Šlev. Í8 CeiKi 15 din pwm, 8. тф 1W lew Kon/erenco ггЈпапјШ ministrov v Ženevi pričakujejo vsi politiki z veiiko nestrpnostjo, obenem, pa dajejo izjave, ki mnogo obetajo. Proti pričakovanju so zahodni po- litiki tokrat opustili svoj skeptič- ni način govorenja ter pravijo, da bo konferenca prinesla mnogo no- vega, predvsem pa bo pripomogla k splošnemu poptiščanju medna- rodne napetosti. Pred konferenco sta vsekakor važna vzhodni in zahodni sastanek zunanjih mi- nistrov. Prvi so se zbrali v Varša- vi, drugi pa v Parizu. Iz obeh uradnih poročil lahko povzamemo, da so vzhodni politi- ki odločno proti vsakemu pove- zovanju mirovne pogodbe z osta- limi vprašanji, zahodni politiki pa trdijo, da je mirovna pogodba z Nemčijo trdno povezana: €: s proWemcwn režima v Ber- linu, S problemom združitve dveh Nemčij in bile v Ženevi 12. cvg. 1994 sklenjene nove žencTske kon- vencije za zaščito vojnih žr- tev. Prav tako poteka letos sto let od tistega dne. ko se je ^ o- rodila misel o gibanju in or- ganizaciji Rdečega križa. Xa to idejo je prišel Henri Dunat, ko je videl, da ranjenci iz bit- ke pri Solferinu, ki je bila 24. junija 1859, umirajo brez ka- kršnekoli pomoči. Od 300.П00 avstrijskih, francoskih in itali- janskih vojakov, ki so se ude- ležili te krvave bitke, je bil vsak osmi ubit ali pa je neko- liko pozneje zaradi hudih ran umrl. Jugoslovanski Rdeči križ je kot množična ljudska organi- zacija naslonil svoje delo na načelo najvišje humanosti, za- to je med svoje najvažnejše naloge postavil boj za trajni mir na svetu, boj proti vsem, ki pripravljajo orožje za mno- žično uničevanje civilnega pre- bivalstva, boj proti tistim, ki žele izziA^ati preplah, zmedo in strah pred vojno ter tako one- mogočiti mirno izgradnjo in napredek miroljubnih naro- flov. Najvažnejša naloga Rdečega križ? v okviru zdravstve: j- vzgojnih dejavnosti je bi!d usposabljanje nižjih in pomož- nih kadrov za zdravstveno službo, ki naj ob sodelovanju ^'seh članov organizacije in spričo novih načel v organiza- ciji zdravstvene službe v socia- listični družbi postanejo eden odločilnih činiteljev za zdrav- stveni napredek. Na tečajih F^dečega križa so se usposab- jali predvsem prostovoljni, ■»omožni in le v manjši ri ližji sanitarni kadri. V njih so ;e vzgajali zdravstveni aktivi- sti na vasi. tovarniški higieni- ti. otroške negovalke in akti- -isti za prvo pomoč. Tečaji za prvo pomoč so se prirejali vse- povsod!: po vaseh in mestih, po šolah in tovarnah, podjetjih in ustanovah, kjer naj bi se po- tenj z njihovo pomočjo orga- nizirala služba prve pomeni. ."^tevilo članstva v organiza- ciji RK stalno narašča. Danes šteje organizacija že preko 1.4i>0.()0() članov in skorai 1.200.000 podmladka rjev. Novi kadri, ki pomagajo na vseh področjih zdravstvene in soci- alne dejavnosti, rastejo iz dn - va v dan. Tečaje za žensko vaško mladino je končalo žc 426.000 mladink, tečaje prve pomoči pa že >20.000 aktivistov Rdečega križa. Desettisoče na je obiskovalo tečaje za nego bolnika v domači o>=krbi in za nega dojenčka. Tečaje za boj proti nalezljivim boleznim je končal o preko >0.000 aktivi- stov, v stoti.soče pa gre «tevilo aktivisiov. katerih naloga je dA-iganje higienske ravni "aš«' države in čuvanje Ijudskesra zdravja. M Вог^ — Шаш^ g Halozah — ^ popeije sk ozi pnjazno vas Bukovci Ptujski grad — zanimiva izlet niš ka točka z drogocenimi zgodovinskimi zanimivostmi Graditev telovadnih objektov z zbranimi sredstvi Podprimo In pomagalmo! Zvezna komisija za telesno vzgojo je pristopila k uresni- čevanju sklepov kongresa telesno vzgojo. V ta namen je org^anizirala posebni odbor z nalogo, da organizira splošno nabiralno akcijo za izgradnjo telesnovzgojnih objektov. Ker je o tem razpravljal tudi svet za telesno vzgojo Obč. LO Ptuj je določen občinsKi štab za nabiralno akcijo. Del štaba za nabiralno akci- jo se je sestal 5. maja in skle- nil, da se v naši občini zgra- dijo, dovršijo ali pa obnovijo objekti, ki bi omogočili, da se orientiramo na izgradnjo eno- stavnih, ali zato večjemu števi- lu prebivalstva dostopnih ob- jektov, predvsem pa urejanje šolskih igrišč, telovadišč v na- ših šolah, sta-novanjskih skup- nostih in večjih industrijskih centrih. V prvi akciji je predviden topel bazen v Kidričevem, ure- janje telovadišč T\D Partiza- na v Ptuju, urejanje šolskih igrišč v ptujskih osemletkah in gimnaziji. nadalje urejanje igrišč na Bregu pri Ptuju, Dor- navi, telovadnice v Markovcih, telovadišča v Gorišnici, šolska igrišča v Hajdini. Majšperku. ATdmu. Zetalah. Desterniku, Juršincih tn Cirkovcih. Skupni stroški so predvideni na 12.760.000 din. Kongres telesno vzgoje je jasno nakazal smernice za raz- voj telesne vzgoje na naših šo- lah, ki bodo imele prednost, prav tako se stremi za tem, da se telesna vzgoja približa de- lovnemu človeku in da se z njo ukvarja. Stab nabiralne akcije je pri- stopil k delu. Svet za telesno vzgojo Obč. LO Ptuj s štabom nabiralne akcije poziva vse državljane, gospodarske organizacije, usta- nove in obrtnike, da pripomo- rejo in podprejo akcijo, da se zbere čimveč finančnih sred- stev. Svet za telesno vzgojo sprejema reklame za revijo »Šport«, ki izhaja v Mariboru. Znesek, ki bo plačan za rekla- mo, ostane v skladu za dvig te- lesnovzgojnih objektov v naši občini. Obračamo se delovnim ko- lektivom v podjetjih, ki lahko organizirajo enodnevno prosto- voljno delo v korist sklada, prevozniška podjetja lahko prispevajo enodnevni ali več- dnevni znesek v korist sklada, kino podjetje daruje v sklad enodnevni blagajniški preje- mek itd. Možnosti za prispevanje v sklad so številne. Občinski LO Ptuj je kot prvi z razumeva- njem vložil 50.000 dinarjov v korist sklada za dvig telesne vzgoje v naši občini, za prvi prispevek se štab najlepše za- hvalju je. Priznanfe sindfkainfm onignl« zaclfam ptufslce obilne v pripravah na praznovanje delavskega praznika prvega maja je bilo v sindikalnih organizacijah ptujske občine opaziti veliko ak- tivnost, navdušenje m praznično razpoloženje, ki je prišlo pred- vsem do izraza ob slavnostnih proslavah v delovnih kolektivih in pri okrasitvi me^sta in izložb. Med okrasitvijo za delavski pra- znik smo opazili veliko navduše- nje sindikalnih orgfcnizacij pri postavitvi slavolokov na novem mostu, na Ormoški cesti, na Vi- čavi in na Ljutomerski cesti. v tem, kdo bo najlepše opra- vil svojo nalogo, so se najbolj iz- kazale sindikalne podružnice de- lovnih kolektivov pri postavitvi slavoloka na novem mostu: Av- tooprema. Les, Javor, Elektro- obrat in pri postavitvi slavoloka na Ormoški cesti: IKLIP, Remont, Strojne delavnice Tekstilna tovar- na in Kmetijsko strojna postaja. Slavoloka na novem mostu in na Ormoški cesti sta najlepši izraz zavesti in požrtvovalnost! naših deloxmih kolektivov in njih sin- dikalnih organizacij, ki so s svo- jim delom prispevale k postavi- tvi takih orjakov, ki so zahtevali mnogo truda in dela, pa tudi ma- terialnih in finančnih sredstev, ki so jih prispevali sami člani kolek- tivov s svojim delom. Pohvaliti je treba tudi sindikalne podružnice, ki so postavile slavoloka na Vi- čavi in na Ljutomerski cesti. Tudi delovni obrati so bili lepo okrašeni. Posebno lepo so okra- sili delovni kolektivi: Splošna bol- nišnica, Remont na Ormoški cesti, Slovenske gorice. Zavod za so- cialna zavarovanje. Perutnina, Pîetarna. Avtooprema in drugi. Komisi.