Štev. se.
Maribor, dne 28. junija, 190e.
Tečaj XL.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za droge izvenavstrijskl dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležnike „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanego 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se na vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrst« za enkrat 15 t, za dvakrat 26 v, za trikrat 85 v. Za večkratne oglas«
primeren popust. Inserati s« sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste.
Hud udaree.
V volilnem odseku je bitka zaradi mandatov na Štajerskem dovršena in za nas Slovenca — izgubljena. Združeni Nemci in Italjani z 26 glasovi so preglasovali Slovane, ki imajo le 21 glasov. Romun Ončul se je pred glasovanjem odstranil. Nemško-italijanska večina je sprejela vse predloge, ki so jih stavili zagrizeni zastopniki štajerskih Nemcev. Predlogi Slovencev so bili odbiti. Vsled tega dobi Štajerska vse skupaj 28 poslancev, izmed teh mi Slovenci samo 6 mandatov.
Po sklepih volilnega odseka je sicer število naših poslancev ostalo isto, kakor po vladnem predlogu, vendar je sedaj cela volilna predloga za nas Slovence slabejša in še manj vspremenljiva kakor pa po vladnem predlogu. Vzeli so nam namreč vse slovenske kraje ob nemški meji, ki spadajo pod graško okrožno sodišče ter jih priklopili nemškim volilnim okrajem! Vzeli so nam še na novo Sevnico in Vuzenico in jo priklopili celjskemu mestnemu volilnemu okraju in sicer zaradi tega, kakor je povdarjal dr. Pomer, da bo število volilcev v tem okraju nekoliko večje. Nemcem samim se je pač zdelo čudno, da dobi taka peščica volilcev tudi enega poslanca, za to se pa morajo žrtvovati Blovenski volilci, da naredijo večji volilni okraji To je nezaslišano, nečuveno in razumljivo samo v gnjilih avstrijskih razmerah, kjer so Nemci že pokvarili v javnosti vsak čut politične poštenosti in dostojnosti.
Grdo se je vedla v zadevi Štajerske tudi vlada. Niti ene besede ni vložila za opravičene zahteve
Slovencev. Krščanski socialci in socialdemokrat so se že nagibali na slovensko stališče, medtem pa je izjavil nemški minister notranjih zadev, da je proti povišanju poslanskega števila na Štajerskem in da se ne upira zahtevi Nemcav po spremenitvi volilnih okrajev. S tem je bila usoda slovenskih predlogov odločena, socialdemokrat in krščanski- socialci * so glasovali z drugimi Nemci proti nami
Gotovo boli vsakega Slovenca ta hud udarcc, ki nas je zadel. Toda s tem čustvom v srcu molčati — to bi bilo tako slabo postopanje kakor je bilo sploh vse naše postopanje od časa, odkar se je volilna sprememba predložila državni zbornici. Vedeli Brno, da smo prikrajšani, a smo molčali. Vedeli smo, da se nam je zgodila strašna krivica, a smo molčali. Vedeli smo, da bi trebalo glasno nastopati, pa smo molčali! Zaspana štajerska politika!
Da, če se pravi narediti opozicijo proti kakemu slovenskemu kandidatu, takrat imamo na stotine rodoljubov, ki odpirajo svoja lena usta ter se navdušujejo za osebne gonje. Če pa je treba zastopati pravica in koristi ljudstva, kje ste potem vi Gra dišniki, Kauklerji, Slanci, Černeji in kakor se že glasijo vaša imena. Tukaj se ne upate na svetlo med narod, ki bi vas poslušal z veseljem!
Kličemo resne rodoljube in osobito naše poslance, da poučijo ljudstvo o novem žalostnem položaju, v katerem se nahajamo. Pokažimo, da storjeno krivico res tudi trpko čutimo!
Avstrijski patrijotizem.1
Ze večkrat smo pisali o tem predmetu, pov-darjajoč, da se v Avstriji domoljubni čut, ki je bil nekdaj tako silen in ki se v drugih državah varuje kakor zenica v očesu, namenoma zatira; že večkrat smo to dejstvo obžalovali, ki smo poleg drugih Slovanov še edini patrijotje v naši državi; že večkrat smo opominjali vlado, naj se zave svoje dolžnosti ter naj neha podkopavati v dobrih Avstrijcih domoljubni čut. Seveda se na naše besede, na naše opomine, na naše prošnje ni oziralo in ne bi danes zo pet razpravljali tega predmeta, ako bi ne bil dogodek, ki nam stiska pero v roko, naravnost nezaslišan.
Znano je, da je naša vojska bila 1. 1866 na Češkem, zlasti v bitki pri Koniggriitzu hudo poražena in Bog ve, kaj bi se bilo z Avstrijo zgodilo, ako bi ne bili ob jednem na jugu in sicer pri Visu in pri Kustoci Laha popolnoma premagali. Zasluga naših vojakov, ki so se kakor levi bojevali v teh dveh bitkah, vemo pa še le tedaj prav preceniti, če pomislimo, da je obstanek naše države takrat visel ob pajčevini.
Pri Kustoci so, kakor se pri takih prilikah ne pozabi na nas, tudi naši slovenski mladeniči stali v ognju in s hrabrostjo svojo ne malo pripomogli k rešitvi Avstrije. Zato je celo naravno, da so letos, ko je od onega časa minilo 40 let, oni rodoljuoni veteranci, ki jim je bila krogla prizanesla, tuintam na Slovenskem spomin na vročo bitko obhajali slovesno, hvaleč Boga, da je Avstrijo rešil, obenem pa njim pustil življenje.
Kranjski kustocevci so sklenili preteklo nedeljo obhajati to 40 letnico v Ljnbljani ter so si najeli godbo 27. pešpolka Belgijcev, ki ima ondi svoj štab. Okolu 200 mož-bojevnikov iz leta 1866 se je zbralo dopoldne v Mestnem domu, da za vojaško
1 Domoljubje.
LISTEK.
Pogrešani demant.
Prosto po nemškem priredil F. K.
(Konec.)
Državni pravnik je zmajeval z glavo, ko je prečital policijske zapisnike in poročila preiskovalnega sodnika. Ker ni imel dokazov za kazensko postopanje, je ukazal izpustiti Lucijo iz zapora.
Ona je bila torej prosta! Dve uri je le jokala, tako je bila ginjena. Kleče je prisegala svoji teti, da je nedolžna.
„Vedela in prepričana sem bila takoj, da si ncdolžca, ljubo, ubogo dete", tolažila jo je teta in jo neprestano objemala. Nato sta se oblekli v najboljše obleke in odšli Bkupno k trgovcu, kjer je bila poprej Lucija v službi. Temu je teta trikrat zaporedoma ponovila celo zadevo od začetka do danes. Lastnik trgovine je sklical vse uslužbence, gladil Lucijo po nedolžnem obrazu ter vsem slovesno razlagal, kako po nedolžnem je bila sumničtna in preganjana. Da ji še bolj dokaže svoje neomejeno zaupanje, podaril ji je tri krone in jo zopet sprejel v svojo trgovino. Dovolil ji je tudi prost dan, katerega je porabila zato, da je vsem svojim sosedam in znamkam na dolgo in široko opisovala, kaka krivica se ji je zgodila. Hudobni svet jo je preganjal le zato, ker je uboga, krepostna deklica, ki se ni z nikomur pečala in hodila pošteno svoja pota. Ta dan je Lucija tudi dobro jedla, celo pila, in to jo je vsaj deloma potolažilo po prestarem strahu.
Poslej je šlo po vse stari navadi. Nikdo ni več mislil na pogrešani demant, izvzemši Lucije, njene tete, grofinje in strogega moža postave, policijskega uradnika.
„In vendar je le ona tatica," dejal je slednji sam sebi; „ona je ukradla briljant in ga ima gotovo tudi se pri sebi; drugače ni mogoče. Morda se mi vendarle posreči, da jo vjamem. Toda — potem, potem...
Obvestil je vse prodajalce in prekupovalce dragih kamnov in jim strogo naročil, takoj obvestiti policijsko oblast, če bi kdo hotel prodati briljant take in take velikosti in kakovosti.
Nekoč mu je v glavo padla dobra misel. Poizvedel je, da zahaja Lucija s teto vsako nedeljo v neko vrtno gostilno blizu mesta kavo pit.
Takoj naslednjo nedeljo se odpravi tja tudi on. Ni dolgo čakal, da sta prišli obedve, kot navadno, ter se vsedel njima nasproti.
Lucija ga je takoj izpoznala in trenotno za-rudela, a takoj nato prebledela. Uradnik se je delal, kakor bi jo bil šele sedaj izpoznal; uljudno jo je pozdravil ter ji izrekel svoje obžalovanje zaradi zadnjega dogodka. Teta se je takoj zapletla ž njim v živahen pogovor, Lucija pa je le s težavo prikrivala svoje vznemirjenje.
Policijskemu uradniku je šinil komaj viden nasmeh okrog usten.
„Boji se," je mislil sam pri sebi.
„Toda zakaj naj se boji?" nadaljeval je svoj samogovor v mislih. „Gotovo zato, ker se še sedaj boji, da bi ji ne prišli na sled. No, in čemu naj bi
se bala, če bi ne imela predmeta, radi katerega se boji, pri sebi? Torej je popolnoma gotovo, da nosi briljant se seboj, kakor ga je gotovo ves čas pri sebi imela. Kaj drugega sploh ni mogoče."
Ta grozni človek je uprl tedaj svoj ostri pogled vanjo, kakor bi jo hotel z očmi prodreti. Lucija se je tresla po vsem životu, komaj je strahu dihala.
Videla je, kako je opazoval njen klobuk, lase, vse do vratu in ovratnika, potem njeno brošo, na kateri je viselo ono malovredno srce kot obesek. Tega ni več izpustil iz oči. Vedno bližje in bližje se je premikal, nepopisljiv usmev krog usten, dvignil je roko---
Lucija je zakričala, zagrabila z desnico srce, odskočila t?r se opotekla-------—
Hitro kot bi trenil, iztrgal ji je strašni Človek obesek z vratu . . .
„Mogočni Bog!" zavpila je teta ter omedlela.
Lucija se je vrgla na policijskega uradnika, ki jo je z desnico odbil, z levico pa srce nesel k ustom, odtrgal z zobmi oklep, srce se je odprlo...
Vzkliknil je zmagovito.
„Evo ga, tu je," se je veselil na ves glas, „tu ga imamo zopet."
Lesketajoč se in bleščeč ležal je dragoceni kamen v njegovi roki.
„A sedaj--a sedaj — —"
Kakor z železnimi kleščami oklenil se je Lucije, ki Be je nezavestna zgrudila predenj na tla.
D»nainj» štavilk» ima „N»i Dom" kot prilogo.
godbo korakajo k sv. maš . Toda kaj izvedo tukaj ? Da ujiško žtacijsko poveljniško vojaške godbe ne da. Nekaterim možem so stopile solze v oči, ko so to slišali; eden, ki mu je bila ena roka odstreljena, se je z drago prijel za glavo in zaihtel: „To je toraj hvaležnost za vse, bar sem za cesarja pretrpeli" Zopet drugi so pravili: „Ako bi bilo zopet treba, da bi se za to državo streljalo na nas, tedaj bi nam poslali, če treba, tri godbe, da bi nam godile v fmrt!" Sišalo se je tudi: „Ko smo šli na sovražnika, žrtvovat svoje življenje, tedaj nam je igrala cela vrsta godb, sedaj pa še ene nismo vredni 1" Takšno je torej bilo plačilo, ki so ga v Ljubljani sprejeli sivolasi slovenski kustocevci za to, da so za državo in cesarja z navdušenjem bdi zastavljali svoje življenje.
Kadar naroči vojaško godbo nemški šulferaju ali siidmarka ali kako drugo nemško društvo za predpustni ples ali za kak „folksfest", tedaj se je ne cdpove; tudi tedaj je vsikdar pripravljena, kadar si je gospodje častniki pri bogato obloženi mizi p žele; kadar pa bi vojaško godbo radi imeli stari sloTenski bo.cfniki, da bi v veselju obhajali spomin na čas, ko so jim okrog ušes frčale sovražne krogle, pa se odpove.
Hoče se namreč pospeševati avstrijsko domoljubje z avstrijsko hvaležnostjo!
Politični ogled.
Državna zbornica je pretrgala posvetovanje o obrtnem zakonu ter začela posvet ivanje o začasnem proračunu. Izmed Jugoslovanov bosta govorila dr. Ploj in dr. Šusteršič. Slovanska zveza bo glasovala proti začasnemu proračunu, ker ne zaupa vladi, katera je pri volilni preosnovi tako krivično postopala proti štajerskim Slovencem. Poslanec dr. Korošec je vložil zadnji ponedeljek interpelacijo zaradi zabranjevanja slovenske zastav e v Slov. Gradcu in v torek zaradi c. kr. kmetijske družbe, ki je v dveh slučajih zabranila snovanje kmetijskih podružnic na Slov. Stajerju.
V avstrijski in ogrski delegaciji se še nikdar ni tako resno in odločno povdarjalo jugoslovansko stališče kakor letos in sicer so to storili gg dr. Šusteršič, Biankini in Tuškan. Kazali so, kako se jugoslovanski naredi v Avstriji tlačijo in s tem cdbijajo trdi vsi jugoslovanski narodi izven Avstrije. V diplomaciji se nikjer ne uporabljajo Jugoslovani, kar je na veliko zlo avstrijskega upliva na Balkanu.
