floyicE LETO IV. - it 30 V KOČEVJU 18. JULIJA 1959 Cena 10 din Ustanovite« vodne snovnosti NOV STANOVANJSKI ZAKON V RAZPRAVI Lidija Šentjurc, članica Zveznega izvršnega sveta, je pred kratkim na posebni tiskovni konferenci obrazložita nekaj načel, na katerih temelji predlog zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje. O tem so razpravljali že zvezni organi, sedaj pa je predlog dan v javno razpravo, o njem Pa bo v jeseni sklepala Zvezna ljudska skupščina. Glavna slabost sedanjega sistema stanovanjskega finansiranja je to, da državljanov in njihovih sredstev ne vzpodbuja dovolj za gradnjo novih stanovanj. Najemnina, ki jo plačujejo državljani, je prenizka in ne krije niti vseh stroškov za vzdrževanje, upravljanje in popravilo stanoimnjskih zgradb. Temelj reforme, ki jo je treba izvesti s predloženim zakonom, je drugačna razdelitev stanovanjskega Prispevka za sklad stanovanjske Saditve. Tisti del stanovanjskega Pr‘spevka, ki je poravnal amorti-2°cijsko vrednost zgradbe, bo Prenesen iz prispevka neposredno v Plače. Cela zadeva bo tako ure-Jena, da ne bo povzročala motnje Pri pospešeni gradnji stanovanj in Pri predvidenem zboljšanju življenjske ravni državljanov, kakor tudi ne pri našem skupnem gospodarskem in družbenem življenju. Višja najemnina naj predvsem zagotovi zadostna sredstva hišnim svetom in lastnikom zgradb za normalno vzdrževanje, upravljanje, velika popravila zgradb in Voprainla zcr .fprati. Ker so v različnih krajih različne cene za iste kategorije stanovanj, bodo s predpisi določene enotne kategorije stanovanj v' mestnih in vaških naseljih. Tako določena najemnina ne bi pripadata v celoti hišnim svetom ozi-r°ma lastnikom stanovanj. Del ??fernnine, ki krije amortizacijo, se razdelil tako: ~~ pri zgradbah, ki so v družini lasti, bi obdržali hišni sveti ‘5 %, med tem ko bi investitorjfu Prepuščali 75 °/o, če gre za zgradbe, ki so bile sezidane po vojni. ~ pn zgradbah in stanomnjih v zasebni lasti bi vso najemnino Plačali lastniku, toda ta bo moral Plačevati hišne dajatve kot novo davčno obliko. Tako bo ta 50 °!o od najemnine vplačeval v občinski sklad za stanovanjsko gradnjo. Novi zakon predvideva možnost Plačevanja stanovanja v naprej, državljani, bi v naprej plačevali določen znesek za stanovanje, ki ga še gradijo in bi si zagotovili prednost pri vselitvi. Kasneje pa , za razliko že plačanega zne-ska plačevali toliko manjšo na- ceneie°kot°čJe $e £edno veliko ceneje, kot če sam kupuje stanovanje. Človek z večjim prizadevanjem in varčevanjem si v doglednem času tako zagotovi stanovanje za svojo družino. Z novimi ukrepi, ki bodo začeli veljati prihodnje leto, ne bo bistvenih sprememb v občinskih skladih za gradnjo stanovanj. V °odoče bo dan večji poudarek zadružni gradnji stanovanj. Teži se *a tem, da bi postavili v ospredje državljana s potrebami in možno-strni njegove družine, da bi postal s Svojo ekonomsko močjo kar nbjneposrednejSi činitetj v stanovanjski graditvi, pri čemer riaj bi Se kar najbolj zmanjšale njegove obveznosti do delovnega kolekti-v? v zvezi s tem, ko je dobil st an° van je. Povišanje najemnine pa ne sme Prizadeti delovnega človeka, zato se bo vzporedno s temi spremembami )povlšato tudi Čiste plače, m to v nekoliko večjem soraz-bičrju, kot bi se podražile najem-'ft'ie. Razumljivo je, da bodo ve-ike družine, ki imajo sodobna in oblika stanovanja, je pa samo den zaposlen, prizadete, med tem 0 bodo na boljšem družine z oianjšimi stanovanji in kjer je Vri družinskih članov zaposlenih, endar ni pričakovati, da bi bile družine posebno prizadete, rosebno je poudariti, da se hour, zvišali tudi osebni prejemki upokojencev, invalidov