}a, ki je pregledala okra- sitev izložb je ugotovila, da ae bile najlepše izložbe: EVodajalna čevljev v Lackovi ulici »Alpina« Žiri«. Zadružna hranilnica in po-, sojilnica na Slovenskem trgu. Del- ta na Srbskem trgu, posebno pa moramo pohvaliti Trgovsko pod- jetje Panonija, ki je hnelo vse svoje poslovalnice: Slavica. Kolo- nija'.e. Steklo, Galanterija, Na-Ma, Železnina in druge najlepše okra- šene, tudi Trgovsko podjetje Mer- kur je imelo vzorne izložbe poseb- no v svojih poslovalnicah Biserka, Dom in Merkur. Lepe izložbe so bile tudi v banki, lekarni in dru- god. Tokrat so se izkazali tudi privatni obrtniki. Tako je kljub močnemu nalivu, ki je trajal vse praznične dni. bilo naše mesto Ptuj preplavljeno z številnimi za- stavami, slavoloki in vzornimi iz- ložbami in okrašenimi obrati, s čemer so naši delovni ljudje po- kazali -svojo zavest in solidarnost do delavskega razreda vsega sve- ta. F. B. Skupščina staine konfe- rence msst v veliki dvorani hotela »Kvar- ner« v Opatiji zaseda skupščina Stalne konference mest, na katen SP posvptujejo o f.nensiranju ko- mun Skupščino je začel Edo Jardas, predsednik gostiteljskega mpstg R«>kp u^odn: govor pa je imel Milan Apih. STRAN ? p-^UJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 8. MAJA Ј9Г0 NAD 500 2RTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) PETEK VLAIX) se je rodil v Damavi leta 1898 v druž m ko- vača Matija Petka. Vlado je ra- sel med štirim: otroki. Po osnovni šol: se je v Bork>vc .h izuč 1 za ko- vača. Leta 1939 so mu pri ope- raciji odrezali desno roko, kar ga je zelo prizatdejailo, ker ni m-ogel več delat: v svoji str:ik;. Leta 1942 in 1943 je b-.l nočni čuvaj v Stmišču pri gradbenem objektu za tovarno, takrat mu je trda predla, ker je mcral prežvljaU draž no s sedm'mi otr-ki. Čeiprav ni bili v akti^vnih vrstah v narodno- osvobodjlnem gibanju, je vendar ponosno izpričeval tud; na nevar- nih mestih svojio naredno zavest. Ker je imel v Domavi domač'na sovtražnika, ki je bil cflcupiatorju naiklomjen, se je z» Petka začela . tmjeva pot, k: ga je peljala v nemško koncentracijsko ta'bcrršče Dachaoi, kjer je umrl 16. febru- arja 1945. POLANEC FRANC se je rodil leta 1880 v Drstelji v kmečki dru- žmi, V času vojne je podpirati Lackovo četo. Ko se je Čeh v b:tki pri Mcistju avgusta 1941 predal okupatorju :n je pozneje v ječi klonili, je med pristaši OF izdal tud.: Franca Polanca. Iz ptujskih zaspcrov so ga odipeljadi v Mari- bor, kjer so ga ustreüñi 2. cíkto- bra 1942. ' PAVEO FRANC se je rodiiü dne 20. 11. 1911 v Gerečjii vasi na Dravskem poJju. Oče je bid kmet. Franc je ž:ve! na domačem po- sestvu, nato pa je delal v grad- beniški stroki v Mariboru, nazad- nje pa v Ptuju v drevesnici. Po- litično se n: udejstvova'1. Okupa- tor ga je leta 1942 mobiliziral v nemško vojsko. Leta 1943 so ga na ruski fronti zaje>; rdečeairmej-- ci. V S Z se je prostovoljno javili v NOVJ, kamor je cdšeil leta 1944. Padel je v borb: pri Čačku 3. no- vembra 1944. POLANEC FRANC se je rodil 4. 1. 1921 v Domavi. Njegov oče je imöl posestvo. V družini sta b:la dva otroka. Vinko je dovršil osem razredov osnovne šole v Domavi. Po šolanju je ostal doma, kjer je delal na dcmacem p>ose- sitvu, za zaslužek p>a tudi pri dru- gih kmetih. Leta 1942 je moral v Nemčijo v Braunschweig na deio v tovarno, ker ni bil član Heimat- bunda. Tam so ga leta 1943 pri- silili v nemško vojsko. Ko je pri- šel leta 1944 na dopust v Gradec — domov namreč ni smel — je prjsal materi po civilno obleko. V civilu se je podail na pot v do- mači kraj, od koder je odšel k partizanom 7. avgusta 1944. Do- delil: so ga h kurirjem 14 TV po- staje. Padel je v borbi z Neme; 10. oktobra 1944 v Mezgovcih skupaj z Jožetom Črešnikcm ј2 Moškanjc, ko sta branri'la vojaške skladišče TV {xastaje pri »čdlo- bovih«. POLANEC VINKO se je rod 28. 3. 1910 v EVrstelji v kmečk hiši s sedmimi ctrok:.. Tam je ho- dil v šolo. Pozneje se je vključ:! v napredno d.ruštvo »Kmečkil- fajitov in deklet«. V času vojne j< podpiiral Ladkovo Četo. Ob mno- žičnih aretacijah po bitki pr: Most, ju je padel v roke gestapa. Ustre- lili so ga skupaj z očetom dn< 2. oktobra 1942. PEN FRANC se je rcid:il 26. 10 1922 v Tržcu v hiši maiLega po- sestniika. Bratov in sester n: imel Po osnovni šoli se je šel učit pre- kajevalske in mesarske obrti v Tr- bovlje, kjsr je ddal do odhoda 1 partizanom 22. 6. 1944, s kate- rimi ga je povezal stric Stank< Kmetec v Trbovljah. Boirtl se je ' Zasavskem odredu. Padel je pr Sv. Katarini pri Hrastniku dn< 24. 8. 1944. Pokopal: so ga nt trhi^veTjskem pokopališču. Ж, podvo eno âRlivnoslfo bomo pričakali DAN MLADOSTI Mladina ptujske občine se pri- pravlja na praznovanje dneva m.ad-osti s podvojeno aktivnostjo. Program dela. ki s: ga je pasta- v:il obč.nsk; k-m;te LMS Ttuj, je zelo obš ren m zahteva mnogo organ:zacijsk h tn ostalih soosob- rnosti ter požrtvovalnosti članov kamiiteja. Glede na to, da je Še vedno precej mladine izven mla- dinske organizacije, je glavmi po udarek na utAiitvi in razširitvi organ zacije Ljudske mladine. V programu je naloga, da bo v tem čssu ustanovljenih 33 novih akti- vov, vsepwsod tam, kjer so za to pogoji V mnogih vaseh so že ustanov- ljeni novi 'aktiv. LMS, kt imajo vse pogoje za uspešno delo. Vz]X)- redno z razš ritvijo mladinske or- ganizacije n njeno utrditvijo pa se pwlaga tudi vedno 'več pažnje sprejemanju mladiih v ZK. V dveh mesecih je biilo sprejetih v Zvezf komunistov preko 70 najboljših mladincev, kar je nedvomno ve- lik uspeh in priznanje, da je spo- s-obna izvrševat: vise, pa še tako težke naloge. mlajši akt::v je že v začetku pr - jel za delo in je videti, da mla- dina tega kraj« noče zaoistajati za drugo mladino. Na prvih sestan- kih, katerih se je redno udeleže- val preds'tavn k OK LMS, si je mladina izdelala orogram svoje- ga dela -n ga že pr.čela izvajati. Požrtvovalno vodstvo ima pod- poro v celotni organizaoijii in ni strahu, da bi ta organizacija raz- padla. Potre'bno je sarrK) zarrte- re£r..rati razne organ i zac. je in dru- štva, da mladiini pomagajo pri iz- vrševanju nalog, ki sii jiih je po- stavila. Tako delo bo nedvomno prispeva'lo še k večjim uspehom organdzac je. Žalostno je, da se sprejema v Ljudsko m ledno ni udeležil predstavnik vaškega od- bora S ZD L, pred,stavntk organiza- cije ZK, predstavnik kmetijske zadruge ter dru^gi, ki so odgovor- ni za vzgojo in delo ml adirle. Upajmo, da se bo to iizbaljiša'.o in da bo mladina t-ista, ki bo poži- vela dedo vseh teh organizacij én da bo pomagala reševati tudi pro- bleme ostalih oe-garezacij in dru- štev. ^ Mladimi Ptujske tiskarne ima tudi svojo organi- zacijo 29. aprila je bila v Ptujsk ti- skarni majhna slovesnost v {»ča- st tev 40. obletn.ce KPJ, kateri je prisostvoval céîoten kolektiv tega mladega podjetja. V pK>častitev te obletnice je biila ustanovljena na pobudo Občinskega komiteja LMS Ptuj in sindikalne podružn ce p>odjetja mladinska organizacija, ki ima 30 članov. Tega prvega sestanka se je m'ed drug mi tide- ležiil tudi sekretar OK LMS Ptuj, predsednik sindikalne podružnice v tskami ter direktor in raču- novodja- podjetja. Mladino je o nalogah, ki jo ima v proizvodnji, seznanil sekretar OK