Boji na Balkanu. Črnogorski zastopnik je vročil nedavno turški vladi spomenico o razmerah ob črnogorski meji. Spomenici navaja, da je bilo od septembra nadalje 50 umorov in ropov. V takih razmerah je pomirjenje težavno. Časnik „Srbska Rieč" piše: D Jla so poročila, ki pobijajo vesti, da so zadušeni nemiri ob turško-črnogorski meji. V Premčaninu se je spoptdla turška vojska s Srbi. Razvil se je krvav boj, v katerem je bilo ubitih in ranjenih mnogo oseb. Tekla je kri nedolžnega
Pri nebeških vratih.
Poljsko spisal H. Sienkiewicz.
—	Pok, pok! — odpri sveti Peter!
—	Kdo pa je?
—	Jaz, ljubezen.
—	Kakšna ljubezen?
—	Krščanska.
Sveti Peter je malce odprl vrata; na stežaj jib ni odprl zavoljo tega, ker izkušnja ga je naučila previdnosti. Skozi špranjo je torej poizvedoval dalje:
—	In kaj pa ti tu hočeš?
—	Zavetišča.
—	Kako to, zavetišča?
—	Ker ne vem, kam bi drugam šla.
—	In vendar se ti je zaukazalo prebivati na zemlji.
—	Pa ljudje so me izpodili.
—	Da se Boga ne bojiš! Zavoljo koliko hudobnih ljudi pa si se odpovedala službi in svojemu poslanstvu?
—	Ne samo nekoliko ljudi, ampak vsi pozem-ski narodi so me izpodili.
Sveti Peter je odprl vrata na stežaj, izšel je iz neba ter se je vsedel na kamen pri vratih.
—	Kaj se je zgodilo? — vprašal je nemira". — Ah, sedaj vidim, da nisi prišla sama. Koga pa. si seboj pripeljala?
—	To so moje hčerke: Pravičnost, Resnica in Umiljenje.
—	Te so tudi ljudje izpodili?
srbskega naroda, ki se je dvignil, da brani svoja prava. Končno so zmagali sovražniki srbskega naroda. Odvedli so dvanajst uglednih Srbov v Plevlje, šest pa v Bsrane in Bjelo Polje. Med narodom je prevladal strah v največjem obsegu. Biti se je, da nastane vstaja in boje se velikih zapletljajev.
Rusija. Veliko se je pričakovalo od dume, ki sme pač govoriti, ne pa vladati. Vznemirjenje med ljudstvom raste zato od dne do dne. Revolucionarnega časopisja z judovskimi uredniki je vedno več. — V dumi je bilo soglasno sklenjeno, da naj se seja nadaljuje celo leto. — Mesto Bjalostok, kjer je bila motena procesija sv. R. T., je zapustilo 800 Židov. Preganjanje je trpelo več dni. Vojaštvo je v mestu opetovano streljalo; pogorelo je tudi več hiš. O večjih nemirih in o revolucionarnem gibanju poročajo iz Moskve in Kronstadta; premožnejši ljudje beže iz mesta. Mornarji in vojaki so se uprli ter hodijo v gručah po mestu. — V Kijevu so zažgali ondotno jetnišnico. V Sevastopolu so vse vojne ladje razorožene, enako so v Kronstadtu razorožili cel uporni polk, v Odesi pa celo baterijo. Nove revolucije se je bati v Peterburgu. Iz 67 okrajev so prišla poročila o nemirih med kmeti i a prebivalstvom.
Dogodki na Ruskem. Nemiri na Ruskem se še vedno ponavljajo. Posebno so bili zadnje dni hudi nemim v Odesi in Kronstadtu; pa vendar ne tako silni, kakor jih popisujejo Rusom sovražni listi, ki napravljajo na Ruikem iz vsake muhe slona. Razprave v dumi so semtertje jako burne. Tako je bila burna seja tudi v četrtek. V ti seji je govoril minister Stolipin, ki je priznal, da je policijska uprava v nekaterih slučajih postopala protizakonito, na-glašal je pa, da ljubijo uradniki svojo domovino. Vlada mora postopati energično in vzdržavati red. Govornik je rekel, da je policija storila svojo dolžnost. Med nemiri je bilo 288 uradnikov in uslužbencev ubitih, 388 pa ranjenih. Med govorom so se slišali razni mejklici. Minister je zaključil svoj govor rekši, da bo vlada postopala kakor stražar, ki ne sme vreči v stran stare puške, dokler ni dobil nove. Ko je hotel govorti minister za notranje reči, so začel v dumi tako ropotati in žvižgati, da so morali ministri zapustiti dvorano.
Laški kralj v nevarnosti. Laški kralj in kraljica 8t$ bila dne 24. t. m. v Ankoni, da pri-sostujeta pri polaganju temeljnega kamna za bolnišnico. Pri tej priliki so ju hoteli anarhisti umoriti. Policija je pa pravočasno zvedela za to in aretirala mnogo anarhistov.
Ženske zahtevajo volilno pravico. Na Angleškem hočejo imeti tudi ženske volilno pravico. Pri nekem zborovanju, kjer se je govorilo proti njihovi volilni pravici, je prišlo do spopadov med moškimi in ženskami. Žene so udrihale po možkih s solčnlki, da je bilo veselje. Slednjič so le podlegle in možki zborovalci so jih potisnili ali pa pometali iz dyoraue.
Korejci in Japonci. Korejci so-nezadovoljni z japonskim nadvladarstvom. Gotovo Japonci ne
—	Tudi. Ni več za nas prostora med narodi na zemlji.
—	Zmirom le govoriš o narodih na zemlji, malo vendar prenehaj! Ljudje so tudi prej grešili zoper tebe, narodi so se neusmiljeno vojskovali med seboj in vendar nisi bežala od njih.
—	Ljudje so grešili in narodi so se neusmiljeno vojskovali, ali v globini src so vendar imeli vero in prepričanje, da jaz moram biti podlaga življenju. Sedaj je pa ta vera popolnoma izginila. Ni ostalo po nji niti sledu, sveti Peter, in zbog tega v resnici nimam več kaj opraviti na zemlji.
—	Odkod je to prišlo?
Krščanska ljubezen je spustila roko navzdol, kjer se je sukala v ogromnem brezdnu zemska krogla ter pokazavsi na nji temen madež odgovorila:
—	Odtod.
Sveti Peter je uprl oči v oni temni madež. Dolgo je gledal in navsezadnje je rekel:
—	Vidim. . . mesto ... in v njem in okoli njega množico spomenikov ...
—	Spomenikov tega, kateremu je bilo ime: Sovraštvo.
—	Da. .. Sedaj vem vse.
—	Torej pusti me, sveti Ključar, skozi vrata.
—	Takoj. Samo mi se povej, ali nisi poizkušala, iti kam drugam?
—	Šla sem na Zahod, ali tam 80 vse dežele polne strank in ljudje se tam vzajemno tako sovražijo, da bi tam ne bilo prostora za-me.
ravnajo lepi ž njimi. Glasom nradne brzojavke iz Seula je izbruhnila v Koreji ustaja. Položaj je nevaren. 80 Korejcev pride pred vojaško sodišče. Japonsko novinstvo piše, da bi moglo stanje v Koreji, ako bo tako nadalje, izzvati zapljetlaje in Japonska bi bila zopet prisiljena, boriti se za svoj obstanek.
Razne novice.
*	Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske škofije dne 3. julija ob pol 4. uri popoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike
predsedniš tvo.
*	Osebne vesti. Evidenčni uradnik g. Roman Doleczek je imenovan za geometra v Mariboru. — Sodnijski izpit sta napravila avskultant dr. Ži-her in dr. Vuk v Mariboru. — Postajonačelnik Karol Sajovic je prestavljen iz Hrastnika v Ljubljano; na njegovo mesto pride postajonačelnik Ludvig iz Bistrice na Kranjskem. — V pokoj je stopil deželnosodni svetnik Muley v Celju. — Službo sta menjala poštni oficijal Karol- Wilfling v Bj-ljaku in poštui asistent Anton Mišan v Mariboru.
*	Umrl je v Ljutomeru na svojem domu dne 21. t. m. č. g. Matej Meznarič. Rojen je bil 31. avg. 1. 1868. KaplanOval je pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Črni gori, Sv. Lovrencu v Slov. gor. in Svi-čini, kjer je bil tudi provizor. Bil je že dalje časa rahlega zdravja. Svetila mu večna luč!
*	Iz finančne službe. Za davkarske pristave so imenovani sledeči praktikanti: gg. Kunej, Merčun, Cvahte, Fiihrer in Ozvatič. Prestavljeni so sledeči davčni pristavi gg.: M. Merčun iz Maribora v Konjice, Rahar A, iz Brežic v Maribor in Cepin J. iz Konjic v Brežice. — Skušnjo za respicijenta sta naredila nadpaznika fiaančne straže Jakob Kirndl in Fridv Pestinsky.
*	Železnica Purkla—Ptuj—Rogatec. V nedeljo, dne 17. t. m. se je priredilo v Ptuju zborovanje, na katerem je poročal cdbor za zidanje železnice Purkla—Ptuj—R)gatec. Za predsednika je bil izvoljen F. M. L, pl. Tomičič, za podpredsednika glavarja namestnik g. dr. Jurtela. Svoje zastopnike so tudi poslale vse prizadete občine in okraji.
*	Vplačevanje davkov v III. četrtletju 1906. Zemljiški davek, hišno razredni, hišno najemninski davek in 5%: 7. mesečni rok do 31. julija. 8. do 31. avg., 9. do 30. septembra; dohodninski davek: III, četrtletni rok do 1. julija.
*	Slovenski trgovci! V nedeljo dne 1. julija ob 4. uri popoldne se vrši v celjskem Narodnem domu ustanovni občni zbor „Slov. trgovskega društva v Celju". Trgovci Spodnje Š:ajerske, udeležite se ga!
*	Shod kmetijskih potovalnih učiteljev in drugih strokovnjakov v Dalmaciji. Dne 6. julija t. 1. je v Zadru sestanek vseh slovenskih, hrvaških in italijanskih, t. j. spodnještajerskih, kranjskih, goriško gradiščanskih, istrskih in dalmatinskih kmetijskih potovalnih učiteljev in drugih kmetijskih
—	Mogla bi iti še dalje — za morje.
—	Nisem imela denarja.
—	No, in na drugo stran od mesta sovraštvo ?
—	Nisem imela . .. potnega lista.
—	Nikamor nisi mogla?
—	Nikamor.
—	Kaj pa, ko bi naš križani Zveličar hotel znova vstopiti na zemljo?
—	Ob, sveti Peter, ne pustili bi Ga ali pa bi se Mu rogali.
Nastal je kratek molk; potem je apostol povzdignil glavo, p gledal je z žalostnim začudenjem krščansko Ljubezen in vprašal:
—	Ali povej mi vendar, kaj jim nadomešča Odrešenikovo učenje in Tebe?
In ljubezen je odgovorila:
—	Pravijo, da trgovina in bogastvo.
Fr. Stingl.
Za kratek čas.
Ali ga je razumel!? Laški barantač je obogatel na Avstrijskem ter se naselil v nekem slovenskem trgu. S slovenščino pa mu je šlo, kakor Lahom navadno, zelo slabo. Neki dan mu je ušla svinja iz hleva. Iskaje njo sreča nekega človeka, in ker mu ne pride na misel ime „svinja", ga vpraša: „Kospot, ali fi nič fidli eni osebi, imeli dolgi usti, sfi suknji in rekli feino: ni, ui?"
strokovnjakov radi medsebojnega spoznavanja, zlasti pa, da se rešijo sporazumno razna važna kmetijska in druga vprašanja v srrho enotnega postopanja glede povzdige posameznih kmetijskih panog. Potoma napravijo udeležniki poučno potovanje po Istri, Dalmaciji in deloma tudi po Bosni in Hercegovini.
*	Razmerje glasov v V. skupini. Sv. Marjeta niže Ptuja ne: R. 1 V. 75, ampak K. 75, R. 1, Št. Vid (slovg. okraj) K. 23 V. 32 (Bračko 1), Št. Janž na Dr. polju ne: K. 1 K IV. 70, ampak: K. 32 R. 1 V. 70. Prosimo še nadaljnih poročil!
*	Rekruti bodo letos poklicani v vojaško službo dne 8. oktobra t. 1., enoletni prostovoljci in rekruti mornarice pa 1. oktobra t. 1. Nadomestni rezervisti se bodo poklicali za osemtedensko izobrazbo 3. oktobra 1906.
*	Jesenske orožne vaje za rezervno moštvo 3. kora se prično: pri pehoti in lovcih, od 18. do 30. avgusta in od 20. avgusta do 4. septembra; pri topničarstvn, in sicer pri kornem topničarskem polku št. 3 za moštvo, katero je prideljeno h&vbič-nim skupinam, od 6. do 25. avgusta in 27. do 15. septembra, za vse druge nadomestne rezerviste od 6. do 18. avgusta, od 20. avgusta do 1. septembra in od 3. do 15. septembra; pri divizijskem topničarskem polku št. 4, od 30. julija do 11. avgusta in od 13. do 25. avgusta; pri sanitetnem oddelku št. 7, od 10. do 22. avgusta in od 23 avgusta do
4.	septembra; pri sanitetnih oddelkih št. 8 in 9, od 23. avgusta do 4 septembra.