in drugih f&nnina k0t 60 tHSia na" V sredo, 15. julija, je bil v Kočevju ustanovni občni zbor Vodovodne skupnost; za območje občin Kočevje in Ribnica. Udeležijo se ga je nad 40 delegatov iz obeh ob-čfin, ki iso zastopali gospodarske organizacije, zasebne potrošnike vode, predsednika obeh občin, Janez Rigler jn Stane Ilc ter zastopniki Vodne skupnosti LRS in okrajnega tajništva za komunalo. Po izvolitvi delovnega predsed- okoliš. Zajela bo torej vse tiste ^ Pravila Vodovodne skupnosti Ko-večje kraje in vasi, kjer vodo že čevje-Ribnica stopijo v veljavo, ko imajo napeljano, in tudi tiste kra- jih potrdi Uprava za vodno g os poje, 'kjer jo bodo po predvidenem darstvo LRS. načrtu dobili v prihodnjih petih letih. Sedanje stanje pitne vode je v vseh teh krajih nenormalno za zdravje naših delovnih ljudi, za razvoj gospodarstva, živinoreje in za napredek sploh. Spomnimo se samo epidemij paratifusa v Kočevju, ki so se nekajkrat ponovile, stva, ki ga je vodil tov. Oberstar koliko je morala družba dati zara- z Rudnika, zapisnikarja in overo-vateljev ter ostalih organov zbora, je o delu pripravljalnega odbora poročal njegov tajnik. Tone Knavs. Pripravljalni odbor je bil formiran na pobudo OLO Ljubljana in dogovora med občinama Kočevje in di številnih obolenj, izpadov iz proizvodnje, na težave naše industrije, ki ji primanjkuje vode itd. Na koncu poročila je omenil, da so odnosi med Vodovodno skupnostjo in njenimi organi ter člani urejeni s pravili, ki jih je pripra- Ribnica z nalogo, da pripravi vse vila posebna komisija prioravljal- Za sedež Vodovodne skupnosti to po daljši diskusiji določili Kočevje, in to do prihodnje spremembe, ki jo pravila dopuščajo. Vodovodno skupnost bo zaenkrat vodil upravnik z upravnim odborom, v katerega so bili izvoljeni: kot predsednik Jože Oberstar iz Kočevja, za člane pa iz Ribnice Nikola Japunčič, Silvo Matovič, Franc Levstek, Jože Pogorelc, za člane iz Kočevja pa Jože Pirman in ing. Lojze Blenkuš; v nadzornem odboru pa so: Stane Goršič in Janez Hren iz Ribnice ter ing. Savo Vovk iz Kočevja. Ob Dnevu vstaje se spomnimo tudi borcev, ki so dali življenje za svobodo, obiščimo grobove in spomenike! Na sliki: spomenik v Kočevju potrebno za ustanovni občni zbor. V svojem poročilu je dejal: »Vodovodna skupnost, ki jo ustanavljamo z današnjim dnem, ima edino nega odbora, obravnavali pa sta jih tudi posebni komisiji pri obeh ljudskih odborih. Predsednik občine Kočevje, Ja- nalogo, da oskrbi gospodarske or- nez Rigler, je obraz,loži! vzroke!, ganizacije, zavode, ustanove, kme- ki so vodili k ustanovitvi Vodovod- 22. julij - Dan vstaje v Sloveniji 2?. julija praznujemo Slovenci te in prebivalce ter vse ostale po- n0 skupnosti za obe občini. Prvič svoj narodnoosvobodilni praznik trošnike vode s kvalitetlno vodo.« je zajetje v Rakitnici skupno za r'~~ Nato je v nadaljevanju svojega po- Ribniško-Kočevsko dolino, da se s ročila v zgoščenem slogu zajel do- tem zagotovijo glavni dovodi, po- sedanje problematiko preskrbe pre-bivalsta in gospodarstva s pitno vodo in vodo za industrijsko porabo. Vodovodna skupnost ima dolžnost, da po sodobnih tehničnih metodah opravlja dela na področju leg drugih razlogov pa tudi zato, ker niti kočevski niti ribniški vodovod nista rentabilna. Ustanovni občni zbor je nato prešel k pretresanju predloženih pravil Vodovodne skupnosti Kočev- vzdrževanja vodovodnega omrežja, je—Ribnica, ki jih je po daljši te- gradi novo omrežje, črpalnice, rezervoarje ter ostale vodne naprave, ki so v neposredni zvezi z vodnim režimom. Vodovodna skupnost naj bi reševala vse te probleme za ribniško in kočevsko področje, osil-niški in