LMS, ki je poudaril posebno vlogo Ljudske mladine v delavskem sam^ouprav- Ijanju ter pri izboljšanju delov- nih FK>gojefv in delovne stonillnosti Miladina si je izbrala tudi vodstvo organizacije, "ki je sposobno vo- diti mladinsko organizacijo in ji dati fcisto ntesto v proizvKjdnji, ki j pripada. z. F. Mladinska organizacija iz Vitomarc je med najaktivnejšimi Ni še dolgo tega, kar je bila ustanovljena miladinska organiza- :rija v Vitomarcih. Mnogi so go- vorili, da iz te organizacije ne bo lič in da bo raizpadla. To pa se Ili uresiničilo, temveč je bilo na- spnctoo. E>obro mladinsko vod- stvo je usipelO mladino zainteresi- rati za delo v Ljudski mladini in danes vidimo, da je to ena izmed lajaktivnejših organizacij in da je mlladiina sposobna reševati najrazličnejše nasloge, k' se po- stavljajo pr&d njo. Pred kratkim se je mladina odiločila ustanoviti aktiv rnkdih zadružnikov in se usmerja na področje kntetijstva, Vlladini je xjspelo zainteresirati kmetijsko zadrugo za to. Mladina iz Lovrenca ne zaostüja za drugo mladino Pred kraitkim je bili ustanovijer aktiv Ljudske mladine v Lovren- cu na Dravskem polju. Ta naj- 15. MÄJfi - П. REDNO 2Д SEDANJE PLENÜMÄ OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA v torek, 5. maja 1959, je bila v Ptuju seja sekretariata Občinske- ga sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali sklepe seje pred- sedstva v zvezi s pripravami gra- diva za II. redno zasedanje ple- numa Občinskega sindikalnega sveta ter sklenili, da bo II. red- no zasedanje Plenuma v petek, 15. maja 1959, ob 15. uri, v veli- ki dvorani Občinskega ljudskega odbora v Ptuji^ Po sklepu bodo drugemu ple- narnemu zasedanju prisostvovali tudi predstavniki sindikalnih po- družnic in vs¿ predsedniki delav- skih svetov s celotnega področje občine. Plenum bo obravnaval zaključke četrtega kongresa Zveze sindika- tov Jugoslavije, nadalje bo podana analiza zaključnih računov go- spodarskih organizacij za leto 1958 ter poročilo o družbenem planu občine za leto 1959. Nadalje bo podana analiza ce- lotne problematike v zvezi s ta- rifnimi pravilniki in sistemom nagrajevanja delavcev. Po vseh poročilih bo razprava, na temelju te pa bodo sprejeti sklepi ter podane smernice za nadaljnje .delo sindikatov v občini. FB Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ Maja 1928 — javno pismo Komunistične internacionale vsem članom KPJ; ustanovi se partijsko vodstvo »iključno i¿ ročnih delavcev. Od 7. maja do 14. novcmbca 1933 — prestaja Josip Broz ka- zen v kamiinio v Mariboru. 9. maja 1945 — osvoboditev Ljubljane. 10. maja 1945 — prihod Narodne vlade Slovenije v Ljubljano. 12. maja 1943 — prva partijska konferenca političnih aktivi- stov za Koroško. 12. maja 1943 — v Ljubljanu pred italijanskim armadn'm po- veljstvom na Kongre.snem trgu in pred »Visck m komi- sariatom« vcl'ka ženska demonstracija za izpust interni- rancev m boljše ravnanje z zapoi-niki. 12. do 13. maja 1918 — upor slovenskih vojakov v Juden- bucgu (17. pešpolk). 13. maja 1918 — upor slovenskih vojakov v Murauu (7. lov- ski bataljon). 13. do 15. maja IQI."! — posvetovanje gorenjskih akt>vistov OF (okrožja: Škof ja Loka, Kranj, Jesenice). SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA v sredo, 29. aprila 1959, je bila v Ptuju slavnostna seja Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj v počastitev delavskega praznika prvega maja in ob vrnitvi dele- gatov s IV. kongresa Zveze sin- dikatov Jugoslavije iz Beograda. Slavnostne seje so se zraven čla- nov občinskega sindikalnega sve- ta udeležili predsedniki sindikal- nih podružnic, predsedniki delav- skih svetov, predsednik občinske- ga ljudskega odbora, sekretar občinskega odbora SZDL, sekreta- riat občinskega komiteja LMS, slušatelji partijske šole in naj- zaslužnejši delavci iz železniških delavnic Ptuj. Slavnostni govor je imel predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj in dele- gat IV. kongresa Zveze sindika- tov Jugoslavije, tovariš Jože Se- guía, ki je orisal vlogo m naloge sindikatov in svoje vtise iz IV. kongresa ZSJ. Za njim je pripo- vedoval svoje vt{§e iz kongresa še delegat Anton Potočnik, nato pa je v imenu Občinskega ljud- skega odbora Ptuj izročil pozdra- ve in čestitke vsem sindikaln:m delavcem in delovnim kolektivom, predsednik Janko Vogrinec. O svojih spominih, kako so de- lavci praznovali prvi maj v časih stare Jugoslavije je govoril de- lavec iz ptujskih železniških de- lavnic, tovariš Alojz Arnuš. Ob koncu slavnostne seje ob- činskega sindikalnega sveta je bil izročen prvomajski pozdrav vsem članom Občinskega sindikalnega sveta in predsednikom sindikal- nih p>odružnic, nato pa so se sin- dikalni delavci in predsedniki de- lavskih svetov zadržali v dalj- šem prisrčnem razgovoru, v ka- terem so izmenjali svoje izkuš- nje in mnenja, ter se dogovorili za nove naloge sindikatov v ob- čini. Sindikalni delavci so ob tej pri- ložnosti z navdušenjem pozdra- vili vest. da je bil predsednik Občinskega sindikalnega sveta F4uj Jože Šegula izvoljen na če- trtem kongresu Zveze sindikatov v Beogradu v centralni svet zve- ze; prav tako tudi vest, da sta bila člana predsedstva Občinske- ga sveta Ptuj Jože Šegula in Jože Vrbnjak na občinski partijski konferenci izvoljena za delegata za IV. kongres Zveze komunistov Slovenije, F. B. TZ KIDRIČEVEGA Uspelo prvomofsko praznovanje Izvršni odbor sindikalne po- družnice Kidričevo je pripravil lelošnje 1. majsko praznovanje s proslavo pri naselju, z ve- selico v restavraciji in / i/leti v Trakoščan. Rofja.ško Slatino in na Pohorje. Proslave na sam 1. maj se e udeležilo lepo število stanoval- cev Kidričevega in okolice. Slavnostni irovor je imel pred- sednik sindikalno podružnice tov. Viktor Prelop. Izletov v Trakoščan, Rogaško Slatino in na Pohorje se ie tudi ndelež'lo lepo število članov kolektiva in njihovih svojcev. Na Pohor- те sta vozila celo dva avto- busa. Priprave na letovanje v Crikvenici Letošnji dopust bo več čla- nov kolektiva in njihovih svojcev preživelo v letovišču Tovarne filinice in aluminija Kidričevo v Crikvenici, kjer je tovarna najela za letovanje vilo z večjim vrtom v katerem bodo postavili še vikend hišice, da bo prostora za letovanje za čimvečje število članov kolek- tiva in njihovih svojcev. Naj več prijavljenih za letovanje v Crikvenici jo za junij, julij јп avpiist. V mesecih po plavni se- zoni pa bodo poslani v Cri- kvenico na okrevanje deltivci, ki so potrebni okrepitve po težkem delu. Od prvotnih 35 ni"ct so kapaciteto doma sedaj povečali na "50 most. Komisije za pripombe k tarifnemu pravilniku Pred dnevi so bile po podod- borih sindikalne organizacije formirano komisije za zbira- nje in obraAnavo pripomb v zvezi s tarifnim pravilnikom. Po obratih zbrane pripombe bodo komisije s svojimi pri- pombami dostavile conlralni tarifni komisiji v tovarni, ki jo pri delavskem svetu. Komi- sije že sprejemajo pismene pripombe in predloge. Vino za 50 din ceneiše Zaradi manjšega prometnega davka bi bila lahko cena vina v gostilnaii še nižia ^ Zvezni izvršni svet je spre- jel uredbo, s katero je spreme- nil tarifo prometnega davka. Ukinil je 10-odstotni davek na promet z vinom v maloprodaji. Stopnja občinskega pretn€ga dav^a je določena na 8 odstot- kov v trgovini lin 