*	Štiridesetletnica bitke pri Kustoci. Dne 24. t. m. je minolo 40 let, ko se je vršila na Italijanskem pri Kustoci krvava bitka, v kateri so zmagali naši vrli vojaki. Tudi takrat 24. junija 1. 1866 je bila nedelja. Večinoma v vseh večjih mestih se je proslavljala ta zmaga. Malo je še med nami Slovenci mož, ki so se udeležili te slavne zmage, večina že počiva v hladni gomili.
*	Zvišanje poštnih pristojbin. Zvišanje poštnih pristojbin se izvrši na ta način, da bodo pristojbine za pisma v lokalnem prometu znašale odslej 10 vinarjev., pristojbina za donašanje poštnih nakaznic in nakaznic z denarjem, ki je bila doslej do 10 K 3 vin., čez 10 K 5 vin., bo odslej povprečno 6 vin. Dostavinske pristojbine z naznanilom vrednosti do 1000 K bodo 10 vin. Pristojbine za predalčke na poštah bodo zvišane. Pri poštnih pismonoših na deželi se zvišajo vplačilne pristojbine, denarne zneske do 1000 K pa mjrajo potem brezplačno donašati strankam.
*	Kaj je torej z alkoholom? Vsem, ki so dobre volje pojasnijo M. V., je naslov knjižici, ki jo je izdala „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Marsikateri bo vzdihnil, že zopet knjiga proti pijančevanju ; toda o tem se ne more nikoli dovolj in zadostno pridigovati. Sicer pa le nič bojazni, knjiga je pisana brez pretiravanja in je bolj namenjen* izobražencem, voditeljem ljudstva. Cena brošuri je s poštnino vred 77 v, torej jako po ceni!
*	„Denar brez poroka", pod tem naslovom ponujajo razni židovski agentje posojila, zahtevajo pa, naj se jim pošlje 8—12 K za informacijske stroške. Ako stranka res vpošlje to zahtevano svoto, dobi neki formu'ar za izpolniti, kateri se mora potem agentu nazaj poslati, da izposluje posojilo. Navadno pa pride odgovor, da so informacije slabe, ali pa zadeva sploh zaspi. — Na ta način je agent
5.	R<ha iz Prage osleparil več sto oseb. Vso stvar ima že drž. pravdništvo v rokah.
*	Nove maše. Iz IV. leta: 1. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. 19. avg. novomašnik č. g. Blaž D voršak, pridigar vlč. g. Ognjeslav Škamlec, kaplan v Ljutomeru. 2. Pri Sv. Emi pri Slatini 19. »vg. novomašnik č. g. Leopold Kolenc, pridigar preč. g. Martin Lah, župnik pri D. M. Snežni. Iz III. leta: 3. Pri Sv. Duhu v Ločah 12. a?g. novomašnik č. g. Anton Bukov se k, pridigar mnogočast. g, Franc Hrastelj, dekan v Konjicah. 4 Pri D. M. v Reki 12. avg. novomašnik č. g. Martin Jurhar, pridigar milosti, g. prelat Karol Hribovšek, stolni dekan v Mariboru. 5. Pri Sv. Treh Kraljih v Stude-nicah 15. avg. novomašnik č. g. Jožef Kodrič, pridigar vlč. g. Jožef Florjančič, kaplan pri Sv. Jurju ob Taboru. 6. Pri Sv. Marku niže Ptuja 5. avg. novomašnik č. g. Mihael K r i s t o v i č, pridigar preč. g. Franc Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine. 7. Pri Sv. Petru v Žičah 19. avg. novomašnik č. g. Friderik Ratej, pridigar mnogočastiti g. Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru. 8. Pri Sv. Vidu na Planini 15. avg. novomašnik č. g. Konrad Šeško, pridigar preč. g. Andrej Fišer, župnik v Ribnici.
*	„Časopis za zgodovino in narodopisje", katerega izdaj» „Zgodovinsko društvo za Slovenski Štajer" je izšel od letošnjega III. letnika 1. in 2.
snopič skupaj. Vsebina je sledeča: I. Razprave: dr. Il<|šič Fr.: Početki štajersko-slovenske književnosti l/ 18. stoletju. Dr. Kovačič Fr.: „Muže" in „muž^nje". Dr. Strekelj K.: Razlaga nekaterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju I. Kotnik Fr.: Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. II. Mala izvestja. III. Književna poročila IV. Društvena poročila. Izborna vsebina tega lista bo gotovo še privabila marsikaterega uda k „Zgodovinskemu društvu". Udnina znaša na leto 5 K in dobi vsak ud društveni časosopis zastonj.
Mariborski okraj.
m „Dom", stavbena zadruga mariborska, vkljub težkočam, v katerih se je ustanovila, lepo napreduje. Pristopilo je že 33 zadružnikov, ki so vplačali svoje deleže. Zadruga je že za letos zagotovila stavbo treh delavskih domov, kateri bodejo se pred jesenjo dovršeni. Gotovo pa se bode delovanje vsestransko razširilo, kadar bode naše občinstvo splošno prišlo do prepričanja, kako zelo je potrebna in koristna taka zadruga in da to ni nobeno „mrtvo dete". Da bode to dete raslo in se razvijalo, za to nam je porok njega načelništvo. — Uradne ure zadružne so ob ponedeljkih in sredah od 2—4 ure popoldne. Sprejemajo se tudi hranilne vloge na tekoči račun in se obrestujejo do 500 K po 4%, nad 500 po 41/,
m Maribor. Poročil se je na 18. t. m. Franc Sterniša, trgovec v Magdalenskem predmestju, z gdč. Marijo Šerer. Čestitamo!
m Nehvaležnost je plačilo sveta. Trgovec Temerl in »mesar Trafella iz Maribora sta šla v ponedeljek zvečer iz Razvanja domov. Kar zaslišala klice na pumaganje. Ko sta prišla na kraj, odkoder so klici prihajali, našla 8ta krojača Ledineka in njegovo boljšo polovico v nekem potoku, kjer sta se ljubezniva zakonca prepirala. Trgovec in mesar sta ju potegnila iz vode. V zahvalo je pa Ltdinek vrgel po poti Temerla ob tla in mu zlomil rebro, Trefellu je pa skoraj odgriznil prst. Siveda se bo krojačeva jeza hladila še v zaporu.
m Nemško podučevanje. Vsak pameten človek je že dandanes sprevidel, da mora biti učni jezik ljudskih sol za Slovenca v vseh razredih edino le slovenski, t. j. jezik, katerega otroci ža od doma znajo in ga razumejo. To uvidi pri nas v Kam niči vsak kmet, da, vsak otrok, ki zahaja v šolo, le naš učitelj g. Gratze tega noče uvideti. Dasi je pri „šolmoštrovanju" dobil ža sivo brado, vendar še ni prišel do spoznanja, da učenci, ko njegov razred za-puste, ne znajo mnogo več kakor pa, ko v njegov razred pridejo. In kaj je temu krivo? Učenci sami se pritožujejo: „Ko bi nam Gratze vsaj slovensko prestavili, kar nam pravijo nemško, pa bi si že še kaj zapomnili. Tako pa nam govorijo le vse nemško, da največkrat res ne vemo, kaj nam hočejo povedati. Pozdravljati moramo netnskj, vprašati in odgovarjati moramo tudi vse nemško." Gospod uče-telj, ali se ne pravi s takšnim podučevanjem zapravljati čas, mučiti učence, oškodovati otroke in stariše?! Bodite uverjeni g. učitelj, da od vseh učencev, katere sta vi v slednjem razredu kdaj podučevali, vam ni niti jeden hvaležen za vaš poduk, kajti otrok je pri vas in vašem nemškem računanju — kaj druzega sploh ne pride na vrsto — pozabil še to, kar si je pridobil v prejšnjih razredih. Gotovo se tudi spomnite, kako je bilo letos, ko je vas v šoli posetil g. šolski nadzornik? Vi ste se pač izgovarjali, da so „boljši učenci" za poletje izstopili; istina pa je, da bi ti „boljši učenci" znali še veliko manj, nego so znali učenci, prišedši v jeseni iz tretjega v vaš razred. In ti učenci, ki so vas pred nadzornikom iz zadrege rešili, so se v tretjem razredu podučevali v slovenskem jeziku. Ako hočete, da boste z nami mirno in dobro orali, uvažujte naše zahteve, spoštujte jezik svojih učencev ter ne delajte iz njih — neumnežev. Ako tega nočete, našli bomo sredstva, s katerimi bomo branili pravice svojih otrok in svojega jezika v šoli.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Danes teden 21. t. m. je umrl posesnik Heinschko (beri Hajnško).
m Iz Drave so potegnili blizu Št. Lovrenca nad Mariborom truplo možkega, ki je približno 60 let star, 170 cm visok in ima pod nosom rujave brke. Truplo je moralo biti kakih 14 dni v vodi. Nad levim očesom ima utoplenec rano.
m Selnica ob Dravi. Pri izkušnji so dobila zaradi izvrstnega znanja veronauka sledeča dekleta darilo od prevzvišenega kneza in škofa: Marija Poznič, I. Bračko, Kristina Siker in Kristina Me-sarič.
m Z vilami zabodel v oko. V Studencih pri Mariboru je dne 22. t. m. zabodel pri nalaganjn sena na voz posestnik Aloj Kolnik dninarja Franca
Slatnik v levo oko. Nesreča se je zgodila vsled neprevidnosti.
m S strehe padel je na graščini Betnava pri Rad vanju 72 let stari Valentin Pukl ter si je zlomil roko. Popravljal je zadajo sredo 19. t. m. kakor že večkrat prej streho, ne da bi se že radi svoje starosti privezal. Sicer se je tudi preveč nase zanašal in ima nesrečo najbrže samemu sebi pripisati.
m Iz Drave so potegnili dne 21. t. m. Jožefa Škofa iz Zimice pri Sv. Barbari. Star je bil čez 70 let. 10 dni ga že ni bilo doma. V sredo prei Telovim so ga še zadnjič videli. Bil je poprej veleposestnik in zelo priden in pošten mož. Sedaj je bil doma prevžitkar. Kakor se govori, so ga do tega čina privedli domači prepiri.
m S češnje padel je 21. t. m. v Podtinu pri Št. Juriju v Slov. gor. 16 letni Franc Zorjan, ko je sladki sad obiral. Zlomil Bi je levo roko.
m Ciril-Metodova slavnost pri Sv. Benediktu v Slov. gor., ki jo je priredda v nedeljo 17. junija ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, je zelo zadovoljila vse udeleženca, domače in Bosedne od Sv. Ane, iz Apač, od Sv. Petra, Sv. Antona, Sv. Bolfanka, Sv. Trojice in Sv. Barbare. Pričel jo je domači mešani zbor pod vodstvom g. učitelja Troha z lepo Vilbarjevo pesmijo „Luaica". Amalija Letnik je v izbranih besedah pozdravila občinstvo in razložila pomen slavnost'. Frančiška Weingerl je, obdana od belih deklic, spretno deklamovala pesem Pavline Paj ko ve: „Moj zaklad". Nato je zepel pevski zbor z velikim navdušenjem koračnico: „Mi smo Slovani", ki je vsem zelo do-padla. Sedaj sta prišla na vrsto dve igri. Prva je je bila „Sv. Cita". Tri hudobne dekle Prava (Liza Kralj), Mala (Mar. Tomažič) in Perverza (Luc. Golob) hočejo izpodriniti pobožno služabnico Cito (Mar. Šenekar) pri gospaj Fatineli (Am. Letnik). Ob veliki gostiji pokvarijo Citi skrivaj jedi in njo obdolže tega dejanja. Gospa hoče odpustiti Cito, čeravno težko, pa za njo se potegnejo dve mali njeni hčerki Amata (Verona Tomažič) in Pija (Ern Geratič), Citina prijateljica Kornelija (Mar. Znudrl) ter Citina mati Bonisima (Ant Zimič). Ponižni, nedolžni nastop Citin gane hudobne dekle, da priznajo svoj zločin in se pokaže nedolžnost Citina. Igra je marsikoga ganila do solz. Igralke so jo izvrstno predstavljale, zlasti se je odlikovala Cita. Tej podučni igri je sledila veseloigra „Kukavica — modra ptica ali boj za doto". Praznoverno teto Barbo (Liza Kralj) izvabijo nje tri nečakinje Rezika (Mar. Šenekar) Nežika (Mar. Tomažič) in Marija (Mar. Kralj) v gozd, da bi z zvijačo dosegle, da teta da nevesti Reziki doto. V ta namen se poslužijo kukavice (Mar. Kralj); ko pri Barbi zakuka le enkrat, večkrat pa Nežiki in Reziki, misli teta, da bo le še eno leto živela in zboli. Ko ozdravi jo zopet zvabijo v gozd. Tokrat pa ji knkavica petkrat zakuka in se ji naposled razodene kot Marija in Barba je zadovoljna, odpusti deklicam šalo in Reziki da doto. Igra, ki dobro osmeši praznoverje, je polna šaljivih prizorov. Vse igralke so se odlikovale, poleg imenovanih Stojanovka (A. Zimič), kuharica Špela (Luc. Golob), posebno pa ciganka Dora (A. Letnik), ki je izborno pogodila svojo nlogo, da smeha ni bilo ne konca ne kraja. — V nedeljo 1. julija ob 3. uri popoldne se slavnost ponovi. Na svidenje torej domačini, pa tudi sosedje, ki ste bili zadnjič zadržani! Pomnoženi vspored vas bo bogato oškodoval za trud. Pridite, saj se gre za družbo sv. Cirila in Metoda!
