweb.princeton.edu/libraries/firestone/rbsc/aids/beauharnais ) – zaman brskali za podkraljevimi voja{kimi in upravnimi poro~ili Napoleonu. Ta del de Beauharnaisovega arhiva je dolgo veljal za izgubljenega, a se je v zadnjih letih okrepilo upanje, da bi se stvari utegnile obrniti na bolje. Leta 2000 jim je namre~ v CHAN uspelo pridobiti register Eugènove voja{ke korespondence s ce- sarjem – in to prav za leto 1809, v njem pa so tudi dragocena Eugènova detajlna sinteti~na poro~ila o bojih pri Naborjetu, na Predelu in pri Razdrtem (signatura CHAN 251 AP, entrée no. 4641 du 29 décembre 2000) … [e dolgo bi mogli podrobno na{tevali, a sklenimo z ugotovitvijo, da Klavorova monografija ‘al ni zasnovana na evidentiranih in raziskovalcu dostopnih francoskih virih o obravnava- nih spopadih. Hkrati se nam vsiljuje vtis, da je avtorjevo raziskovanje v arhivih nesistemati~no in prejkone paberkovalskega zna~aja. Utemeljeno zavra~amo avtorjevo izjavo, da je opravil »pregled ohranjenih francoskih dokumentov, ki jih hrani francoski Vojni arhiv« (str. 231). Poraja se tudi ob~utek, da delo v arhivskih institucijah ob~asno prepu{~a kar svojim pomo~nikom, ki mu zatem po naklju~ju odkrite dokumente tudi prevajajo (prim. str. 327 in kar nekaj opomb pod ~rto); nekateri prevodi ostajajo pri tak{nem na~inu dela polni vsebinskih in stvarnih spodrsljajev. Literatura o napoleonskih vojnah je obse‘na in nekaj ‘ivljenj bi bilo potrebnih, da bi jo mogli vsaj pribli‘no obvladovati. Avtorju pa bi bilo pri razgledovanju po njej v veliko pomo~, ~e bi uporabljal nekatere standardne priro~nike, v katerih bi na{el dobrodo{le napotke o najva‘nej{ih delih za posamez- na vpra{anja. Gotovo so med tak{nimi neizogibna Jean Tulard ur., Dictionnaire Napoléon 1–2 (Paris, Fayard, 2. izdaja 1999), Alain Pigeard, Dictionnaire de la Grande Armée (Paris, Tallandier 2002) in Alain Pigeard, Dictionnaire des batailles de Napoléon (Paris, Tallandier 2004; avtor sicer pozna ime najuglednej{ega ‘ive~ega francoskega strokovnjaka za Napoleonovo vojsko in voja{ko organizacijo ter na str. 180 citira Pigeardovo razpravo, prevedeno v italijan{~ino). Za temeljna vpra{anja o francoski vojski v Napoleonovem ~asu obstajata poleg klasi~nega dela Jean Morvan, Le Soldat impérial 1–2 (Paris, Plon 1904; ponatis Paris, Teissedre 1999), tudi sinteti~na Jean Delmas ur., Histoire militaire de la France 2 (Paris, PUF 1992) in pa zelo uporabna pregledna Pigeardova monografija L’Armée de Napoléon. Organisation et vie quotidienne (Paris, Tallandier 2000). Toliko o splo{nih delih. Kar zadeva specialno bibliografijo o francosko-avstrijski vojni leta 1809, je treba pod~rtati, da avtor pozna dobro, bogato ilustrirano delo: Jean Tranié (ne Tranie!), Juan-Carlos Carmigniani, Na- poléon et l’Autriche. La campagne de 1809 d’après les notes et documents du commandant Henry Lachouque (Paris, Copernic 1979). Uporabljal je tudi pionirsko delo o francosko-avstrijski vojni leta 1809, ki ga je napisal general Jean Jacques Germain Pelet-Clozeau (Mémoires sur la guerre de 1809 en Allemagne …1–4, Paris, Roret 1824–1826), ne pa {tudije s preloma v 20. stoletje, kateri je avtor major Charles Gaspard Louis Saski in nosi naslov Campagne de 1809 en Allemagne et en Autriche 1–3 (Paris- Nancy, Berger-Levrault 1899–1902). Ker avtor pravilno poudarja odlo~ilni pomen bodo~ega mar{ala MacDonalda kot dejanskega operativnega poveljnika Italijanske armade, bi pri~akovali, da bo pritegnil k obravnavi vsaj njegove spomine (Souvenirs du maréchal MacDonald, duc de Tarente, Paris, Plon 1892), saj so v njih po francoski navadi v podporo spominskemu besedilu objavljeni dokumenti iz mar{alovega zasebnega arhiva. [e bolj izrazito velja povedano za monumentalne spomine princa Eugè- na de Beauharnaisa (Mémoires et correspondance politique et militaire du prince Eugène 1–10, Paris, 228 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) M. Lévy frères 1858–1860; to delo je v celoti dostopno v elektronski obliki na naslovu: http:// catalogue2.bnf.fr ). Avtor se med drugim spra{uje tudi o {tevilu padlih na francoski strani, zato naj opozorimo, da je bil ‘e v drugi polovici 19. stoletja objavljen vsaj seznam padlih in ranjenih ~astnikov Napoleonove vojske, urejen po enotah in bitkah (A. Martinien, Tableaux par corps et par batailles des officiers tués et blessés pendant les guerres de l’Empire 1805–1815, Paris, Lavauzelle s.d.); zanj bi avtor sicer lahko izvedel v na str. 227 in op. 185 citiranem delu. Glede vi{jih ~inov, katerih biografije zanimajo avtorja, nekatere pa tudi objavlja, je iskanje po njihovih osebnih dosjejih v SHAT nepotrebna izguba ~asa (gl. str. 163 in op. 109), saj sta objavljena ne samo biografski slovar generalov in admiralov (Georges Six, Dictionnaire biographique des généraux et amiraux français de la Révolution et de l’Empire (1792–1814) 1–2, Paris, G. Saffroy 1934; nova izdaja 1974), temve~ celo polkovnikov (Da- nielle et Bernard Quintin, Dictionnaire des colonels de Napoléon, Paris, SPM 1996). Zadnje delo omogo~a tudi vpogled v bojno sestavo enot Italijanske armade leta 1809 do vklju~no polkov, kar je pa sicer razvidno tudi naravnost iz Napoleonovega ukaza od 11. 3. 1809, objavljenega v delu Ernest Pi- card, Louis Tuetey, Correspondance inédite de Napoléon Ier conservée aux Archives de la Guerre 3, Paris, Lavauzelle 1913, str. 21, {t. 3103. Pomembnej{e konkretne opombe: str. 8 – Napoleon naj bi z uvedbo celinske zapore »uni~il ekonom- sko mo~« Velike Britanije, kar je trditev, za katero bi v resni literaturi zaman iskali opore. Str. 13 – Avstrija naj bi »bila in ostala najbolj neomajna nasprotnica Francije«, kar je bila seveda v resnici Britanija. Str. 16 – avstrijski cesar Franc I., »ki je globoko sovra‘il vsakr{no ljudsko gibanje, je poskusil pripra- viti ljudstvo do vstaje – zanj, za monarhijo, za cesarstvo«. Zadeva tudi pribli‘no ni tako enostavna; o gibanju, katerega najoprijemljivej{i nasledek je bilo brambovstvo (Heimwehr), njegova ideolo{ka nosilca pa dunajska intelektualca Caroline Pichler in baron Joseph Hormayr pod pokroviteljstvom cesarjevega brata nadvojvode Janeza, gl. literaturo, navedeno v moji razpravi v Slavisti~ni reviji 50, 2002, 51–60. Str. 30 z op. 13, 69, 72 – polk Banal, hrva{ka okro‘ja Banal. Gre za polke iz Banske Hrva{ke, imenovane tudi Banija, po slovensko torej za banske oz. banijske polke. Str. 39 op. 21 – poljski knez in bodo~i francoski mar{al Poniatowski, ki naj bi »sprva kot vojak slu‘il v avstrijski armadi«, je v resnici tam v desetletju med 1778 in 1788 delal ~astni{ko kariero in napredoval iz ~ina poro~nika v polkovnika dragoncev (Six 2, 323–324). Str. 42 – Francozi naj bi v ~asu 1806–1809 »dr‘ali v posesti … vso Istro«, kar ni to~no, saj jim je t.im. Habsbur{ka Istra oz. Pazinska grofija pripadla {ele s schönnbrunskim mirom in ustanovitvijo Ilirskih provinc. Prav tam – »leta 1808 so Francozi okupirali Dubrovnik in ukinili Dubrovni{ko republiko«, kar je napaka, na katero v literaturi pogosto naletimo. V resnici je francoska vojska okupirala Dubrovnik ‘e 27. 5. 1806, republika pa je bila zatem odpravljena 31. 1. 1808 (gl. Stjepan ]osi}, Dubrovnik nakon pada republike 1808–1848, Dubrovnik 1999, str. 17). Prav tam – Marmont naj bi bil imenovan za voja{kega poveljnika Dalmacije 12. 6. 1806, leta 1807 pa za dubrovni{kega vojvodo. V resnici sta to~na datuma 7. 7. 1806 in 15. 4. 1808 (Six 2, 158). Str. 43 – »^eprav je podpis v pismu ne~itljiv, je mogo~e sklepati, da mu (= Zachu, J.[.) ga je poslal nadvojvoda Johann«. Ne, saj je iz sloga pisma samega (gl. fotografijo nem{kega izvirnika na str. 44) razvidno, da je po{iljatelj nekdo iz nadvojvodovega glavnega {taba, morebiti polkovnik grof Laval Nugent, ne pa nadvojvoda sam. Str. 46–50 – na~elnik glavnega {taba nadvojvode Janeza grof Laval Nugent je v besedilu in podna- pisih nekajkrat omenjen kot polkovnik, nekajkrat pa kot podpolkovnik, ~eprav sta izvirnika pisem (fo- tografiji na str. 48 in 49) jasna: Nugent je bil »Obrist«, torej polkovnik. Str. 53–54 – Napoleon Bonaparte naj bi 26. marca 1797 preno~il v Kobaridu. Ali so za to trditev v resnici na voljo kak{ni dokazi? Edini dan Bonapartejevega potovanja po slovenskem zahodnem robu, ko kraj postanka in preno~i{~a nista znana, je ponedeljek 7. germinala leta V po francoskem revolucio- narnem koledarju oziroma 27. marec 1797; torej ne dan prej, kot se zdi avtorju. Najpomembnej{i med- narodni sodobni strokovnjak za Napoleona in njegovo dobo, pari{ki profesor Jean Tulard, je s svojimi znanstvenimi sodelavci sicer pravilno sklepal, da je bil vrhovni poveljnik Italijanske armade tega dne »na poti v Trbi‘« (en route vers Tarvis), kamor je 28. marca tudi prispel, vendar pa, tako kot vrsta drugih avtorjev pred njim, ni mogel ugotoviti, kje se je z glavnim {tabom svoje armade in oboro‘enim 229ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) spremstvom tistega ve~era ustavil in preno~il. Tudi najnovej{a znanstvena izdaja Napoleonovih pisem nam pri tem v ni~emer ne pomaga, saj se da iz nje samo ugotoviti, da je Bonaparte svoje zadnje dopise v Gorici datiral v nedeljo 26. marca, naslednja znana pisma pa {ele v Beljaku v sredo 29. marca (9 germinala). Ker je bil vmes na poti iz Gorice skozi Poso~je preko Predela, Trbi‘a in Vrat v Beljak, se s korespondenco bodisi ni ukvarjal, ali pa je danes ne poznamo. Vsi, ki so doslej pisali o tem problemu, so pa spregledali, da daje odgovor nanj – Napoleon sam. Odstavljeni in pregnani francoski cesar je namre~ v svojih spominskih »Fragmentih o italijanski vojni« (Fragments de la campagne d’Italie), ki jih je med izgnanstvom na Sv. Heleni narekoval zvestemu komorniku, grofu Emmanuelu de Las Cases (ta je, mimogrede bodi povedano, nekaj let svojega ‘ivljenja predtem pre‘ivel kot francoski visoki uradnik v ilirski prestolnici Ljubljani) dokazal, da se je celo v zadnjih letih svojega ‘ivljenja zelo ‘ivo in v glavnem natan~no spominjal svojega vojskovanja s Habsbur‘ani tedaj ‘e oddaljenega leta 1797. Ko je na kratko opisal spopad pri Klu‘ah (in pri tem zame{al, da ni {lo za Bene{ke Klu‘e, Chiusaforte, kot napa~no navaja, temve~ za Bov{ke oz. tim. »Avstrijske«), je tudi jasno povedal, da se je njegov »glavni {tab (iz Gorice, J.[.) podal zaporedoma v Kobarid, v Trbi‘, v Beljak, v Celovec« (Le quartier général se rendit successivement à Caporetto, à Tarvis, à Villach, à Clagenfurt). Z veliko verjetnostjo je tako mogo~e sklepati, da se je Bonaparte svoje poti ob So~i v »Fragmentih« pravilno spominjal. Morda nam bo kdaj celo uspelo ugotoviti, v kateri kobari{ki hi{i je s svojim {tabom preno~il od 27. na 28. marec 1797? (K temu problemu prim. naslednjo literaturo: Jean Tulard, Louis Garros, Itinéraire de Napoléon au jour le jour 1769–1821. Nouvelle édition revue et corrigée par Jean Tulard et Jacques Jourquin, Paris, Tallandier 2002, str. 114; Napoléon Bonaparte. Correspondance générale publiée par la Fonda- tion Napoléon, Paris, Fayard 2004, 1. zvezek, str. 892–893; Emmanuel de Las Cases (G. Walter éd.), Le Mémorial de Sainte-Hélène, Paris, Gallimard 1999, 1. del, str. 680). Str. 67 – priimki nekaterih generalov so zapisani napak: Séras (ne Seras) se zatem v knjigi {e pogosto omenja (z biografijo na str. 163–164), na ‘alost vedno napa~no; Domenico Pino (ne: Pini) je bil komandant italijanske kraljeve garde in nekaj ~asa (1804–1806) minister za vojsko in mornarico. Popoln priimek njegovega naslednika v ministrskem fotelju se glasi Caffarelli du Falga. Str. 71 – komandant predhodnice Italijanske armade (oz. druge brigade divizije Broussier, prim. tudi str. 96 op. 70), brigadni general Joseph Marie Dessaix (1764–1834; Six 1, 344–345), ni imel istega priimka z znamenitim generalom francoske revolucije Louisom Charlesom Antoinom, ki se je pisal Desaix (1768–1800; Six 1, 333–335); seveda tudi nista bila v sorodu. Str. 105 – Napoleon ni dobival voja{kih poro~il le od svojega vojnega ministra, temve~ tudi nepo- sredno od poveljnikov posameznih armad. Ta so praviloma nadrobnej{a od ministrovih in napisana takoj po koncu operacij. Tista, ki mu jih je 1809 po{iljal formalni poveljnik Italijanske armade, princ Eugène de Beauharnais, so ohranjena in dostopna (prim. zgoraj). Str. 106 in 111 – prevajalec je imel nekajkrat te‘ave s francosko (angle{ko, italijansko …) besedo »Sire«. V prevodu poro~ila francoskega vojnega ministra cesarju od 20. 5. 1809 jo je enostavno izpustil (kar opazimo, ~e prevod primerjamo s fotografijo izvirnika na str. 107), v prevodu pisma princa Eugèna Napoleonu z dne 27. 12. 1808 (str. 111–113) pa jo je samovoljno zaokro‘il v nekak{nega »visoko spo{tovanega gospoda« (!) Edini mogo~i prevod v sloven{~ino je pa~ »Va{e (cesarsko in kraljevo) veli~anstvo«. Za pismo, objavljeno na str. 106 (fotografija izvirnika str. 107) avtor sicer trdi, da bi naj bilo »zelo te‘ko berljivo, posebno krajevna imena«, kar pa ne bo dr‘alo. Obratno, fotografijo izvirnika bi brali brez te‘av, ~e bi ne bil desni rob slike in s tem teksta v objavi nerodno odrezan. Naivna je tudi avtorjeva misel, da je na koncu citiranega poro~ila »te‘ko razbrati podpis vojnega ministra«, saj se vendar ve, da je bil od 1807 do 1814 to Henry Jacques Guillaume Clarke, grof de Hunebourg oz. vojvoda de Feltre (1765–1818; Six 1, 242–243). Str. 116–117 – na~elnik glavnega {taba Italijanske armade Henri François Marie Charpentier (1769– 1831) leta 1809 ni bil »generalmajor«, saj Napoleonova vojska tega ~ina ni poznala, temve~ od 1804 divizijski general, kar sicer avtor na str. 231 in 232 pravilno navaja (Six 1, 225). Ko Charpentier oslavlja MacDonalda s tradicionalnim francoskim »mon général«, ki je v rabi {e dandanes, se lahko spet ~udi- mo prevajal~evi nespretnosti: namesto »gospod general«, kar bi bil logi~en, ~eprav ne dobeseden slo- venski prevod, najdemo groba kalka »mon general« (!) in »moj general«, kar je vsaj toliko sme{no kot okorno (K temu prim. tudi Charpentierovo drugo pismo MacDonaldu od 18. 5. 1809 – prevod na str. 232, fotografija izvirnika str. 235). 230 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Str. 191 in op. 147 – avtorjeve »klafre« so pa~ dunajske klaftre! Str. 229 – »Ni nobenega podatka, da bi kjerkoli na tem obmo~ju (= na Predelu, J.[.) obstojalo obele‘je o pokopu mrtvih branilcev in napadalcev«. Pa je to res? Avtor objavlja na str. 313 svojo lastno fotografijo preprostega kamnitega nagrobnika, na katerem sta pod znamenjem kri‘a vklesana letnica »1809« in datum, ki je brez dvoma »XVIII MAI« (ne pa »XIII MAI«, kot navaja podnapis; boji so se zaklju~ili 18. maja, tako da je napis logi~en). V podnapisu k sliki je avtor sam zapisal, da gre za »spo- minsko obele‘je« in to njegovo mnenje najbr‘ ni dale~ od resnice. Str. 232 – Charpentier poro~a v originalu svojega drugega pisma MacDonaldu od 18. 5. 1809, da je general Séras »v naskoku zavzel« (pris d’assaut), ne pa »nasko~il« trdnjavo Predel, kot verjame pre- vajalec. Razlika je vsebinska, ne slogovna! Str. 242 op. 196 – mar{al Bernadotte ni bil nikoli »guverner Ilirskih provinc«! To so bili zaporedo- ma dubrovni{ki vojvoda mar{al Marmont, divizijski general grof Bertrand, divizijski general Junot vojvoda d’Abrantès in biv{i policijski minister Fouché vojvoda Otrantski. Str. 254 – »general Massena« leta 1806. Masséna je bil od 19. 4. 1804 mar{al (Six 2, 164–166). Str. 259 in 273 – ne glede na formulacijo dokumenta na str. 273 pa 11. linijski polk ni bil v sestavu divizije Broussier Italijanske armade, temve~ iz sestava Dalmatinske armade (Six 1, 40). Str. 267 – divizija Lamarque, ki se nenadoma pojavi v besedilu, je bila 2. divizija tim. »desnega« korpusa Italijanske armade pod MacDonaldovim poveljstvom (Six 2, 42–43). Str. 277 – avstrijski cesar leta 1809 je bil seveda Franc I., ne pa »Karl«! Delo prim. dr. Vasje Klavore o avstrijsko-francoskih vojnih spopadih na slovenskem zahodu leta 1809 je dovolj zanesljivo, kadar povzema ‘e znane raziskave tujih, v glavnem avstrijskih avtorjev. @al predstavlja njen naj{ibkej{i ~len avtorjevo lastno raziskovalno delo, saj mu v sicer zanimivo pisano besedilo ni uspelo vklju~iti danes evidentiranega in dostopnega arhivskega gradiva o vpra{anjih, ki jih obravnava. Pri analizi avtorju znanih virov bi si ‘eleli, da bi bila upo{tevana obrtni{ka pravila zgodovin- ske vede; podobno lahko samo ob‘alujemo, ker ni pritegnil sicer nepogre{ljive ob~e in posebne voja{kozgodovinske literature. Knjiga »Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju« zato ‘al ostaja na pol poti: je soliden slovenski povzetek rezultatov drugih avtorjev, ki jih pa ne uspeva nadgraditi z lastnim poglobljenim zgodovinskim preu~evanjem in novimi rezultati. J a n e z [ u m r a d a J a n e z To p l i { e k, Rodoslovje : kot znanost in hobi. Trzin : Samozalo‘ba, 2004. 