prifarski ter predgrajski meljiti obravnavi z določenimi spremembami in dopolnitvami sprejel. Pri tem je pooblastil bodoči upravni odbor, da prečisti in uredi besedilo v skladu s spremembami in dopolnitvami, ki jih je sprejel ustanovni občni zbor. Skupna seja OLO Ljubljana Minuli torek je bila v Ljubljani skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Odborniki so razpravljali in sklepali o poročilu tajnika OLO o organizaciji in delu uprave, sprejeli so odlok o spremembi odloka o maksimalnih’ stopnjah občinskega prometnega daVka. Razširili so pooblastila Preskrbovalnemu podjetju za sklenitev pogodb za določene količine kmetijskih pridelkov. Dali so soglasje k ukinitvi postaje LM v Mengšu, preimenovali nekatere šolo, izdali jamstva za najetje kreditov, reševali imovinsko - pravne in personalne zadeve. Osrednja razprava je bila o poročilu tajnika OLO, dr. Matjanka Dolenca, ki je med drugim opozoril na dolgo trajanje postopka pri V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik IS LRS, dr. Jože Vil- Dan vstaje. Ta praznik nas spominja na težke dni osvobodilne vojne, na vse napore, ki jih je moralo naše ljudstvo dati za lastni obstoj, svobodo in človeka vredno življenje. Po dolgi štiriletni borbi je končno zmagala Pravica in prišla je težko pričakvana svoboda. Osvobodilno fronto in ljudsko vstajo je pripravila in vodila Komunistična partija Slovenije, ki je že od ustanovnega kongresa 1937 do vojne skovala enotnost slovenskega delavskega razreda, okrog sebe zbrala kmečke množice in napredno inteligenco. Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo je KPS po-zva a svoje člane in vse domoljube na obrambo domovine, po razpadu države pa je CK KPS konec aprila 1941 pozval komuniste, naj kujejo enotnost proletariata, zvezo delavcev in kmetov ter močno Osvobo- Slovence v oboroženi upor proti okupatorju. Iz skupin ilegalcev so nastale čete, bataljoni, odredi, brigade, divizije, korpusi in nazadnje velika, enotna in močna Jugoslovanska ljudska armada, ki je pregnala okupatorja in domovini dala dragoceno svobodo. Na ruševinah nekdanje Jugoslavije, ki je bila tako lahek plen fašistične drhali, je zrasla nova Jugoslavija, socialistična domovina enotnih in bratskih jugoslovanskih narodov. Kot vsako leto bomo tudj letos 22. julij, Dan vstaje, praznovali v spominu na vse, kar smo dali za svobodo in kar danes dajemo za izgradnjo socialistične države. Po vseh večjih krajih pripravlja So- cialistična zveza in Zveza borcev akademije s kulturnimi programi in partizanskim rajanjem. Še posebno slovesna bo proslava v Domu svobode v Kočevski Reki, kamor so povabili pevce društva »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Kolektivi v Kočevju in drugod pa bodo za svoje člane organizirali izlete na morje, planine ali pa bližnje izletniške točke. V vročih dneh posebno vabi Kolpa, ki z bistro in sedaj tudi toplo vodo nudi lep užitek. Organizacije Socialistične zveze, Zveza borcev, sindikati in drugi! Storite vse, da bodo Vaši člani čim boljše in lepše proslavili 22. julij, Dan vstaje slovenskega ljudstva! fan, ki je govoril o novem zakonu diino fronto slovenskega naroda, o delu uprave ljudskih odborov. 