m Grozna nevihta. Pri Sv. Benediktu v SI. gor. je ob zadnji Btrašni nevihti v soboto 23. jun., kakoršne ne pomnijo ljudje, strela udarila v hišo posestn ka Kocbeka na Štangrovi, ki je bila takoj vsa v ognju. Strele so švigale', da je bila groza.
m Strela je užgala pri Sr. Ani na Krem-bergu ob sobotni neviht' 23. t. m. Bauaanove hleve v Ledineku in Polčevo hišo v Rožengruntu. Oboje je zgorelo. Na drugih krajih je tudi udaril» strela, pa k sreči ni užgala Bog nas varuj bliska in groma!
m Naši vinogradi, tako se nam poroča iz Frama, so zadišali, trta cvete in obeta še obilneje obroditi kakor lani. Tudi polje obeta kmetiču lepih pridelkov, sadja pa ne bo toliko, kakor se je kazalo spomladi. — Prihodnjo sredo se poročita Matevž Št ern in Ana Koren. Oba sta iz odličnih narodnih rodbin. Mlademu paru kličemo: Na mnoga srečna leta!
m Slovenjebistriška narodna godba. Z velikim trudom in z mnogimi žrtvami ustanovili so tukajšni Slovenci letos svojo „Narodno godbo", ki naj bi pomagala buditi naše narodne zaspance k narodnemu življenju in delovanju. Dne 17. junija priredila je 20 mož broječa godba s sodelovanjem slovenjebistriškega pevskega društva prvi koncert
na vrtu Narodnega doma. Reči smemo, da je ta prvi javni nastop nase" godbe vspel nad vse pričakovanje. Zbralo se je na velikem, prostornem vrta Narodnega doma tobko domačinov in dragih nam sosedov iz Črešnjevca, Laporja, Foljčan in Venčeslja, da je primanjkovalo prostora. S hrupnim odobravanjem, ki se je razlegalo po celem mesta, dajali smo duška svojemu navdušenju, ko smo slišali eksaktno izvajanje glasbenih kčk. Brez hvalisanja rečem: Kaj takega nismo pričakovali. Proti večeru hotel je močan dež kaliti naše veselje. Vse je bežalo v prostore Narodnega doma. A le za nekaj časa. Ko je dež ponehal, zaigrala je godba na vrtu „mlade vojake" in takoj je zopet vse vrelo na vrt, kjer smo se izborno zabavali pozno v noč. Seveda je nas nastop silno bolel naše nasprotnike. Vsaj so še pred kratkim časom zabavljali čez našo godbo kot „ohrenzerreissende Bauernmusik". („Marb. Z.") (Kmečka godba, ki boli ušesa.) Svoji jezi so dali duška s tem, da so te nekatere barabe priklatile k vrta ter vanj metale gnjila jajca in kamenje, ter vganjale druge snrovosti. Menda so hoteli s tem javno pokazati svojo tolikanj hvalisano „kulturo". Dobro tako! S tem nam -samo pomagate buditi naše ljudstvo, ki vas bo do dobra spoznalo ter vam pokazalo svoj hrbet. „Narodni godbi" pa kličemo: „Le vrlo naprej po tej poti! Vaš trud ne bo zastonj 1 Živila „Narodna godba!"
m Šentlenartski okrajni šolski svet je sklenil, da ima pouk pričeti o veliki noči ter da imajo velike počitnice trajati od 1. septembra do 1. novembra.
m Velik požar v Framu. V nedeljo dne 24 t. m. popoldne okoli 4. ure je udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Kotnik. V hipu je bila tudi hiša v plamenu. Zgorelo je vse do tal. Tudi dve svinji in ena krava so ostali v ognju. Hiša je že bila v plamenu, ko je še skočil posestniški sin Janez Bizjak v sobo in rešil nekatere stvari. Žal da je zgorelo tudi 1200 kron denarja, katerega so imeli shranjenega v postelji. Ta slaba navada, shranjevati denar v postelji, se je tukaj bridko maščevala. Posestnik je sicer zavarovan, toda zavarovalnina niti ne pokrije polovico škode.
m Kmetijska podružnica v Studenicah. Zadnjo nedeljo po večernicah je imela studeniška kmetijska podružnica jako dobro obiskan shod. Govoril je g. potovalni učitelj Fr. Goričan o perutninarstva. Bil je meseca maja na perutninarskem tečajn v Schar-dingu in je na podlagi tega, kar je ondi videl in slišal, poročal na našem shodn. Res, koliko denarja bi lahko v naše kraje prišlo, ko bi razumeli umno kurjerejo. Kako je pri nas na Spodnjem Štajerskem par podjetnikov obogatelo s prodajo jajc! Seveda posamezni posestniki ne morejo obogateti pri tem; a če bi se perutninarstvo razumno gojilo in prodaja organizirala, bi ta panoga gospodarstva posameznim krajem lahko donašala dokaj lepega dobička. Neverjetno slišati in vendar resnično je, da perutninarstvo donaša v Avstrijo več denarja nego živinoreja. Lani je Avstrija skupila iz perutninarstva 124 milijonov kron, iz živinoreje le 84 milijonov kron. Seveda posameznemu gospodarju nese lahko živinoreja več, ali te številke veljajo splošno, ker s perutninarstvom se lahko pečajo tudi siromaki. Ako bi bilo perutninarstvo organizirano, bi bilo lahko najti odjemalcev. Na Danaj gre vsak dan krog 10.000 piščancev in en milijon jajec — koliko jih gre v druga mesta in iz države ven! Najboljše je pač naše štajersko pleme; da bi se ljudje zopet vrnili k njemu, kjer so ga bili zapustili! Naši bratje na Kranjskem so se začeli jako zanimati za perutninarstvo in izdaji^ svoj slovenski list. Da bi začele to panogo gospodar«t /a umno negovati tudi slovenske gospodinje!
m V Poljčanah je sklenil krajni šolski svet, da naj bodo počitnice od 1. septembra do 1. novembra.
m Nesreča pri polaganju šin. Med južno-železniškima postajama Pragersko Rače polagajo nove šine. Ko sta dne 20. t. m. dva delavca zakladala šine z voza, sta eno tako neprevidno spustila, da je padla njih tovarišu Jambroviču iz Orehovec na nogo in mu jo zlomila v stegna. Jambrovič ima skrbeti za svojo staro mater in sestro.
Ptnjski okraj.
p Ptuj. Zdravnik dr. Bela Štuhec odpotuje do 8. julija.
p Požari v ptujskem okraju. V Majspergu je na večer dne 20. t. m. udarilo v Vcglino viničarijo. Viničarju Matiji Se d lasek se je sicer posrečilo pogasiti ogenj, toda pri tem delu se je hudo opekel. Strela je ubila v hlevu eno kravo, zraven nje stoječi drugi kravi pa se ni nič zgodilo. — V Nivercih je
drugi dan 22. t. m. okoli 10. ure začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Skrila. Ogenj je uničil tudi hišo, čeravno so sosedi pridno pomagali gasiti. Govori se, da je nek hudobnež zanetil ogenj. Zato orožništvo pridno išče storilca.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Kakor se sliši, se snuje tukaj vojaško veteransko društvo. Tako je prav! Le pogumno naprej, možje in mladeniči, da ne bode naša župnija najzadnja. Ne ustrašite se nobenega truda ne dela, zato pa z združenimi močmi na delo. Vse za vero, dom, cesarja. Vojak.
p Neizprosna smrt si je zbrala zopet mlado in nadepolno žrtev med učiteljstvom. Dne 23. junija je preminila pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. učiteljica gdč. Marjeta Majerič ter se preselila v boljše življenje. Imenovana se je rodila 1. 1880 v Dornovi. Po dovršitvi zaseb. učiteljišča čast. sol. sester v Maribora je službovala v Cirkovcah in potem pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Bila je marljiva, mirna in potrpežljiva. Najboljši dokaz marljivosti je, da je prestala zadnji izpit z odliko. Zvesta in odkritosrčna je bila napram svojim tovarišem in prava prijateljica svojim tovarsicam. Minulo zimo je vsled prenapornega dela začela pokašljevati. Potuhnjena tuberkuloza je pritiskovala vedno silneje in prisila jo, da je morala koncem meseca marca prositi dopusta. Zdravila se je nekaj časa pri svojih stariših, potem pa se preselila, pričakujoč olajšave in ozdravljenja, v Leitersberg pri Mariboru k svojemu svaku. A vse ni nič pomagalo; žrtev je morala pasti. Bila se je vdala popolnoma v voljo božjo, večkrat prejela sv. zakramente ter svojim njo obiskajočim tovar-šicam govorila: „Le prosite mi za srečno smrtno nro, meni nič ne pomaga, vem, da moram umreti." Dne 24. t. m. smo jo spremili k večnemu počitku. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število nčiteljev in učiteljic in drugega ljudstva. Sedanje gojenke šol. sester so pričakovale pogreba pri kolodvoru ter spremile nekdanjo učenko tega zavoda na zadnji poti. Njen učitelj c. kr. profesor č. g. J. Kavčič se ni vstrašil ne dežja ne dolge poti, ampak skazal je svoji učenki zadnjo čast. Hvala mu v imenu pokojnice! Blaga učiteljica, goreča častilka Marijina, počivaj mirno! Na srečno svidenje nad zvezdami!	T.
p Cenitev škode v Halozah. Namestništvo v Gradcu je naznanilo poslancu dr. Korošca, da je takoj na njegov brzojavni poziv naročilo okrajnema glavarstvu v Ptuju, naj nemudoma odredi cenitev škode in naj predlaga potrebno podporo. Naše somišljenike v prizadetih krajih prGsimo, naj nam naznanijo, kako je ptujsko okrajno glavarstvo ta ukaz spolnilo in kaka podpora se je razdelila.
p Velik požar je dne 22. t. m. napravil mnogo škode po župniji C ir k ovce. Prosimo na-tančnejega poročila.
p Veselica „Bralnega društva" pri Sv. Urbanu. Veselica, ki jo je priredilo „Gosp. bralno draštvo pri Sv. Urbanu pri Ptuju" dne 17. junija t. 1. se je obnesla vrlo dobro. Udeležba je bila za naš kraj naravnost velika. Prav tako! Naši pevci, ki so tokrat prvič nastopili, so nas kar iznenadili. Stariši so bili ginjeni do srca, ko so videli pred seboj v lepem krogu svoje sinove in hčere in slišali njih krasno petje. Vsi so hvalili gosp. učitelja J. Čenčiča, ki jih je kot pevovodja naučil tako lepo peti. Dobremu gospodu naj bo za njegov trud se enkrat javno izrečena naša najiskrenejša zahvala. Igralci so igrali dobro, posamezni celo prav dobro, kar je pač veliko, če pomislimo, da so sami pri-prosti fantje in dekleta in začetniki na odru. Navdušenje in zanimanje za vse dobro, lepo in pošteno, ki se je videlo do sedaj pri naši mhdeniski in dekliški zvezi, naj diči naše dobre mladeniče in dekleta tudi za naprej! Čast jim!
p Kog. V Pulju se je vstrelil Karol Šef, infanterist 87. pešpolka. Samomor je izvršil, ko je stal na straži. Vzrok samomora ni znan.
p Žalostne novice iz Rogatca. Rogaški Nemci in nemškutarji so si pa napravili v sredo zvečer pretočenega tedna dirindaj na podrtinah starega gradu. Nekateri nevedni ljudje so rekli, da obhajajo nemškutarji predvečer praznika sv. Alojzija. Pa seveda takih pobožnih namenov ti nemškutarji nimajo, ampak ta dirndaj je staropaganska komedija, pri kateri celo po staropaganski šegi kakor kozli skačejo črez ogenj. Voditelj tega opravila je baje učitelj Ferner, ki je upeljal to komedijo v Rogatcu. Da se je tndi vpilo in „hajlajo", tega ni treba še posebej povdarjati. Omenimo le, da so tndi nekateri Slovenci v bližini začeli klicati „živio" in peti „Hej Slovenci", na kar so nemškutarji še bolj „zaheulali". Nekdo pa je umel, da vpijejo „Heu" in jim je prinesel kupček sena, češ, tu pa imate in se najejte sena, če ste g;a lačni. Nemškutarji so se seveda od jeze penili in potem celo noč
do dne gasili si jezico in se zjutraj klaverni vlekli domov z mačakom. Nekemu Holzingerju je baje najbolj v glavi zavrela švabska kri in preti sedaj okrog, da hočejo tožiti. Ah mislite, da smete vpiti kakor hočete? Glejte, da vas mi ne bomo še ma-nire učili. Slovenci se ne bomo dali dolgo več iz-zivati od te peščice Nemcev in nemškutarjev. Čaje se tudi, da je to nemčursko norijo podpirala občina z denarjem. Stvar se bo zasledovala in potem se bo drugače govorilo. Nekaj pa že danes odločno obsojamo, če je namreč res. Učitelj Ferner seje baje predrznil celo v soli otrokom reči, da naj pridejo zvečer na ta dirindaj in naj kričijo „heil". Otroci so se peljali v urejeni vrsti na stari grad in vzadaj je šlo nčiteljstvo. Šolarji, ki bi morali ob mraka biti doma, so se potem tam napajali s pijačo, zato, da so „heulali" in 80 ostajali z malo izjemami celo do dveh po polnoči na tem dirindaju, kjer pač niso mogli kaj lepih vzgledov videti in bili vrhutega še večinoma brez varstva in nadzorstva, nekateri po pol ure in še več od doma. Rogaška šola ni, kakor se vidi, nikaka odgojevalnica. Na tak način se otroci po šoli sami navajajo k pohajkovanju in pijančevanja. Mi odločno ugovarjamo proti takema postopanju z otroki!
p Okrajni zastop ormoški. Cesar je potrdil zopetno izvolitev: g. dr. Ivan O mulec, odvetnika v Ormoža, za načelnika okrajnega zastopa in g. Ivana Kočevar, dež. poslanca in posestnika v Središču, za njegovega namestnika.
p Čez ogrsko mejo je prignal Anton Hržič, posestnik v Šardinju, konja, čeravno je uvoz konj prepovedan. Kaznovan je bil na pet dni zapora.
p Poročil se je v Ljubljani nas rojak od Velike Nedelje g. Ivan Ozmec, gimnazijski učitelj v Ljubljani, z gdč. P. Pfeifer, uradniško hčerko v Ljubljani.