12 odstotkov v gostinstvu in to je hkrati naj- višja stopnja. (Doslej je bfla minimalna stopnja 10 odstotkov, maksimalna pa ni bila določena, tako da je ponekod dosegala tudi 20 odstotkov.) ^ Zaradi znižanja prometne- ga davka bo moč poceniVti' vino v 1сдол'ТШ na drobno za blizu 50 diÉnarJev pri litru, v gostinstvu pa še za več — pod pogojem, da bodo obdržali sedanji odstotek marže. ^ Lanskoletna viniska letina je bila tako obilna, da je pri- šlo do zastoja v prodaji. Razli- ka med odkupno ceno pn pro- izvajalcu in prodajno v gostin- stvu in trgovini, je bila precejš- nja, delno tudi na račun več vrst prometnega davka. Zaradi teh razlik pa je pcrišlo do tega. da so proizvajalci neposredno prodajali vino potrošnikom. Se- veda je to oslabilo promet z vi- nom prek socialističnih gospo- darskih organizacij. ^ Novo znižanje bo vplivalo na večji promet v gostinstvu ter na večjo potrošnjo vina, hkrati pa se bo zmanjšala razlika med odkupno in prodajno ceno. Tudi za neposreden nakup vina pri proizvajalcu poslej med potroš- nnki ne bo zanimanja. NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA: Štefanaja Hlebec, Runeč 40 — hčerko; Cvetka Fran- gez, Slovenska Bistrica — hčerko; Alojzija Oblak, Skorba 62 — Mar- jeto; Jožefa Kalčič, Tmiče 30 — Ivana; Terezija Kmičar, Grabe 3 — Stanislava; Marija Ogrinc, Spuh. Ija 82 — Franca; Štefanija Kri- stovič, Medribnik 22 — Bojana; Kristina Furek, Sp. Hajdina 66 — Mileno; Ivana Sagadiin, Dragonja vas 5 — Antona; Rozalija Horvat, Gaibernik 16 — Jožefa; Ema Pa- dar, Nova vas 19 — sina; Ivana Groeek, Ločič 20 — Franca; Ana Petern k, Ptuj — Danila; Amalija Kreft, Ptuj — Jelko; Matilda Gla- žair, Stojnci 84 — Matildo; Milka Zupanek, Ptuj — Darka; Silva Lubec, Ptuj — Ljuba; Kata Princ, Ptuj — hčerko; Veronika Plajn- šek, Varož 8 — Drago. SMRTI: Jakob Skok, Ložiina 6, roj. 1905, umrl 24. 4. 1959; Ivan Kalčič, Tmiče 30, roj. 1959, umrl 26. 4. 1959. OTROŠKE POSVETOVALNICE 8. maja v Ptuju Od 14. ure da- lje; 12. maja v Leskovcu, 13. ma- ja v Žetalah in 14. maja v Viidmu od 13.30 dalje. Vsak prvi petek v mesecu je v Juiršincih posvetovalnica za žene od 14. ure dalje. DEŽURSTVO OTROŠKIH ZDRAVNIKOV 8, maja dr. Ljuban Cencič; dne 9. maja dir. Aleksamder Poznik; 10. maja dr. Aleksander Poznik; 11. maja dr. Ljuba Neudauer; dne 12. maja dr. Aleksander Poznik; 13. maja dr. Ljuban Cencič; dne 14. maja dr. Aleksander Poznik. Vsa pojasnla daje in naročiia hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj. številka telefona 70 in 80. H:šne obiske naročajte v dofx)!- danskih urah. Pozneje naročeni hišni oibisiki se bodo izvršili samo v najntih pnimierilh. Uprava ZD Ptuj Terenska zdravniška služba DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV SPLOŠNE PRAKSE 8. maja glav. dež. dr. Franc Ra- kuš, pom. dež. dr. Nada Pavličev; 9. maja glav. dež. dr. Franc Ra- kuš, pom. dež. dr. Nada Pavličev; 10. maja giav. dež. dr. Franc Ra- kuš, pom. dež. dr. Nada Pavličev; 11. maja glav. dež. dr. Nada Pav- -ličev, pom. dež. dr. Fran Brumen; 12. maja glav. dež. dr. Ejmil Bla.- govič, pcm. dež. dr. Ladisilav Pire; 13. maja glav. dež. dr. Emil Bia- ffotvTČ, pom. dež. dr. Ladislav Pire; 14. maja gjl-av. dež. dr. Milan Ca-rli, pom. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožnia amlbuilaTita v Jurš'ncih posluje vs^o sredo od 14. ure dalje: pomicžna ambu'laríta Pod- 'ehnnk t>o?luje vsak ponedeljek od 14. ure dalj'e in vsaJc petek od 12. гвпе dađje. Za raEvoj čebelarstva z razvojeim kmetijstva se ve- dno bolj kaže potreba tudi po naprednem čebelarstvu. Splošno znano je, da brez čebel ni opra- ševanja in oploditve naših kul- turnih rastlin, enako pa tudi to, da prim'anj'.omanjkanja naravne hrane dodatno hraniti s sladkorjem, kar zmanjšuje čebel- ni donos in s tem tudi interes čebelarjev. Pred minulim desetletjem je bilo po naših poljih mnogo ajde in ajdovega medu, ki je najboljši za prezimovanje čebel. Tudi ajdo- vega pridelka je bilo mnogo več. Sedaj so redke površine, ki so posejane z ajdo. Ajda sama več tako ne rodi kot včasih. Čiste ajde, sive ali čme je zelo malo, pa še ta se kmalu prevrže. Mnogo je »kranjšice« ali »korošice«, 'xi pa ne medi in seme m najboljŠ'e kakovosti. Ne preostaja drugo, kot da se lotijo vsaj čebelarji razširjeva- nja medonosnih rastlin, ki jih omenjajo strokovne čebelarske knjige, zlasti pa 1. del knjige >Sodobno čebelarstvo«. Naša to- vrstna skrb mora biti zgled osta- lim kmetovalcem, ki razumejo veliko vlogo čebelarstva v našem kmetijstvu. Na vprašanje, kaj smo sami čebelarji doslej storili za razširjanje medečih rastlin, bi marsikdo kar molčal. Malo ali pa ničesar! Vsak naš čebelar bi lahko vsako leto vtaknil v pri- memo zemljo ob potoku, ob plo- tu, za strešnim kapom, ob gra- mozni jami in drugod po eno svežo vrbovo p>alico. Sčasoma bi imeli dovolj vrbe in tudi dovolj prve spomladanske paše za če- bele, zlasti pa dovolj cvetnega prahu, ki je za razvoj čebel nuj- no potreben. Na vseh goličavah ob robovih gozdov in drugod je dovolj prostora za akacijo. Na medu bogata rastlina je tudi bela medena detelja, ki je v vsem zelo skromna. Že mlada daje dobro krmo zlasti v zgodnji spomladi (za svinje). Ta dvoletna detelja daje v prvem letu po 2- košnji, v drugem letu p>okori vsega našega prebivalstva se bo naš€ čebelarstvo lahko postavilo na krepkejše noge. Ivan Geč Letos mani česen 2500 ton Češenj Na Goriškem so razpravljal« o letošnjem pridelku češenj v teh kra.fih. Za letos pričakujejo 2500 ton tržnih presežkov češenj, cene gonškim češnjam na trgu bodo od 90 do 100 din za kilogram. Ponekod v Brdih bo letos za 40 odst. manj, na Vipavskem pa do 20 odst. češenj manj kot lani. Prve količine češenj so že začeli odkupovati. PTUJ. DNE 8. NÍAJA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Dragica še nima učnega mesta Petnajst let je že stara Dragi- ca. Dobrna samo j;:;i',m te vzela. Za se- daj še ne potrebujem vajenke. Te bom že obvestila, ko bom vzela va'ienllio.« Dragica je dotoro vede'a, zaikaj je ni vz?i]a, in huidio ji je b»1o ТУГ,: srcu. Do večera je hodila no mostu in okoVc' s svojo nesre- čo, ki jo ie prav scoznaia in občut-ila. Tlk.-^r zairfdii tatvine so j; dali. Ta greh se bo vleke' za njo vse živ'jenje. Nepisano jo tako. Kdo ji bo verj&i, ds si je takrat pero le iz- poved il a, da jt. je ponesreči padlo na t!a n se prelom'lo, pa se je zbala in ga vrgi'a v odmoru v stran šče? N'hče. Рг:гпз'а je tat- v.no talkrct tud; ssma. Kaj zdaj? Povsod jio bodo zaradi tega od- klanjali. »Zakaj imaš vedenje dcibro?« jo je vprašala d^ojga mojstrinja, »M?d odm'mrcm smo se lovile, pa sem se s sošo'ko stetp'a,« jo izjec- Ijala. Ni si cô'tei'a laži," saj napi- sana ocena tako n^ pravična. Kar je bilo, je minio, zdaj pa bo do- bra učenka, pridna in vse bo lepo v redu. Pa zvedela Veóna mama, da sß Drag ca uči. »Gospa, kaj ne veste? To je tatica in iz slabo družine je. Saj je v soiii moji hčer- ki ukradla nalivno pero. Le vpra- šajte v šoli, zakaj je dobla silabo oceno iz vedenja.