URN_NBN_SI_DOC-GC1K4AGJ

OBČNI ZBOR DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV LJUBLJANE Društvo bibliotekarjev L jubljane je naše največje društvo, saj šteje kar 324 članov, obsega pa poleg L jubljane še širšo okolico z za­ savsko in notranjsko regijo. Posebnost društva je v različnosti knjiž­ ničnih struk tu r, ki segajo od m anjših splošnoizobraževalnih knjižnic do specializiranih visokošolskih enot in nazadnje do takšne rep re­ zentančne ustanove, kot je N arodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. In društvo, ki zajem a tako različne strukture, ima vseka­ kor še poseben povezovalni pomen. Društvo je dne 6. ju n ija 1979 v dvorani Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti pripravilo občni zbor, da bi, kot je to v navadi, po dobrih dveh letih m andatne dobe pregledalo svoje delo in si za­ črtalo sm ernice za naprej. Dosedanji predsednik Jože Š ifrer je v svo­ jem poročilu podal pregled društvenega dela, ki je potekalo v raz­ ličnih smereh. Precej, m orda celo preveč dela je imel izvršni odbor z nekaterim i osnovnimi potrebam i društva, kot je bilo na prim er pripravljanje, usklajevanje in sprejem anje društvenih pravil ali re­ ševanje finančnih zadev, a kljub tem u se je ukvarjal tudi z drugim i stvarm i, ki so predvidene v pravilih in v delovnem program u d ru ­ štva. Predvsem je skušal članstvo seznanjati z nekaterim i dogodki iz bibliotekarskega sveta in je v ta nam en organiziral razna preda­ vanja, m obiliziral je svoje člane za delo v D ruštvu bibliotekarjev Slovenije itd. Izvršni odbor se je po predsednikovi ugotovitvi ves čas zavedal, da se ne sme zapirati v svoj krog, am pak m ora svoje delo usm erjati v članstvo. V ta nam en je eno od dokaj številnih sej p ri­ pravil izven središča, in sicer v grosupeljski knjižnici, da bi na ta način, kot je zapisano v poročilu, vzpostavil »neposredno povezavo z osnovnimi celicami našega knjižničnega sistem a in z njihovim i pro­ blemi«. Zares m odra zamisel, ki naj bi jo nadaljeval tudi novi odbor tega razvejanega društva. V poročilu je bilo nadalje govora o povezavi z drugim i sloven­ skimi društvi in ugotovljeno je bilo, da ta povezava še daleč ni za­ dostna. Predstavniki društev se srečujejo predvsem le na občnih zborih in drugih zasedanjih, ki jih p rip ravlja D ruštvo bibliotekarjev Slovenije. Tu se pobliže spoznavajo in si izm enjavajo m nenja, kar pa je tudi skoraj vse. Treba bi bilo najti način, s katerim bi bilo to medsebojno povezovanje čimbolj bogato, društva bi m orala delovati kot nekakšna federalna skupnost z istim i sm otri in z večjim izme­ njavanjem m edsebojnih izkušenj. P ripravljenost za to pa najbrž ob­ staja; pri tem je treb a poudariti, da se je ljubljanskega občnega zbo