Ljutomerski okraj.
1 Ščavnica. Pred nedavnim časom se je tukaj otvorila nova gostilna. Gostilničar si je dal napraviti dvojezičen napis: Gostilna k „Kovaču" — Gast-haus zum „Schmied". Peter in Ana Wallner. Naši bračkijanci se zopet jezijo nad tem, češ, „lepše bi bilo, ko bi bil samo nemški napis". Ali je mar to nemška občina? Nikakor ne. Občina je slovenska in zato se tndi spodobi, da je samoslovenski napisi
1 Neljubeznjiv mož. Jožef Matjašič, posestnik v Votkovcih, je dne 20. maja t. 1. svojo ženo Marijo v prepiru z nekim kolom tako po glavi udaril, da je bila težko poškodovana. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe.
1 Gornja Radgona. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču je bil dne 19. t. m. obsojen c. kr. poštar Ed. Pasch iz Radenc na tri dni zapora oziroma 30 K globe radi razžalitve ob priliki zadnjih državno-zborskih volitev. Poskrbljeno je, da se temu vse-nemškemu vročekrvnežn njegova vroča kri docela ohladi.
1 Kapela pri Radgoni. Gorice pri nas letos se dosedaj precej lepo kažejo. Stari nasadi sicer skoraj povsod od trsne uši že veliko trpijo in so nekateri tudi že do cela opustošeni, a vendar se obeta — če nam ljubi Bog ohrani to, kar se je nastavilo grozdja — še precej dobra vinska letina. Izabela ima že jagode debele kakor grahorka, a drugo grozdje pa je ravno zdaj v najlepšem vremenu odcvelo. Sledovi peronospore pokazali so se med 15. in 20. junijem.
Slovenjegraški okraj.
s Ljudska knjižnica v Šoštanju priredi v nedeljo dne 1. julija ob 8 uri zvečer I. ustanovni občni zbor v hotelu „Avstrija" v Šoštanju s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Vpisovanje udov. Reden član plača enkrat za vselej 20 v, podpornik 2 K na leto, ustanovnik enkrat za vselej 20 K. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Šaleški Slovenci 1 Udeležite se mnogobrojno ustanovnega obč. zbora prve javne ljudske knjižnice na Sp. Štajerskem! Pripravljalni odbor.
s Brezvestna nemčurska banda. V nedeljo 24. t. m. zvečer so se peljali vrli dražmirski fantje z izleta na Dobrni na velikem vozn domov. V Velenju so pred Skazovo gostilno vstavili. Ko so se vrnili k vozu in se hoteli peljati dalje, so na srečo opazili pravočasno, da so jim na oseh pri kolesih ukradeni železni klini, tako da bi se bila zgodila med potjo lahko velika nesreča, če bi bilo katero kolo odletelo in bi se bil s fanti težko obloženi lojtrski voz prevrgel. Kakor ponočni roparji so ti brezvestni fakini. V čisto slovenskem ozemlju, v lepi naši Šaleški dolini, se je zalegla ta roparska svojad, in
¿o. junij» isuo.
3LiUVr<rii3A.l UUOrUUAJI.
airan o.
naloga vrlih šaleških Slovencev je, »teptati in po-ma utirati to golazen v prah!
s Kaj vse volitev stori. Velenjski velenemec Boben, ki ga je dojila slovenski mati, še po volitvi ne da mirn. Sosedje so pravili, da so tisti dan, ko so topiči v Šmartnu naznanjali slovensko zmago, slišali pri Bobna ženski krik ter videli, kako so letele ven razbite steklenice nemškega „krahrlna". Na škalskem „šahtu" pa uradniki cel dan od razburjenosti niso mogli pisati, gledajoč na slovensko trobojnico pri cerkvi. Vidiš Wutti, nič ne pomaga, ako vrineš otrokom, ki pomotoma včasih zajdejo v tvojo nemčnraki, kramarijo, še toliko „Štajercev"; zmaga je bila in bo na strani katoliških Slovencev. Da pa se, sedeč v komisiji, ne sme popisovati glasovnic, boš v prihodnjič vedel!
s V Velenju se razširi štirirazredna ljudska šola v petrazredno.
Konjiški okraj.
k Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje Janeza So sel v Skomrah. Dne 20. t. m. okoli 10. ure dopoldie, ko je bilo vse na polju, je začela goreti hiša. Predno se je mislilo na gašenje, bilo je že vse v plamenu. Rešili niso niti trohice.
Celjski okraj.
c Zaupni shod v Celju zaradi kandidata za IV. Bkupino, ne bo dne 1. julija ampak v četrtek dne 5. julija.
c Nečloveški oče. V Celju je neki pijani delavec svojega nad eno leto starega otroka prijel za noge in vlekel za seboj po Petrovški ulici tako, da j« ubogo dete bilo zglavo ob cestni tlak. K sreči je prišel hitro zraven mestni redar in je živinskega očeta zaprl. Nesrečnega otroka so prevzeli v varstvo usmiljeni ljudje. Ob istem času, ko se je to zgodilo, je ležala otrokova mati v bolnišnici na mrtvaškem odru.
c Nemci napadajo mirne Slovence. Minoli petek 22. t. m. zvečer je šel pomočnik slovenskega klobučarja Ravlena v Šoštanju ob 11. uri v noči z obiska domov. Pri nemški hiši ga napadeta dva možaka in težko ranita na glavi in na nogi, da je ves krvav komaj prišel domov in je takoj moral k zdravniku.
c Laško. Na desnem bregu Savinje so našli 19. t. m. truplo rudarja Janeza Urisk. Če se je ponesrečil ali je žrtva zloč.nstva, to mora še le dognati preiskava.
c Šolske počitnice v šmarskem okraju bodo od 15. avg. do 15. oktobra in šolsko leto se pričenja jeseni.
c Birmancev v šmarski dekaniji je bilo 2975 in sicer v Šmarju 570, na Sladki gori 226, v Zibiki 205, pri Sv. Štefanu 338, v Slivnici 311, na Ponikvi 281, v Dramljah 239 in v Št. Jurju ob juž. žel. 805.
c Občinski svet v Veliki Pirešici je raz-pnščen, kakor v Petrovčah. Za vodjo občinskih zadev je imenovan dosedanji župan. Razpust obeh zastopov je povzročil prepir zaradi meje.
c Velika slavnost v Dobrni pri Celju. Nedeljska slavnost o priliki izleta društev Šaleške doline na Dobrno bila je obiskana tako številno, kakor menda še nobena enaka prireditev na Dobrni. Voz za vozom je drdral na Dobrno in v dolgih vrstah so prihajali peš izletniki. Grom topičev je pozdravljal prihajajoče. S šoštanjsko narodno godbo na čeln korakalo je dobrnsko „Bralno društvo" s svojo zastavo nasproti dragim gostom. Mnogoštevilno so bila zastopana Šoštanjska društva: „Br. dr." iz Družmirja, „Br. dr." iz Št. Ilja, „Br. dr." iz Velenja, „Br. dr." iz Zg. Ponkve, „Bralno in pevsko društvo" iz Šmartina v Rožni dolini, „Delavsko podporno društvo" iz Celja; bili so izletniki iz Vitanja, Vojnika, Novecerkve, Galicije, Št. Jošta, Št. Janža itd. Dobrna je bila v narodnih zastavah. Pri koncertu so se vrstile točke šoštanjske narodne godbe, šmartinskega mešanega in celjskega delavskega možkega zbora. Pevske točke koncerta je otvoril mešan zbor šmar-tinskih pevcev s prekrasno novo pesmijo: „Pozdravljam te, savinjski dol!" Vse točke koncerta so bile sprejete z burnim odobravanjem. Pela sta pa oba zbora dovršeno lepo, kar priča o izvanredni marljivosti vodij in zborov. Šoštanjska narodna godba pod izbornim vodstvom gosp. Mazeja je dokazala, da zasluži dobro ime, ki ga nživa po vsem slovenskem Štajerskem. Med koncertom se je vlila hnda, a na srečo kratka ploha, ki zato tndi slavnosti ni v ničemur motila, razen, da smo pomešali malo blata. Pri tej priliki se je pokazala vsa otročarija nadih
narodnih nasprotnikov. Iz srca so želeli dežja, da bi namočil — slovenske zastave. No, želja se jim je deloma izpolnila, a zastave so ostale vseeno narodne, ljudstvo tndi, nemškntarji pa neumni kakor vedno. Med posameznimi točkami kcncerta so se Blišali različni po zdravi in govori. Predsednik dobrn-skega društva pozdravi vse številne in odlične geste, obžaluje, da društvo ne more nuditi svojim gostom boljših prostorov, salonov ali kaj enakega, a namesto blestečih palač nudi jim prijateljstvo in ljn-bezen ter odkritosrčno slovensko narodno srce. Glavni govornik g. Pušenjak iz Velenja navdušeno pozdravlja dobrnsko društvo in slovensko Dobrno sploh. Opisuje narodno delo dobrnskih Slovencev, ki je rodilo tako lepe sadove ne samo na Dobrni, ampak tndi daleč na okrog. G. župan Koren iz Št. Ilja govori o katoliško-narodnem stališču Slovencev v Avstriji. Vsak naj stori svojo katoliško-narodno dolžnost in propasti ne moremo. Izdajice so bile sicer v edno in povsod ; narod naj jih sodi in izbacne iz svoje sredine. Vodja Št. lijakih mladeničev Fr. V rde v pravi v svojem govoru, da je dobrnsko društvo takorekoč mati mnogim sosednim društvom. Prišli smo zato na Dobrno, da se navzamemo tukaj pravega duha življenja, duha katoliškega in narodnega. Po koncertu so korakala društva in udeleženci v gostilno g. Korena, kjer se je kmaln vnela prav živahna zabava. Godba je svirala neumorno, pesem se je glasila za pesmijo, navdušene napitnice so oživljale mnogobrojno zbrane izletnike in domačine. Govorili 80 med drugimi: mladenič Rotnik iz Družmirja, načelnik okrajnega zastopa g. V. Je-žovnik, g. Rebekv imenu delavskega podpornega društva iz Celja, gg. Kukovič, Pušenjak Schreiner itd. Povrh je dala Korenova znana klet na razpolago različne vrste dobre kapljice, tudi postrežba je bila vzorna. Dogodil se je tudi šaljiv prizor. Vodja nemške šole v Vojniku je ponujal slovenskim fantom vina, kar so pa ti ponosno odklonili. Med tem se je pa s klobuki v rokah približalo več Vrbljanov in z globoko ponižnostjo so sprejeli vino iz nemških rok. No, Vrbljani bodo pomnili resnične opazke dobrnskega narodnega žen-stva. Pozna se, da so Vrbljani še vedno pod nemškim jarmom. Skratka: Slavnost je vspela v vsakem ozirn. Gotovo bode vsem udeležencem ostala v prijetnem spominu in vsak bo zopet ob enakih priložnostih pohitel na slovensko Djbrno!
c Ustanovitev hranilnice in posojilnice v Zidanemmostu. V nedeljo dne 1. julija t. 1. bode vsled sporazumljenja z županstvom popoldne ob 4. uri v gostilni g. župana Juvančiča vZidanem mostu posvetovanje o ustanovitvi hranilnice in posojilnice za župnije: Loka, Razbor, Širje, Sv. Marjeta in Jurklošter. Posredoval bode šolski ravnatelj gosp. Ivan Lapajne iz Krškega.
c Vlak je pograbil v ponedeljek 18. t. m. železniškega delavca Franca Rozmana, ko je delal na progi med Št. Jurjem in Ponikvo. Ko je prihajal poštni vlak popoldan ob pol 6. nri, se mu Rozman ni dovolj naglo umaknil in ga je podrla stopnica pri stroju ter ga vrgla z vso silo v stran. Rozman ima glavo hudo poškodovano. Težko, da bo okreval.
c Pod vlak je prišla 38 letna Antonija Cin-g 1 a k dne 22. t. m. pri železničnem prehodu v Te-harjah. Vlak jo je vlekel kakih 100 metrov daleč. Popolnoma brezzavestno so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Ponesrečena je mati štirih otrok.
c Sv. Martin v Rožni dolini. Pod spretnim vodstvom in neutrudljivim sodelovanjem tukajšnjega vrlega učiteljstva je vprizorila v nedeljo 17. maja v šolski sjbi tukajšnja mladina „Lurško pastarico". Bila je že sploh gledališka igra za ta kraj nekaj novega in mikavnega, tembolj pa še ta mična in ljnbka igra, ki se povsod ljndstvu omili. Pa jih je bilo tudi polno gledalcev, ki so se naslajali ob vspod-budni igri. In četndi je ta mladina nastopila prvo-krat na javnem odru, vendar je igrala v občno za-dovoljnost, zlasti pa so nam ugajale s svojim dovršenim nastopom grofi ija, Mina in pristavka. Vrhu tega je imela cela veselica še postranski blag namen: podporo nbogih šolarjev, za kar se je nabralo precej dohodkov. S tem je prišel svež dnh med nas, ki ne bo kar tako minil, ampak nas še vedno bolj prešinil. Saj tokrat ni bilo tudi zadnjikrat. Vrlemu in delavnemu nčiteljslvu pa javno zahvalo!
