; ; . j i j j ; ; Za poduk in kratek čas. Časništvo katoliško. Vabilni oklic avstrijskih katoličano^ k shodu na Dnnaj je med drugim onienil, dasejemnogih ljudi lotila tolika pogubua zmešnja^a 7 mišljenju, da so nesposobni postali reanico ločiti od zinote, pra^ico od krivice, dobro od budega; da so zato najs7etejae koristi človeštva v nevarnosti in da se tem pretečim ne^arnostiui mora 7 okoiu priti. Vzrok tej zmeanjavi pa ao v prvi vrsti slabi časniki, no7ine ali ncajtinge"' in drugi alabi spisi. Mi namreč ži7itno 7 dobi, 7 kteri 7se čita in vse piie. Cim 7e6 pa se piše in 6ita, tim menje ae misli in tim bolje se lenoba 7 iniiljenju razširja. Časniki, ki 7aak den pridejo čitatelju 7 roke, zanj mislijo in sodijo ter ga rešijo truda, da bi moral sam premišlje^ati. On ai prisvoji misli in pojme, ktere 7 časuiku najde in 6e 7edno slahe časnike bere, raoia biti kmalu poln njihovega slabega duha. Razumi ae samo ob sebi, da enak upli7 na dobro atran imajo dobri čaaniki. Ce tedaj bočemo katoličani pra^i krsčanski red zopet 7peljati in ga obraniti, moramo lažiliberalnemu 6asništ7U naaproti postaviti katoliško časništvo ter 7 njem učiti in širiti prave in dobre pojmo^e 0 drža^i in cerk^i, 0 šoli in družini in 0 njih raedsebojnib iazmerah; moramo krepko zago^arjati pia^o svobodo nasproti satuo7olji in 7seobla8ti državinej; moramo moralnemu strupn, ki se 7sak den množini ljudstva ponuja, 7sak den nasproti postaviti lek zoper ta strup. Z ozirom na to so res tudi katoličani pri sbodn na Dunaju katolisko časništvo zaznain^ali knt poglavitno posvetno orožje, z kterim se ima resnica in pravica 7OJ8ko7ati zoper laž in hina7stvo. Vneti katoličani so aicer že od nekdaj teb mi8li. Ne le papež in škofje, tudi skušeni in goreči dušni pastirje so že o6itno povdarjali, da katoliški listi na vsako stran katoliako re6 zdatno pnspešujejo in da je zato vsakega katoličana sveta dolžnost )ih po mogo6nos-ti podpiiati. Eatoliško resnico z spisi zago^arjati in airiti, to je bilo 7edno potrebno, samo da 7 različnib časih na različne načine: 7 začetku z apostolskimi listi, poznej z 7elikimi apologetičnimi spisi cerk^euib očako7, zdaj z dubrinii časuiki ali knjižieami. Ko bi 87. Paul sedaj živel, izdajal bi katoliške novine, djal je letos umrli akof Ketteler. Ravno iz te potrebe, katoliško lesnico zagovarjati, se je pri nas 7 A7striji pred kakimi desetimi leti uatano^ilo katoliako časniat70 in, kakor skušnja kaže, z dobrim uspeboui, kajti kder sedaj izhajajo dobro uredo7aui katoliški listi, tam še najdemo tudi zaneslji^ih katoliakih značaje7. Uapeh bi bil goto^o 7eliko večji, ko bi katoliakih Iisto7 bilo toliko, kakor liberalnib in ko bi imeli toliko podpore gmotne in duae^ne. Kolikor je bilo mogo6e določiti, izbaja zdaj 7 A^striji po priliki 85 kat. listov, med temi 7sak deu 9, 7sak teden 18, drugi pa po enkiat ali dvakrat na mesec. Deset jib iskljueljivo obdeluje znanost in uruetnoat. Naro6niko7 iniajo ti listi do 120.000, in sicer dne^niki 20.000, iu teduiki 75.000. Dnevnike čitajo dubovniki iu nekaj pleajenita3e7, tednike pa katoliški kmetje. Tako iuienovani srednji atau ali npuigerji" so skoro izključljivo naro6niki liberaluib listov. Priznati se mora, da so ti listi po raznib krajih že veliko sturili in še storijo, veudar ko bi katoličani imeli kak velik list, ki bi 7 zvezi z menjaimi listi z tisto velja^o, kakoršno iiuajo vcliki časuiki, raipravljal po kat. načelih vse Avstnjane zadevajoča 7prašanja, politična in narodua, bi ae lebko vcč storili. Katoliški shod je pripozual potiebo takega 6asnika iu izrekel željo, naj ae kinalu ustanovi ali kteii obstoječih za takega po^zdigne. Duuajski nVaterland"* streže tej želji ae najbolj izvratno. Kat. 6asništ7o na Čelu z takim velikiiu liatom je podobuo dobro uredjeuej vojr-ki, ki 78pešuo stopa nasproti runogoštevilnemu liberalnemu časništvu. Zdaj obstoječi kat. listi 7 Avstiiji so h^ala Bogu vkJjnb tolikim državopravnitn razlikara in različnim potrebani, deželskirn političnim in narodnim, popolnoma edini; kajti vsi stojijo na podlagi kiščanstva in vse veže kat. 7eia. To je nasproti libeialneuiu časnistvu \resela