360 strani Rodoslovje je postalo v zadnjih letih zelo priljubljeno. Zanimanje za rodoslovje je pravzaprav doma v vsakem ~loveku. Ve~ina se slej kot prej vpra{a, kdo so moji predniki in od kod smo. Z rodoslovjem se tako sre~uje ‘e otrok, ko za~ne spoznavati svoje sorodnike, ~eprav se njegovo zanimanje omejuje ali pa ga omejujemo le na ‘ive~e sorodnike. S starej{imi pokojnimi sorodniki se pri pogovoru o rodu in dru‘ini z otrokom kar nekaj ~asa ne moremo pogovarjati, saj ima obilne te‘ave z dojemanjem dimenzij ~asa – kaj je prej, kaj je kasneje, kolik{en ~as je npr. 100 let in podobno. Vendar kasneje za rodoslovje ni nikoli prepoz- no in vsak se je raziskovalnih postopkov sposoben nau~iti, kar nam govori tudi Topli{kova knjiga. Topli{kova knjiga je razdeljena na 35 poglavij, v katerih bralce popelje od za~etnih vpra{anj o vsebini rodoslovne raziskave, prek razli~nih vrst virov in njihovih nahajali{~, do razli~nih oblik kon~nega izdelka tj. na razli~ne tekstovne in grafi~ne na~ine prikazana zgodovina dru‘in(e). Na za~etku svojega dela se rodoslovec sre~a z vpra{anji kot so kje za~eti, kako za~eti in ali mi lahko kdo pomaga. Topli{ek tu opozarja na umetno dilemo o pomembnosti o~etove ali materine veje in namigne za~etniku, da je morda bolje najprej si zastaviti la‘je dosegljiv cilj. Predvsem se je dobro pogovoriti z ‘ive~imi predniki in jih izpra{ati o vsem, kar bi lahko vedeli. Ne le na za~etku, temve~ {e na mnogih mestih Topli{ek opozarja na mo‘nost in nujnost sodelovanja z drugimi rodoslovci, predvsem takrat, ko je na{e razisko- vanje poglobljeno in ni omejeno le na na{o dru‘ino. Vsako raziskovanje in uporabo razli~nih virov je potrebno dokumentirati, in na to Topli{ek opozarja ‘e v samem uvodu. 231ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Preden Topli{ek bralca popelje med najrazli~nej{e vire, je v nekaj podpoglavjih napisal {e nekaj o priimkih, o osebnih imenih in doma~ih ter hi{nih imenih. Slednja so imela v~asih {e ve~ji pomen kot danes. Ponekod so lahko ve~ oseb, ki so imele enak priimek in ime, lo~ili le s pomo~jo doma~ega ali hi{nega imena. Z rodoslovjem se ukvarjajo najrazli~nej{i posamezniki, ki se lahko v svojem ‘ivljenju ne sre~ujejo s pojmi, ki so povezani z rodoslovjem in delno tudi z zgodovinsko stroko. Med tak{ne pojme nedvomno sodita pojma vir in nahajali{~e. Nepou~eni tu lahko pojma ena~ijo, kar vodi k nesporazumom in zmedi. Na ve~ mestih zato Topli{ek poudarja nujnost uporabe dogovorjenih izrazov. Slovensko rodoslovje uporablja izraze iz slovenskega besednjaka, le redko se uporablja tuj izraz. Uporaba tujke je povezana z rednostjo pojava ali postopka, ki ga ozna~uje. Rodoslovje se ne razlikuje od ostalih raziskovalnih postopkov, saj tudi tu govorimo o ve~ji ali manj{i verodostojnosti virov. Med viri rodoslovje lo~i monumentalne (spomeniki, nagrobniki, napisi), slikovne in zapisane vire (razli~ni zapisani viri, predvsem na papirju). Za pomo~ pri iskanju ohranjenih pisnih virov, ki jih hranijo arhivi, so nam v pomo~ vodniki po arhivih. @al tu Topli{ek ugotavlja in poudarja, da samo rodoslovju namenjenih vodnikov ni. V najve~ji meri sta za rodoslovce uporabna Vodnik po mati~nih knjigah za obmo~je SR Slovenije in Vodnik po ‘upnijskih arhivih. Pri njuni uporabi ne smemo pozabiti na dejstvo, da sta oba stara ve~ kot trideset let. Ostali vodniki po arhivih so za rodoslovce manj uporabni oz. uporabni le delno. Res pa je, da ko ni ohranjenih mati~nih knjig ali statusa animarum, so drugi viri {e kako pomembni. Razli~ni vodniki po arhivih obi~ajno ne vsebujejo seznamov oseb (tj. priimkov) in seznamov ‘upnij, medtem ko sezname krajev najdemo, vendar ne v vseh primerih. Seznami priimkov, oseb in krajev bi bili uporabni tudi za kak{ne druge raziskave in ne le za rodoslovje. Ob razmi{ljanju o pomanjkanju razli~nih pomo‘nih seznamov v vodnikih se hitro sre~amo z dejstvom, da je pripravljanje tak{nih seznamov naporno in dolgotrajno delo. Posre~en je podnaslov enega od podpoglavij o virih: Bli‘njica: status animarum. Po morebitne za~etnem navdu{enju je rodoslovni za~etnik kmalu postavljen na realna tla. Avtor priro~nika ne pozabi bodo~ega uporabnika opozoriti, da je status animarum bogat in pregleden zapis, ki pa je lahko tudi nenatan~en in nedosleden (glej razmi{ljanje o tem v okvirju na str. 52). Poleg tega ni nujno, da sploh najdemo status animarum za vsako ‘upnijo. Status animarum sodi med pastoralne knjige in med tovrst- ne sodita tudi {e birmanska knjiga in knjiga oklicev. Tudi ti dve sta lahko uporaben vir. Najobse‘nej{e poglavje o virih je smiselno namenjeno mati~nim knjigam. Tu so opisane razli~ne vrste mati~nih knjig, njihov nastanek in razvoj. Ob samem prikazu razli~nih vrst mati~nih knjig Topli{ek s primeri opozarja tudi na razli~ne mo‘ne analize, ki jih omogo~ajo podatki zapisani v mati~nih knji- gah. Na naslednjih devetdesetih straneh se bralec sre~uje z ostalimi vrstami virov od popisov in evidenc prebivalstva, imenikov, {olskih virov, naselij z zemljevidi, zemlji{ko knjigo in katastrom, viri na poko- pali{~ih, urbarji, dav~nimi knjigami in drugimi knjigami gospodarjev, voja{ki viri do sodnih in notar- skih virov. Sledijo {e razli~ni dru‘inski viri, krajevni viri, kjer je primer pregleda rodoslovnih raziskav po krajih in {e o mormonskem rodoslovju ter raziskovanju po naro~ilu. V praksi se rodoslovec z gradi- vom sre~a v ‘upni{~u ali v arhivu. Prvi stik z institucijo in gradivom je lahko zaradi nepoznavanja pravil dela, neroden in neprijeten. Zato je dobro poznati nekatera pravila oz. na~in dela institucij, da si prihra- nimo neprijetnosti. Dana{nji rodoslovec se ‘e zelo zgodaj sre~a z vpra{anjem uporabe ra~unalnika. Seveda je mogo~e opravljati rodoslovne raziskave tudi brez posebnih ra~unalni{kih programov. Ra~unalni{ki rodoslovni program rodoslovcu omogo~a hitrej{e in preglednej{e delo z veliko zbirko podatkov. Na razpolago je veliko raznovrstnih rodoslovnih programov. Naj{tevil~nej{a je ponudba na ameri{kem trgu. Med vsemi programi je v sloven{~ino preveden Brother’s Keeper. Ra~unalni{ka tehnologija omogo~a tudi hitro izmenjavo podatkov med rodoslovci ter seveda izmenjavo mnenj in nasvetov. Natan~nost pri delu je potrebna tudi pri rodoslovju. V tej natan~nosti je upo{tevana tudi doslednost. Doslednost je mi{ljena v vseskozi enakem na~inu zapisovanja najrazli~nej{ih podatkov. Na drugi strani ne smemo spregledati, da je potrebno razli~no zapisane podatke, ki pa so po svoji vsebini enaki, zapiso- vati enako, da sploh lahko izkoristimo mo‘nosti ra~unalni{kih programov, ki nam lahko analizirajo podatke. O tovrstnih zahtevah avtor pi{e v posebnem poglavju, ki mu sledi poglavje o razli~nih rodoslov- nih prikazih in analizah. Med pogoste in zanimive dodatke k rodoslovnemu raziskovanju sodi tudi pisanje dru‘inske kronike in sre~anja sorodnikov in nenazadnje sre~anja z drugimi rodoslovci. 232 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Kot nekaj povsem novega se je v zadnjem ~asu pojavilo gensko rodoslovje. Tu gre za iskanje oz. potrjevanje sorodstva na osnovi primerjave genskih zapisov posameznikov. Ugotavljanje genske sorod- nosti je lahko omejeno na posameznika lahko pa se i{~e tudi povezave v {ir{ih skupinah. Z rodoslovjem je povezano tudi vpra{anje eti~nosti oz. pravica do pridobivanja podatkov. Zelo dobrodo{lo je poglavje Rodoslovni leksikon, kjer je pojasnjenih veliko pojmov s podro~ja rodoslovja, in dodan je latinsko-slovenski in nem{ko-slovenski slovar. Posebno poglavje je namenjeno, kot zapi{e Topli{ek, sti~nim vedam, ki so rodoslovcem v pomo~ (od paleografij, kronologij, prek mero- slovja do sfragistike in drugih). Struktura priro~nikov oz. zaporedje poglavij je seveda odlo~itev avtorjev in sledi njihovi presoji. Sam bi zamenjal vrstni red poglavij od enaindvajsetega dalje tako, da bi najprej sledila poglavja pove- zana s samim zbiranje podatkov in te‘avami pri tem (poglavja 21, 22, 23, 24, 31 – ne v tem vrstnem redu), o sti~nih vedah, o prikazovanju podatkov (poglavja 25, 28 in 29), o genetskem rodoslovju in eti~nih vpra{anjih in nazadnje bi bila poglavja o rodoslovnih dru{tvih, zgodovini rodoslovja, literatura in rodoslovni leksikon. V zadnjem ~asu se je pojavilo ve~ rodoslovnih priro~nikov, med katerimi se mi zdi, da je Topli{kov med bolj{imi oz. uporabnej{imi. Prednost njegove knjige, ki jo je potrebno posebej pohvaliti je razum- ljiva razlaga, ki je dojemljiva vsem bralcem. S to preprosto razumljivostjo pridobi vsaka knjiga, saj ne odganja od branja, temve~ bralca brez te‘av vodi od za~etka do konca. Topli{ek opozarja na veliko {tevilo objavljenih tekstov, ki bi bralca lahko pritegnili. Posebnost knjige je tudi navajanje velikega {tevila naslovov spletnih strani. Ob tem bi morda pri posameznih spletnih naslovih ‘eleli ali pri~akovali, da bi bil zapisan tudi datum vpogleda, saj se spletne strani lahko spremenijo, arhiv prej{njih postavitev pa pogosto ni dostopen ali celo ni shranjen. Vendar tega avtorju ne smemo zameriti, saj dokon~nih standardov o navajanju spletnih naslovov in hranjenju starih strani {e ni. B o j a n B a l k o v e c L j u d m i l a B e z l a j K r e v e l, Po{ta, telegraf in telefon 1918–1950. Organizacija po{tno- telegrafsko-telefonske dejavnosti v Sloveniji. Ljubljana : Po{ta Slovenije, Tehni{ki muzej Slovenije, 2004. 573 strani. Muzejska svetnica dr. Ljudmila Bezlaj Krevel, vodja Muzeja po{te in telekomunikacij v okviru Tehni{kega muzeja Slovenije ter vsebinska oblikovalka njegove stalne razstave, je svoje sedemnajstlet- no muzejsko delo ves ~as povezovala z znanstvenim in strokovnim preu~evanjem problematike po{tno- telegrafsko-telefonske (PTT) dejavnosti v Sloveniji ter nekatere njene vidike osvetlila v petih samostoj- nih publikacijah ter {tevilnih znanstvenih razpravah in strokovnih ~lankih. V obse‘ni monografiji ozi- roma za tisk prirejeni doktorski disertaciji, ki obsega 573 strani velikega formata, pa je obdelala njeno organiziranost in razvoj od ustanovitve Dr‘ave Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 do leta 1950, ko se je z oblikovanjem novih organov upravljanja v po{tni direkciji za~el tudi v tej panogi postopen proces deetatizacije, ki pa je nato potekal po~asi in z ob~asnimi prekinitvami. Z izborom teh dveh pomembnih mejnikov v PTT dejavnosti v Sloveniji je prikazala njen razvoj v okviru Dr‘ave SHS, ves ~as obstoja prve Jugoslavije, v {tiriletnem obdobju nem{ke, italijanske in mad‘arske okupacije ter delovanja organov narodnoosvobodilnega gibanja, in kon~no {e v prvih petih letih druge Jugoslavije. Avtorica je uvodoma poudarila, da so po{ta, telegraf in telefon tiste specifi~ne prometne dejavnosti, ki so »kot organizirani prena{alci sporo~il oziroma posredniki v izmenjavi informacij ter hkrati kot del dr‘avne uprave – odigrali pomembno vlogo v politi~nem, gospodarskem in kulturnem dogajanju...«, posebej pa je opozorila na medsebojno prepletenost razvitosti PTT dejavnosti z gospodarstvom. Glede na pomembnost in specifi~nost PTT dejavnosti so jo osrednje dr‘avne oblasti smatrale kot eno tistih podro~ij, ki jih je potrebno centralisti~no upravljati. Avtorica se je pravilno odlo~ila, da organizacijo osrednje po{tne uprave prika‘e le z vidika, kak{ne mo‘nosti je imela v njenem okviru, ob osredoto~enju tudi finan~nih sredstev, slovenska po{tna uprava za opravljanje raznolike dejavnosti, pri ~emer je po- sebno pozornost posvetila njenim nenehnim prizadevanjem za ohranitev vsaj nekaterih avtonomnih 233ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) pristojnosti. S tega izhodi{~a je avtorica osvetlila mo‘nosti za ustanovitev ustreznega {tevila po{tnih, telegrafskih in telefonskih uradov, za ~im hitrej{i in ~imbolj razviti po{tni promet, za vzdr‘evanje in gradnjo telegrafskih in telefonskih linij in naprav ter za zagotavljanje rednega po{tnega, po{tno-~ekov- nega, po{tno-hranilnega, telegrafskega in radiotelegrafskega, telefonskega in radiofonskega prometa v Sloveniji. V ozemeljskem pogledu problematike razvoja PTT ni obdelala le za obmo~je jugoslovanske- ga dela Slovenije, temve~ je raziskavo raz{irila tudi na ozemlje Slovenskega primorja in Istre za ob- dobje od vklju~itve v italijansko dr‘avo do delovanja po{tne slu‘be v ~asu obstoja cone B Svobodnega tr‘a{kega ozemlja, skratka za celotno ozemlje v sestavi povojne Ljudske republike Slovenije. Glede na tak{no pestrost problematike in obse‘nost obdelave je z vidika preglednosti posebej pomembno, da je avtorica svoje delo po tematsko-kronolo{kih kriterijih smotrno razdelila na enajst poglavij, vsako pa {e na ve~ podpoglavij. V prvem poglavju o organiziranosti po{te in brzojava v Dr‘avi SHS je avtorica podrobno opisala te‘ave in dileme, ki so se tudi na tem podro~ju pojavile ob prehodu iz avstroogrskega v jugoslovanski dr‘avni okvir. Zlasti na temelju preu~itve fonda Narodnega vije}a v Hrvatskem dr‘avnem arhivu je na novo, predvsem z vidika organiziranja po{tne, brzojavne in telefonske uprave, osvetlila nekatere vidike odnosov med najvi{jim organom v Dr‘avi SHS in narodnimi vladami v posameznih pokrajinah. Pri tem je posebno pozornost posvetila hrva{kim prizadevanjem, da bi zagreb{ko generalno po{tno in brzojav- no ravnateljstvo raz{irilo svojo dejavnost na celotno Dr‘avo SHS, ~eprav to podro~je ni sodilo med tista, ki so jih narodne vlade prepustile v pristojnost Narodnemu vije}u. Ob tem naj na drugi strani opozorimo na dejstvo, da je to svojo pristojnost za obrambne zadeve izvajalo skoraj izklju~no le za hrva{ko vojsko, Narodni vladi pa prepustilo urejanje problematike slovenske vojske, kot je prav tako na podlagi gradiva Narodnega vije}a ugotovil v svojem magistrskem delu Matja‘ Bizjak. Za slovensko Narodno vlado je pomembno, da je v odnosu do Narodnega vije}a ohranila tudi na po{tnem podro~ju samostojnost s tem, da je njeno poverjeni{tvo za promet uspelo v Ljubljani novembra 1918 ustanoviti Po{tno in brzojavno ravnateljstvo, s katerim je »postavila temelje bodo~e slovenske po{tne uprave«. Avtorica je osvetlila tudi pere~e poprevratno re{evanje kadrovske problematike v po{tni in telegrafski slu‘bi, posebej na [tajerskem, kjer so {tevilni nem{ki uradniki celo s stavkami neuspe{no posku{ali ohraniti svoje privilegirane polo‘aje. V drugem poglavju je avtorica pregledno prikazala organiziranost po{tne uprave v Jugoslaviji, v posebnih razdelkih za vsako obdobje posebej, pri ~emer so bila z nekaj prekinitvami glede na specifi~nost PTT dejavnosti najvi{ji organi zanjo posebna ministrstva za po{to, ki so izdajala tudi svoja slu‘bena glasila. Po njih in drugih uradnih listih je prikazala tudi notranjo organiziranost razli~nih osrednjih institucij v Beogradu (generalnih ravnateljstev, generalnih in{pektoratov, glavne uprave) in kar je pose- bej pomembno tudi njihove odlo~ilne kompetence, pri ~emer je ugotovila, da se je obdobje samostojne- ga poslovanja slovenske po{tne uprave kon~alo maja 1919, edino posebni po{tno-hranilni in ~ekovni zavodi so se {e do srede dvajsetih let izognili popolni centralizaciji, ki je bila nato zna~ilna tudi za za~etno obdobje druge Jugoslavije. Bolj podrobno je avtorica v tretjem poglavju osvetlila organiziranost po{tne uprave v Sloveniji v obdobju 1918–1941, posebej v ~asu {tiriletne okupacije in kon~no poslovanje slovenske direkcije PTT po drugi svetovni vojni, pri ~emer so morali najvi{ji slovenski uradi prilagajati svojo organiziranost osrednjim organom. Slovensko po{tno upravo je posebej prizadela finan~na odvisnost od Beograda, ki jo je zapostavljal pri dodeljevanju prora~unskih sredstev, zlasti za nalo‘be, ob dejstvu, da je konec tridesetih let ustvarila ljubljanska po{tna direkcija kar tretjino po{tnih dohodkov v dr‘avi, zaradi ~esar