c Polzela. Heil, heil, heil — in z raznimi psovkami obsuli so me pretečeni petek, ko sem šel po svojih opravkih mimo povsod znane gostilne „zum Hirschen!" Vedi pa, gospod Franci, da se te ne bojim, pa ker ljubim resnico, ti moram povedati, če si hotel svojo jezo izsuti nad dopisnikom dopisa iz Polzele v zadnji številki „Slov. Gospodarja", da si se pač daleč zmotil in nisi pravega zadel. Drugič le bolje premisli in pasti mene in moje otroke pri
miru. Povem ti pa, da skrbi le za svoje, za moje bom že jaz. Da se ti pa ne bo treba drugič nad kom drngim jeziti, evo ti mojega podpisa. Leop. Kunst, organist in načelnik prostovoljne požarne brambe na Polzeli.
c Petrovče. Nad vse pričakovanje izborno je uspela igra „Lnrška pastirica", katero so priredile dne 24. jnnija članice tnkajšnje dekliške zveze. Malenkostno nasprotovanje imelo je ravno nasprotni uspeh. Zbrale so se res številne množice ljudstva izmed vseh slojev in od vseh strani. Posebno nas je pa razveselila udeležba lašib visokorodnih pleme-nitaskih rodbin, ki so s tem pokazale, da ne stojijo na strani ljudstva samo v njegovi bedi in nesreči, marveč se zanimajo tudi za njegov duševni napredek in pošteno njegovo razvedrilo. Gotovo bo tudi naše ljudstvo vedelo tako plemenito ravnanje plačevati a svojo ljnbeznijo in spoštovanjem. Igralo se je za prvi nastop prav dobro in posebno nekatere uloge so bile v kaj spretnih rokah. Prav ngajale so tndi deklamacije in proizvajanje pevskega zbora, tako da se sme dekliški zvezi pač vsestransko čestitati na velikem uspehu. Hvaležnost poštenega ljudstva je pa najboljše zadoščenje raznim članicam za ne-osnovane in neslane napade, katerim so bile izpostavljene v zadnjem časa. — Še več tako sijajnih uspehov, ki bodo brez dvoma sledili, in pride čas, ko se bodo zavezala ž njimi usta tudi najbolj kričavim nasprotnikom. To kratko poročilo pa naj tndi širši javnosti priča, da se naše ljudstvo, starisi in mladina, krepko potegnjejo za dobro stvar in da so nasprotna poročila iz našega kraja le zlobne želje nekaterih tnjih in čeloma brezpomembnih oseb.
c V spomin pridne gospodinje. Dne 22. junija smo položili pri Sv. Joštu na Kozjaku v gomilo pridno ženo in blago mater Ano Pušnik, rojeno Jarko, ki je po mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Rajna je bila skrbna mati svojim otrokom, krščanska in vzgledna gospodinja. N. v m. p.!
c Otrok padel v apnenico. Posestniku Divjaka v Št. Pavlu pri Preboldu je padla štiriletna hčerka Micika v apnenico in se tako opekla, da je čez par dni umrla. Pazite na otroke!
c Vzorna občina je Grajska vas. Tnkaj ni niti eden naročen na ptujskega „Štajerca". Posnemajte jo tndi druge občine!
c Luče. Vprašamo se, kam pa poletimo letos, kam napravimo izlete v počitnicah? Kam neki, v Savinsko dolino, ogledati si slovensko Švico, krasno Logarjevo dolino. Pred leti bil je ta izlet res težaven, kajti ni bilo prave poti, pozneje je bila, a kaka, v slabem stanju, tako da ae je vsakdo prestrašil, bodisi peš ali z vozom. Dandanes je pa lepa okrajna cesta in tako dobro speljana, do sedaj iz Ljubuega v Luče, da se more vsakdo čnditi, kako je mogoče gorsko cesto tako imenitno speljati. Pripelje se lahko z vsako ekvipažo iz železnice Rečica skozi Ljnbno, Luče, Solčava, brez kakih ovir ali strahu. Naj se ne veruje osebam, katere govorijo neresnic}, da je slaba cesta, in strašijo tujce ter 8 tem odvračajo od lepih izletov. Tudi je najboljše preskrbljeno z dobrim in snažnim prenočiščem in izvrstno jedjo in pijačo; cene niso pretirane.
c Škrlatica in legar v Trbovljah. Škrla-tica se je pojavila v dveh občinah in sicer v Trbov-ljah-Vodah in v Dolu. Na legarju je zbolelo zopet 5 oseb na oddelkn za pridelovanje kroma v kemični tovarni v Trbovljah.
c Tatovi SO ulomili po noči dne 22. t. m. v pisarno premogovnika v Ojstri in odnesli iz blagajne čez 700 kron.
c Voz je šel čez nogo 62 letnemu Matiji Kralj v Trbovljah. Kralj se je opiral ob voz, naložen s senom. Pri tem je padel in mu je leva noga prišla pod kolo, ki mu jo je v kolenu popolnoma strlo.
c Pavel Kekič, ki je bil obdolžen ponarejanja avstrijskega denarja in v ta namen več mesecev zaprt v Celju, se je vrnil nazaj v Ameriko. O vzprejemu piše ameriška „Nova Domovina": Paul Kekič se je vrnil. Včeraj popoldne se je vrnil iz Avstrije Paul Kekič, ki biva na 876 St. Clair St. V ponedeljek je brzojavil izNev Jorka, daje srečno dospel v Zvezne države. Ko je včeraj prišel v Cle-veland, ga je nad sto prijateljev pričakovalo na Union postaji; poleg tega je pričakovalo Kekičevega prihoda nad tisoč prijateljev in rojakov pred njegovo hišo. Pri vstopu v hišo je igrala godba, katero je bilo potem slišati celo popoldne v Kekičevem poslopja.
Brežiški okraj.
b Polit, društvo „Sava" priredi dne 8. julija 1906 popoldne javni shod na Blanci pri Sevnici.
b Dr. Ploj je imenovan častnim članom „Brežiškega Sokola" zaradi zaslug, katere si je pridobil za sokolsko slavnost v Brežicah.
b Polit, društvo „Sava" je priredilo javni shod v Kapelah ob Sotli dne 24. t. m. Mesto g. drž. poslanca dr. A. Korošca, ki je opravičil svojo odsotnost, bil je napovedan kot govornik, je prišel na shod kandidat za 4. kurijo g. Jakob Pukl. Govorili so domači župnik g. Presker o narodni organizaciji in disciplini, zlasti pri volitvah, g. Jakob Pukl, ki je razvijal svoj program: „Vse za vero, dom, cesarja 1", g. Josip Agrež iz Brežic o pomenu političnih društev, g. dr. Ivan Benkovič iz Brežic v imenu društva „Sava" in o volilni reformi pred-lagavši resolucijo, da naj naši gg. poslanci z vsemi sredstvi delajo na to, da se Štajerskim Slovencem dâ 8 mandatov, v nasprotnem slučaju pa glasujejo zoper volilno reformo in jo skušajo onemogočiti. Shod je bil dobro obiskan; navdušenje med kmečkim ljudstvom se je bralo iz obrazov.
b Pogrešajo od 18. t. m. posestnika Jožefa Novoselc iz Brezine. Delal je na postaji Brežice. Ker je pa nekaj zakrivil, se je bal kazni in izginil.
b Sevnica ob Savi. Državnopravniški fankci-jonar g. Anton Smrek ar je dobil od cesarja zlati zaslužni križec z krono.
b Petindvajsetletnico svojega obstanka je obhajal v nedeljo 24. t. m. samostan trapistov v Rajhenburgu. Dospel je v Rajhenburg iz mornarskih otokov, ki se nahajajo med Avstralijo in južno Ameriko, škof Peter Broyer v spremstvu P. Beriarda, ravnatelja misijonske šole v Differtu na Belgijskem. Na mornarskih otokih je škofoval nekdaj stric sedanjega opata Janeza B. Epalle, ki je pred kakimi 50 leti tam umrl mučeniške smrti.
b Kjer osel leži, dlako pusti. Naša občina Polje je bolje bregovita, zatoraj si bodete mislili, da v brege ne lazijo žabe, kjer ni mlak, da bi se zbirale. Pa žal, prišli že tudi tisti časi, da tudi po bregih kobacajo. Star pregovor pravi, kjer se osel valja, tam dlako pusti. Ta oslovska dlaka se je pokazala pri zadnjih volitvah. Sicer je bilo vse v redu, čeravno so nemčurji pisano gledali svojo slabost in bi se bili radi pogovarjali tajč, samo žal, da še ne znajo. V zapisniku je bilo 122 volilcev, prišlo jih je pa samo 42 k volitvi. Dr. Korošec je dobil 30, in Vračko 12 glasov. Teh 12 Vračkovih apostolov pač ne pozna Vračka in se pustijo od „Štajerca" za noB vleči. Kedaj se bodo naši ljudje spametovali. Sedlarsko občino pa ne imenujem, ker je blizu Sotla, zato ni čuda, če „Štajerc" lazi z ene vasi v drugo. Samo to je čudno, da se je že ta golazen blizu cerkve spravila.
h Denarje je zgubil. Dne 16. maja, ko je bil na Pilštanju sejem, je zgubil od Pilštanja pa do Kozjega Anton Mramor iz Občine Veternik, kozjanske župnije, 470 K. Prosi se, kdor jih je našel, da jih prinese ah pošlje nazaj lastniku, ki je ubog. Dobi ali naj si obdrži 50 kron kod nagrado za poštenje.
b Planinska vas pri Planini. Težko je pri srcu našemu županu Jasbecu. Skoraj ho morala biti občinska volitev, in nevarno je za njegov prestol. Ker pa neve druge pomoči, začel je pridigovati po občini kakor je tudi storil pred tremi leti, naj se ne volijo ljudje v odbor, ki poslušajo farje. Toraj tebe župan tem potom očitno vprašamo, koliko so tebi ali občini na časti ali premoženju od tebe tako imenovani farji in klerikalci škodovali? Ali nisi ti že pri vseh teh pomoči iskal in tudi dobil? Koliko pa si ti časti ali dobička s svojo nemškutarijo občini pridobil, mogoče s svojim nemčurskim listom Štajercem, ki leži noč in dan na uradni mizi na razpolago? Volilci, premislite na preteklost, prevda-rite, koliko je bilo računati na njegovo besedo, idite vsi na volišče in volite res po svojem prepričanju odbor oziroma župana, ki ne bo, kakor Be je do-zdaj večkrat godilo, občino pred svetom smešil in ji tako na časti škodoval.
b Krava je padla v potok posestniku Do-bravcu, ko jo je gnal po ozki brvi čez Bistrico pri Pod sredi. Žival so je tako poškodovala, da so jo morali ubiti.
Drobtinice.
Važno za posojilnice. „Zadružna zveza" na Kranjskem naznanja, da je z dvema prizivoma prodrla pri višjem deželnem sodišču glede zadrug na Kranjskem. Deželno sodišče je zahtevalo za posojilnice le večje deleže, višje deželno sodišče pa je priznalo opravičenost tndi majhnim deležem. Dalje
ni hotelo priznati deželno sodišče določbe o pravilih, da se sme, ako je prvi občni zbor nesklepčen, drugi občni zbor vršiti čez pol ure. Tudi temu pri-zivu je višje deželno sodišče ugodilo.
d Nove avstrijske bojne ladje. V tržaški ladjedelnici se gradi zdaj enajst novih bojnih ladij: ena oklopnica, štiri razdejalke torpedovk, pet velikih torpedovk in en tender za bojno mornarico. V začetku prihodnjega leta bodo sposobne za boj sledeče tri oklopnice: „Erzherzog Kari", „Erzherzog Ferdinand" in „Erzherzog Ferdinand Muks". Avstrijska vojna mornarica bo imela potem poleg treh bojnih ladij starega tipa, tri oklopnice s po 5000, tri s po 8000 in tri s 10.000 tonami. Projektirana je poleg tega gradnja treh oklopnic s po 13.000 tonami. Nova ladjedelnica „Danubius" na Reki pa zgradi še 10 torpedovk in 6 torpednih razdejalk po tipu torpedne razdejalke „Huszar", zgrajene na Angleškem. V Trstu se vrše sedaj poskusi z novo zumljeno ladjo, ki ima bencinski motor in vozi 37 kilometrov na uro.
d Cerkev iz stekla gradi neki mladi umetnik v ameriškem mestu Jova. Celo poslopje bo iz steklenih okvirov, v katere se vdelajo velikanske debele šipe iz neprozornega stekla, a vendar bo dohajalo skozi steklo toliko svetlobe, da ne bo treba oken. Obenem gradijo že tudi nove hotele s steklenimi stenami.
d Goreče morje. Iz obmorskega mesta Tampico v mehikanskem zalivu je dolša vest, da je več kvadratnih milj morskega zaliva v plamenu. Prikazen se razlaga tako, da so se vsled zadnjega potresa odprli na dnu morja novi petrolejski izviri. Nafta se je vsled svoje lahkote vzdignile na vrh vode, kjer se je na kak način nžgala.