prikazen in srčuo je želeti, da 7edno tako ostane. Vendar poleg te 7esele prikazni zapazimo tudi nektere žalostne. Zalostno jo numreč, da je skoro povsod katoliško easništvo 7 gmotnem oziru na slabib uogah iu da tu in tam nima tudi 7 duaevnem oziru zadoati podpoie. Kako bi se dalo 7 tem pouiagati? Pred 7sem je treba potrpljivosti. Rim se ni 7 enem dnevu sezidal. Tudi liberalui listi so od začetku z dolgo^i delali, ali ker so bili potrpljivi iu 7stiajni, stojijo zdaj na trdnib nogah, kakor bi tudi naši listi že stali, ko bi jih 7saj kakih 20 let poprej ustano^ili. Potrpljenje nam je toliko bolje priporočati, ker pri teni kratkem času, kar kat. listi obstojijo, se nam kažeje že vesela znamenja. Večina listov ima že precejsnjo šte^ilo stalaih naročniko7; nekteri dobi^ajo že tudi doati in8eiato7, in 6e 8e goapodarake razniere zboljšajo, dobili bodo jih še 7e6; naaprotniki že tudi spoznajo jiho^o imenitnost. Z tem pa so že pretuagane prve teža^e in je položen potreben temelj njiho^erau ostanku. Če še k temu pride zadostoa duševna podpora, bede se 7 gmotnem oziru stan naaih listov že sam ob sebi poboljšal; kajti dušne hiane čitatelji potrebujejo in čim boljaa se jim ponuja, tim 7eč rajai za njo žrt7ujejo. Duae7na podpora pa je d^ojna: priporo6e7anje in dopiso^anje. Kder se list od 7elja7nih mož priporoca, in od koder ima mi6nib^dopiso7, tatn se tudi 7edno naročniki množijo. Ce se nauireč iz razli6nih krajev ondošnje potrebe, želje ali dogodbe, kterib urednik ne more 7edeti, naznanijo, ae ljudje začnejo za liat zanimati in ai ga naročijo. Menj ali 7e6 na tak na6in lehko 7sakdo ii>t podjiiia, 6e le pisati zna. Zra7en tega še je opomniti, da bi kat. listi hitro gmotno na boljšem bili, ko bi se časniški kolek ostranil. Pri ,,Slo7. Gosp.", stane ta kolek 800 fl. na leto, in duševno bi se jim jako potnagalo, ko bi jiru kat. možje, ki so 7 višjih alužbab, tako na roko šli, kakor liberainim njihovi raožje. Do sedaj se je 7endar kat. 6asniat70 skoro izklju6ljivo moralo zanaaati na podporo duho7niko7. Poleg reduo izbajajočih časniko7 izdajajo naši nasprotniki še tudi mnogo drugih spi807 in kujižic, 7 kterib navadno tako razpravljajo vpraaanja kat. 7ero zadevajoča, da katoliškemu ljudstvu njegovo 76io pa6ijo ali 6isto iz arca trgajo. Nasproti tema je naša dolžnoat, kat. ljudstvu dajati take spiae in knjižice 7 roke, po kterih bodo 7 S7oji 87. 7eri 7trjeni in 78ake kri7e 7ere O7aro7ani. Katoličani imamo, hvala Bogu, tudi že take družbe, ki z združenimi močini gorej omenjeni namen izvršujejo. Ponoani stnemo biti Slovenci, da ae je naaa d r u ž b a av. Mobora na Dnnaju imen> vala na pr7em mefta kot najve6je in najpivo enako dru47o 7 celi A7stiiji. Nemci imajo 7eč takih družeb, ktere na^adno inienujejo ,,ti8kovna druat^a", in izdajajo easuike ali knjižice. Po teb je oano^ano tudi naae kat. tisko^no druat7o 7 Mariboru, ter izdaja rSlo7. Goapodarja", čigai XI. tečaja 52. številka ae je dnes tiakala za 1700 prejemtlikov. Tudi vsem tiatira, ki so kaj storili za ustauovljenje takib družeb in ki jih še aedaj podpirajo, je shod katoličacov izrekel S7oje priznanje ter jih spodbujal, da stanovitni in zvesti tudi naprej ostanejo. To piiznanje in ta pohvala najimenitniaib katoli6ano7, zbranih iz 7seh delo7 A^atrije, je goto^o doaedanje delavce pri kat. časništ7u in jiho^e podpiratelje mo6no okrepilo in spodbudilo k no^emii delu in no7im žrt7am; upamo pa tudi, da je maiBikterega nemarnega ali lenega zdramilo in nagnilo stopiti 7 7rsto borilcev za pravico in resnico. nZa pi avico in resnico trdno stati Ho6'mo tudi mi; da bode Slava uaaa ujati". Smešničar 52. Eo so lani pri 7olitvah Slo7enci mariborskega, št. lenartskega in bietriškega okraja z a^ojim kandidatom, g. dr. Radajem, sijajno zmagali, je to naše neničuije budo grizlo. V nekej slo^enskej gostilnici bliza Maribora se je eden izmed njib hotel znositi nad Slo^enci, je pa bil pri 78akej besedi pobit, potlaČen in zasmebo^au. Naposled je same jeze 7es 8lina7 postal in v 87oji togoti 8preg070iil strašne pa tudi smeane besede: ,,rajši bi 7idel hudi6a, kakor pa slovenskcga vraga!" Taka je nemčurska jeza!