je protestirala tudi slovenska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Po osvetlitvi razli~ne organizira- nosti PTT dejavnosti pod nem{kim, italijanskim in mad‘arskim okupatorjem, je avtorica posvetila po- sebno pozornost osvetlitvi slovenskih prizadevanj za ~imbolj samostojno urejanje PTT prometa v za~etku druge Jugoslavije, za kar je s svojim na~rtom o njegovi povojni organiziranost dalo izhodi{~e ‘e pred- sedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Zanimivi so podrobni opisi poteka obnovitve no- tranjega in mednarodnega PTT prometa po prvi svetovni vojni, ob za~etku okupacije in po koncu druge svetovne vojne. V ~etrtem poglavju z naslovom Po{te, telegrafi in telefoni je avtorica prikazala na~in poslovanja po{tnih uradov, kriterije za oblikovanje njihovih tipov (dr‘avne, potujo~e, pogodbene oziroma razred- ne, nadzorne in prideljene, okrajne, glavne mestne in prometne ter pomo‘ne po{te oziroma po{tne 234 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) nabiralnice) v posameznih obdobjih. [tevilo posameznih vrst po{t se je spreminjalo, za Slovenijo pa so zna~ilne te‘nje, da bi bilo ~imve~ dr‘avnih po{t z dr‘avnimi uslu‘benci. V ilustracijo naj navedemo, da je sredi tridesetih let delovalo na obmo~ju Dravske banovine 114 dr‘avnih, 238 pogodbenih in 187 pomo‘nih po{t ter 21 potujo~ih po{tnih ambulanc, spreminjanje pogodbenih po{t v dr‘avne pa je uspe- lo {ele po drugi svetovni vojni, ko je v za~etku petdesetih let delovalo 432 rednih in le {e 126 pomo‘nih po{t. V petem poglavju so posebej dragoceni statisti~ni podatki o obsegu po{tnega, brzojavnega in tele- fonskega prometa, pri ~emer je avtorica poudarila, da je imela Slovenija ‘e ob vklju~itvi v jugoslovan- sko dr‘avo »najbolj urejen po{tni promet in zveze, kar naj bi tudi ustrezalo njenemu polo‘aju kot industrijsko in obrtno najbolj razvitega dela dr‘ave«. To ilustrira tudi podatek, da je bilo v Sloveniji ‘e ob prevratu nad 23.000 kilometrov brzojavnih in telefonskih vodov. Zanimivi so opisi na~ina izvajanja notranjega in mednarodnega prometa po ‘eleznici, z avtomobili, letali in drugimi prometnimi sredstvi, ter delovanja telegrafsko-telefonske tehni~ne slu‘be pri vzdr‘evanju in gradnji linij in naprav. Podatki o {tevilu po{tnih uradov kot tudi o obsegu po{tnega, brzojavnega in telefonskega prometa ka‘ejo, da je bila Slovenija na tem podro~ju »dobro razvita«, pa tudi dejstvo, da je postopoma nazadovala, ker je osrednja dr‘avna po{tna uprava velik del njenega ~istega dobi~ka porabila za nalo‘be v manj razvite predele dr‘ave. Najobse‘nej{e poglavje v monografiji ima naslov Dr‘avni po{tni, brzojavni in telefonski uslu‘ben- ci, s katerim se vsebinsko povezuje {e sedmo poglavje o zakupnikih po{t in pomo‘nih uslu‘bencih na njih ter o va{kih-selskih pismono{ah. Ta problematika ima po temeljitosti obdelave zna~aj samostojne {tudije, v kateri je avtorica zelo podrobno osvetlila gmotne in delovne pogoje oziroma socialni in dru‘beni polo‘aj razli~nih nosilcev PTT dejavnosti (1931 leta 1741 dr‘avnih uslu‘bencev, pogodbenih po{tarjev in njihovih pomo~nikov pa je bilo 690, leta 1945 pa 2905 dr‘avnih uslu‘bencev, pogodbene po{te pa so zaposlovale 571 oseb), oblik njihove stanovske-sindikalne organiziranosti ter strokovnega izobra‘evanja in izpopolnjevanja. Ob tem je avtorica podrobneje ilustrirala tudi, kako so po{tni uslu‘benci, za katere je vsak re‘im glede na pomembnost njihove slu‘be zahteval lojalnost in privr‘enost, ob njihovih spre- membah do‘ivljali preganjanja in odpuste oziroma »krute ~istke.« V slovenski po{tni upravi je povzro~alo hudo nezadovoljstvo centralisti~no urejanje kadrovske politike v prvi in drugi Jugoslaviji. Tudi za filateliste je zanimivo posebno poglavje o znamkah slovenske po{tne uprave, ki so hkrati tudi izraz njene samostojnosti po prevratu leta 1918. Narodna vlada je v Dr‘avi SHS dobila tudi t.i. po{tno vrhovnost in z njo povezano pravico do izdajanja znamk. Avtorica je podrobno posvetila proble- matiko t.i. Vavpoti~evih verigarjev in drugih poprevratnih izdaj znamk, pa tudi prizadevanja, da bi slovenske znamke veljale tudi v Kraljevini SHS kot dr‘avne znamke. Opozorila je tudi na obe prekmur- ski izdaji znamk ob vklju~itvi Prekmurja v Kraljevino SHS poleti 1919 ter na spore med slovenskimi in hrva{kimi filatelisti ob njih. Navedla je tudi podatke o znamkah, ki so bile tiskane v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Za obdobje {tiriletne okupacije je posebnost, da je imela od nem{ke zasedbe Ljubljanska pokrajina pravico izdajati znamke. Slikar in grafik Bo‘idar Jakac pa je za potrebe po{te na osvobojenem ozemlju izdelal tudi osnutek partizanskih znamk. Avtorica je v desetem poglavju Po{tna hranilnica zelo podrobno osvetlila vse vidike po{tno-hranil- nega in po{tno-~ekovnega poslovanja ter problematiko njenih uslu‘bencev in njihovo sindikalno orga- niziranost. Po analizi njenega delovanja v vseh obravnavanih obdobjih je ugotovila, da sta Po{tno- ~ekovni urad in nato podru‘nica jugoslovanske Po{tne hranilnice v Ljubljani, pri katerih je bilo sredi dvajsetih let odprtih okoli tretjina vseh ~ekovnih ra~unov v dr‘avi, na njih pa je bila ve~ kot ~etrtina vseh po{tnih hranilnih vlog, v obdobju med dvema vojnama imela pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu. V predzadnjem poglavju je avtorica pregledno prikazala razvoj radiofonije na Slovenskem, kajti tudi ta dejavnost je bila med vojnama v pristojnosti upravnih organov PTT. V njem je osvetlila tudi za~etke slovenskega radia v okviru katoli{ke Prosvetne zveze in omejitvene posebnosti radijske dejav- nosti med okupacijo ter prizadevanja sodelavcev Radia Osvobodilne fronte za takoj{nje povojno delo- vanje radio-postaj v Ljubljani in Mariboru. V zadnjem poglavju je avtorica na enak na~in kot PTT dejavnost za ve~inski del Slovenije, ki je po prvi svetovni vojni pri{el v sklop jugoslovanske dr‘ave, obdelala to problematiko {e za Slovensko primorje in Istro s poudarkom na tistih posebnostih, ki so bile povezane z vklju~itvijo tega ozemlja v 235ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) sklop italijanske dr‘ave (npr. mno‘i~ni odpust slovenskih uslu‘bencev), z njegovim polo‘ajem od kapi- tulacije Italije do pari{ke mirovne konference leta 1947 in z organiziranostjo PTT v coni B Svobodnega tr‘a{kega ozemlja pod za~asno jugoslovansko vojno upravo s sede‘em v Kopru. Monografijo zaklju~uje kratek sinteti~ni povzetek, tudi v angle{kem jeziku, ter podroben seznam uporabljenih virov in literature, ki ka‘e na njena izjemna hevristi~na prizadevanja. Tako je preu~ila ve~ kot 30 fondov v arhivih v Ljubljani, Novi Gorici, Kopru, Mariboru ter Zagrebu in Beogradu (v Arhivu Srbije in ^rne gore je gradivo pregledala {ele pred kratkim, takoj ko je bilo dostopno) ter {e ve~ zbirk dokumentov in muzejskega gradiva v razli~nih ustanovah (Muzej po{te in telekomunikacij, Po{ta Slo- venije, Slovenske ‘eleznice, RTV, PTT muzej v Beogradu), okoli 60 uradnih listov, slu‘benih glasil in uradnih objav ministrstev in razli~nih upravnih organov, {tevilne uradne jugoslovanske in slovenske statisti~ne publikacije, 24 stanovskih-sindikalnih glasil ter razli~nih ~asnikov in revij, kar ka‘e, da se je pri svoji raziskavi oprla predvsem na arhivsko gradivo in tiskane vire. Na vsebino najbolj pomembnih fondov in problematiko njihove urejenosti je opozorila ‘e v uvodu. Odliki monografije dr. Ljudmile Bezlaj Krevel sta zlasti dve: bogata dokumentiranost, kar posebej ilustrira tudi koli~inski podatek o 2680 enotah znanstveno-kriti~nega aparata, in celovitost obdelave obravnavane tematike, ki je mestoma tudi zelo podrobna. S preu~itvijo zlasti bogatega arhivskega gra- diva ter publicisti~nih in drugih virov je ugotovitve v dosedanji fragmentarni literaturi bistveno dopol- nila in tudi delno korigirala, {tevilna vpra{anja pa je obdelala na novo. Monografija je prvi znanstveno- kriti~ni oris PTT dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 1918 do leta 1950 v slovenskem zgodovino- pisju. Pomembna je tudi kot dragocen prispevek k osvetlitvi ves ~as ‘ivljenja Slovencev v jugoslovan- ski dr‘avi aktualnega boja za ohranitev ~im ve~ avtonomnih pristojnosti v spopadu z beograjskim cen- tralizmom na primeru PTT dejavnosti. Njene oblike in razvejanost pa na poseben na~in ilustrirajo tudi stopnjo gospodarske razvitosti Slovenije. Opisi po{tnega poslovanja »na terenu« in opremljenosti po{tnih uslu‘bencev pa so tudi zanimiv prispevek k podobi vsakdanjega ‘ivljenja v obravnavanem ~asu. Ob sklepu naj poudarimo, da je monografija dr. Ljudmile Bezlaj Krevel dragocena in zanimiva obogatitev slovenskega zgodovinopisja za obdobje prve in za~etka druge Jugoslavije ter {tiriletne okupacije. Po njeni zaslugi je problematika PTT dejavnosti med najbolj raziskanimi v njem. Poudarimo naj tudi zasluge obeh institucij, Po{te Slovenije in Tehni{kega muzeja Slovenije, ki sta gmotno, strokovno in moralno podprli nastanek tega obse‘nega in bogato ilustriranega dela. M i r o s l a v S t i p l o v { e k N o r m a n F r i e d m a n, The Fifty-Year War. London : Chatham Publishing, 2000. 597 strani Pregled zgodovine hladne vojne priznanega ameri{kega avtorja Normana Friedmana je le eno iz mno‘ice zgodovinopisnih del, ki jih v zadnjih letih najdemo na knji‘nih policah, posve~enih polpre- tekli zgodovini. Kot mnogo drugih, tudi to odlikuje izostren vpogled v zgodovinske procese, ki so sooblikovali in karakterizirali obdobje hladne vojne. Tak{en vpogled je bilo mo‘no dose~i {ele po odprtju moskovskih arhivov, pa tudi na »Zahodu« je v zadnjem desetletju uzrl lu~ marsikateri poprej strogo zaupen dokument. Na podlagi mno‘ice kvalitetnih zgodovinskih virov iz arhivov obeh v hladni vojni sprtih taborov, lahko zavzet zgodovinar dandanes predstavi uravnote‘eno podobo zapletenih diplo- matskih, obve{~evalnih, socialnih, obve{~evalnih in {e kak{nih procesov, ki skupaj dajejo neizbrisen pe~at ve~ desetletjem povojne zgodovine sveta. [e pred petnajstimi leti je bil vsakr{en poizkus razumevanja obdobja, v katerem smo ‘iveli, pove- zan z informacijsko in ideolo{ko pregrado, ki jo je predstavljala »‘elezna zavesa«. Zgodovinarji so se lahko opirali le na arhive in osebne spomine protagonistov ter hlastali za najnovej{imi »strogo zaupni- mi« dokumenti, ki so po kapljicah curljali v javnost. S tem seveda ne mislimo, da je bila dotedanja zgodovinopisna literatura nekvalitetna. Res pa je, da je bila posebno v dr‘avah vzhodnega bloka manj ali ve~ obremenjena z ideolo{kimi zahtevami komunisti~nih re‘imov. Zgodovinsko obdobje hladne vojne tisti ~as {e ni bilo zaklju~eno, in ni bilo jasno niti, kako se bo zaklju~ilo. Zatekanje v napovedo- vanje prihodnosti pa je v zgodovinopisju vselej zelo spolzko podro~je. @e prav neslaven je primer 236 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ameri{kega zgodovinarja Rothscilda (Joseph Rothschild: Return to diversity, Oxford University Press, 1989 ), ki je nekaj mesecev pred padcem Berlinskega zidu napisal temeljito in pou~no {tudijo o komunisti~nih re‘imih Vzhodne Evrope. V njej je napovedal postopno utrditev in o‘ivitev vzhodno- evropskih komunisti~nih re‘imov po krizi, ki jih je doletela s »Solidarnostjo« na Poljskem in slabimi gospodarskimi rezultati sredi osemdesetih let. Potemtakem je napovedal nadaljevanje hladne vojne navkljub »perestrojki«, pravzaprav zaradi nje. S koncem hladne vojne je ve~ina zgoraj navedenih te‘av odpadla. [e ve~, dosegljivih in relevantnih virov je ‘e kar preve~. Navkljub vsemu pa v Sloveniji {e danes nimamo kak{nega celovitega in pregle- dnega dela o pravkar minulem obdobju, pisanega v doma~em jeziku od doma~ega avtorja. Ne bi sedaj polemizirali o vpra{anju, zakaj je tako. Slovenski bralec mora ho~e{ no~e{ se~i po tuji strokovni litera- turi. Friedmanova Fifty-Year War je eno tak{nih del novej{ega datuma in zatorej pisano na podlagi literature in virov, dosegljivih ob koncu devetdesetih let preteklega stoletja. Norman Friedman je mednarodno priznan strokovnjak na podro~ju raziskav oboro‘itvenih siste- mov in voja{ke strategije. Posebej se posve~a zgodovini pomorskega vojskovanja in razvoju tehnolo- gije tega rodu oboro‘enih sil. Pri~akovali bi, da bo Friedman pri svojem delu o hladni vojni pretiraval s pomenom svojega o‘jega raziskovalnega podro~ja in Fifty-Year War obremenil z detajlnimi, vendar suhoparnimi podatki o tehnologiji atomskega oro‘ja, vrstah in zmogljivostih raket, letal, podmornic... Vendar se mu kaj takega ne primeri. Res je nekaj poglavij posve~eno skoraj izklju~no tehnolo{kim problemom atomske oboro‘itve na obeh straneh »‘elezne zavese«. Friedman to problematiko umesti v {ir{i splet politi~nih, gospodarskih in dru‘benih dejavnikov, ki so definirali hladno vojno. Seveda pa slovenskemu bralcu razumevanje pri~ujo~ega dela lahko predstavlja dolo~eno te‘avo. Kdor bolj povr{no pozna mehanizme in na~in delovanja sovjetskega komunisti~nega aparata na eni strani, in razbohotene ameri{ke administracije na drugi, mu lahko mno‘ica razli~nih agencij, naslovov in posvetovalnih teles, klju~nih pri vodenju hladne vojne, povzro~i kar precej{nje te‘ave. Ko dojame izraze, kot so na primer nomenklatura, Atomic Energy Commission ali National Security Council, se ‘e znajde v gozdu novih, v ameri{kem zgodovinopisju ustaljenih izrazov. Pojmi, kot so NSC 68, New Look ali containment poli- cy, ki ozna~ujejo klju~ne prelomnice pri usmeritvah ameri{ke administracije v soo~anju s sovjetsko gro‘njo, so slovenskemu bralcu pove~ini neznani. Na sre~o pa avtor ne privzame pojmov kot po sebi razumljivih, temve~ jih pospremi z ustrezno razlago, ki tudi neposve~enemu olaj{a razumevanje. Po vsebinski plati delo zajame vse klju~ne dogodke in prelomnice hladne vojne. Zanimivo je, da njen pri~etek Friedman postavi v ~as dr‘avljanske vojne v [paniji. Po njegovem mnenju smo tedaj pri~a prvemu poizkusu Sovjetske zveze po oktobrski revoluciji, da pridobi nadzor in dominacijo v neki drugi dr‘avi. S tem avtorjevim prepri~anjem se lahko strinjamo ali pa tudi ne. Nikakr{nega dvoma pa ne more biti, da se je hladna vojna kon~ala ob koncu leta 1991 s propadom Sovjetske zveze, nemudoma po razpadu njenega vzhodnoevropskega imperija. Slovenskega bralca bo verjetno neprijetno presenetil pi~el odmerek prostora, ki ga je avtor namenil prelomu med Titom in Stalinom. V poglavju z naslovom Tito and Mao mu nameni komaj kak{no stran in ga o~itno razume le kot uvod v bistveno pomembnej{i spor med Maovo Kitajsko in Sovjetsko zvezo. O~itno Ameri~ani druga~e ocenjujejo pomen nekega dogodka, ki mu je na{e (jugoslovansko) zgodovinopisje odmerjalo veliko pomembnej{o vlogo v blokov- sko razdeljenem svetu hladne vojne. V zgodovinopisju je pa~ navadno tako, da vsak narod gleda na zgodovinsko dogajanje skozi perspektivo njemu lastne zgodovinske izku{nje in ideologije. Prav zato so vrednostne sodbe tako raznoliko in nehvale‘no podro~je zgodovinskih raziskovanj. Dostopnost pomembnih virov iz obeh strani »‘elezne zavese« razkriva marsikateri doslej neznani vidik ali dogajanje v ~asu hladne vojne, ali pa ga predstavlja v povsem novi lu~i. Slovenskemu bralcu se razkrije marsikaj, kar mu poprej ni bilo ali ni smelo biti (!) znano. Roko na srce, ‘iveli smo v re‘imu, katerega simpatije so bile ves ~as hladne vojne navkljub razgla{eni neuvr{~enosti na strani enega bloka – komunisti~nega. Razumevanje dogajanj povojne zgodovine je bilo tudi v Jugoslaviji podvr‘eno ideolo{kim zahtevam in pri~akovanjem njenega re‘ima. Vzgoja in cenzura sta tudi tukaj oblikovala odnos javnosti do procesov in dogajanj zunaj na{ih meja. Prav ti procesi, pa tudi re‘im sam so danes ‘e del na{e skupne, svetovne zgodovine. Revizija odnosa do polpretekle zgodovine potemtakem ni le dobrodo{la, temve~ tudi potrebna. Mnogi zgodovinski procesi in dogodki so v Friedmanovi knjigi predstavljeni druga~e in popolnej{e, kot so bili na primer v na{ih doma~ih zgodovinopisnih publika- cijah ali v dnevnem tisku. Za primer navedimo opis Allendejeve vladavine v ^ilu in voja{kega udara, ki 237ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) ji je sledil. Jugoslovanski re‘im je v soglasju z ostalimi komunisti~nimi re‘imi in ve~ino liberalne levice na »Zahodu« simpatiziral z menda »naprednim« ~ilskim predsednikom in prav tako soglasno obsojal na~in, s katerim so ga ~ilski ~astniki ob pomo~i ameri{kih obve{~evalnih slu‘b strmoglavili. Friedman podrobno opi{e {e drugo plat zgodbe, slovenskemu bralcu doslej verjetno neznano. Popisuje delovanje skrajno leve paravoja{ke formacije, ki je z ustrahovanjem volivcev pomagala pri Allendejevem vzponu na oblast. Predstavljeni so sovjetski in kubanski interesi v ~ilenskih zadevah in po{iljke oro‘ja, ki so iz bratskih dr‘av »socialisti~nega lagerja« romale v podporo ~ilenski revoluciji. Nadalje so pred- stavljeni rezultati zadnjih kongresnih volitev v ^ilu pred udarom, na katerih je Allendejeva Ljudska fronta gladko izgubila. Pika na i pa je prav gotovo avtorjev sklep, da je vojska ob izvedbi dr‘avnega udara delovala v imenu ve~ine ^ilencev. Naveden primer je le eden mnogih, ki nam lahko pomagajo prenehati ~astiti marsikaterega malika preteklosti. Veliko pozornost avtor posve~a dogajanjem v t.i. tretjem svetu, posebno v ~asu dekolonizacije. Pri tem ne zapade obsedenosti z Vietnamom, ki jo opazimo pri nekaterih drugih ameri{kih zgodovinarjih tega obdobja – pa~ posledica travm, ki jih je in jih deloma {e zdaj povzro~a Vietnam v ameri{kem kolektivnem spominu. V podrobnem obravnavanju hladne vojne dr‘av tretjega sveta vidim nujno po- sledico avtorjevega mnenja o naravi tega spopada. Sr~ika njegovega nazora je namre~ misel, da hladna vojna ni bila nekak{no premirje med obema supersilama, vzdr‘evano s strahom pred medsebojnim uni~enjem v nuklearnem spopadu. Friedman ugotavlja, da je bila hladna vojna pravzaprav »vro~a«, le da je potekala v zelo po~asnem tempu in izven podro~ij t.i. razvitega sveta. Ob{irna obravnava dr‘av tretjega sveta kot pravih boji{~ hladne vojne je zatorej {e kako relevantna. Poleg najbolj znanih dr‘av, kot so bili Vietnam, Al‘irija ali Kuba, se avtor posve~a tudi nekaterim manj{im dr‘avam, ki so v hladni vojni odigrale na manj{o, vendar samo na videz nepomembno vlogo. Kar nekaj strani, vsekakor ve~ kot Titovi Jugoslaviji, je namenjeno Ju‘nemu Jemnu. Na primeru te revne islamske in patriarhalne dr‘ave, edine v socialisti~nem taboru z uradno dr‘avno religijo (!), je Friedman prikazal neuspeh Sovjetske zveze, da spremeni jemensko dru‘bo in ji vsili komunisti~ni sistem. Vsi njihovi poizkusi dru‘bene revolucije so zadevali ob trdovraten odpor lokalnih {ejkov in prebivalstva. Ker pa je bil Jemen va‘na preskrbovalna baza za sovjetske podmornice, se mu niso hoteli odpovedati, ~eprav je Ju‘ni Jemen ostal le po imenu komunisti~en. Ideologija se je torej podredila geopoliti~nim interesom in ne obratno. Vsa zadeva tukaj ne bi bila omembe vredna, ~e ne bi sovjetsko vodstvo nekaj let kasneje to politiko ponovi- lo v Afganistanu – s katastrofalnimi posledicami za Afganistan, pa tudi za samo Sovjetsko zvezo, ki so ji pri~ele biti poslednje ure. Friedman tudi Ameri~anom ne ostane dol‘en, ko podrobno opi{e propad Kennedyjevih poizkusov modernizacije in »socialne revolucije« v Latinski Ameriki in Vietnamu. Navedli smo le nekaj zanimivih vidikov, ki nam jih predstavlja Friedmanovo delo. ^eprav je mar- sikatera avtorjeva razlaga lahko dobrodo{el povod v polemiko, pa nam Fifty-Year War daje pregledno in zgo{~eno sliko pravkar minule zgodovinske dobe. Nabito je s podrobnostmi, pa vendar pozoren bralec hitro najde »rep in glavo«. ^etudi se mi je v~asih zdelo, da je avtor manj naklonjen in bolj kriti~en do ameri{kih demokratskih administracij in predsednikov, pa ta osebni vtis ne more zmanj{ati pohvale, ki jo namenjam ocenjenemu delu. S i m o n S t e r n P a u l H o c k e n o s, Homeland Calling. Exile Patriotism and the Balkan Wars. Ithaca and London : Cornell University Press, 2003. 289 strani. Knjiga nem{kega novinarja Paula Hockenosa obravnava reakcije srbskih, hrva{kih in albanskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Nem~iji ter tudi albanskih v Sloveniji na razpadanje Jugoslavije. Avtor se je omejil na obdobje od konca osemdesetih let 20. stoletja do napada sil zveze NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999. Knjiga je zasnovana na intervjujih posameznih vidnej{ih po- vratnikov iz izseljenstva v domovino. Iz vsebine je razvidno, da avtor ne pozna celotnega procesa izseljevanja, prav tako pa tudi ne nekaterih pomembnih dogodkov iz zgodovine posameznih izseljen- skih skupnosti v posameznih priseljenskih dr‘avah. Najve~ se ukvarja z vpra{anji, kako so srbski, hrva{ki 238 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) in albanski voditelji s podro~ja nekdanje Jugoslavije vplivali na izseljensko skupnost, da jih je podprla v njihovih na~rtih. V prvem poglavju avtor obravnava hrva{ko izseljensko skupnost, v glavnem na primeru Hrvatov iz Kanade. Opi{e zlasti politi~no pregrupiranje med hrva{kimi izseljenci ter Tudjmanova prizadevanja za podporo osamosvojitvenim prizadevanjem Hrva{ke. Pri tem izpostavi tudi Tudjmanove ‘elje po vrnitvi ~im ve~jega {tevila hrva{kih izseljencev v domovino, ki naj bi bistveno pripomogli k procesu pre- seljevanja prebivalstva na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini, tako da bi pri{lo do oblikovanja etni~no ~istih (hrva{kih) ozemelj. Pri tem je najvidnej{o vlogo odigral Gojko [u{ak, ki je bil sprva minister za izseljenstvo in povratnike, nato pa hrva{ki vojni minister. Avtor {e poudarja, da je hrva{ko izseljenstvo veliko pripomoglo k osamosvajanju Hrva{ke tako s pomo~jo pri nabavi oro‘ja kakor tudi s po{iljanjem materialne in humanitarne pomo~i domovini. V drugem poglavju avtor najprej ori{e Milo{evi}evo pro{njo srbskemu izseljenstvu za zbiranje znamenitega posojila za obnovo Srbije. Milo{evi}, ki se je zavedal, da bo uspe{nost zbiranja tega po- sojila v glavnem odvisna od ustrezne propagande, je na ob~utljivo mesto ministrice za informiranje in propagando imenoval pripadnico srbske-ameri{ke izseljenske skupnosti, Radmilo Milentijevi}. Ka- sneje je pomembno vlogo v politiki odigral tudi Milan Pani}, saj ga je Milo{evi} postavil za predsed- nika vlade Zvezne republike Jugoslavije. Ta ameri{ki poslovne‘ srbskega rodu je leta 1992, ko je uvi- del, da politika Slobodana Milo{evi}a vodi srbsko ljudstvo v propad, celo predlagal Milo{evi}u naj se preneha ukvarjati s politiko. Ponudil mu je jahto in slu‘bo v svojem farmacevtskem podjetju v ZDA, ~esar pa Milo{evi} ni sprejel. Ko je na naslednjih volitvah Milo{evi} premagal Pani}a, se je Pani} vrnil v ZDA. V tretjem poglavju se je avtor posvetil albanski izseljenski skupnosti. Poudarja, da je denar alban- ske skupnosti iz vsega sveta odigral v devetdesetih letih 20. stoletja pomembno vlogo pri organiziranju vzporedne albanske dr‘ave in civilne dru‘be na Kosovu. Avtor tudi ori{e, kako so albanski in srbski izseljenci v ZDA »tekmovali« pri lobiranju in finan~ni podpori posameznih ameri{kih kongresnikov, da bi jih pridobili na svojo stran in bi nato zagovarjali njihove interese. Zanimiv je tudi primer albanskih Ameri~anov-prostovoljcev, ki so leta 1999 s pomo~jo ZDA vdrli iz Albanije na Kosovu in tako pripo- mogli k zmagi sil zveze NATA nad vojsko in policijo Zvezne republike Jugoslavije. Na koncu je potrebno {e omeniti, da je Hockenos v knjigi izpustil prizadevanja slovenskih in make- donskih izseljencev za samostojno slovensko oziroma za samostojno makedonsko dr‘avo v devetdese- tih letih 20. stoletja. M a t j a ‘ K l e m e n ~ i ~ I n g o v o n M ü n c h, Promotion. 2. durchgesehene Auflage. Tübingen : J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 2003. 212 strani. Praviloma se v Zgodovinskem ~asopisu ne objavljajo prikazi publikacij, kakor je omenjena knjiga o promociji, ker gre za opisovanje postopka, ki se {e sedaj izvaja in to v ~edalje ve~jem obsegu. Menim pa, da je vredno storiti izjemo, kajti knjiga nem{kega profesorja javnega prava in znanega nem{kega publicista Inga von Müncha, ki je bil tudi hambur{ki pod‘upan (podpredsednik de‘elne vlade) in sena- tor (de‘elni minister) za znanost in kulturo, je napisana tako dobro, ‘ivljenjsko in duhovito ter ima toliko zgodovinskih vlo‘kov, da bi bila {koda, ~e tega ne bi storili. Kakor je znano, je sen vsakega avstrijskega uradnika dose~i naziv dvornega svetnika, ~eprav dvora ‘e skoraj stoletje ni ve~. Tako je sen (skoraj) vsakega nem{kega univerzitetnega diplomanta postati doktor. S pojmom promocije je v nem{~ini (~eprav nepravilno) zdru‘eno vse, kar je povezano s pridobivanjem doktorskega naslova, od prve zamisli do sprejetja doktorske diplome. Doktorski naslov je produkt srednjeve{ke univerze od 12. stoletja naprej in je bil dolgo ~asa mi{ljen le za notranjo ureditev pridobivanja kvalifikacij u~nega podmladka – namenjen le u~iteljem, ki so na njej pou~evali. Do 15. stoletja so tudi naslove magister in doktor uporabljali sinonimno. Tedaj pa se je uveljavilo razlikovanje, da so magistri pou~evali le na pripravljalni artisti~ni fakulteti, ki je kot svoj 239ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) zaklju~ni naslov podeljevala naslov magistra. Ta fakulteta je bila pogoj za vpis na vi{je tri fakultete (teolo{ko, pravno in medicinsko), katere kon~ni naslov (po opravljenih vseh obveznostih, tudi z zago- vorom disertacije, ~e je bila predpisana) je bil doktor. Na teh treh fakultetah so lahko pou~evali le doktorji. S~asoma je ob podpori Cerkve in dvorov {tevilo doktorjev naraslo nad u~iteljske potrebe univerz in so se za~eli uveljavljati zunaj njih na dvorih, v de‘elah, mestih in na velikih zemlji{kih gospostvih v upravnih in sodnih slu‘bah, doktorji teologije in cerkvenega prava so bili ve~inoma prede- stinirani za vi{je cerkvene slu‘be. Pomislimo le, kako so bili pomembni u~eni pravniki ob uvajanju rimskega prava. Seveda si tedanji (kakor sedanji) diplomantje niso pridobivali doktorske naslove iz gole ljubezni do znanosti, temve~ ker je doktorski naslov pomenil socialni (statusni) dvig. Doktorski naslov je bil pribli‘no enakovreden plemi{kemu predikatu, kar se je v na{ih de‘elah izra‘alo npr. v tem, da si je kak me{~anski doktor (zdravnik ali odvetnik) lahko kupil gra{~ino, ki je bila vpisana v plemi{ko de‘elno desko; v njej vpisana posest je namre~ bila pridr‘ana plemi~em. Tega dolgo ~asa tudi najbolj ugleden in bogat me{~an ni mogel dose~i. Pravo in medicina sta veljali kot donosni znanosti (scientiae lucrativae), medtem ko so artes liberales veljale kot nedonosne (brotlos) znanosti. [tevilni magistri artium, ki so kon~ali artisti~no fakulteto in niso {tudirali naprej, so se morali udinjati kot slabo pla~ani u~itelji in pisarji. Pa tudi doktorjem prava ni bilo vedno z ro‘icami postlano. Spomnimo se le na na{ega Franceta Pre{erna. Na jezuitskem gospostvu v odro~nem Jurklo{tru je bil v za~etku 19. stoletja drugi pisar (torej zadnji med uradniki) doktor prava dunajske univerze. Doktorji »svete teologije« pa so pri razpisanih cerkvenih slu‘bah samodejno imeli prednost pred kandidati, ki doktorske ~asti niso imeli. Doktorski naslov je do za~etka 19. stoletja samodejno upravi~eval do pravice pou~evanja na kateri koli univerzi. Ker pa je bilo tedaj mogo~e pridobiti doktorski naslov zlasti na manj{ih univerzah na hitro, na razne ne~edne, neakademske na~ine in torej brez ustreznega znanja, ki naj bi ga izpri~evala doktorska diploma, je bilo treba uvesti dodatno kvalifikacijo za pouk na univerzi – habilitacijo, kakor obstaja kot nekak relikt evropskega {tudijskega sistema, {e zdaj. O raznih motivih za pridobitev doktorata pi{e Münch zelo duhovito. Ker se uradno doktorat znano- sti razen za akademsko kariero ne zahteva nikjer, gre predvsem zato, da je s tem naslovom pa~ povezan ve~ji ugled in v gospodarstvu tudi bolj{e nagrajevanje, ~eprav v zadnjih letih ~edalje manj. Nadalje je pomemben vzrok dru‘inska tradicija. Avtor navaja, da je od neke bogata{ke dru‘ine Pfuehl iz Branden- burga do konca 18. stoletja doseglo doktorat prava na univerzi v Frankfurtu na Odri kar 32 ~lanov. Kar pogost vzrok, da se diplomant odlo~i za opravljanje doktorata je ‘elja ali zahteva star{ev, ki se s promo- viranimi otroki lahko pona{ajo. Zelo zanimivo in pravzaprav neiz~rpno je poglavje o mentorju ali mentorici, po nem{kem aka- demskem izra‘anju Doktorvater ali Doktormutter, kjer so opisane vse dobre in s stali{~a doktorandov predvsem slabe lastnosti mentorjev. Dokler je bilo diplomantov malo, ni bilo te‘ko pridobiti mentorja, zdaj ko se je njihovo {tevilo zelo pove~alo, {tevilo profesorjev pa se ni pove~alo sorazmerno, je prido- bitev mentorja za bodo~ega doktoranda pravzaprav najte‘ji preizkus. Tudi vsi diplomantje z zelo ugod- nimi ocenami si ne morejo pridobiti mentorjev, ~eprav so nem{ki »doktorski o~etje« zelo plodoviti. Najbolj{i med njimi »kreirajo« tudi do 150 doktorjev in kakih 8 do 10 habilitandov. Zlasti odkar je med doktorandi ~edalje ve~ diplomantk prihaja tudi do zapletov, ker se ~utijo mentorji {e zelo mladostni in pride do spolnega nadlegovanja doktorandk. Ustrezne pravde se nato dolgo vle~ejo na sodi{~ih, pri bolj vztrajnih to‘nicah gredo tudi do vrhovnega sodi{~a. Kazni pa so bolj majhne in izre~ene seveda ve~inoma kot pogojne. V takih primerih pa doktorandke za‘elenega naslova gotovo ne pridobijo. Da bi mentorice spolno nadlegovale doktorande pa avtor ne pi{e. V~asih se je med mentorjem in doktorandi vzpostavilo tako prijateljsko razmerje, da jih je le-ta pogosto vabil v gostilno ali na dom, pri ~emer je seveda glavno vlogo imela soproga. Kar zadeva vodenje raziskovalnega dela za disertacijo in skrb za doktoranda je seveda razpon komaj izmerljiv, od dnevnega ali vsaj tedenskega spremljanja doktorandovega dela (po- sebej v naravoslovju in tehniki in ob delu na mentorjevem in{titutu), do ob~asnih pogovorov, pa tudi do odgovorov na doktorandova pisna vpra{anja ali na po{iljke doktorandovega izdelka na po{tni dopisnici. Tema disertacije je tudi zelo pomembno vpra{anje. Seveda je s temi temami tako kot z modo. V dolo~enem ~asu so moderne samo dolo~ene teme. Tem je seveda domala neizmerno mnogo. Avtor navaja precej duhovitih primerov. Ni tako majhnega in ne tako velikega vpra{anja, ki ne bi bilo vredno obdelave. Na~elno bi naj temo(e) predlagal bodo~i doktorand, toda v praksi oddaja teme skoraj vedno predvideni mentor. Tema se mora navadno ujemati s podro~jem njegovih raziskav. ^e je v temi kaj 240 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) vsebine, se seveda poka‘e {ele, ko je ‘e precej narejenega. ^e v temo nikakor ni mogo~e »vdelati« dovolj vsebine, sledi namesto veselega tragi~en dogodek, da je treba za~eti znova ali misel na doktor- sko ~ast opustiti. [e huj{e je, ~e se tik pred vlo‘itvijo gotove disertacije ugotovi, da je nekaj ~isto podobnega obdelal pred nedavnim ‘e nekdo drug. Sicer je res, ~e obdelujeta isto stvar dva, neodvisno drug od drugega, izdelek ne bo enak, toda razlike so ponavadi premajhne, da bi kasneje vlo‘eno diser- tacijo bilo mogo~e sprejeti kot izvirno. Pri velikem {tevilu doktorandov, kakor jih imajo nem{ki profesorji, ne presene~a, da so velike te‘ave z njihovo dokon~no oceno, zlasti {e, ker pa~ nekaterim profesorjem to delo smrdi ali jim ne gre prav od rok. Nem{ki profesorji so bili do nedavna za{~iteni bolj kakor ko~evski medvedje. Dekan jim nikakor ni mogel do ‘ivega, tudi ne, ~e so se doktorandi prito‘evali, da le‘ijo disertacije pri mentorjih nesorazmerno dolgo. Zdaj je to nekako pravno urejeno, deluje pa {e vseeno ne. V~asih je preteklo ve~ let, da je mentor dokon~no pregledal disertacijo in napisal oceno. V tej zvezi navaja avtor tale primer. Nem{ka vlada je uglednega profesorja mednarodnega prava imenovala za vodjo dr‘avne delegacije, ki se je z Izraelom pogajala o od{kodnini za nem{ke Jude. Rezultat pogajanj je bil, da bo nem{ka dr‘ava pla~ala pol~etrto milijardo mark. Seveda so v javnosti zaradi tako velike vsote izbruhnile antisemitske akcije. Profesorju je nekdo poslal paket z eksplozivom. K sre~i se ni ni~ zgodilo. Za komentar k temu so vpra{ali profesorjevo ‘eno. Ona pa je bila mnenja, da najbr‘ ne gre za antisemitsko zadevo, prej je to poslal kak doktorand, ki mu profesor ‘e ve~ let ni pregledal njegove disertacije. Pisec dovolj iz~rpno obravnava tudi financiranje doktorskega {tudija, ki je seveda zelo raznovrstno in posebej {e financiranje tiska doktorskih