« Mojstrinja je osupnila. Imela Je Dra^gico za pošteno, delavno In zeio ročno. Zadovoljna je bila z njo. Pa je visceno zavrte'a telefon. Na nesrečo je tam naletela na adm nistratonko, ki ji je potrdi'a. Brez nadaljnjega pomisleka Je mojstrinja menjala mišljenje o Dragic:. Njeno molčečnost in pla- host je -.mr'i'a zdatj za potuhnje- nost, njeno delavnost in ročnost za pretvarjanje, da bi si prido- bila njeno naklon j onost in jo {х>- tem okradla. Ko bi mrčala v sredo sk'leniti z Drag'ico učno p>ogodibo, jo je odslovila s praznim izgovorom in ji porinila ,pet sto d narjev v dlan za dosedanje delo: »Ne bom te vzela, saj še sama ne vem. koliiko časa bom imela obrt.« Z velikim trudom m po dalj- šem iskanju je Dragiica našla no- vo učno mesto pri krojaču. Tu je bila še bolj tiha in pridna, v no- tranjosti pa napeta sleherno mi- nuto v strahu, kaij bo, če m>ojđter izve za njeno pretetklosi Kr>g njeffuh grehov se je šril: krade in laže ... Dodali so še ne- kaj novega, svojega, nami.šij<^iega. Taka je pač njihova dolžnost, da pre vzgojijo člove4ca, ki je krenil na si'aba pota. Za oko in za uše- sa .so b4a Dragiičina dejanja vsa d:4cazana, kaj več pa ni b lo tre- ba. Dragična volja, da b; bla do- bra in pridna učenka, je lahko videz, ki vara, črke na papirju .so brlj jaLsne. . H krojaču je prišel Verin oče in spoiznal Dragico. Še. isti dan je prišla Ver ina mama, vsa igrano nervozna n s svetnišk m licem ... Mo.jster, ki je bel z Dragico prav zadovoljen, je skremM užaljen ustnice in .=;e znesel: »Ti smrklja lažmiva! Kako si mo in jaz sem ti vse verjel. Vidite, prav l^^pa hva- la, gospa, tako potuhnjeni ljud.ie .so najslabši!« V šil': je nato Dra- gica brez vzroka odip>ovedala. Zdaj Drag ca v obupu joka do- ma. mati jo v jezi lasa, oče, ko .se strezni, jo tepe po hrbtu -n glavi. — Dragica .še danes nima učnega mesta in .stara jo potnnjst let... Ali so nekateri ljud.ie iz- gubili vero v mladega človeka sploh — v človeika sploh? D. Ž. Prijeten je pogled z vlaka na ptujsko osemletko Jožeta Lacka ob Dravi. Ћж C^irliLUllÊàll Občnega zbora kmetijske zadru- ge Cirkulane 26. aprila t. 1. se je udeležilo nad polovico članov. Iz {KMTočil upravnega odbora in zadružnega sveta o deiu po zad- njem občnem zboru je bilo raz- vidno, da je kmetijska zadruga uspešno delovala. Zadruga preve- zuje nad 400 kmetovalcev. Proiz- vodno sodeluje z zadrugo v vino- gradništvu 94 kmetovalcev z 26 ha vinogradov in 34 kmetovalcev v traTOištvu z 12,5 ha. V sodelo- vanju je bilo asaniranih 70 ha sadovnjakov posameznih kmeto- valcev. Zadruga je v petih odsekih opravila za 120 milijoni^v dinar- jev prométa in od tega čistega dohodka nad 7,800.000 dinarjev. Po razdelitvi je šlo 70 odst. tega zneska v denarni sklad osnovnih sredstev, ki bo porabljen za grad- njo prepotrebnega skladišča, strojne lope in za nabavo potreb- ne mehanizacije. Omenjona sred- stva bodo uporabljena kot soude- ležba pri posojilih, tako da bodo investicije mnogo večje. Zadruga je nudila v zadnjem obdobju posameznikom posojil z nad 1,200.000 din in posredovala v kreditiranju za najmanj 3800 ti.soč din. Strojni odsek in žaga venecijanka sta sicer izkazala za sedaj izgubo, je pa nujna vred- nost zaradi uslug, ki jih nudita prebivalstvu, neprecenljiva. Z na- bavo traktorja z mnogimi pri- ključki so se zelo povečala osnov- na sredstva kmetijske zadruge. Tako si zadruga pnočasi, vendar zanesljivo pridobiva zaupanje svojega članstva ter se priprav- lja na veliiko nalogo sodobne ob- nove vinogradov in sadovnjakov, dvig živinoreje in druga gospo- darska vprašanja, s čimer se bo začelo šele dejansko reševati tako zvano haloško vprašanje. Člani so v razpravi predlagali izboljšanje organizacije odkupa, kritizirali napake pri škropljenju sadnega drevja in razne druge pomanjkljivosti, iz česar bosta upravni odbor in zadružni svet našla smernice za svoje bodoče delo. TF Rolf Liebermann: ŠOLA Ik ŽEHE E4ujčanom se zopet obeta bo- gat in zanimiv kulturni dogodek. Y petek, dne 8. maja, bo v na- šem gledališču gostovala Opera iz Maribora. Predstavila nam bo najmodernejše svetovno operno delo »Šola za žene«, ki je bilo izvajano prvič v Jugoslaviji v Ma- riboru. Režijo je oskrbel naš pri- znani operni režiser Ciril Debe- vec, glasbeno pa je opero pripra- vil dirigent m.o.jster Jakov Cipci. V glavnih vlogah sodelujejo Miro Gregorin. Ada Thumova, Karel Kamuščič, Franc Leskošek, Mile- na Pertotova in Branka Lukeš. Opera je zgrajena po besedilu Molièrove komedije »Šola za že- ne« in je vedrega značaja. Lie- bermann je delo uglasbil popol- noma v duhu sodobne glasbene tehnike. Mariborska Opera je povabljena s tem delom na gostovanje v Beograd. R. J. пђ^кЊ iz Tremiie« v Noškanfclh SZDL Moškanjci je na večer prvega maja organizirala, da so se mlada dekleta in fantje iz Mo- škanjc prvič prikazali na odru. Predstavili so se z priljubljeno tragedijo »Dekle iz Trente«. Ob- činstvo je predstavo zelo lepo sprejelo. Posebno lepo je zaigral vlogo Matevža Antolič Ivan. S svojim doživetim igranjem je prikazal lik človeka, ki sovraži, da bi se drugim boljše godilo. Vse pohva- le si zasluži tudi Obran Slavica v vlogi Cvete. Da je drama dobro izpadla, so mnogo pripomogli: Antolič Franc že dolgoletni odrski »mojster«, sekretar SZDL Moškanjci Čuš Franc in Stane Stanič. Dvorann še ni dokončno do- grajena. Upajo pa, da bo do otvo- ritve, ki bo nekje v juliju. Sred- stva za dooraditev dvorane so prispevali oVoUčani s prostovolj- nimi prispevki. Kratek povor za počastitev 1. maja je imel sodnik tov. Donaj Lojze. V bodoče bodo Moškoničani pričeli še z bfjlj anilnim delom s svojo mlado dramsko skunino. Lojzo Župec ^'ovi nciri^čtlik! A'oiz Šacer. G.-ri^nica; Franc Slanč. Tm''.'V£ka vas; Franc Ben- ko, Tr'^ovska vas; .Anton LetTija. V. p. šir.-o; Jože Grabrovec, Ptuj; Anton Lovrenčič. Trnovska vas; Andrej Jesenovec, V. p. Mr-driča; Anton Tom^n č. Gor sn ca; Bol- fenk Muršec. Тгпо^=кч vas; .Jože Hei-nec, Ptuj; J^nez Zamud?. Go- r'sT'cq; Ivan Zuo3tč. V. d. Skop- ie; Janez M'helač. Vrdem or Ptuju; Martin Eoe. PoVnšak; To- rnsž Kovačec. Gorišnica: Jožef Se'inš'^k. 7л. Pr-t3va; îvai G?č Gr-'-í-r"-, - jcžef Gabrovec, Videm Pri Ptuju. Clseliiia kronika I v zadnjih dneh so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišni- ci naslednji ponesrečenci: Cajnko Jože iz Mezgove 40, pa- dec, poškodba hrbtenice; Horvat Ivana iz Podvinc 52, padec, po- škodba glave in rok; Solina'Ivan iz Stojnc 14, padec, poškodba no- ge; Drobnič Terezija iz Zakla 31, padec, poškodba noge; Jurkovič Jakob iz Maribora. Nasipna 84, padec s kolesa, poškodba glave; Vodušek Matevž iz Pleterj 43, po.