REPORTAŽA
ŠIŠKARJ! NA LOVČENU
Premalo se poznamo
Na pobudo mestnih konferenc SZDL glavnih mest in pokrajin Jugoslavije je bilo v dneh 21. in 22. septembra 1974 to-variško srečanje delegacij glavnih mest re-publik in pokrajin Jugoslavije. Srečanje je bilo v Cetinju, nekdanjem glavnem mestu črnogorske države — dancs mu pravijo mesto-muzej — posvečeno pa je bilo 161. obletnici rojstva velikega črnogorskega pesnika, vladarja in misleca Petra Petro-viča Njegoša. Srečanje je bilo združeno z obiskom monumentalnega mavzoleja na vrhu Lovčena, zgrajenega v spomin veli-kemu glasniku svobode in človcčnosti.
Spomenik Njegošu na samem vrhu Lovčena
•  Tudi slovesnost, ki je bila 21. 9. v Ce-tinju,   je že s svojim imenom označevala namen srečanja — »glavna mesta republik in pokrajin Njegošu«. Sredstva za mavzo-lej so prispevali delovni ljudje vse Jugo-slavije, od otvoritve, ki je bila 28. julija 1974, pa je mavzolej  obiskalo že več kot 85.000 ljudi. Zelja organizatorjev srečanja in slovesnosti je, da bi si to veliko delo, darilo kiparja Ivana Meštroviča, ogledalo čiraveč Jugoslovanov,  s čimer bi  se med seboj tudi bolje spoznali in zbližali. Zares je nenavadno, da se Jugoslovani tako malo poznamo med seboj, čeprav premorejo naše republike toliko zgodovinskih, kulturnih in naravnih vrednot in lepot.
•    Vseh   udeležencev   srečanja je bilo okrog 200, iz Ljubljane nekaj več kot 40, iz naše občine pa 6, v glavnem predstavni-kov družbenopolitičnih organizacij.  Dolga in naporna pot bo kljub temu vsem ostala v prijetnem spominu, saj so bili nekateri od   njih   prvič v Crni gori, tisti, ki so že bili, so pa lahko primerjali velik napredek in razvoj tega dela naše države, očiten na vsakem koraku. Gostitelji so jim z nemalo ponosa pokazali nov aluminijski kombiriat v okolici Titograda in razkazali nov, izred-no lep klinični center v Titogradu, ki bo v kratkem že začel služiti svojemu namenu,
poleg tega pa še luko Bar in vrsto turistič-nih objektov v Crnogorskem primorju (Budva, Sveti Stefan, Miločer in drugi), nekatere žal le od daleč.
• Seveda pa je v vrsti obiskov muze-jev in spomenikov vse zasenčil obisk Nje-goševega mavzoleja na vrhu Lovčena. Do vznožja mavzoleja je speljana cesta (tudi za avtobuse), nato pa se obiskovalci vzpe-njajo po več sto stopnicah skozi poseben predor na vrh Lovčena, kjer stoji veličast-na marmornata zgradba. Dve Crnogorki, izklesani v kamen, »stražita« vhod v pro-stor, kjer kip velikega pesnika opozarja na izkušnje preteklosti, ki naj bodo nauk za prihodnost. Natančno pod kipcim je v spodnjih prostorih sarkofag z Njegoševimi posmrtnimi ostanki.
•  Zunaj, na drugi strani mavzoleja, je razgledni stolp, od koder se lepo vidi sli-koviti predel Crne gore, pa tudi pesnikova rojstna vas Njeguši.
•  Ob koncu srečanja je bila v Narod-nem   gledališču   v   Titogradu   uprizoritev Njegoševega Gorskega venca, lepo doživet-je in zanimivo srečanje s črnogorskim kul-turnim izročilom.
•  Občinski konferenci SZDL mesl-go-stiteljev   Titograda   in Cetinja sta ob tej priložnosti   izdali   tudi posebno časopisno izdajo »Poslovnega glasnika«, ki je pred-stavil obe mesti in del podjetij, ki so sode-lovala pri gradnji mavzoleja.
•  Kot posebnost lahko omenimo še na-stop tekača — maratonca Milete Božoviča, delavca železarne »Boris Kidrič« v Nikšiču, ki je v čast srečanja pretekel pot od Nikši-ča do Cetinja, dolgo okrog 110 kilometrov in   s   tem na svojevrsten način pozdravil manifestacijo   »glavna   mesta republik in pokrajin Njegošu.«
•  Srečanje bratstva in enotnosti je mi-nilo v duhu prijateljstva in medsebojnega spoznavanja, žal pa je bilo premalo časa, da bi se lahko delegacije podrobneje spu-ščale v skupno problematiko in si sporo-čale izkušnje,  ki  bi  vse nedvomno  zani-male.
,      Slavko Krušnik