disertacij, kar je bilo v Nem~iji vsaj v preteklosti, ko tisk {e ni bil tako poceni kakor je zdaj, kar te‘avno. V Nem~iji je pogoj za izro~itev doktorske diplome, da je disertacija objavljena. Pri tem se {teje, da je delo objavljeno, ~e je naklada vsaj 150 izvodov. V knjigi je opisano, koli ~asa se porabi za pripravo disertacije, koliko ~asa traja doktorski postopek, opisano je ocenjevanje in seveda ustni izpit – rigoroz, ker v Nem~iji {e mo~no prevladuje star na~in pridobitve doktorata z diplomo, disertacijo in z rigorozom (strogim ustnim izpitom), kakor je do leta 1965 veljalo tudi pri nas. Zanimiv vpogled v zgodovino znanosti nam posreduje avtor z navedbo starosti, v kateri so neko~ pridobivali doktorske naslove. Leta 1998 je bila v Nem~iji povpre~na starost mladih doktorjev od 33 do 35 let. V~asih so ta leta {tela domala za star~evska. Nizozemec Hugo Grotius, pozneje znameniti pravnik, zgodovinar in dr‘avnik, je za~el {tudirati na univerzi z enajstimi leti, s petnajstimi leti je dosegel ~astni doktorat prava na univerzi Orléans, s {estnajstimi leti je bil ‘e odvetnik. Johann Stephan Pitter, eden najznamenitej{ih nem{kih teoretikov dr‘avnega prava se je vpisal na univerzo z dvanajstimi leti. Ker je seveda imel {e zelo otro{ki videz, je za dokumentacijo {tudentskega statusa vedno nosil ob boku me~, v ‘epu pa izvle~ek iz univerzitetne matrikule. V novej{ih ~asih se je seveda starost novope~enih doktorjev pove~ala, vendar je bila {e vedno bistveno ni‘ja, kakor je sedaj. Sam pisec knjige je bil promoviran pri petindvajsetih letih. Slovesnosti in veselja po zagovoru disertacije, manj po promociji, ne ka‘e opisovati. Odvisno je pa~ od karakterja novega doktorja, okolja in seveda od finan~nih razmer. V Dodatku je nekaj strani tudi o ~astnem doktoratu. S tem fakultete ‘elijo dati priznanje zaslu‘nim. Kdo je zaslu‘en, kdo je vreden, da se mu podeli tako velika ~ast, je seveda stvar interpretacije, {e bolj pa interesov. Neredko se zgodi, da vlade ‘elijo od bolj uglednih univerz, da ob dr‘avnih obiskih odlikujejo s to ~astjo kake tuje dr‘avnike, kar neredko spravlja te univerze v veliko zadrego, ker pa~ ti dr‘avniki tega ne zaslu‘ijo. Toda skoraj vedno se univerze uklonijo. Bolj pogoste so te‘ave pri doma~ih uglednih politikih ali gospodarstvenikih. Neposredno se ~astni doktorati seveda ne morejo kupiti, toda po kraj{ih ali dalj{ih ovinkih je pogosto v ozadju denar. Zato avtor meni, da bi bilo v takih primerih bolj prav, da bi na diplomo namesto Doctor honoris causa napisali Doctor pecuniae causa. J o ‘ e M a ~ e k 241ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Zadar : Zavod za povijesne znanosti HAZU, 2003. 467 strani. (Svezak ; 45) Ta zvezek je posve~en spominu akademika Mate Sui}a, s kratkim zapisom (str. I–III). Snje‘ana Vasilj objavlja ~lanek Nov~i} Fokide s Gradine u O{ani}ima kod Stoca (str. 1–5). Gre za bronasti kovanec Fokide, ki je bil najden v omenjenem kraju 2000. Datira se v ~as od 371 do 357 pred Kr., v obdobje, ko Daorsi ‘e vzdr‘ujejo trgovske zveze s helenskim svetom. Kovanec se nahaja v zasebni lasti. Emil Hilje je prispeval kraj{o razpravo Utemeljenje franjeva~kih samostana na zadarskim otocima (str. 7–19). Od konca 14. do srede 15. stoletja so na zadarskih otokih ustanovili {tiri fran~i{kanske samostane: na koncu 14. stoletja so na posestvu zadarske plemi{ke dru‘ine Grisogono za fran~i{kane pregnane iz Bosne, ustanovili samostan sv. Duje v Kraju na Pa{manu, v prvi polovici 15. stoletja samo- stan sv. Pavla na oto~ku Galevcu pri Preku na Ugljanu, za katerega je sredstva oporo~no zapustil plemi~ Bartul iz Milana; v drugi ~etrtini 15. stoletja s sredstvi zadarskega plemi~a [imuna Begne samostan sv. Jerolima v Ugljanu; samostan sv. Mihovila v Zaglavu je nastal na podoben na~in kot oni v Kraju na Pa{manu. Petar Runje objavlja razpravo Don Juraj Zubina, sve}enik hrvatske knjige (o. 1400–1480) (str. 21–38). Na podlagi arhivskih virov je predstavljen zadarski glagolja{ (naveden kot de littera sclava) Jurij Zubi- na iz dru‘ine, kjer je bilo zapored ve~ duhovnikov. Bil je vsestransko dejaven in materialno dobro podprt duhovnik. Mesto Zadar se prek tega duhovnika ka‘e kot sredi{~e glagolja{tva. Mislav Elvis Luk{i} je prispeval razpravo Prilog poznavanju mleta~ke pomorskotrgovinske politike prema krbavskim knezovima sredinom XV. stolje}a (str. 39–69). Na podlagi listin iz obdobja 1434 in 1457, ki so bile objavljene v Ljubi~evih »Listinama o odno{ajih izmedju Ju‘noga Slavenstva i Mleta~ke Republike« avtor raz~lenjuje pomorsko politiko Benetk do Krbavskih knezov Kurjakovi}ev. Ugotovil je, da je bila ta politika izrazito protekcionisti~na, kar je Benetkam omogo~alo lepo gospodarsko pro- speriteto, omenjenim knezom pa je zlasti za njihova dva podvelebitska trga Bag in Obrovac predstavlja- lo zelo veliko te‘avo. Miroslav Grani} objavlja razpravo »Norma nobilium generale consilii civitatis paghi« iz 1455. godine (str. 71–96). V srednjem veku, ko so se na hrva{ki obali oblikovale mestne komune po evrop- skem vzoru, je bilo plemstvo tista dru‘bena plast, ki je upravljala mesta. Med seboj povezano v razne svete, je bilo razredno lo~eno od ljudstva. Tak privilegiran polo‘aj in materialna oskrbljenost mu je omogo~ala, da je sledilo vsem kulturnim dogajanjem v ve~jih sredi{~ih na nasprotni strani Jadrana. Pag ni pre{el v srednji vek kot mesto, ki je ohranilo kontinuiteto iz antike, temve~ je glavnemu naselju na otoku z ‘ilavim bojem uspelo dose~i mestni status. Njegov Mestni svet se je oblikoval iz starih hrva{kih dru‘in, naseljenih na otoku, kar je posebnost in samosvojost. Od rajnega Davorja Frankulina Trava{a je objavljena razprava Prezimena stanovnika grada i otoka Raba od XV. do XX. stolje}a (str. 97–127). V uvodnem delu prikazuje pisec rezultate pregleda o pri- imkih na Rabu, ki jih je objavil Lucijan Mar~i~ v svoji {tudiji Antropogeografska ispitivanja po severo- dalmatinskim ostrvima (Rab, Pag, Vir) v 38. knjigi Srpskega etnografskega zbornika leta 1926. Podatke je ta avtor zbiral zlasti po mati~nih knjigah pode‘elskih ‘upnij za starej{e obdobje. Trava{ je pomanjklji- vosti tega dela popravil in pregled priimkov dopolnil do 20. stoletja. Marija Zaninovi} – Rumora je prispevala ~lanek Mjere dalmatinskih luka u priru~nicima XVI. stolje}a (str.129–135). Prikazane so mere za nosilnost ladij v manualih 16. stoletja (B. Paxi, J. Mariani). To so bile {e srednjeve{ke mere milijar in star. Pogostost omenjanja hrva{kih pristani{~ in njihovih mer v primerjavi z Benetkami in drugimi sredozemskimi pristani{~i ka‘e njihov pomen in vklopljenost v sredozemski svet. Lovorka ^orali} objavlja razpravo Prilog ‘ivotopisu rapskog biskupa Bla‘a Sidinea (1567–1583) (str. 137–151). Bla‘ Sidineo, po rodu iz Zadra, doktor cerkvenega in civilnega prava ter zadarski kano- nik je bil rabski {kof od 1567 do 1583. Ustanovil je rabski ‘enski benediktinski samostan sv. Justine za dekleta iz neplemi{kih dru‘in. S shranjevanjem relikvij svetnikov in listin vezanih za rabsko zgodovino se lahko {teje za utemeljitelja rabskih arhivov. V Dr‘avnem arhivu v Zadru so shranjeni zapisi o treh inventurah njegovih premi~nin neposredno pred smrtjo in takoj po njej. Milorad Pavi} je prispeval obse‘no razpravo Plovidbene rute srednjim i ju‘nim Jadranom u izolaru Giuseppea Rosaccia (str. 153–199). Prikazane so plovne rute vzdol‘ obale v srednjem in ju‘nem Jadranu 242 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) na koncu 16. stoletja, kakor so opisane v treh delih Giuseppea Rosaccia v njegovem delu »Viaggio«. Kljub konjunkturi v ladjarstvu in razvoju navigacijskih pripomo~kov v 15. in 16. stoletju je dolga plovba na Jadranu {e naprej potekala vzdol‘ obale, predvsem zato, da so se izognili vremenskim te‘avam na odprtem morju. Izbor pristani{~ na poti, kjer so se ladje ustavljale, je bil odvisen od kon~ne destina- cije. Ladje so iz Benetk plule do Zadra in nadaljevale pot ob obali do [ibenika. Glede na bene{ko- tur{ke odnose se je po potrebi plulo tudi do Skradina. Naslednji pomembnej{i postaji sta bili Trogir in Split. Iz Splita je {la plovba ob obali ali bolj pogosto med dalmatinskimi otoki [olto, Bra~em in Visom naprej do Kor~ule in Dubrovnika – za Benetkami v 16. stoletju najpomembnej{im pomorskim sredi{~em. Milko Brkovi} objavlja razpravo Nekoliko polji~kih dokumenata pisanih u selu Tru{e (XVI.–XVIII. st.) (str. 201–242). Gre za faksimile in prepise 16 listin, ki so bili doslej javnosti neznani in neobjavljeni. V njihovi dataciji se navaja mesto izdaje, vas Tru{e v Polji~ki republiki, kar je bil kriterij za naslov razpra- ve. Listine so obdelane s stali{~a pomo‘nih zgodovinskih ved. Pisane so v bosan~ici ali hrva{ki cirilici, po vsebini pa so ve~inoma kupoprodajne pogodbe o zemlji{~ih in darovnice o njih. ^eprav gre za listine od 16. do 18. stoletja je njihova struktura zelo podobna strukturi starohrva{ke listine in pobotni- cam ter listinam srednjeve{ke humske in bosanske pisarne. @eljko Holjevac je prispeval razpravo Problemi habsbur{ko-mleta~kog razgrani~enja u Podgorju i Pozrmanju potkraj 17. i po~etkom 18. stolje}a (str. 243–269). Na podlagi arhivskih in objavljenih virov ter literature je avtor prikazal habsbur{ko-bene{ko mejne spore in pretenzije na meji Like in Dalmacije 1699 (pred Karlova~kim [Sremski Karlovci] mirom, med njim in po njem) ter dolo~anje mej. Proti habsbur{kim dose‘kom na obmo~ju vzhodnega Jadrana so si Bene~ani prizadevali zagotoviti in zavaro- vati njihov absolutni dominium per mare, kar je vodilo k pogostim sporom, nerazumevanju, incidentom in do neposrednih oboro‘enih spopadov (npr. blizu Zvonigrada), kar je naposled vodilo do vzpostavitve novih mej. Tado Or{oli} objavlja razpravo Teritorijalne snage za francuske uprave u Dalmaciji (1806–1809) (str. 271–289). Prikazane so delovanje, preobrazba in funkcionalnost teritorialnih sil v Dalmaciji v omenjenem obdobju francoske uprave. Njihova vloga pri ohranjanju reda in miru je bila zelo pomemb- na in edinstvena. Generalni providur Dalmacije Dandolo je izvr{il njihov preustroj, s ~imer je ustvaril zelo u~inkovite sile, ki so skrbele za mir, in so bile razporejene po vseh okro‘jih, okrajih, ob~inah in vaseh, tako na celini kakor na otokih. Te sile so v obliki izvidnic in obhodov prepre~evale razna hudo- delstva kakor so plenitve, uboji, krvna ma{~evanja ter so razbijale hajdu{ke skupine. To delovanje se lahko oceni kot zelo pozitivno. Ivan Pedrin objavlja razpravo Otpor francuskoj vlasti u Dalmaciji i ilirskim pokrajinama poslije 1806. (str. 291–308). Avtor je raziskal avstrijske vire o ozadju sporov med Avstrijo in Francijo v Dal- maciji in Ilirskih pokrajinah. Iz virov je razvidno, da je francoska oblast uvedla v zasedene kraje {tevil- ne sodobne pravne in oblastne in{titute, da pa je tudi Avstrija skrbela za posodabljanje. Francozi so imeli vse do konca svoje zasedbe voja{ko premo~, ni pa Avstrije dosegala pri obve{~evalnih slu‘bah. Ukrepi Francozov so bili nepremi{ljeni in politi~no zgre{eni, posebno ko so Dalmacijo pripojili k kraljevi- ni Italiji in ko so pozneje od delov hrva{kega narodnega teritorija sku{ali skrpati nov narod. Francozi so sicer imeli svoje privr‘ence, vendar so ~edalje bolj izzivali upor {ir{ega naroda, posebej zaradi splo{nega nova~enja vojakov in visokih vojnih davkov. S tem so izzvali odpor naroda, zlasti kmetov. Pogosti so bili oboro‘eni spopadi, plenitve in pokoli, kar je leta 1813 dovedlo do splo{ne narodne vstaje, ki jo je Avstrija podpirala z oro‘jem. Stanko Piplovi} objavlja zanimivo razpravo Prilog poznavanju dalmatinskih solana u XIX. stolje}u (str. 309–326). Na podlagi katastrskih na~rtov iz prve polovice 19. stoletja, uradnih upravnih {ematiz- mov in drugih poznej{ih vesti daje avtor novej{e podatke o videzu in spremembah, ki so nastale na solinah v Dalmaciji v sto letih avstrijske uprave. Prilo‘eni, doslej neobjavljeni na~rti imajo posebno dokumentarno vrednost, ker prikazujejo razpored in velikost posameznih kompleksov na za~etku obrav- navanega obdobja. Besedilni dodatki k na~rtom niso v celoti ohranjeni, vendar pa tudi nepopolni omogo~ajo dober vpogled v novo stanje, ki se je bistveno razlikovalo od onega v ~asu bene{ke uprave. [ime Peri~i} razpravlja O broju Talijana/Talijana{a u Dalmaciji XIX. stolje}a (str. 327–355). Ta razprava je izredno aktualna, ker je neke vrste odgovor na ponovne sicer prikrite te‘nje italijanskega iredentizma po prisvajanju Dalmacije, posebej Zadra. Razlog za to pa naj bi bilo veliko {tevilo Italija- nov v tej de‘eli, zlasti v 19. stoletju. Obse‘nih podatkov seveda ne moremo povzeti. Zainteresirani 243ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) bralci bodo morali prebrati razpravo v celoti. Izjemno zanimiva pa je ugotovitev, da so se po letu 1882 nekateri od renegatskih Srbov in Hrvatov vrnili k svojim koreninam, medtem ko so se pravi Italijani izseljevali v Istro, Trst in Slovensko Primorje. Tihomir Raj~i~ objavlja razpravo: Slika Hrvata u nacionalnoj ideologiji srpske stranke u Dalmaciji 80-ih godina XIX. stolje}a (Srpski list /glas/ o Hrvatima) (str. 357–374). Pisec analizira stali{~e »Srp- skega lista (glasa)«, glasila Srpske stranke u austrijskoj Dalmaciji do hrvatske nacije. Avtor ugotavlja, da ta ~asopis {teje Hrvate za »slabo« in »nenaravno« nacijo, ki ji odreka vsako mo‘nost samostojnega obstoja. S tem se ujema, da ta ~asopis {teje Hrvate za »klerikalce« in »{oviniste«, ki z izrabljanjem vere, {olstva in dr‘avnega prava ter s pomo~jo Vatikana in Avstro-Ogrske ‘elijo »uni~iti« Srbe. Srbska stranka je videla re{itev hrva{ko srbskih nasprotij v priznanju posebnega kulturnega polo‘aja Srbov, oziroma v etni~ni delitvi hrva{kih de‘el ali pa v srbizaciji Hrvatov. Marjan Dikli} je prispeval razpravo: Dvije pobjede don Ive Prodana na izborima u carevinsko vije}e u Be}u (str. 375–391). Don Ivo Prodan (1852–1933) je bil pomemben publicist in politik prava{ke usmeritve in utemeljitelj ter raz{irjevalec dalmatinskega prava{tva v drugi polovici 19. stoletja. Opisa- no je njegovo delovanje ter dvakratna izvolitev za poslanca v Dr‘avni zbor na Dunaju. Ivan Balta objavlja razpravo: Iseljavanje iz Slavonije u Ameriku od 1905. do 1910. godine (str. 393–417). To delo temelji na virih Dr‘avnega arhiva v Osijeku, Hrvatskega dr‘avnega arhiva v Zagre- bu, na raznih ~asopisih in revijah ter na historiografskih virih. Izseljevanje v Ameriko od za~etka 19. stoletja je doseglo svoj vrh v letih 1905–1910. Vzroki za to so bili gospodarski in politi~ni: drobno- posestni{ka zemlji{ka struktura, zemlje se skoraj ni spla~alo obdelovati, industrializacija, pove~anje {tevila mezdnih delavcev, rapidno ve~anje {tevila prebivalcev, okrepljena mad‘arizacija Slavonije z velikomad‘arskim programom »Julijanske akcije« prek ‘eleznice in {ol, strankarski spori, idejno- politi~no razslojevanje slavonskega prebivalstva (narodnjaki, prava{i, avstrofili, mad‘arofili, koalicio- nisti, ju‘ni Slovani, socialdemokrati). Izseljevanje v ZDA je prvotno bilo usmerjeno v rudarske revirje, kmetijske pokrajine in v industrijska mesta, kakor so bila New York, Chicago, San Francisco in druga. Mislav Elvis Luk{i} objavlja Bibliografijo dr. [ime Peri~i}a (od 1963. do 2002. g.) (str. 419–446) ob 40-letnici znanstveno-raziskovalnega dela in ob odhodu v pokoj omenjenega slavljenca. Objavljenih je {e {est prikazov raznih hrva{kih zgodovinskih knjig. J o ‘ e M a ~ e k Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. 50. obljetnica Zavoda za povijesne zna- nosti u Zadru. Zadar : Zavod za povijesne znanosti HAZU, 2004. 