d Sredstvo zoper tuberkulozo. Iz Pariza prihaja vest, da je iznašel pofesor Colmette sredstvo zoper tuberkolozo. Ta iznajda bo velikanskega pomena, kajti dosedaj je ta bolezen, prava morilka človeštva, zahtevala velikanske žrtve, posebno po mestih, kjer to bolezen pospešujejo nezdrava stanovanja.
d Dijaki na Slovenskem. Na vsem Slovenskem spada približao na 400 prebivalcev po en srednješolski dijak. Na Češkem imajo že med 200 prebivalci enega dijaka.
d Pod vagonom iz Rima v Pariz. Ncdtvno sta dva Italijana napravila zelo drzno potovanje. Mladi kočij až Brancantini in brivec Gemari sta hotela priti v Pariz, a nista imela denarja. Zato sta iz močne žice spletla nekak kos, djala vanj dovolj hrane ter pritrdila koš pod vagon brzovlaka, ki vozi iz Rima v Pariz. Potem sta zlezla v koš ter čakala, da so vagon priklopih brzovlaku. Mei potoma sta hndo trpela vled praha, premoga in pepela, ker je bil njun voz neposredno za lokomotivo. Vendar sta vztrajala ter prevzila 1463 km dolgi pot. Ko sta prispela v Pariz, ju je policija takoj prijela, ker sta bila podobna dimnikarjema. Pri sebi sta imela 10 lir. v
d Železnica med Azijo in Ameriko. Ta železnica bo največje tehniško delo, kar jih doslej pozna človeštvo. Azija in Amerika sta si na severni polarnici, 171° zap. dolž. od Grennw., tako blizu, da se vidi z ene obali na drugo. Med njimi je kratki in ozki kanal, Beringova ožina imenovan. Doslej malo imenovana ožina bo imenitna, ker steče pod njo podmorska železnica iz Kamčatke na Aljaško ter zveže tako stari svet z novim.
d Čudna strela. Blizu Bos. Gradiške je strela udarila v ženo Omerja Šabomeroviča sredi ceste, ko se je vračala domov. Strela ji je raztrgala obleko na kose, utrgala od uhana polovico cekina ter vrgla ženo v jarek, kjer je nekaj časa nezavestna ležala, potem pa je vstala ter šla, dasi skoraj popolnoma naga, nepoškodovana domov.
d Dete, ki spreminja barvo. Neka posebnost je dete v Desmoinesi, Ameriki, ki spremeni svojo barvo trikrat v štiri in dvajset urah. To je Eli Rami, dvanajstletni sinček hunduškega princa Natho, kateri se je pred tremi leti poročil z Američanko Quincy, III. Eli Rami je prvo dete, ki je kot potomec hinduške rodovine rojeno v Ameriki. Ko se Eli Rami zjutraj probudi, je lepo pisan, opo-ludne so barva spremeni v žametasto črno in proti večeru postane dete alabastersko belo. Mešana kri med Američanko in Azijatcem povzroča najbrže take spremembe.
d Krepak odgovor. Pruski kralj Friderik Veliki in njegov brat Henrik sta obiskala kapucinski samostan. Pater predstojnik (gvardijan) je to lepo priliko porabil, ter kralja zaprosil, da sme sprejeti dva učenca za kapucinski red. „Naj vam bo dovoljeno reče kralj, „jaz sam vam jih bom poslal." Pater se je lepo poklonil kralju, ter ga za to za-
hvalil. — Med tem pa reče kralj proti svojemu bratu po angleški: „S kapucini se hočem malo pošaliti, in jim poslati namesto dveh učencev dva osla v samostan". Pater gvardijan, ki je znal dobro angleški, je vse razumel ter reče prav ponižno: „Ker je vaše veličanstvo tako milostljivo, ter nam hoče poslati dva učenca, hočemo jednega imenovati Vam na čast Friderik in drugega Henrik na čast pre-svitlega princa. „Presenečen po teh besedah reče kralj smehljaje: „Le si sami izberite učence za samostan."
Iz drugih slovanskih dežel.
f Zopet veleposestvo na Gornjem Štajerskem prešlo v slovenske roke. Veleposestvo vojvode Meklemburg-Schwerin na Gornjem Štajerskem je kupil ljubljanski veletržec g. j Ivan Knez za 1,500.000 kron. Veleposestvo je baje eno največjih na Štajerskem.
f Dosetletnico županovanja je obhajal dne 17. t. m. ljubljanski župan g. Dragotin Hribar.
f Predrzni tatovi. V Trstu, kjer skoro nobene osebne varnosti ni več, se v sobotah in nedeljah dogajajo predrzni ropi. Zadnjič se je zgodil sledeči, silno komični slučaj: Ob oglu neke hiše na trgu Goldoni leži pijanec in spi spanje pravičnega. Kar prideta dva mladeniča in se vsedeta k njemu. Preiskala sta mu žepe na desni strani, do leve pa mu nista mogla priti, ker je pijanec nerodno ležal. Ker so hodili mimo pozni ljudje, sta tatova, da ne bi vzbudila suma, pijanca vlekla in ga klicala, naj vstane. Dajala sta mu poljubno ime, da bi mimoidoči mislili, to sta dva prijatelja, ki hočeta pijančka spraviti domov. In res, dosegla sta, da se je pijanec mrmraje v polsnu premaknil. Takoj sežeta v levi žep, toda pijanec se zbudi in, ne-vedeč o tatvini, sune sitneža od sebe stran. Tedaj pa jamera tatova pijanca zmerjati, kaj da leži tukaj in da ga bosta izročila policiji in še drugo. Možu se je vse to zdelo preneumno; mirno se je vlegel na drugo stran in zopet sladko zaspal. Sedaj pa sta mu predrzna tatova vse ukradla, kar je imsl. To je v Trstu postala že navada.
f Petindvajsetletnico obhaja presvetli sarajevski nadškof g. dr. Josip Stadler, kar je došel y Sarajevo.
Najnovejše novice.
Pevska in narodna slavnost v Rušah. Razposlali smo raznim rodoljubom lepake ter jih prosimo, da jih na vidnem prostoru prilepijo. Vsem udeležencem naznanjamo, da posebnega vlaka slavna jnžna železnica v „svoji silno veliki naklonjenosti slovenskemu narodu" ni dovolila. Železniška zveza v Ruše pa je zelo ugodna. Iz Maribora se lahko pelješ v Ruše štirikrat na dan in sicer zjutraj ob 5 h 55 m, dopoldne ob 10 h 12 m, pop. ob 3 h 10 m in zvečer ob 8 h. Vsi ti vlaki imajo neposredno zvezo z vlaki od juga prihajajočimi. Najugodnejši vlak za to slavnost je brzovlak, ki vozi iz Ljubljane ob 11 h 33 m in pride v Maribor ob 2 h 52 m, ta ima ob 3 h 10 m zvezo s koroškim poštnim vlakom, ki pride v Ruše ob 3 h 36 m. S tem vlakom imajo tudi zvezo slavni gosti, ki se pripeljejo iz Središča, Ormoža in Ptuja, pa tudi oni iz Ljutomera, ki se peljejo v Spielfeld, prestopijo v dunajski brzovlak in so v Mariboru ob 2 h 18 m. Iz postaj, kjer brzovlak ne stoji, pa se naj odpeljejo cenjeni izletniki že z dopoldanskimi vlaki. Lahko se pripeljejo že ob 10 h 40 m v Ruše, kjer si pogledajo vas in okolico, ali pa počakajo v Mariboru do 3. nre. Od koroške strani pride poštni vlak v Ruše ob 1 h 23 m, ki ima tudi zvezo z državno železnico. Ob pol 4. uri se zberejo vsi gosti na železniški postaji v Rušah, od koder je slovesen vhod v vas na slavnostni prostor. Tudi iz Ruš je na vse kraje ugodna zveza. Dragi rojaki! Pričakujemo in upamo, da se odzovete našemu povabilu v obilnem številu. Ruše pa si že pripravljajo svojo praznično obleko, da sprejmejo častite goste kolikor mogoče svečano. Ne bote našli tukaj velikanskih slavolokov in drugih priprav, kakor je pač to običajno v mestih, a našli bote tukaj topla srca, ki vas že danes pričakujejo željno in ki vas bodo na dan slavnosti v duhu objela z isto gorečo in čisto ljubeznijo, kakor nedolžna, cvetoča devica svojega ženiaa na dan poroke. Pošiljamo vsem dragim udeležencem prek zelenega Pohorja prisrčne planinske pozdrave ter jim kličemo na ves glas: Dobro došli! Dr. G. G o r i š e k, načelnik pripravljalnega odbora.
Društvena naznanila.
Katoliško delavsko društvo v Maribora priredi dne 1. julija 1906 izlet v Kamnico in tam veselico v gostilni g. Marinšeka. Odhod iz Maribora je ob 2. popoldne. Začetek veselice ob 3. popoldne.
Od Sv. Križa pri Maribora. Tukajšnje „Kmečko bralno društvo" priredi v nedeljo dne 1. julija popoldne ob 3. uri v župnišču slavnost v čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu z zelo različnim, zanimivim vsporedom: govori, deklemacije, petje, sviranje tamburaškega zbora od Sv. Petra pri Mariboru. Kot govornik nastopi mladenič. Križančani, zlasti mladenči in mladenke, vdeležite se v prav obilnem številu te velepomenljive slavnosti!
Prost požarna bramba v Orehovi vesi priredi 8. julija t. 1. veliko ljudsko veselico s tombolo, gledališko igro itd. v vrtnih prostorih gostilničarja Jožefa Mahorko v Orehovi vesi. Začetek ob 4. uri popoldne; vstopnina 30 v, preplačila se hvaležno sprejmejo. Ker je vzpored jako obsežen in zanimiv in ker gre čisti dobiček v prid požarne brambe se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
Prostovoljna požarna bramba pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. V nedeljo dne 1. julija vršil se bo ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih t. 6. načelnika Ig. Gomzi v Bišu prvi redni občni zbor prostovoljce požarne brambe pri Sv. Bolfanku v SI. gor. in to pri vsakem vremenu. — Zboru sledi prosta zabava s petjem in godbo. — Opomni se, da je to prva narodna požarna bramba v lepih Slovenskih goricah. Bratska društva in gosti so toraj posebno dobro došli!
Poljčane. Veselica se priredi na čast sv. Cirila in Metoda s tamburaško gcdbo in petjem v Gajšekovi gostilni na 1. julija. Začetek ob 3. uri popoldne!
St. Jur cb juž. žel. Šentjurski mešani pevski zbor priredi na praznik dne 29. junija zvečer ob 9. uri v gostilni g. A. Nendlna mično veselico po sledečem sporedu: 1. „Očka so rekli, da-le", veseloigra". B. Koncert: 1. A. Leban: Slovo od domovine, 2. dr. A Schwab: Oj dekle, moški čveterospev; 3. F. Korun : Vanderček, mešan zbor; 4. dr. G. Ipavic: Lahko noč, moški čveterospev; H. Volarič: V noči, mešan zbor. — Vstopnina 1 K, za ljudstvo fO v. Ker se druga vabila ne bodo razpošiljala, so vsi prijatelji in znanci tem potom naj-uljudneje vabljeni!
Celjska narodna godba priredi v nedeljo, dne i. julija v Narodnem domu kor.cert.
Št. Pavelska godba priredi v petek 29. t. m. na vrtu gostilne Sadnik ob savinjskem mostu koncert. (Narodne pesmi.) Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Ob neugodnem vremenu v nedeljo 1. julija.
Prostovoljna požarna bramba na Polzeli naznanja, da ima blagoslov nove brizgalnice in veselico nepreklicno dne 22. julija. Več o tem prihodnjič.
Ustanovni shod Kmet. bralnega društva v Trbovljah se vrši v nedeljo, dne 8. julija, po večernicah v stari šoli. — Pripravljalni odbor.
Llstnioa uredništva.
Ptuj: Oprostite, da Vašega dopisa ne prinesemo. Smo že itak razkričani kot učiteljsvu sovražen list, čeravno smo se skrbno varovali kakega > učitelja napasti. Tako tudi v tem slučaju. Pozdrav! — Št Ilj: Smo še le v sredo popoldne dobili, zato ni bilo mogoče sprejeti. Pozdrav in hvala!
—	A. K. Sevnica: Brez podpisa, v koš 1 — Sv. Anton v Slov. gor.: Ne napadajmo več, ampak skušajte z mirnimi, prijaznimi besedami uplivati, da se razmere predrugačijo. To bo gotovo več pomagalo, kakor napadanje. — Mnogim dopisnikom : Ker za dansšnjo številko prepozno, pride prihodnjič!
—	Kapela: Smo dobili že prej dopis. Hvala I
Hlašne pesmi. G. Valentin Stolzer, b. šolovodja, Stanujoč v Gradcu, Ungergasse ^19, nabral in vglasbil je 49 pesem za Marijine praznike, za Šmarnice in druge pobožnosti. Komad te obširne zbirke velja 2 K 90 v, in se pri naročilu na 10 zvezkov dva dodata, pri 20 pa se še pri tem cena po pogoju zniža, ravnotako pri naročilu na 30 napevov k „Pred Bogom itd." in „Slomšekovemu spominu poklonjene maše". Marijine pesmi so povzete iz najboljših pesmaric, in so na-pevi pesmam primerni, milodoneči in lahki.
2v£ed.. univ.
dr. It^la Itnhee
praktični In zobozdravnik v Ptuju
odpotuje 27. junija in se vrne 8. julija 1.1.
Tržne cene
v Mariboru od 16. junija do 23. junija 1906.