škodba glave; Horvat Vinko iz Trnovskega vrha 2, poškodba ro- ke zaradi udarca; Kostanjevec Jo- že iz Kidričevega 40, padec s kp- lesa, poškodbe po celem telesu; Sakelšek Marija iz Ptuja, Mari- borska cesta 61, padec, poškodbe na nogi; Petek Kozalija iz SIo- mov 14, neznanec jo .je ustrelil v nogo; Šumenjak Franc iz Ormo- ža, padec, poškodba reber; Bra- tušek Anton iz Majskega vrha 24, padec, poškodba noge; Matjaši^ Alojz iz Grlinc 17. konj mu je poškodoval roko; Bombek .Mirko iz Mezgovec 2, sedel je v lonec kropa; Gašparič Marija iz Mest- nega vrha 121, padec pod voz, poškodba desne none; Fekonia Franc iz Velikega lirebrovnika. vsekal se je v nogo; Sirec Martin iz SpuhljG 89, bil je napaden, po- škoH'-'' po telesu; Prašnički Blaž 'л Ziogonje 114, padec, poškodbe na glavi: T.ovrenčič Franc iz Vi- tomarc 37, padec, poškodbe na glavi; Šterman Milan iz Gomile 8, padec, poškodba noge: Žanič Jo- žefa iz Makol. podrl jo je avto, poškodbe po telesu; Brumen Te- rezija iz Doliča 38, padec, po- škodba tilnika; Rajh Franc iz Lahonc 64, padec, poškodba noge; Borko Franc iz Ptuja, Gregor- čičev drevored, padec, poškodbe po telesu; Koletnik Mihael iz Po- pove 29, padec, poškodbe hrbte- nice; Vidovič Katarina iz Ptuja, Prešernova 18, poškodbe na glavi zaradi udarca s stolom; Stager Elizabeta iz Hajndla 28, padec, poškodba roke; Mlakar Lizika iz E.ancove vasi 73, pri požaru je do- bila poškodbe po telesu. Jožica Zelenko ,;z Podvinc 22 se je poparila po nogah; Marija Hab- jan č (Z T;bolc 41 — padec, po- škodbe na nogi; Jože Hentak iz Lancove vasi 16 — padec, pošk-^d- bo na nogi; Anton Hojnik iz K - dričevega 15 — podrl ga je avto; Avgust M loš č IZ Malega Ok ča — poškodba od noža na desni ro- ki — Milan Svenšek iz Gorce 7 — padec, poškodbe po obrazu; Maks Trop iz Ptuja, Trg mladinskih de- lovnih brigad — padec, poškodbe po obrazu; Anton Pučko iz Ptu- ja, Muršiičeva 3 — padec, poškod- be po obrazu; EHišan Vitcci iz Sre- dišča — padec, poškodbe po obra<- zu; Franc Sirec :z Podlêhn'ka 50 — nekdo ga je udaril s kolom po glavi; Stane Penev iz Raven — padec, poškodbe p>o telesu; Janez Zelenko iz Trnovske vasi — pa- dec, poškodbe po telesu; Jože Ze- lenko s Trnovskega vrha — rane od noža po telesu; Ivana Toš ;z Vitem are 13 — poškodbe po te- lesu zaradi prom^etne nesreče; Pavla Fras iz Cirkovc — padec, poškcdbe po telesu; Ana M-halič iz Ptuja, Cankarjeva 7 — poškod- be po glavi; -Tož ca Zeîenk iz Vin- tarovec 50 — padec, poškodbe na roki; Marija Drevenack :z Gorce št. 16 — soseda Џ je vrgla ka- mon; Anton Stotnik z DoTene 69 — neznanec aa ie udan-l nr^ nla.vi Splcšna bolnišnica Ptuj 16. aprila 1959 so darovali svo- jo dragoceno kri prebivalci iz Vidma in okolice. Marljivim krvo- dajalcem in dobri organizatorki tov. Sedlašek Alojziji iskrena hvala. Obenem se zahvaljujemo tudi direktorju KG Dravinjski vrh tov. Janku Marčiču, ki je z razumevanjem podprl akcijo krvo- dajalstva. Kri so darovali: Sedlašek Anton, Serdinšek Fra- nja; Roje Jože, Hvaleč Martin, Duh Avgust, Bratušek Maks, Ro- pič Alojz. Cafuta Peter. Maroh Alojzija, Koletnik Barbara, Mla- kar* Marija, Bratušek Terezija, Čeh Marija,. Vidovič Liza, Mlakar Jakob. Duh Anton, Hostnik Franc, Duh Rozalija, Hvaleč Terezija, Brusar Ana, Lozin.šek Marija. Ši- rovnik Niarica, Duh Terezija star., IXih Terezija mlajša, Cafuta Ama- lija, Hvaleč Anica. Gabrovec Ro- zalija, Gabrovec Jožefa. Mlakar Anton, Vidovič Rozalija, Smolin- ger Julija. Trafela Angela, Selin- šek Antonija, Duh Marica, Maroh Marija, Roje Roman. Trafela Ja- kob, Zemljak Jože. Ostali so še: Ribič Silva. Lamut Marija, No- vak Janko, Jančič Marija, Pučko VEČ POZORNOSTI kmečkemu pokliciiemu lzobraževan|u Po F>odatkih Poklicne svetoval- nice v Ptuju se je od 1575 anke- tirancev na območju bivšega ptuj- skega okraja odločilo za študij na srednji kmetijski šoli 9, na splo.šnih kmetijskih .šolah pa 31 učencev. E>oma namerava ostati ca. 250 kmečkih mladincev in mladink. Čeprav bo marsikateri kmečki fant in dekle obiskoval kmetijsko gospodarsko šolo v obliki strokovnega pošolskega izobraževanja v domačem okolišu in si pridobil nekaj strokovne kmetijske ter splošne izobrazbe, je delež kmečke mladine v svo- jem poklicnem izobraževanju maj- hen. To p>omanjkljivost moramo čimprej odpraviti. Socialistična Jugoslavija daje prednost industriji in tistim go- spodarskim panogam, ki so z njo v nepKxsredni zvezi. Ker pa so vse gospodarske dejavnosti med se- boj odvisne, so posledice novih ekonomskih in družbenih spre- memb. ki jih je sprožila indu- strializacija, zajele tudi sicer in- dividualistično in konservativno vas. Delovna sila se je selila iz vasi v indiistrijska središča, kmet je postal delavec ali pa nihal med starim in novim poklicem. Število prebivalstva je na Ptujskem p>olju predvsem aaradi Kidričevega na- rastlo, v Slovenskih goricah sta- gniralo, v Halozah za povprečno nazadovalo. Spremen.ieni go- spodarski in družbeni odnosi so vidni tudi v gibanju prebivalstva ptujske občine kot celote. Stvarni prirastek prebivalstva v občini je znatno manjši kot prirodni, kar si lahko razlagamo z izseljeva- njem ptujskih občanov v večja industrijska središča. Hkrati se spreminja razmerje kmečkega in nekmečkega prebivalstva v obči- ni, ki zaenkrat znaša 60 :40 za kmete, v kca-ist nekmetov letno za 6%. Industrija si bo prej ali slej ustvarila jedro svojega stal- nega strokovnega kadra in bo absorbirala manj delovne sile iz vasi. Mehanizacija kmetijstva bo sliko vasi še bolj spremenila. Moderno kmetijstvo s specializa- cijo bo zahtevalo predvsem stro- kovno izobražene kmetijce tako v družbenem kakor v privatnem sektorju in to v raznih panogah kmetijstva. Napačno je naziranje, da je za kmetovalca vsak dober. Kmečko delo je strokovno delo in za to zahteva kot ostali poklici tudi poklicno usposobljenost. V inte- resu posameznika kot družbe je, da kvalificirani kmetij ci dosežejo čim višjo proizvodnjo in tako s svoje strani prispevajo k okre- pitvi našega, narodnega dohodka in standarda. V LRS so dani vsi pogoji za kmečko poklicno izobraževanje z dobro razvito mrežo kmetijskih šol, ki pa pri kmečki mladini ne najdejo vedno dovolj odziva. Imam.o dve vrsti kmetijskih šol — nekatere usposabljajo za kme- tijske službe, ostale .strokovno vzgajajo kmečko mladino za delo na vasi — na domačih kmetijah v sodelovanju s kmetijskimi za- drugami. Poklicne kmetijske šole so poleg agronomske fakultete: Srfîdnja kmetijska šola v Mari- boru. štiri specialne kmetijske šole za kvalificirane strokovnjake, deset enoletnih splošnih kmetij- skih šol. sedaj so dvoletne spe- cialne kmetijske šole, šest kme- tijsko-go&pKxiinjskih šol. velike število kmetijsko-gospodarskih šol kot oblika strokovnega po- šolskega izobraževanja. Srednja kmetijska soLa v Mari- boru usfKJsablja kmetijske tehni- ke splošne prakse, ki se lahke pozneje sp>ecializirajo. Pogoji za sprejem so: 8 razredov osnovne šole, sprejemni izpit iz sloven- skega jezika, matematike, kemijf?. Specialne kmetijske šole vzga- jajo kvalificirane strokovnjake, Šola traja 2 leti. Pogoji za spre- jem: 8 razredov dovršene osnovne šole (izmenoma 6 razredov), sta- rost 16 let. Absolventi šol lahko polagajo izpit za visokokvalifici- ranega delavca. Zavodi: Mlekarska šola v Cir- čah pri Kranju, Vinarsko sadjar- ska Šola v Medlogu pri Celju, Kmetijsko strojna šola v Mari- boru. Enoßetne splošne kmetijske šole, ki so jiih pred kratkim spre- menili v dvoletne specialne line- tijske zjavode, dajo absolventom po dveh letih poklicnega dela in po položenih izpitih možnost po- stati kvalificiran delavec. V ko- likor niso v službenem razmerju, F>a vršijo kvalificirano kmetijsko delo na domačih kmetijah. Po- goji za sprejem so: dovršena osemletka in starost vsaj 15 let. Kmetijske šole s poudarkom na živinorejski stroki so v Poljčah pri Lescah, Ravnah pri Pivki, v Šentjurju pri Celju. Šole s po- udarkom na poljedelsko živino- rejski dejavnosti so v Grmu pri Novem mestu, Rakičanu pri Mur- ski Soboti (ki jo nameravajo dvig- niti v srednjo kmetijsko šolo), Turnišču pri Ptuju. Vrbju pri Žalcu (tudi hmeljarstvo), Gradacu v Beli Krajini. Šole z večjim F>oudarkom na sadjarstvu in vi- narstvu so v Ložah pri Vipavi