562 strani. (Svezak ; 46) Omenjeni obletnici je namenjen zapis 50. godi{njica Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akade- mije znanosti i umjetnosti u Zadru (1954–2004) (str. 1–29). V njem so s kratkimi biografijami in biblio- grafijami predstavljeni vsi sodelavci tega zavoda, znanstveno-raziskovalna, strokovna ter izdajateljska dejavnost. V prvi razpravi obdeluje Zvjezdan Strika vpra{anje Kada i gdje se prvi put spominje zadarski biskup? (str. 31–64). To vpra{anje je za dalmatinske cerkvene razmere zelo pomembno. Avtor se je dokopal do sklepa, da je v Zadru ‘e v za~etku 4. stoletja bil mestni {kof, vsekakor {e pred milanskim ediktom. Ta {kof je podpiral odloke Rimske sinode iz leta 341, nekoliko kasneje pa je sodeloval na cerkvenem zboru v Sardici. Zdaj poznamo samo ime zadarskega {kofa Feliksa iz leta 381, ki je sodelo- val na Oglejski in Milanski {kofijski sinodi. Po dodatnih virih pa je mogo~e sklepati, da je v Zadru ‘e koncem 3. stoletja bila {kofija. Gherardo Ortalli objavlja ~lanek: Petar II. Orseolo – dux veneticorum et dalmaticorum (str. 65–76). Gre za prevod izvirnega ~lanka, ki je bil objavljen pod skoraj identi~nim naslovom v zborniku Venezia e la Dalmazia. Anno Mille. Treviso 2002, 13–27, zato ga ne ka‘e podrobneje predstavljati. [ime Peri~i} objavlja kraj{i zapis: Otok Maun u pro{losti (str.77–84). Otok Maun le‘i med otoko- ma Pag in Olib in ga je kralj Petar Kre{imir ‘e aprila 1069 daroval zadarskemu samostanu sv. Kr{evana. ^eprav je bil v sestavu tega znamenitega samostana, je skoraj pozabljen. Pisec je poskusil na podlagi 244 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) najdenih virov in literature dati ~im ve~ informacij o njegovi gospodarski in strate{ki vlogi v preteklo- sti. Njegov pomen je bil bistveno ve~ji, kakor bi izhajalo iz njegove velikosti. Akademik Lujo Margeti} iz Reke objavlja kraj{i ~lanek: Neka pitanja abjuracije iz 1203. godine (str. 85–92). ^lanek je bil napisan ob tiso~letnici dogodka, ko so priores bosanske bratov{~ine kristja- nov – societas fraternitatis – pred pape‘evim legatom in svojim patronom Kulinom banom, gospo- darjem Bosne, izjavili, da se v imenu vse bratov{~ine odrekajo suma, da bi bili odpadniki (razkolniki) (abrenuntiamus scismati) in obljubljajo, da bodo v vsem sledili naukom Apostolskega rimskega se- de‘a. Ta izjava se na splo{no imenuje abjuracija. Ta abjuracija po svoji nenavadni invokaciji odstopa od veroizpovedi drugih tedanjih heterodoksnih gibanj v ~asu sprejema katoli{ke formule, posebej zato, ker se v njej ne omenja Jezus Kristus. Ta razlika bi se lahko tolma~ila s tem, da so se kristjani odrekli svojega arijanskega svetovnega nazora, ki so ga izpovedovali ostanki gotskega, ‘e slovaniziranega pre- bivalstva Bosne. Kre{imir Ku‘i} odgovarja na vpra{anje Kojim su brodovima 1217. godine prevezeni kri‘ari kralja Andrije II? (str. 93–107). Obdelan je pomorski vidik kri‘arske vojne Andreja II. Poudarek je dan tipolo{ki ugotovitvi ladij, s katerimi so preva‘ali kri‘arje, manj pa se pisec ukvarja z vpra{anjem razvoja ladij do tega ~asa in na ladijsko ikonografijo. Domagoj Mijan objavlja obse‘no razpravo Pomorske odredbe Zadarskog statuta u usporedbi s istim odredbama venecijanskog, dubrova~kog i splitskog statuta (str. 109–168). Avtor daje nekaj odgo- vorov v zvezi s pomorskimi odredbami Zadarskega statuta. Te odredbe in sploh ves statut so v pomor- ski pravni zgodovini sorazmerno slabo obdelani. Do zdaj niso prikazane neposredne zveze med bene{kim in zadarskim statutom. Po {tevilu odredb je zadarski poleg dubrovni{kega najbogatej{i statut, zato bi zaslu‘il celovitej{o obdelavo. V tej razpravi so komparativno obdelane pomorske odredbe zadrskega z istimi odredbami bene{kega, dubrovni{kega in splitskega statuta. Marica ^un~i} je prispevala razpravo Ninski odlomak glagoljskog misala (str. 169–193). Perga- mentni ovoj neznane knji‘ice je edini ostanek nekega rokopisnega glagolskega misala iz Nina iz 15. stoletja, ki ga hranijo v Arheolo{kem muzeju v Splitu. V razpravi je odlomek objavljen v latini~ni transliteraciji s kodikolo{ko, paleografsko, vsebinsko in jezikovno analizo ter slovarjem vseh besed, s slikami inicialk in posebnih znakov vseh ohranjenih strani, kot tudi z nekoliko inicialkami in glasbeni- mi oznakami iz Misala Mr 180 in inicialkami Ljubljanskega misala 162a/2. Mislav Elvis Luk{i} objavlja razpravo Pograni~ni prijepori izme|u mleta~kih vlasti i knezova Krbav- skih u drugoj polovini XV. stolje}a (str. 195–226). Nesoglasja so opredeljevala medsebojne odnose mo~ne jadranske aristokratske republike, ki je na vse na~ine ‘elela ohraniti svoje pozicije in cilje ter pomembnimi hrva{ki velika{i Kurjakovi}i Krbavskimi, ki so bili {e dodatno oslabljeni zaradi tedanje {ibke kraljevske oblasti v Ogrsko-hrvatskem kraljestvu. [lo je predvsem za nadzor nad trdnjavo Ostro- vico, ki je bila na klju~nem kri‘i{~u severnodalmatinskih poti, za obmejno trdnjavo Kurjakovi}ev Kli~evac poleg Benkovca ter meje na vranskem obmo~ju. Seveda je bilo {e veliko drugih spornih vpra{anj, ki jih tu ne ka‘e na{tevati. Petar Runje je prispeval kratek ~lanek Sve}enik Andrija Mariji} – sinovac poznatoga glagolja{a Jurja Zubine (str. 227–234). Pisec obravnava duhovnika z gornjim imenom, ki je od rajnega strica Juraja Zubine (glej isto publikacijo, zvezek 45, 21–38), znanega duhovnika glagolja{a podedoval znat- no premo‘enje. Slu‘boval je v cerkvi sv. [imeta in sv. Marije in je bil kanonik v zadarski stolnici. Tudi sam je bil priznano poslovni ~lovek in hkrati dober duhovnik, zlasti spovednik. Lovorka ^orali} objavlja razpravo Iz pro{losti Boke: Stjepan Tartaro – istaknuti hrvatski poduzet- nik u Mlecima u XVI. stolje}u (str. 235–251). Poglavitna pozornost tega dela je usmerjena na ‘ivljenjsko pot ugledne hrva{ke izseljenske dru‘ine v Benetkah v omenjenem obdobju. Na podlagi virov iz Dr‘av- nega arhiva v Benetkah, v glavnem oporok, je predstavljeno delovanje Stjepana Tartara in Helene Boi- co iz Boke Kotorske, njihovi podjetni{ki dose‘ki in gospodarske mo‘nosti teh vplivnih oseb v hrva{ki skupnosti v Benetkah. Podrobno so opisane podjetni{ke aktivnosti ter povezanost z Bene~ani in tamkaj{njimi duhovniki ter cerkvenimi ustanovami ter seveda }lanstvo v hrva{ki skupnosti ter v bratov{~ini sv. Jurija in Tripuna. Slaven Berto{a objavlja kraj{o razpravo »Oriondo dalla diocese di Zara... Habitante in questa cittá«: Doseljenici iz Zadra i sa zadarskog podru~ja u Puli (1613–1817) (str. 253–267). V naslovu navedeno tematiko je avtor obdelal na podlagi arhivskega gradiva. V mati~nih knjigah Pulja v omenjenem 245ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) obdobju je navedenih devet mest in obmo~ij: Biograd, Ist, Ka{tel @egarski, Kornati, Obrovac in Premu- da enkrat, Nin dvakrat, Pag {estkrat, Zadar pa celo 112 krat. Milko Brkovi~ objavlja razpravo Nekoliko neobjavljenih isprava polji~koga kan~ilira Marka Bari}a (str. 269–306). Pisar Marko Bari} je deloval v Polji~ki republiki v drugem delu prve in v prvem delu druge polovice XVIII. stoletja. Vse to obdobje je bil knez, nato pa {e veliki polji~ki knez. Lastnoro~no je z bosan~ico ali hrva{ko cirilico napisal ali bil destinator vrste polji~kih listin raznovrstne vsebine. V obravnavani razpravi je kronolo{ko prikazanih 14 njegovih listin, ki so bile doslej javnosti neznane. Besedila so transkribirana v latinico, so obdelana diplomati~no-paleografsko in seveda z zgodovinske- ga stali{~a. Dodani so tudi faksimili izvirnikov. Mirisa Kati} Pilju{i} je prispevala razpravo Rukopisna ostav{tina bilje‘nika i povjesni~ara Marka Laura Rui}a (str. 307– 324). V naslovu omenjeni mo‘ je bil najbolj znan notar na Pagu. Zapustil je veliko {tevilo rokopisov, v katerih je v zadnjih desetletjih 18. stoletja prepisal stare spise, ki so jih hranili v Mestnem arhivu v Pagu, prevajal je zgodovinske knjige in opisoval dru‘beno-politi~no ‘ivljenje na tem otoku. Pri svojem delu se je ukvarjal s toliko stvarmi, da jih tu nikakor ne moremo strnjeno prikazati. Pijo Mate Peji} objavlja kratek ~lanek Slikar fra Josip Rossi (str. 325–333). Rossi je bil rojen v Trstu, kjer je obiskoval osnovno {olo in dokon~al ni‘jo gimnazijo. Vi{jo gimnazijo in bogoslovje je dokon~al v Zadru. Postal je fran~i{kan province sv. Hieronima v Zadru. Za duhovnika je bil posve~en 1866. V redu je imel visoke funkcije. Slikarsko akademijo je kon~al v Benetkah, izpopolnjeval pa se je v Milanu in Rimu. Bil je ugleden slikar z velikim opusom cerkvenih slik zlasti v Dalmaciji, pa tudi v tujini. Kristijan Juran je prispeval obse‘no demografsko {tudijo Stanovni{tvo Murtera 1858. i 1915. godi- ne (gra|a iz anagrafa ‘upe Murter) (str. 335–367). V njej je prikazano gradivo iz murterskih anagrafov, ki vsebujejo popis dru‘in in znotraj njih zapisane spremembe v ~asu od 1854 do druge polovice XX. stoletja. Glavnina dela so popisi dru‘in in analiza strukture imen, priimkov in vzdevkov murterskega prebivalstva v letih 1858 in 1915. Ugotavljanje so spremembe v obdobju med omenjenima letoma. Tado Or{oli} objavlja razpravo Vojno-teritorialna podjela i reorganizacija austrougarske vojske 1867.– 1890. (str. 369–394). Te‘ak poraz Avstrije 1866 je bil opomin, da je treba hitro spremeniti obstoje~e stanje in preobraziti po~asno in neu~inkovito avstrijsko armado, za kar so postavljeni temelji pri skle- panju Avstro-Ogrske nagodbe 1867. Pri tej preobrazbi je bilo treba upo{tevati lasten vojni sestav kakor tudi sestav nekaterih evropskih armad, zlasti pruske. Ta reorganizacija, ki je zajela komandno, admini- strativno in voja{ko-teritorialno delitev, je zelo izbolj{ala na~in delovanje avstro-ogrske armade. Ta ustroj in delovanje sta se ohranila do razpada monarhije 1918. Dalmacija u djelu Die Österreichisch-Ungarische Monarchie in Wort und Bild je prispevek Ivana Pederina (str. 395–424). Zvezek o Dalmaciji v omenjeni zbirki naj bi prikazal Dalmacijo kot celoto in ji dal ustrezno mesto v okviru skupnosti narodov omenjene monarhije. ^lanki so zajemali prazgodovi- no, zgodovino, knji‘evnost, narodopisje in naposled gospodarstvo. Za razliko od zvezkov za druge avstrijske de‘ele, pa so ~lanke o Dalmaciji pisali ve~inoma sicer v tej de‘eli naseljeni tujci. Pri tem se je izkazalo, da je kultura, zlasti stara dalmatinska kultura bogatej{a kakor gospodarstvo. V gospodar- skem in posebno v prometnem oziru je Dalmacija spadala med najbolj zaostale de‘ele. Avstrija kot dr‘ava z vidika Dalmacije ni bila uspe{na. Stanko Piplovi} objavlja razpravo Pregradnja crkve i samostana konventualaca u Splitu tijekom XIX. i po~etkom XX. stolje}a (str. 425–449). Na podlagi arhivskih in drugih sodobnih virov so predstav- ljeni podatki o recentnih spremembah minoritskega samostanskega kompleksa sv. Franja na izpostav- ljenem mestu v Splitu. Ocenjen je tudi prispevek historizma k njegovi sedanji funkcionalni organizaciji in estetskemu videzu. Ker prostorski razvoj samostana do zdaj ni bil raziskovan sistemati~no, predstav- lja to delo prispevek k prizadevanjem ponazoriti ~as, ko so se na tem kompleksu izvr{ile temeljite fizi~ne spremembe. [ele s prou~evanjem starih listin, ki jih hranijo v samostanu bo mogo~e konkretno preu~iti tudi starej{a obdobja njegove izgradnje. Marjan Dikli} objavlja dolgo strokovno razpravo Dokumenti, zapisi i sje}anja sudionika o antifa{isti~kom pokretu odpora u Ninu tijekom drugoga svjetskog rata (1941.– 1945) (str. 451–502). Ob zbiranju zgodovinskega gradiva o Ninu in celotnem ninskem obmo~ju pred drugo svetovno vojno in med njo, o ~emer bo iz{la knjiga pri Matici hrvatski v Zadru, objavlja pisec iz zapu{~ine Anteja Ma{trovi}a 246 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Nina, ki je bil poglavitni organizator protifa{isti~nega odpora v svojem rojstnem kraju in {ir{i okolici nekaj pomembnih dokumentov, zapisov in spominov sodelavcev pri tem uporni{kem gibanju. Najprej so prikazani najpomembnej{i podatki o drugi svetovni vojni ter o Anti Ma{trovi}u Ninu, okupaciji in razkosanju Kraljevine Jugoslavije, posebej {e o italijanski okupaciji in aneksiji Dalmacije in mesta Nina. Dodan je vpra{alnik na podlagi katerega so zbirali podatke o odporni{kem gibanju in na koncu {e devet dokumentov iz vojne in povojne zgodovine Nina. Davor Buk{a objavlja kraj{i ~lanek z naslovom Integracijski procesi u svjetskom gospodarstvu i dana{nja pozicija Republike Hrvatske (str. 503–512). ^lanek analizira pomemben segment mednarod- nih ekonomskih odnosov povezan s svetovnimi integracijskimi procesi, njihov razvoj, pomen in vlogo ter sedanji polo‘aj hrva{ke dr‘ave glede na Evropsko unijo. V ~lanku so opisani politika in institucio- nalni ukrepi, ki bi jih Hrva{ka morala izvesti, da bi dosegla svoj cilj – vstop v EU, s ~imer bi pove~ala splo{no dru‘beno prosperiteto v kolektivnem in individualnem smislu. Objavljenih je {est recenzij oz. prikazov. Izredno zanimiv je zapis Mislava Elvisa Luk{i}a Osvrt na znanstvenu studiju o bosanskomuslimanskoj agresiji na Hrvate srednje Bosne (str. 528–550). To {tudijo je napisal voja{ki zgodovinar dr. Charles Reginald Shrader in je iz{la 1993 pod naslovom The Muslim- Croat Civil War in Central Bosnia (A Military History, 1992–1994) pri Texas A&M University Press/ College Station kot 23. zvezek serije Eastern European Studies. Leta 2004 je iz{el tudi hrva{ki prevod pri Golden marketing – Tehni~ka knjiga. Na kratko gre za to, da je ve~inoma neustrezno dosedanje pisanje in percepcija v javnosti kako so v muslimansko-hrva{ki vojni v srednji Bosni (1992–1994) bili muslimani »good«, Hrvati pa »bad guys«. Kdor se zanima za sodobno vojno zgodovino, naj ta sestavek vsekakor prebere, ker tudi v Sloveniji prevladuje podobno enostranski pogled na to dogajanje, kakor ga kritizirata avtor knjige in {e bolj pisec tega sestavka. Opisano je {e odkrivanje doprsnega kipa dr. Vjekoslavu Ma{trovi~u, prvemu direktorju in tudi sicer zaslu‘nemu strokovnjaku v parku Zavoda za zgodovinske znanosti Hrvatske akademije znanosti in umetnosti v Zadru. J o ‘ e M a ~ e k 247ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Zveza zgodovinskih dru{tev je izdala zbornik z referati z XXXI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo v Mariboru med 10. in 12. oktobrom 2002. Revijo lahko naro~ite na Filozofski fakulteti, v knji`nici Oddelka za zgodovino, ali po telefonu: 01/241-1200. 248 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Zveza zgodovinskih dru{tev je izdala zbornik z referati z XXXII. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo v Celju med 30. septembrom in 2. oktobrom 2004. Revijo lahko naro~ite na Filozofski fakulteti, v knji`nici Oddelka za zgodovino, ali po telefonu: 01/241-1200. 249ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) OBVESTILA Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis Prispevke za Zgodovinski ~asopis sprejema uredni{tvo na naslov: Uredni{tvo Zgodovinskega ~asopisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, A{ker~eva 2, SI-1000 Ljubljana (info@zgodovinskicasopis.si). Uredni{tvo bo sprejelo le tiste prispevke, ki bodo oddani v skladu s slede~imi navodili: – vsak prispevek mora vsebovati to~en naslov avtorja, vklju~no s telefonsko {tevilko in po mo‘no- stjo z elektronskim naslovom (e-mail); – prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: na disketi (ime datoteke (file) naj bo ime in priimek avtorja) in odtisnjeni na papir; – v kolikor gre za razpravo ali ~lanek, mora prispevek obvezno vsebovati povzetek (v okvirnem obsegu dveh strani, razen v izjemnih primerih) in sinopsis v obsegu pet do deset vrstic, ki naj vsebuje tudi avtorjev akademski naziv, poklic in delovno mesto ter ustanovo, kjer je zaposlen in njen naslov; – opombe naj bodo pisane enotno, na dnu vsake strani. Celoten naslov citata naj bo le ob prvi navedbi, nato okraj{ano; – slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, ipd.) naj bo ~rno-belo in prilo‘eno posebej. Legende (podnapisi) k slikovnemu gradivu naj bodo natisnjene na posebnem listu in hkrati prilo`ene v elektron- ski obliki, skenirane v resoluciji 300 dpi in shranjene v obliki tif(f). Slikovno gradivo naj bo ozna~eno na na~in, ki ne bo dopu{~al zamenjav podnapisov. U r e d n i { t v o Z g o d o v i n s k e g a ~ a s o p i s a 250 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) KRONIKA ~asopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo »Kronika«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih pri- spevkov iz slovenske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problema- tiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovi- nopisje. »Kroniko« lahko naro~ite na sede‘u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih let- nikov revije. Nove spletne strani Zgodovinskega ~asopisa Zgodovinski ~asopis je spomladi 2005 spremenil naslov svojih spletnih strani in spre- menil naslov elektronske po{te. Nova naslova sta www.zgodovinskicasopis.si in info@zgodovinskicasopis.si. Uredni{tvo je poskrbelo tudi za dopolnitev vsebine na spletnih straneh revije. Tam lahko sedaj poleg podatkov o reviji in uredni{tvu, najdete tudi napovednik naslednje {tevilke. Mor- da bo za nekatere bralce revije uporabno, da lahko na spletnih straneh najdejo tudi biblio- grafska kazala Zgodovinskega ~asopisa od leta 1947. Za morebitne opozorila o napakah in predloge za popravke, se vam ‘e vnaprej zahvaljujemo. U r e d n i { t v o Z g o d o v i n s k e g a ~ a s o p i s a 251ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U D K 930.85(=163.6)”653” K U R D O R F E R D ieter, dr., B ayerische S taatsbibliothek, L udw igstraße 16, D E –80539 M ünchen Z godovinski in literarni pom en rokopisa z »B ri‘inskim i spom eniki« Z godovinski ~asopis 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 7–21, cit. 46 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (D e., Sn., E n.) ^ lanek obravnava zgodovinski in literarni pom en kodeksa C lm 6426 B avarske dr‘avne knji‘nice, v katerega so vpisani B ri‘inski spom eniki. Pozornost je nam enjena predvsem funkciji, vredno- sti in kontekstu kodeksa, ki ga ozna~uje izrazita vsebinska pestrost in za katerega se zdi upravi~ena oznaka »pontifikalni priro~nik«. Z di se, da je glavnina kodeksa bila zapisana v ~asu eksila freisin{kega {kofa A braham a na K oro{kem (974-983). Peter [tih U D K 929 @ iga H erberstein: 930.85 W A K O U N IG M arija, dr., izr. prof., Institut für O steuropäische G eschichte, H istorisch-K ultu- rw issenschaftliche Fakultät, Spitalgasse 2, H of 3, A –1090 W ien »... hab ich teutsch und w indisch gelernnet ...