Živil
Pšanica	.	.
rž. .	.	.
ječmen	.	.
oves .	.	.
koruza	.	.
proso.	.	.
ajda .	.	.
seno .	.	.
slama.	.	.
fižola . . . grah . . . leča ... krompir . . lir . . . surovo maslo maslo. . . ipeb, svež . zelje, kislo . rsp», kisla .
mleko
■metana, sladka „ kisla
zelje . . . .
100 kg
1 kg
odL
K h
15 14
18
17
16 4
J«JC«
1 lit.
dLo
K h
16 15 18 19 IS 18 17 4 6
60 25 60 20
50
90
16
30 52
8 38 40 60
48
20 72 80
100 glav
1 kom.
Loterijske številke.
Dne 28. junija.
Line .... 81, 27, 37, 74, 63. Trst .... 81, 77, ,14 17, 19.
E 116/i 7
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ormožu je po prošnji solastnice Terezije Kostanjevec v smislu § 52 izv. reda na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer zemljišče vlož. št. 168 k. obč. S&mušani s poslopjem hišna št 86 v Samusanih a pritiklinsmi vred a brez premičnin. Posestvo obsega 34 a 53 m2 travnikov, 35 a 61 m2 gozdov, 1 a 73 stavišča, torej skupaj 77 a 48 m2.
Izklicna cena znaša 1200 K, a zdražitelj ima položiti le znesek, kateri ostane po odbitku vknjiženih dolgov. Dražba se bode vršila
dne	julija 1906
v Ormožu pri sodniji v izbi štev. 4. Ponudbe ped izklicno cen" se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji v izbi št. 3.
C. kr. okrajna sodnija v Ormožu, oddelek II.
dne 15. junija 1906.	418 1
Gostiln» se kupi ali v najem vzame v kaki prilični vasi ali trgu. Kdo, pove upravništvo.	407 3
Učenca z dobrimi šolskimi izpriče vali in iz poštene hiše sprejme takoj trgovina Andrej Goloba vdova v Ko privnici, Štajersko.	408 5
Lepa hi£a s 6 stanovanji, velika klet, studenec, veliki vrt, eno četrtinko orala, kravji in svinjski hlevi, svinjska kuhinja, na prijetnem kraju v Stu dencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove cerkve, se zavo'jo preselitve posestnika po prav nizki ceni proda. Pa tudi en lahek voz in konjska oprava. Več pove posestnik Franc Cerič, Studenci, Lembaška cesta št. 71. 347
Trgovski sotrudnik, soliden dobro izvežban manutakturist, spreten prodajalec se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinko Šket v Ilirski Bistrici na Notranjskem. [3
Naznanilo.
V nedeljo dne 1. julija 1906 ol> 3. uri jiopoldan
se vrši
VI. redni občni zbor
Kmetijske zadruge v Slovenjgradcu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrdilo letnega račuaa za leto 1905.
3.	Volitev načelništva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vabi
ISTa,čel:ništT7-o.
Za Marijine «lružbe
je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne
krasne svetinje iz aluminija.
Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ■ vsakovrstne druge svetinje. =
Vsake vrste debla od 4 metre dolž'ne kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor.	1—4
Štampilje
iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45—87
Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flossergasse št. 6.
309 1—9
Dijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje za prihodnje šolsko leto. Lepa, svetla soba v bližini srednjih šol. Strogo nadzorstvo' Naslov v upr. 404 2
Viničarji. Oskrbništvo Moslavina išče več izurjenih zanesljivih viničarjev z najmanj štiri do pet delavskih moči, čim več tem bolj. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe se pošiljajo na oskrbništvo gospoštije Moslavina p. Popovača na Hrvatskem.	891 1
Dve lepi novozidani hiši z
celim gospodarskim poslopjem se takoj prodajo po prav nizki ceni z posestvom vred. Sodi za lesni obrt ali tudi gostil-ničarski. Zemljišča je okoli 12 oralov z lepim sadonosnikom in vrtom pri okrajni cesti blizu mesta na lepem prostoru. 1500 gold. lahko ostane, drugo je pa pri pogodbi izplačati. Več pove Jožef Verdnik v Slov. Bistrici. 1
Služba cerkvenika in orga-
nista pri Sv. Andražu v Slov. gor. je razpisana do 15. julija 1.1. 392 1
Kupim, tudi v najem vzamem večje ali manjše dobro rodovitno posestvo na večletno plačevanje, na leto 200 K. blizu cerkve, šole, dobre vode.. Mera polja, gozda, poslopja, cena, okraj, se naj naznani na: Metzgereigescbäft, Essenerstrasse 39, Post Kray, Rheinland. " 393 1
Lepo posestvo se proda. Ima
18 oralov zemljišča, travniki, njive in gozd, tudi lep sadonosnik. Živine se lahko redi 12 glav, prav sposobno je za mlekarno, oddaljeno 1 uro od Maribora na Gorički strani. Poslopje pro storno in lepo zidano. Več pove Anton Logarič pri Sv. Miklavžu, pošta Hoče. 396 2
Dijakinje se sprejmejo na hrano in stanovanje k pošteni slovenski družini. Na razpolago je tudi glasovir. Naslov v upravništvu.	3—1
Izjava.
Jaz obžalujem, da sem M. Pajdaša obdolžil ob priliki občinske volitve v Zdolah, da je on volilce podkupoval in izjavim torej javno, da to ni resnično.
Anton Pleterski,
posestnik v Zdolah. 414 1
Lepo posestvo v Poberžah pri Mariboru se proda. Hiša z dvema sobama, živinjski hlevi, studenec, dva velika vrta z brajdami za dva polov-njaka vina, ena lepa njiva, pol ure od Magdalena, št. 18.	899 2
Dva Singer-ilvalna stroja,
eden z gonil .m za roko, drugi za noge, skoraj nova, se po ceni prodasta. Kokol Fr., Koroška cesta 48, Maribor. 403 2
Dve hiil, jedna enonadstropna, z opeko krita, zidana, jako močno, druga je lesena, s slamo krita, zraven nov svinjak, velik vrt s sadnim drevjem, se prodata. Cena vsemu vkup 1600 K, 600 K je takoj izplačati, ostalo pa po dogovoru. Za rokodelca ali penzijonista pripravno, ker je sredi trg». Več se izve pri g. Ivan Vrečko, čevljarski mojster v Podčetrtku 85, Štajersko. 384 1
CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI.' 7.K VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.::
H. VOLK
76 Šoštam — Štajersko 19 |{emična pra|njCa
urejena a najnovejšimi atroji na par in elektriko, se priporoča za snažonje vsakovrstnih oblek itd. ::
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Najcenejše, najodličnejše in najlepše pokritje je
Patent zarezna strešna opeka
in
Patent stisnjena zarezna strešna opeka ==
naravno rdeče žgana in črno impregnirana, katera se dobi pri
D. Toinbah 2
v Jurovcih pri Ptuju.
Lepa vila
1 nadstropna, velik vrt, hlev, v bližini kolodvora, se proda za 6000 gld. Naslov v upravništvu.
2
= Najboljše =
kose in srpe
^■■■■■■■■■^■■■■■■■■■HaHM
iz najboljšega srebr-:: nega jekla
— ter K tem primerne —
brusne kamne
priporoča po najnižjih cenah
Štefan Kaufman
trgovec z železnino v Radgoni zraven mestne hranilnico.
-
StfM 1
SLOVENSKI GOSPODAH.
28. junija 1906.
•1*1

Želodčne kapljice
(z zaščitnim znakom sv. Marka.)
500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice ('prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi g« je
izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz-
nost, bledioa, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posle-dlca slabe prebave in
vsled tega tudislabe tvo-ritve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje ji ter pomanjkanju teka.
ZAKONITO ZAJAMČENO.
Izvleček iz prostovoljnih sahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan:
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespošfovanjem HENRIK KUBRICHT, krojni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr.
Želodčne kapljice se pošiljajo:
I ducat (12 steklenic) po 4— K.	3 ducate (36 steklenio) po II — K.
5 ducatov (60 steklenic) I7-— K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetja — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
858 7—20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka.
»i »■
Poziv!
Jurij Wittmaier tudi AViedmaier se je izselil okoli 1. 1876 z ladijo „Guttenberč" iz Bremena v Novo Zelandijo in tam v mestu Brimiugham Aukland umrl. On je baje rojen na Štajerskem. Prej je delal več let v nekem premogovniku na Pruskem. Bil je na enem očesu skoraj popolnoma slep, 5 čevljev 9 palcev angleške mere velik in baje ni bil nikoli pri vojakih. Umrl je 5B—60 let star. Zipustil je nekaj premoženja in naj se takoj oglasijo sorodniki rajnega pri podpisanem sodišču ali pa pri zapuščinskem kuratorju g. dr. Karola Greistorfer, odvetniku v Gradcu, Glavni trg 16—17.
C. kr. okrajna sodnija Gradec okolica, odd. VII.
dne 5. junija 1906.	382 2
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww
Priženitev.
Soliden, 25 letni mladenič, absolvent kmetijske šole se želi vsled veselja do gospodarstva priženiti na kako večje posestvo. Brhka, za gospodinjstvo vneta in primerno izobražena dekleta naj pošljejo v zaprtih pismih svoje resne ponudbe pod šifro: možak št. 411 na npravništvo „Slov. Gospodarja" v Mariboru do konca t. m.	411 1
Pozor! Citai! Bolnemu zdravje!
440 52-46
l0RWt JE. ^ ^	S»
1
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
Pakraike kapljite in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljnbljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse drage bolezni, ki vsled mrzlice na-,	i staj^jo. Zdravijo vse bolesti na
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦Mttttttl'► jetrih in vranici. N*j boljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — ■■ Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiič, lekarnar v Pakraeu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleniči« (1 ducat) I 5 K, 24 steklenice (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleniči« (8 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleniči« (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašiju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, katara in odstanjuje goste sline t«r dtluj« izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 t; 4 originalne steklenice B K 80 v; 6 originalnih stekleni« 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se n« razpošilja. Prosim, da s« naročuj« na- I ravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakraeu 100, Slavonija. I
¡iN*
fHHHiipt
fjbul m(a aju a|a akk fjbj nkn rjbu flbfl fiki
TTTTTTTTTT
Dražbeni oklic.
A 126/5 122
Od c. kr. okrajne sodnije Ljutomer se bode na predlog g. dr. Franjo Rosina, odvetnika v Mariboru, kot izvrševalen oporoke v zapuščini po dr. Ivanu Farkaš, hišno in gospodarsko poslopje štev. 65/66 z skednjem in vrtoo parcelo štev. 397 k. o. Ljutomer za izklicno ceno po 29.413 K javno dražbalo, s tem da se vsi kupci brez ozira na narodnost k dražbi krt ponudniki dopuščajo in da se kot vadije tudi knjižica okrajne posojilnice v Ljutomeru lahko rabijo.
Dražba se bede vršila dne 2. julija 1906 predpoldsn ob 8 uri na licu mesta. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na zemljišču zavarovanim upnikom .se njune zastavne pravice brez ozira na kupno ceno pridržijo.
Dražbeno izkupilo je pri sodniji priložiti.
Dražbeni pogoji se lahko pri sodniji v sobi štev. 4 pregledajo.
C. kr. okrajna sodnija Ljutomer I. odd. dne 19. junija 1906.
405 1
Razpis šolske stavbe.
Krajni šolski svet v Grušovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici cdda podjetnikom stavbo novega šolskega poslopja. Proračun znaša 19 700 K. Pogoji, načrt in proračun se lahko pri načelniku g. J. Kraner v Ruperčah uvidijo.
Podjetniki naj do 10. junija 1906 vložijo oferte na kraj. šolski svet Grušova, pošta S/. Marjeta ob Pesnici. V ofertu je pripomniti, za koliko ceneje dotičnik stavbo prevzame. Krajni šolski svet ni na nobenega podjetnika navezan, ampak določil bede podjetnika po svoji razsodbi. Po dopisu in naznanilu mora izvobfni 5 % vadija preložiti.
Krajni šolski svet Grušova,
dne 22 junija 1906. 412 i	I. Kraner, načelnik.
Dražba Tina.
Pri podpisanem oskrbništvu se bode tudi letos dne 4 julija ob 11. uri dopoldne po prostovoljni dražbi prodalo okoli
500 hI vina lastnega pridelka.
Prodajalo se bode letošnje kakor tudi starejše vino in sicer navadno namizno vino in tudi nnčna vina po različnih cenah.
Dražbeni pogoji se izvejo pri oskrbnistvu.
Vozni red: Iz Ljubljane ob 5 uri 9 min zjutraj, iz Celja ob 7. uri 27 min. zjutraj, prihod v Brež;ce ob 10. uri 12 min. dopoldne.
Oskrbništvo dr. Ig. grofa Attemsa
v Brežicah ob Savi.	406 1
'ii?""!^;»] = Svo|mir Semec =
se je nastanil
kot pozlatar in podobar v Gornji Radgoni
in se ponižno priporoča za podobarska in pozlatarska dela čast.
duhovščini in slavnemu občinstvu.	386 l
Delo je fino in cene nizke!
sf^BiTiarat
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrngo .'.
„CROATIA"
pod pokroviteljstvom kralj. ===== Zagreba
glavnega mesta
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni aastop ,Croatie' .*. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .'.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713	Štajerske in Koroške.	51—37
Iidajatalj in saloinik .Katol. tisk. društvo."
Odgovorni nradnik : F «ri a Litktvtr.
Tisk tiskarn« sv. Urila.