in v Podgradju pri Ljutomeru. Slične naloge za kmečko žen- sko mladino vršijo kmetijsko go- spodin.jske šole, ki jih imamo v Poljčah pri Lescah, Mali Loki pri Trebnjem. Radljah ob Dravi, Šentjurju pri Celju. Rakičanu pri Murski Soboti, Vinomeru pri Metliki, Zagorju, Trbovljah. Kmetijsko gospnodarske šole so oblika splošnega in strokovnega izobraževanja za moško in žensko mladino v starosti 15—17 let v domačem šolskem okolišu, ki ostane na vasi. Res je, da taka šola v kratkih mesecih in pod težkimi pogoji dela ne moré dati širše poklicne izobrazbe, toda pod dobrim vodstvom predavateljev lahko postavi temelje, na katere bodo gradili pozneje kmetijci in gospodinje svoje strokovno zna- nje. Osnovna šola daje osnove splošnega znanja in le malo pri- speva k p>oklicni izobrazbi. To vrzel morajo izpolniti kmetijsko gospodarske šole. Ker je kmetij- ;кз dejavnost poklicna, mora imeti vsak vsak kmetovalec vsaj nekaj temeljnega strokovnega znanja, ki mu naj ga nudi prvenstveno šola. Znanje o kmetijstvu naših prednikov, ki si ga večinoma prisvajamo, ne more biti perspe^x- tivno. Znanost prodira v vsa pod- ročja človeške dejavnosti, zakaj pa bi kmetijstvo zaostajalo. Km^^ tijske šole vseh vrst so posredo" valke pK)klicnega znanja, zato bi moral vsak bodoči kmetovalec obiskati vsaj eno izmed njih. MÄRKOVCI Šeiilca ladruga uspeha Tudi v Markovcih smo ustano- vili Šolsko zadrugo. Kmetijsko posestvo s tov. Prelog Francem v Sobetincih je razumelo naše želje in težnje ter nam dodelilo v upo- rabo precejšen kos zemljišča. Že 1, aprila t. 1. smo pod vodstvom ravnatelja Žlahtič Franca in upravnika KZ Markovci tov. Ze- Franc, Smeter Angela, Zupanič Ljuba, Kolar Ivan, Dolenc Franc, Kacjan Stanislav. * 30. aprila 1959 so darovali kri prebivalci iz Stojnc in okolice: Marjeta Pešec, Apolon ija Strelec, Terezija Vidovič. Marija Vincek, Roza Žuran. Angela Vajda, Ma- rija Glavnik, Marija Kelenc. Ma- rija Šilak, Marjeta Vo.jsk, Tere- zija Haz'm.ali, Ivana Gončan, Ge- novefa Pilinger. Frančiška Koro- šec. Angela Vajda ml.. Julijana Kelenc. Juhjana Poharič, Viktor Zmauc (petkrat). Liza Vajda, Franc Kolenko, Jože Plošenjak, i^lojz Kolenko, Alojz Prelog. Iskrena hvala vsem, zlasti orga- lizatorju. POSTAJA ZA TRANSFUZIJO KRVI bec Alojza izvedeli svoj ustanovni občni zbor. Na občnem zboru smo izvolili prvi zadružni svet in upravni odbor. Prvo delo, ki smo ga fnorali izvesti je bila akcija za nabiranje hlevskega gnoja. Pri akciji smo imeli dobre uspehe, saj je ljudstvo z razumevanjem spre- jelo naše delo. Posebno so se iz- kazali prebivalci v vaseh Zabovci, Sobetinci, Borovci, Stojnci, niso pa zaostajali tudi o ostalih vaseh. Pri našem delu so nam nudili po- moč člani šolskega odbora. Izka- zal se je tov. Simonie Jurij v Zabovcih, ki je sam sodeloval in organiziral prevoz. Doslej smo že posadili krompir na 64 a zemlji- šča. Posadili bomo še 40 a hi- bridne koruze in nekaj arov slad- korne pese. Vsa dela opravljamo v kooperaciji s kmetijsko zadrugo Markovci. Skrbeli bomo. da bomo opravili čim več del sami in da bomo s tem zagotovili sebi čim- večji delež pridelka. Priskrbeti hčemo našo šolsko kuhinjo s pre- hrano. Pri vsem tem delu se bo- mo tudi marsičesa naučili, kar nam bo služilo za življenje. Pričakujemo, da bomo pri na- šem delu še nadalje dobivali vso pomoč od vodstva šole in učitelj- stva, KZ Markovci in tudi od strani staršev, saj gre samo za dobrobit nas samih. Mi sami bo- mo vložili vse. da bo naše delo rodilo čimveč plodov in da si bo- mo pridobili čimveč znanja za življenje. Zadružni svet ŠZ Markovci. STRAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTL'J, DNE 8. MAJA 1959 Bo| proti smrti Ze zda\4iaj muči človeka m sel, če јз pciem, ko usahnejo člove- ške prsi, obmtruje srce in se skoz ustnice ne prihrade več noben" dih, res že vsega konec, ali če je po- tem še kaj. Človek se mkoli ni mogel &pr jazniti s, smrtjo, želel jo je premagati in je, vedno sa- njal le o ž vljenju, ki s: ga je podaljšal tudi v onostranstvo. To- da menda mu je že od nekdaj bilo ljubše tostranstvo, že stari na- rrai so poskušali obujati mrtve, seveda brez uspeha. V novem ča- su p^ se j« sodobni medicini po- srečilo, da je obudila že več sto Ijud w Obujanje od smrti temelj.! na dognanju, da smrt m trenuten, ampak dolgotrajni proces. Ko umre organ zem, ostanejo še ce- lice. Po najnovejših dognanjih pa življenja še ni konec niti takrat, ko odmro celice. V odmrlih cek- cah se namreč razvijejo najpvo- membnejše življenjske snovi, iz katerih v določen-h okolišč nah na.stanejo nove celice. Toda za človeka je praktično končano živ- ljenje, ko mu zamre zavest in prejieha biti srce. Ta proces pa ima več s-topenj. Najprej cdmro možgani in človek se onesvesti, nato zapade v agonijo, ki lahko traja tud: več ur, v tretji fazi preneha biti srce in človek neha dihati — za nas je umrl. V res- ni« je nastopila le tako imeno- vana klinična smrt, ki traja pet do šest ur. V tem času se še razvijajo procesi izmenjave, kar pomeni, da življenje še ni doceia ugaisnilo, zato pa tudi človeka še lahko obudimo. Šele čez šest usr nastopi dokončna smrt, ko člo- veka m več mogoče obuditi, Znanstventiki so začeli prouče- vati možnost oživljanja srca in možganov v začetku 18. stoletja. V našem stolet ju so to delo moč- no poglobili ;n dosegli razveselji- ve rezultate. Leta 1928 sta sovjet- ska znanstven ka v pasjo glavo, odrezano od trupla, s posebnim aparatom postopoma vbrizgavaia kri po žiJah. Glava je oživela in jez k se je začel počasi premikati ter .se oblizovati, ko sta nanj po- !ož la košček kkbase. Pri procesu ož vijanja najprej obnovijo delovanje sfca in pljuč. Srce ož vijo tako. da v eno ob- robnih arterij proti srcu vbri-z- gajo kri, pcmeša.no z nikozo in kfisi.kom. v pljuča pa potiskajo zrak s pomočjo posebnih aparatov. Nekega vojaka, k so ga med drugo svetovno \x>jno na ta na- čin oživili, so vpraišali, če je kaj vidol na onem svetu. Odgovoril je, da je svojo smrt presipail. Podob- no so izjavili tudi drugi, ki so jih obudili. Nekateri so se c&lo raz- burjal;, zakaj jdh dramijo, spomi- njali so se vsega, kar se je zgo- di':o pred smrtjo, kakor da bi zve- čer odšl. spat. Ljudje, ki imajo poškodovan kak za življenje važen organ, pa po oživljanju takoj umrejo. To velja za tiste, ki so umrM zaradi raka, buberku'loze, bolezni srca in po- dobnih bolezni. Z vprašanjem oživ tve pa se ukvarjajo znanstveniki po vsem svetu. Uspeh , k. so jih dosegli, so wliki, v primeri z željami si- cer še skromni, a nudijo trdne osnovo in pobudo za nadaJjnje LJUBLJAN\ NEDELJA, 10. WA]A 6.00—7.0 Ve3.r raziigranemu moštvu Drave, 'otem pa so njegowi gralci po- polnoma kapitulirali in le njihov vratar, ki je bil izpostavljen pra- remu bcmibardiranju Dravi.nega rapada, je s precej znanja in ne- iaj sreče preprečil še hujši po- •az svojega moštva. Rezultat 6:0 ;4:0) je po dogod;kih na igrišču še raiogo prenizek in hfi po sami igr; ;er priložnostih za dosego gola ahko btil enkrat višji, če ne bi Dravini n.aipadalci zastreljali ogromno uporabnih žog. Tekma je' b-ila živahna, igralo pa se .je i^ečinc-ma pred golom Korotana. VIoštTO Drave je bilo :zredno raz- položeno za igro, nadkriljevalo je svojega nasprotnika v vseh ozirih in po prikazanih kvalitetah vse- kakor zasluži