« O poreklu in kulturnih koreninah @ ige H erbersteina Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 45–55, cit. 68 K lju~ne besede: @ iga H erberstein, poreklo, kulturne korenine 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (D e., Sn., E n.) A vtorica v ~lanku raziskuje rodbinsko, jezikovno in kulturno poreklo znam enitega diplom ata @ iga H erberstein (1486-1566), ki je E vropi odkril R usijo in ki je bil iz V ipave na K ranjskem . Pri tem se je v veliki m eri lahko oprla na H erbersteinove avtobiografske prikaze in njegovo osebno korespondenco. Peter [tih U D K 262(497.4)”13. stoletje” M IH E L I^ D arja, dr., redna profesorica, Z godovinski in{titut M ilka K osa, Z R C SA Z U , N ovi trg 2, SI–1000 L jubljana R evizija kronologije cerkvenih dostojanstvenikov na P rim orskem Z godovinski ~asopis 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 23–44, cit. 74 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (E n., Sn., E n.) Prispevek na osnovi pri~evanj v pravdi za piransko oljno desetino m ed koprskim {kofom na eni ter piranskim i prebivalci in njihovo duhov{~ino na drugi strani (1201–1207) dopolnjuje in pojasnjuje seznam e in ~asovne razpone stolovanja nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov v tr‘a{ki in koprski {kofiji. A vtorski izvle~ek U D K 07(437.6):323(=863) ”1920/1940” K R E G A R T on e, m agister zgodovine, vi{ji kustos, M uzej novej{e zgodovine C elje, Pre{ernova 17, SI–3000 C elje Slova{ki politi~ni tisk o Slovencih m ed obem a vojnam a Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 69–99, cit. 191 K lju~ne besede: Slovaki, Slovenci, politi~ni tisk, narodno vpra{anje, avtonom ija 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn. (E n., Sn., E n.) Prispevek ponuja pogled najpom em bnej{ih slova{kih politi~nih dnevnikov v dvajsetih in prvi polovici tridesetih let 20. stoletja na polo‘aj S lovencev in razm ere v K raljevini S H S oz. Jugoslaviji. K ot sorodnem u in v m arsi~em prim erljivem u narodu je bil slova{ki politi~ni tisk Slovencem ves ~as poudarjeno naklonjen ter jim nam enjal razm erom a precej{njo pozornost. S lednje {e posebej velja za pisanje slova{kega katoli{kega in avtonom isti~nega dnevnika Slovák v obdobju diktature kralja A leksandra. A vtorski izvle~ek 252 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U D C 9 30 .8 5( = 16 3. 6) ”6 53 ” K U R D O R F E R D ie te r, d r. , B ay er is ch e S ta at sb ib li ot he k, L ud w ig st ra ße 1 6, D E –8 05 39 M ün ch en H is to ri ca l a nd L it er ar y Si gn if ic an ce o f th e F re is in g m an us cr ip ts ( B ri ‘i ns ki s po m en ik i) Z go do vi ns ki ~ as op is (H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 (1 31 ), p p. 7 –2 1, 4 6 no te s L an gu ag e: S n. , ( D e. , S n. , E n. ) Fo cu si ng o n its f un ct io n, v al ue , a nd c on te xt , t he a rt ic le f oc us es o n hi st or ic a nd li te ra ry s ig ni fi - ca nc e of t he C lm 6 42 6 co de x of t he B av ar ia n N at io na l L ib ra ry i n w hi ch t he F re is in g M an u- sc ri pt s ha ve b ee n en te re d. D ue to it s va ri eg at ed c on te nt s th e co de x ha s be en ju st if ia bl y te rm ed a »p on tif ic al m an ua l.« I t se em s th at t he m ai n bo dy o f th e co de x ha d be en w ri tte n du ri ng t he ex ile o f Fr ei si ng b is ho p A br ah am i n C ar in th ia ( 97 4- 98 3) . Pe te r [t ih U D C 2 62 (4 97 .4 )” 13 th c en tu ry ” M IH E L I^ D ar ja , P hD ,F ul l Pr of es so r, R es ea rc h C en tr e of t he S lo ve ne A ca de m y of S ci en ce an d A rt s, N ov i t rg 2 , S I– 10 00 L ju bl ja na R ev is io n of t he C hr on ol og y of C hu rc h D ig ni ta ri es in P ri m or sk o Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 23 –4 4, 74 no te s L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) B as ed o n th e te st im on ie s gi ve n in t he l aw su it co nc er ni ng t he o il tit he i n Pi ra n (1 20 1- 12 07 ), w ith th e bi sh op o f K op er o n on e si de a nd th e pe op le o f Pi ra n an d th ei r cl er gy o n th e ot he r, th e ar tic le p ro vi de s ad di tio na l da ta o n th e lis ts a nd c hr on ol og ic al o rd er o f th e of fi ce o f ce rt ai n ch ur ch d ig ni ta ri es in th e di oc es es o f T ri es te a nd K op er . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 29 S ig is m un d H er be rs te in : 93 0. 85 W A K O U N IG M ar ija , P hD , A ss oc ia te P ro fe ss or , I ns tit ut fü r O st eu ro pä is ch e G es ch ic ht e, H is to - ri sc h- K ul tu rw is se ns ch af tli ch e Fa ku ltä t, Sp ita lg as se 2 , H of 3 , A –1 09 0 W ie n »… h ab i ch t eu ts ch u nd w in di sc h ge le rn ne t… « O n th e or ig in a nd C ul tu ra l R oo ts o f Si gg is m un d H er be rs te in Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 45 –5 5, 68 no te s L an gu ag e: S n. , ( D e. , S n. , E n. ) K ey w or ds : Si gi sm un d H er be rs te in , o ri gi n, c ul tu ra l ro ot s T he a ut ho r ex am in es th e fa m ily , l an gu ag e, a nd c ul tu ra l r oo ts o f pr om in en t d ip lo m at • ig a H er - be rs te in ( 14 86 -1 56 6) . B or n in V ip av a in C ar ni ol a, H er be rs te in w as t he o ne w ho p re se nt ed R us si a to th e re st o f E ur op e. T he s ou rc es u se d fo r th is a rt ic le a re H er be rs te in ’s a ut ob io gr ap hi c no te s an d hi s pe rs on al c or re sp on de nc e. Pe te r [t ih U D C 0 7( 43 7. 6) :3 23 (= 86 3) ” 19 20 /1 94 0” K R E G A R T on e, M A , M us eu m o f R ec en t H is to ry C el je , P re {e rn ov a 17 , S I– 30 00 C el je Sl ov ak P ol it ic al N ew sp ap er s fr om t he P er io d be tw ee n th e F ir st a nd t he S ec on d W or ld W ar s on S lo ve ne s Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 69 –9 9, 19 1 no te s L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) K ey W or ds : Sl ov ak s, S lo ve ne s, p ol iti ca l pr es s, t he n at io na l qu es tio n, a ut on om y T he a rt ic le f oc us es o n a su rv ey o f th e m os t im po rt an t Sl ov ak p ol iti ca l da ili es f ro m t he 1 92 0s an d th e fi rs t h al f of th e 19 30 s, a nd th ei r vi ew s on th e po si tio n of S lo ve ne s w ith in th e K in gd om of t he S er bs , C ro at s, a nd S lo ve ne s (Y ug os la vi a) . E qu al ly s m al l an d in m an y w ay s si m ila r to Sl ov ak ia , Sl ov en ia a nd i ts p eo pl e of te n fe at ur ed i n Sl ov ak d ai lie s, a ll of w hi ch a lw ay s w ro te ex tr em el y be ne vo le nt ly a bo ut i t. T hi s w as e sp ec ia lly t ru e of S lo vá k, a c at ho lic d ai ly t ha t fe r- ve nt ly s up po rt ed t he i de a of a ut on om y du ri ng t he e ra o f ki ng A le xa nd er ’s d ic ta to rs hi p. A ut ho r’ s A bs tr ac t 253ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U D K 338(497.4)”18/19” @ A R K O L azarevi}, dr., znanstveni svetnik, In{titut za novej{o zgodovino, K ongresni trg 1, SI–1000 L jubljana Slovenski nacionalni interes v gospodarstvu do druge svetovne vojne Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 101–110, cit. 21 K lju~ne besede: nacionalni interes, gospodarstvo, gospodarski bojkoti, Slovenci 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn. (E n., Sn., E n.) V zgodovinski perspektivi se je tem atika nacionalnega interesa kazala na razli~ne na~ine, vsaka doba je prina{ala svoje poudarke, ki so bili odvisni od splo{nih socialnih, politi~nih in gospo- darskih razm er. Z a obravnavano dobo je potrebno poudariti pravilom a prevladujo~i kriterij nacionalnega/slovenskega kot osnovno to~ko opredelitve. Slovensko lastni{tvo gospodarskih subjektov je bil cilj in kriterij »narodnega interesa«. N obena doba pa ni enozna~na, zato je v razpravi opozorjeno tudi na izjem e in na odstopanja ozirom a ob~asna protislovja v procesu definiranja slovenskega nacionalnega gospodarskega interesa. A vtorski izvle~ek U D K 329.3(497.4(”1923/1929” R A T E J M ateja, dr., asistentka, Pedago{ka fakulteta, K oro{ka cesta 158, SI–2000 M aribor, m ateja@ radiom ars.si Slovenska ljudska stranka v vladi A ntona K oro{ca – ratifikacija N ettunskih konvencij Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 111–127, cit. 118 K lju~ne besede: K raljevina SH S, vlada, A nton K oro{ec, N ettunske konvencije, ‘eleznice 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (E n., Sn., E n.) A vtorica v prispevku obravnava odnos Slovenske ljudske stranke do ratifikacije N ettunskih konvencij, ki je sodila m ed prednostne naloge vlade A ntona K oro{ca in je bila njegov najpom em bnej{i prispevek k re{evanju zunanjepoliti~nih vpra{anj jugoslovanske dr‘ave v dvaj- setih letih prej{njega stoletja. Z ratifikacijo N ettunskih konvencij je bil pom em bno povezan tudi najem angle{ko-am eri{kega dr‘avnega investicijskega posojila za stabilizacijo dinarja in obnovo prom etne infrastrukture v K raljevini SH S. V Slovenski ljudski stranki so se z njim prvi~ neposredno sre~ali ob prevzem u m inistrstva za prom et v vladi L jubom irja D avidovi}a. A vtorski izvle~ek U D K 329(497.1)”1937” D A R K O F ri{, dr., izr. prof., Pedago{ka fakulteta, K oro{ka cesta 158, SI–2000 M aribor, B anovinska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke leta 1937 v L jubljani Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 129–146, cit. 95 K lju~ne besede: K raljevina Jugoslavija, politi~na zgodovina, Jugoslovanska radikalna zajed- nica (JR Z ), Jugoslovanska nacionalna stranka (JN S) 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (E n., Sn., E n.) R azprava v uvodu prina{a kratek pregled najpom em bnej{ih politi~nih dogodkov v K raljevini Jugoslaviji po odstopu predsednika vlade B ogoljuba Jevti}a junija 1935 in prikaz odnosa m ed novonastalo vladajo~o stranko Jugoslovansko radikalno zajednico (JR Z ), v kateri so bili tudi pripadniki nekdanje Slovenske ljudske stranke (SL S), in opozicijsko Jugoslovansko nacional- no stranko (JN S). G lavni poudarek je avtor nam enil podrobnem u prikazu in analizi dogodkov ob banovinski konferenci, ki jo je JN S organizirala v L jubljani junija 1937, ter odm evom v slovenskih ~asnikih, ki v celoti odra‘ajo odnos m ed pripadniki in nasprotniki politike naciona- listov. A vtorski izvle~ek U D K 293(497.4):796.92 B A TA G E L J B orut, univ. dipl. zgod., Z godovinski arhiv L jubljana, M estni trg 27, SI–1001 L jubljana, pp 1614 M itolo{ke razse‘nosti blo{kega sm u~anja in konstrukt stereotipa o sm u~anju kot sloven- skem nacionalnem {portu Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 1–2 (131), str. 147–159, cit. 62 K lju~ne besede: B lo{ko sm u~anje, nacionalni {port, m itologija 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (E n., Sn., E n.) A vtor v prispevku problem sko obravnava indirektni vpliv starosvetnega blo{kega sm u~anja na razvoj slovenskega m odernega sm u~anja. Posebej je v ~lanku vzpostavljen propagandni m o- m ent dedi{~ine blo{kega sm u~anja, ki se pogosto ka‘e zgolj kot fascinacija nad starej{o zgodo- vino in vpliv le te na oblikovanje stereotipa o Slovencih kot sm u~arskem narodu. A vtorski izvle~ek 254 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U D C 3 29 .3 (4 97 .4 (” 19 23 /1 92 9” R A T E J M at ej a, P hD , A ss is ta nt , F ac ul ty o f E du ca tio na l, U ni ve rs ity o f M ar ib or , K or o{ ka c es ta 15 8, S I– 20 00 M ar ib or , m at ej a@ ra di om ar s. si Sl ov en e P eo pl e’ s P ar ty i n th e G ov er nm en t of A nt on K ot o{ ec a nd t he R at if ic at io n of t he T re at y of N et tu no Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 11 1– 12 7, 11 8 no te s L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) K ey W or ds : K in gd om o f th e Se rb s, C ro at s, a nd S lo ve ne s; g ov er nm en t, A nt on K or o{ ec , th e T re at y of N et tu no , r ai lw ay E xa m in ed is th e re la tio n of th e Sl ov en e Pe op le ’s P ar ty to th e ra tif ic at io n of th e T re at y of N et - tu no . In t he 1 92 0’ s, t he r at if ic at io n w as o ne o f th e pr im ar y ob je ct iv es o f th e go ve rn m en t of A nt on K or o{ ec a nd w as h is m os t i m po rt an t c on tr ib ut io n to w ar d th e so lu tio n of Y ug os la v fo re i- gn p ol ic y pr ob le m s. C lo se ly c on ne ct ed to th e ra tif ic at io n of th e T re at y of N et tu no w as th e ra is e of a n A ng lo -A m er ic an s ta te i nv es tm en t lo an i n or de r to s ta bi liz e th e di na r an d re no va te t he tr af fi c in fr as tr uc tu re i n Y ug os la vi a. T he S lo ve ne P eo pl e’ s Pa rt y w as f ir st c on fr on te d w ith t he is su e of t he i nv es tm en t lo an w he n it to ok o ve r th e M in is tr y of T ra ff ic i n th e go ve rn m en t of L ju bi m ir D av id ov i} . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 29 (4 97 .1 )” 19 37 ” D A R K O F ri {, P hD , A ss oc ia te P ro fe ss or , Fa cu lty o f E du ca tio na l, U ni ve rs ity o f M ar ib or , K or o{ ka ce st a 15 8, S I– 20 00 M ar ib or P ro vi nc ia l C on fe re nc e of t he Y ug os la v N at io na l P ar ty in L ju bl ja na in 1 93 7 Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 12 9– 14 6, 9 5 no te s L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) K ey W or ds : th e K in gd om o f Y ug os la vi a, p ol iti ca l h is to ry , Y ug os la v R ad ic al P ar ty ( JR Z ), Y ug os la v N at io na l P ar ty ( JN S) , P et ar @ iv ko vi }, r eg io na l c on fe re nc e of th e Y ug os la v N at io na l P ar ty in L ju bl ja - na in J un e 19 37 T he s tu dy d ea ls w ith th e m os t s ig ni fi ca nt p ol iti ca l a ct iv iti es in th e K in gd om o f Y ug os la vi a af te r th e re si gn at io n of p ri m e m in is te r B og ol ju b Je vt i} i n Ju ne 1 93 5. D es cr ib ed i s th e re la tio ns hi p be tw ee n th e ne w ly -o rg an iz ed r ul in g Y ug os la v R ad ic al P ar ty ( Ju go sl ov an sk a ra di ka ln a za je dn ic a – JR Z ), w hi - ch c on si st ed a ls o of th e su pp or te rs o f th e fo rm er S lo ve ne P eo pl e’ s Pa rt y (S lo ve ns ka lj ud sk a st ra nk a – SL S) , an d th e Y ug os la v N at io na l Pa rt y (J ug os lo va ns ka n ac io na ln a st ra nk a – JN S) i n th e op po si - tio n. T he s tu dy d et ai ls a nd a na ly ze s th e ev en ts ta ki ng p la ce d ur in g a re gi on al c on fe re nc e or ga ni ze d by th e Y ug os la v N at io na l p ar ty in L ju bl ja na in J un e 19 37 , a nd th e re sp on se o f S lo ve ne n ew sp ap er s to th es e ev en ts ; th e re sp on se f ul ly r ef le ct s th e re la tio n be tw ee n th e su pp or te rs o f th e po lit ic s of Y ug o- sl av n at io na lis ts a nd t he ir o pp os iti on . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 2 93 (4 97 .4 ): 79 6. 92 B A TA G E L J B or ut , B .A . in H is to ry , H is to ri ca l A rc hi ve s L ju bl ja na , M es tn i tr g 27 , SI –1 00 1 L ju bl ja na , p b 16 14 M yt ho lo gi ca l D im en si on s of t he T ra di ti on al S ki S ty le f ro m B lo ke a nd t he S te re ot yp e of Sk iin g as t he S lo ve ne N at io na l S po rt Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 14 7– 15 9, 62 n ot es L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) K ey W or ds : tr ad iti on al s ki s ty le f ro m B lo ke , n at io na l sp or t, m yt ho lo gy A na ly ze d is t he i nd ir ec t in fl ue nc e of th e tr ad iti on al s ki s ty le o f B lo ke o n th e de ve lo pm en t of m od er n sk iin g in S lo ve ni a. A n ob je ct o f fa sc in at io n du e to it s hi st or ic v al ue , t hi s an ci en t s ki in g tr ad iti on w as u se d to c re at e a st er eo ty pe a bo ut S lo ve ne s as a n at io n of s ki er s, a nd n ow s er ve s m os tly p ro pa ga nd a pu rp os es . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 38 (4 97 .4 )” 18 /1 9” @ A R K O L az ar ev i} , Ph D , Se ni or s ci en tif ic c ol la bo ra to r, In st itu te o f C on te m po ra ry H is to ry , K on gr es ni t rg 1 , S I– 10 00 L ju bl ja na Sl ov en e P eo pl e’ s P ar ty in t he G ov er nm en t of A nt on K or o{ ec a nd t he R at if ic at io n of t he T re at y of N et tu no Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 10 1– 11 0, 21 n ot es L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) K ey w or ds : na tio na l in te re st , e co no m y, e co no m ic b oy co tt, S lo ve ne s V ie w ed f ro m t he p er sp ec tiv e of h is to ri og ra ph y, S lo ve ne n at io na l in te re st s w er e m an if es te d in di ff er en t w ay s. D ep en di ng u po n th e ge ne ra l so ci al , po lit ic al , an d ec on om ic c ir cu m st an ce s, ea ch p er io d b ro ug ht f or th i ts o w n un iq ue a sp ec ts . T he p re va ili ng c ha ra ct er is tic o f th e pe ri od fr om t he m id -1 85 0s t o th e Se co nd W or ld W ar w as t he e m ph as is o n th e »n at io na l (S lo ve ne ) as pe ct .« I ts p ri nc ip al o bj ec tiv e w as e co no m ic a ut on om y of S lo ve ni a. T he re w er e, h ow ev er , oc ca si on al d ig re ss io ns a nd d is cr ep an ci es in th e pr oc es s of d ef in in g Sl ov en e na tio na l e co no m ic in te re st . A ut ho r’ s A bs tr ac t 255ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U D K 930.22(497.4 K ranjska)”1150/1300” K O S D u{an , dr., izredni profesor, Z nanstveno raziskovalni center Slovenske akadem ije zna- nosti in um etnosti, Z godovinski in{titut M ilka K osa, SI-1000 L jubljana, N ovi trg 4 L istinska praksa v provinci. P rim er K ranjske v letih 1150–1300 Z godovinski ~asopis, L jubljana 57/2003, {t. 3–4 (128), str. 291–307, 121 cit 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn., (D e., Sn., E n.) K lju~ne besede: visoki srednji vek, diplom atika, listina, K ranjska A vtor sistem ati~no obravnava razvoj pravnega pisnega poslovanja od srede 12. do za~etka 14. stoletja na K ranjskem . Predstavlja ~asovni in strukturalni razvoj pravnih zapisov, zve~ine listin posam eznih izstaviteljev in prejem nikov, ne le iz obm o~ja K ranjske, pa~ pa tudi v povezavi s sosednjim i rom anskim i in nem {kim i de‘elam i. U gotavlja vplive tujih vzorov na kranjsko prakso izdelave in izgleda listin. A vtorski izvle~ek U D K 352/354(497.4) R E P E B o‘o, dr. redni profesor, O ddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, U niverza v L jubljani, SI- 1000, A {ker~eva 2 O d de‘elana do dr‘avljana, R egionalni razvoj Slovencev v letih 1918 –1991 Z godovinski ~asopis, L jubljana 57/2003, {t. 3–4 (128), str. 269–278, 27 cit 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn., (E n., Sn., E n.) R egionalna zavest (identiteta) je pri Slovencih izjem no m o~na. Pogojena je z zgodovinskim razvojem od sre- dnjega veka dalje, {e zlasti pa z oblikovanjem de‘el v ~asu A vstro-O grske m onarhije. D o prehoda v 20. stoletje je bila regionalna zavest prevladujo~a. Pri velikem delu koro{kih Slovencev je bila prav de‘elna zavest eden od pom em bnih dejavnikov zaradi katerega so po prvi svetovni vojni na plebiscitu glasovali za A vstrijo in ne Jugoslavijo, regionalne posebnosti pa so ote‘evale kulturno integracijo Prekm urja v novo dr‘avo. V ~asu m ed obem a vojnam a Slovencem v Jugoslaviji ni uspelo dose~i politi~ne avtonom ije, fa{isti~na oblast v Italiji pa je kot del na~rtne raznarodovalne politike uporabljala tudi teritorialno organiziranost (v nobeni od pokrajin Slo- venci in H rvati niso im eli svoje ve~ine). N a A vstrijskem K oro{kem se je lokalna organiziranost v ~asu m ed obem a vojnam a le m alo sprem enila te‘nja ‘e od leta 1860 dalje je bila, da Slovenci v ob~inah ne dosegajo ve~ine. Porabje na M ad‘arskem je prav tako ostalo v prej{njem okraju @ elezna ‘upanija (V as), potekal je proces m ad‘arizacije. M ed drugo svetovno vojno se je znotraj okupacijskih con prav tako poudarjala regional- na zavest, seveda v povezavi z nem {ko, italijansko in m ad‘arsko oz. »vendsko« identiteto. Z a regionalizem po drugi svetovni vojni je sprva zna~ilna razdrobljenost na m ajhne ob~ine, postopom a pa se oblikuje m anj{e {tevilo ob~in (62). Z osam osvojitvijo so Slovenci res postali dr‘avljani, a hkrati ostali de‘elani, sode~ po {tevilu ob~in in boju zanje (192), pa jim je {e najljub{e ~e so predvsem krajani. A vtorski izvle~ek U D K 32.019.5:949.75 Z A JC M arko, zgodovinar, M ladi raziskovalec na In{titutu za narodnostna vpra{anja v L jub- ljani, SI-1000 L jubljana, E rjav~eva 26 @ um berak kot pozabljena regija, A li kako lahko obm ejno podro~je zm ede slovenske po- litike Z godovinski ~asopis, L jubljana 57/2003, {t. 3–4 (128), str. 261–267 , 39 cit 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn., (E n., Sn., E n.) B eganje slovenske politi~ne m isli 19. stoletja m ed prevladujo~im naravnim pravom in zgodo- vinskim i koncepti se je v veliki m eri pokazalo prav na prim eru pripadnosti ‘um berskega podro~ja. @ um berak, za katerega je bilo znano, da je pred usko{ko naselitvijo in organiziranjem V ojne krajine v 16. stoletju pripadal vojvodini K ranjski, je v letih razpu{~anja voja{ke ureditve oziro- m a »krvave ko{ulje« (1871 – 1881) ~akal novega gospodarja. V pra{anje, ali bo to vojvodina K ranjska na osnovi klica zgodovine, ali pa H rva{ka »trojedinica« na osnovi etnografskih in prakti~nih razlogov, je poleg politikov v L jubljani in Z agrebu zaposlovalo tudi D unaj in B udim pe{to. Slovenske politi~no srenjo je problem atika spravljala v zadrego vsaj iz dveh razlo- gov: »Z godovinska« priklju~itev @ um beraka je bila v nasprotju z »naravno« idejo Zedinjene Slovenije, obenem pa jih je strah pred nem {ko nevarnostjo iz severa prepri~eval, da je dvig slovenstva nelo~ljivo povezan s slovanskim jugom . A vtorski izvle~ek U D K 371.27:93/99(497.4+ 44+ 41) T R [K A N D anijela, dr., docentka, O ddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, U niverza v L jubljani, SI-1000, A {ker~eva 2 M etodi~na struktura izpitnih priro~nikov za zgodovinovSloveniji, F ranciji in V eliki B ritaniji Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 1–2 (130), str. 161–174 , 37 cit 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn., (E n., Sn., E n.) A vtorica predstavlja m etodi~no strukturo izpitnih priro~nikov za zgodovino v Sloveniji, Fran- ciji inV eliki B ritaniji. U gotavlja, da ve~ina francoskih in angle{kih priro~nikov zdru‘uje izpit- no vsebino inm etode dela, m edtem ko je pri slovenskih priro~nikih v ve~ini prim erih vsebinski in m etodi~ni dello~en. Pom em bno je, da izpitni priro~niki om ogo~ajo sam ostojno pripravo u~encev na zunanji pisniizpit, saj vsebujejo izbrano izpitno vsebino, prim ere izpitnih nalog ter tudi napotke za re{evanje nalog z re{itvam i 256 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) U D C 93 0. 22 (4 97 .4 K ra nj sk a) ”1 15 0/ 13 00 ” K O S, D u{ an , P hD A ss oc ia te P ro fe ss or , R es ea rc h C en tr e of t he S lo ve ne A ca de m y of S ci en ce an d A rt s, N ov i t rg 4 , S I– 10 00 L ju bl ja na P ra ct ic e of W ri tt en D oc um en ts in t he P ro vi nc e of C ar ni ol a be tw ee n 11 50 a nd 1 30 0 Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 7/ 20 03 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 26 1– 26 7, 39 c it L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) K ey W or ds : H ig h M id dl e A ge s, d ip lo m ac y, d oc um en t, C ar ni ol a T he a ut ho r sy st em at ic al ly a na ly ze s th e te m po ra l an d st ru ct ur al d ev el op m en t of l eg al w ri tte n op er at io ns i n C ar ni ol a be tw ee n th e m id dl e of t he 1 2t h ce nt ur y an d th e be gi nn in g of t he 1 4t h ce nt ur y. M os t of t he l eg al d oc um en ts h ad b ee n w ri tte n by i nd iv id ua l is su er s or r ec ip ie nt s th at liv ed n ot o nl y in C ar ni ol a, b ut h ad c on ne ct io ns w ith p eo pl e in R om an o r G er m an la nd s. T he re w as a m ar ke d fo re ig n in fl ue nc e on th e m ak in g an d fo rm o f th es e do cu m en ts . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 71 .2 7: 93 /9 9( 49 7. 4+ 44 + 41 ) T R [K A N D an ij el a, P hd , A ss is ta nt P ro fe ss or , D ep ar tm en ts o f H is to ry , F ac ul ty o f A rt s, U ni ve rs ity i n L ju bl ja na , A {k er ~e va 2, S I- 10 00 L ju bl ja na M et ho di ca l St ru ct ur e of E xa m in at io n R ef er en ce B oo ks o n H is to ry i n Sl ov en ia , F ra nc e, an d G re at B ri ta in Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o. 1 –2 ( 13 0) , pp . 16 1– 17 4 , 37 c it L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) T he a rt ic le f oc us es o n th e m et ho di c st ru ct ur e of e xa m in at io n re fe re nc e bo ok s on h is to ry i n Sl ov en ia , Fr an ce , an d G re at B ri ta in . W hi le F re nc h an d B ri tis h ex am in at io n re fe re nc e bo ok s ge ne ra lly c om bi ne e xa m in at io n su bj ec t m at te r an d w or k m et ho ds th e on es in S lo ve ni a se pa ra te th e tw o. I n or de r to e na bl e st ud en ts to in de pe nd en tly p re pa re f or a nd p as s ex te rn al e xa m in at io n on h is to ry i t is i m po rt an t th at e xa m in at io n re fe re nc e bo ok s co nt ai n gi ve n ex am in at io n to pi cs , ex am pl es o f w ri tte n as si gn m en ts a nd q ue st io ns , d ir ec tio ns f or th ei r pr op er s ol ut io n, a nd c or re ct an sw er s. A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 2. 01 9. 5: 94 9. 75 Z A JC M ar ko , B A i n H is to ry , Y ou ng R es ea rc he r, In st itu te f or E th ni c St ud ie s, E rj av ~e va 2 6, S I– 10 00 L ju bl ja na T he F or go tt en R eg io n of @ um be ra k, o r H ow a B or de rl an d A re a C on fu se d Sl ov en e P ol it i- ci an s Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 7/ 20 03 , N o. 3 –4 ( 13 0) , p p. 2 61 –2 67 , 3 9 ci t L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) In th e 19 th c en tu ry , S lo ve ne p ol iti ci an s w er e di vi de d in to tw o si de s: w hi le o ne s up po rt ed th e th en p re va - le nt c on ce pt o f na tu ra l la w t he o th er f av or ed a c on ce pt b as ed o n hi st or ic al c ir cu m st an ce s. T hi s w as es pe ci al ly e vi de nt in th e ca se o f @ um be ra k, a h ill y ar ea o n th e so ut he rn s lo pe s of th e G or ja nc i M ou nt ai ns . B ef or e it w as s et tle d by t he U sk ok i an d co nv er te d in to a m ili ta ry f ro nt ie r ca lle d Vo jn a kr aj in a (W ar M ar ch ) in t he 1 6t h ce nt ur y, @ um be ra k ha d be en a p ar t of t he D uc hy o f C ar ni ol a. D ur in g th e pe ri od o f di sb an di ng t he m ili ta ry o rg an iz at io n, a ls o kn ow n un de r th e na m e kr va va k o{ ul ja ( bl oo d- st ai ne d sh ir t) , be tw ee n 18 71 a nd 1 88 1, t he a re a w as a w ai tin g its n ew m as te r. N ei th er t he p ol iti ci an s in Z ag re b an d L ju bl ja na n ot th os e in V ie nn a an d B ud ap es t c ou ld d ec id e w he th er d ue to h is to ri c re as on s th e ar ea s ho ul d be in co rp or at ed in to C ar ni ol a, o r d ue to e th no gr ap hi c fa ct or s as w el l a s pu re ly p ra ct ic al re as on s it sh ou ld be a nn ex ed to C ro at ia . T or n be tw ee n th es e tw o op tio ns , S lo ve ne p ol iti ci an s w er e un ab le to r ea ch a d ec i- si on , w hi ch w as p ri m ar ily d ue to tw o re as on s: th e »h is to ri c« a nn ex at io n of @ um be ra k w as n ot in a cc or d w ith th e »n at ur al « id ea o f Z ed in je na S lo ve ni ja (U ni te d Sl ov en ia ). Y et th e fe ar o f t he G er m an d an ge r f ro m th e no rt h pe rs ua de d Sl ov en es t ha t in o rd er t o pr og re ss S lo ve ni a sh ou ld b ec om e cl os el y co nn ec te d to So ut h Sl av s. A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 52 /3 54 (4 97 .4 ) R E P E B o‘ o, P hD , F ul l P ro fe ss or , D ep ar tm en ts o f H is to ry , F ac ul ty o f A rt s, U ni ve rs ity in L ju bl ja na , A {k er ~e va 2, SI –1 00 0 L ju bl ja na F ro m P ro vi nc ia ls t o C it iz en s: R eg io na l D ev el op m en t of S lo ve ni a be tw ee n 19 18 a nd 1 99 9 Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 7/ 20 03 , N o. 3 –4 ( 13 0) , p p 26 9– 27 8, 2 7 no te s L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) Sl ov en es p os se ss a n ex ce pt io na lly s tr on g na tio na l i de nt ity . T hi s is th e re su lt of th e hi st or ic d ev el op m en t s in ce th e M id dl e A ge s, a nd e sp ec ia lly d ur in g th e pe ri od o f th e fo rm at io n of p ro vi nc es in th e A us tr o- H un ga ri an m on ar ch y. Pr ov in ci al , o r be tte r re gi on al , i de nt ity w as p re va le nt u nt il th e be gi nn in g of th e 20 th c en tu ry . I t w as a ls o be ca us e of th is s tr on g re gi on al id en tit y th at m an y of th e Sl ov en es li vi ng in C ar in th ia o pt ed f or A us tr ia in st ea d of Y ug os la vi a at t he 1 92 0 pl eb is ci te . R eg io na l ch ar ac te ri st ic s al so m ad e it di ff ic ul t fo r th e te rr ito ry o f Pr ek m ur je i n no rt he as t Sl ov en ia to in te gr at e cu ltu ra lly in to th e ne w s ta te o f Y ug os la vi a. I n th e pe ri od b et w ee n W W I an d W W II S lo ve ni a di d no t m an ag e to a tta in p ol iti ca l a ut on om y. F as ci st a ut ho ri tie s in I ta ly u se d th e co nc ep t o f re gi on al o rg an iz at io n as p ar t of i ts s ys te m at ic d en at io na liz in g po lic y (n ei th er S lo ve ne s no r C ro at ia ns h el d th e m aj or ity i n an y of t he re gi on s) . I n A us tr ia n C ar in th ia , t he p ri nc ip le o f lo ca l or ga ni za tio n ch an ge d ve ry l itt le d ur in g th e pe ri od b et w ee n W W I an d W W II ; s in ce 1 86 0, th e te nd en cy w as to p re ve nt S lo ve ne s fr om a tta in in g m aj or ity in a ny o f th e C ar in - th ia n m un ic ip al iti es . T he P or ab je a re a, w hi ch h as a l ar ge p er ce nt ag e of S lo ve ne p op ul at io n, h as r em ai ne d in V as m eg ye ( @ el ez na ‘ up an ij a in S lo ve ne ), a nd i ts p op ul at io n w as s ub je ct t o st ro ng H un ga ri za tio n. D ur in g th e Se co nd W or ld W ar th e oc cu pa tio na l z on es a ut ho ri tie s al so e m ph as iz ed r eg io na l i de nt ity in c on ne ct io n to G er m an , It al ia n an d H un ga ri an , o r th e so -c al le d »V en di sh ,« id en tit ie s. O ne o f th e ty pi ca l f ea tu re s of r eg io na lis m a ft er th e Se co nd W or ld W ar w as t he f ac t th at S lo ve ni a ha d be en b ro ke n do w n in to s m al l m un ic ip al u ni ts t ha t gr ad ua lly m er ge d in to 6 2 m un ic ip al iti es . A lth ou gh it is tr ue th at S lo ve ne s ha ve b ec om e ci tiz en s of in de pe nd en t S lo ve ni a in 19 91 , t he y ha ve n ev er th el es s re m ai ne d tie d to re gi on s; in de ed , j ud gi ng b y th e pr es en t n um be r o f m un ic ip al u ni ts in Sl ov en ia , a nd th e st ru gg le to o rg an iz e ye t n ew o ne s, S lo ve ne s se em to p re fe r th ei r to w n or v ill ag e id en tit ie s. A ut ho r’ s A bs tr ac t