naslov prvaka pod- zvezne Mge, ki ga je s to zmago dokončno osvojilo. Gole za D_ravo so dosegi Mesaric tr^ ter Širec Jože, Sirec Poida in Erhatič po enega. Prihodnjo nedeljo je Dra- va prosta, nato pa potuje v zad- njem kolu v Mursko Soboto v go- ste Rakiičanu. Vendar rezultat te teikme ne more več vplivati na uvrstitev Drave na prvenstveni lestvici. Moštvo Drave je torej prvalk in obeta,jo se nam, takoj po končanem prvenstvu, zanimive kvalifikacije za slovensko ligo, v katerih želimo našim fantom kar največ uspeha. Pionirji so tudi to nedeljo ugodno presenetili in premagal« v Mariboru p'onirje Maribora B z rezultatom 3:0. S to tretjo zapo- redno zmago v spomladanskem delu prvensWa so Drav;ni pi-cnirji na dirugem mestu prvenstvene lestvice in se bodo, po zgledu prvega mesta, tudi resno pKvtego- valii za naisilov prvaka. V. F. Živahnejši šport na gimnaziji v Ptuju šport je bil že nekaj časa sla- a stran ptujske gimnazije. Toda adnje čase športno življenje na limnaziji postaja bolj živahno. Velika ovira za širši razmah je lomanjkanje prostora, pa tudi aditeljev je premalo. Tako vedno Ioni vse na ramah posameznikov. Med počitnicami bo mladina s )rostovoljnim delom uredila in zpopolnila igrišče na Bregu. Po- em bo več pogojev za uspešno iportno udejstvovanje. Prejšnji teden so bili ptujski iijaki v gosteh pri Varaždincih, la jim vrnejo obisk v Ptu.iu. La- li so namreč Varaždinci v Ptuju :repko zmagali v atletiki pa tudi / rokometu. Letos pa je bila itvar že boljša. V atletiki so bili jopolnoma izenačeni, poleg tega )a niso pristali na 4 discipline, v caterih so bili E4ujčani favoriti. Zato lahko rečemo, da so se naši iobro maščevali za lanski poraz, bedeti moramo še, da ima va- -aždinska gimnazija okoli 800 di- jakov, proti 170 Ptujčanom. To- rej je zmaga še prepričljivej.ša. Tekmovanje je bilo dobro orga- lizirano in so bili naši fantje Cdekleta niso sodelovala), res pri- srčno sprejeti. Rezultati dvoboja: Krogla: Ptuj, višina: Varaždin, daljina: Varaždin, kopje: Ptuj, 100 m: Varaždin, 1000 m: Ptuj, rokomet: Varaždin (26:9), košar- ka: Ptuj (24:2!). Takih in podobnih tekmovanj si žele vsi dijaki, le finančni pro- blem bi bilo treba nekako rešiti, Sedaj' se pripravlja,jo na občin- sko in kasneje na okrajno sred- n.ješolsko prvenstvo. -pib- SH@n razvoj Seî^lsîva Pred kratkim je Mednarodna zveza za civilno letalstvo objavila zanimive podatke o bodočnosti svetovnega letalskega prometa. Strokovnjaki te zveze namreč predvidevajo, da bo v letu 1980 zračni promet približno trinajst- krat večji od letošnjega. Znašal bo nekako 500.000,000.000 tako- zvanih potniških milj. Že čez dvajset let — trdijo omenjeni strokovnjaki — bodo atomska potniška ter tovorna le- tala lahko nepretrgano letala na katerikoli cilj na svetu in to z brzino 1600 kilometrov na uro. Plastične mase v vrtnarstvu v ZDA in na Jai>onskem so le- tos prekril, na tisoče hektarov vrtov s tankimi prevlekami iz plastičnih mas. To je nova tehn - ka za vzgajanje kmetijskih kul- tur, ki omogoča h trejše dozore- vanje, večjii donos, lepše in bolj zdrave plodove in onemogoča rast plevela. Uporaba plastičnih mas za za- Cito rastlin je mnogo bolj pre- prosta in učinkovita od maha, ža- ganja in slame, kar so do&lej upo- rabljali. Zato sedaj izdelujejo za potrebe kmetijstva prožne, na po- seben način preluknjane prevle- ke, ki prepuščajo dež. Njihova glavna naloga je, da ohranijo zemljo vlažno in mehko ter da zavarujejo plodove pred gnitjem. Celo v suši, ko postane zem'ja trda in razpokana, so osta'e par- cele, prekrite s plastičnimi masa- mi, vlažne in rahle. Lani je dr. Emmert na okoli 2 ha zemije zasejad stročn ce te- den dni prej kot navadno. Naj- prej je r>r.lU5til seme. Pregrinjalo je v zgodnjem poletju ohranilo zem- ljo za oko'i deset stop nj toplej- šo, kasneje v topMh dneh pa je preprečilo izoarevanje. Zaradi te- na ј9 b'.la zelenjava zrela teden dni prej, denos pa je bil več,ji kot c-hičajno. Sedaj uporablja dr. Em- mert poseben traktor, k' hkrati odvija p'^'trčni tra.k, dela na njem luknje za dež in spušča skoz«' nje semena. Razen pokr vanja zelenjavnih xT-tov posku,šajo delat: tudi rast- lin.j2ike iz polietilena. Na misel, da bi uporabiili plast čno maso na- mesto stekla, so prišli v prvi vrsti zaradi njene cenenosti in prak- tičnosti; so pa rastlinjaki i,z pla- stične mase tudi boljši. Plastične trakove lahko uporab- ljamo na ra-z;iične načine «n v raz- lične namene. Nekje razpnejo pla- stično pregrinjalo čez rastline, da bi jih s tem zavarovali pred moč- nim -concern in hladnimi vetrov . Po uporabi j;h lahko zavijemo «n spravimo za prihodn.jo seznno. Prv0mci|ski šnort v Damavi v počastitev 1. maja je priredi! Part zan — I>omava pakadni tur- nir za mladince in mladinke v rokometu. Udeležili so se ga Drava :z Ptuja ter partizanska društva iiz Ormoža, Gkrri'šrace in Domave. Pri mladincih je zmagala Dra- va, ki je premagala Ckrrišmco z 10:2 in Ormož s 5:2, drugi je bil Ormož z zmago nad EVomavo 5:2, tretja Dornava z zmago nad Go- ršnico 4:2 in zadnja Gorišnica brez zmage. Pri mladinkah je prav tako zmagala Drava, ki je s težavo premagaila Domavo s 4:3, druga je billa Domava z zmago nad Go- rišnco 1:0, zadnja pa je bila Go- ri šmca. Pred turnirjem so igrali pio- nirji Drave in I>omave neodloče- no 2:2. Med pi-azniki sta tudi nogomet- ni moštvi Part;zana Gorišnica 'in Dornava odigrali dve medsebojni tekmi. V Gorišnici je zmagai' Partizan—Gorišnica 3:1, v Dor- navi pa Partizan—Dornava 2:0. V. F. DPD Svoboda ŠD Ptuj priredi 12. t. m. redni mesečni hrzoturnir za mesec maj. Igra se v Narod- nem domu s pričetkom ob 19.30. Cnosti dobrodošli ! Strelska družina tekstilne tovarne Ptuj v podjetju tekstilne .tovarne v ftuju je bila v torek ustanovlje- la nova strelska družina, ki bo losila ime »TETO«, Pobudo je da- a sindikalna podružnica in s tem iresničila že dalj časa pripravlje- no nalogo. Zbrane ljubitelje strelskega Sporta je na ustanovnem občnem ;boru pozdravil predsednik občin- skega strelskega odbora, jim go- /oril o vlogi in pomenu strelske- ;ia športa, organizaciji, disciplini, programu tekmovanja in razno, ter izrazil željo, da bi ta druži- na resno pristopila k sistematič- ni vzgoji mladih strelcev in strelk ter se uvrstila med najmočnejše po kvaliteti in kvantiteti, saj ima za to vse pogoje. Njegovo izvajanje je do^lnil še direktor podjetja, ki je oblju- bil vsestransko pomoč. Ker sestavlja ta kolektiv pre- težna večina žensk pričakujemo tudi številnega njihovega udej- stvovanja, kar je izredno zaželje- no saj doslej Ptuj ni bil v stanju sodelovati s strelkami na okraj- nih in republiških tekmovanjih. Problem novoustanovljene dru- žine so zaenkrat zračne puške, ker jih SZS že nekaj mesecev ni- ma rfa zalogi, toda občinski strel- ski odbor bo podvzel vse korake, da jih čim prej nabavi. NoxT) izvoljenemu odboru, ki je Drevzel vodstvo in nove naloge, čestitamo in mu želimo mnogo uspehov v razvoju strelskega športa- Lepemu vzgledu navedenega ko- lektiva naj slede še ostali. Izdaja »Ptujska tednik«. Direktor Ivan Kranjcic. Urejuje odbor Odgworni uradnik Anton Baumiin Uredništvi, n uprava v Ptuju. Lackova S Felpfon 1.56 Čekovni račun pn Komunalni banki Maribc«*, podružnica v Ptu.iu, štev. 604-708 -3-206. Rokopisov ne vTačamo Tiil