27- aprila 1941 je bil na pobudo Dotaknil se je tudi problema re- CK KPS ustanovni sestanek OF in krutiranja kadrov za upravno služ- ma-ia istega leta je začel izhajati bo. Pokazalo se je, da je za uprav- »Slovenski poročevalec« kot inf orno šolo premalo interesentov, in ™atlvni vestnik OF. Partijska kon-sicer zaradi tega, ker upravnemu ^erenca 1. in 2. junija 1941 v Ljub-uslužbencu še ni zagotovljeno ti- l-1anl je sklenila, naj vojni revolu-sto mesto, ki mu gre. cionarni komiteji pospešijo pripra- ve na oboroženi upor. 22. junija je ŽELEZARNA V SKOPJU CK ustanovil Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, in je 16. V Skopju bodo v nekaj letih zgra- julija 1941 ukazal, da je treba pre-dili največjo železarno v Jugosla- iti v dejansko vstajo. Skupine Re- viji. Gradnja bo stala 151 milijard dinarjev, dajala bo 940.000 ton jekla na leto in zaposlovala 6000 delavcev. Izračunali so, da je ta objekt gospodarsko upravičen, saj je v galcev so se reorganizirale v partizanske čete in okrog 22. julija 1941 začele oborožene akcije. Zato je ta dan praznik vstaje slovenskega naroda. Napore Komunistične partije je zaP7dobrit0erv9tkha^LOpa0ddoPS: M=fj?rtlerl d md? W=^m^ za odobritev lokacije pa do izdaje visokokvaJ,itetne MeZne rude. taline fronte in na * vrnem odločbe o gradbenem dovoljenju, ki traja pri investicijskih objektih več kot 300 dni, za zasebne objekte pa več kot 100 dni. Poudaril je, da se je število uslužbencev na okraju zmanjšalo, na občinah pa za enkrat povečalo. Povečanje na občinah je bilo potrebno zaradi novih in večjih pristojnosti in nizke strokovnosti uslužbencev. PLENUM CK LMS Pretekli teden je bilo v Ljubljani plenarno zasedanje CK LMS. Razpravljal; so o prispevku mladine k izvajanju socialistične politike na vasi. Poudarili so, da je treba idejno-politični vzgoji mladine posvetiti kar največ naporov in obenem nastopati proti tistim, ki to zavirajo. Mladina, združena v aktive mladih zadružnikov, lahko uvaja takšne oblike in takšno vsebino dela, ki nudijo najboljšo strokovno in družbeno vzgojo ter lahko služijo kot primer prizadevanj v socialističnem razvoju vasi. ZLET SVOBOD v CELJU V nedeljo je bila v Celju velika proslava ob 24-letnidi zleta Svobod, ki je bil takrat v Celju. Pred več deset tisoč ljudi in člani svobod in prosvetnih društev iz vse Slovenije je govoril Franc Lesko-šek-Luka. — * * _ VREME Približnlo do 20. julija nestalno vreme s pogostimi padavinami. V nadaljevanju zopet dolgo razdobje lepega poletnega vremena. 14. julija je bil v Firencah končan proces proti Mariju Zdravljiču in • tovarišem, ki so bili obtoženi, da so organizirali organizacijo »beneško četo« ter zagrešili vrsto »kaznivih dejanj« z namenom odtegnitve dela italijanskega ozemlja izpod itajijanske suverenosti, boreč se na strani slovenskih partizanov. Sodišče je sicer na podlagi dekreta predsednika italijanske republike obtožene pomilostilo, vendar pravici ni bilo zadoščeno. Več kot smešno je, da po 14 letih postavljajo pred sodišče partizane, ki so se borili na strani zaveznikov za stvar vsega svobodoljubnega človeštva. To meče kaj čudno luč na italijanski režim. V Iraku so slavnostno proslavili rast zaposlenih. Od leta 1959 do 1961 naj bi znašalo povečanje zaposlenih za 123 %. To bo omogočeno z ustanovitvijo novih obratov in povečanjem sedanjih kapacitet v bodilne fronte in na svojem drugem zasedanju 28. julija pozval vse prvo obletnico revolucije, ki je bila Značilnosti družbenega plana občine Dobrepolje Družbeni načrt je merilo gospo- Važen činitelj za nadaljnji raz- kmetijstva, delno pa bodo uporabili darske moči občine. Ta daje smer- voj gospodarstva v občini so inve- sredstva iz teh skladov za vzdrže-nice in zagotovila za gospodarski sticije, ki bodo znašale letos skup- vanje občinskih cest IV. reda. razvoj občine. Družbeni plan upo- no 57,573.000 din, uporabile pa se Omeniti je treba predviden po-števa postavljene naloge in obenem bodo: za rekonstrukcijo »Apnenice« omogoča njihovo izvršitev. Toliko v Predstrugah — 25 milijonov din, za uvod, sedaj pa nekaj o družbe- za ureditev obrata »Rašica« v Pred-nem načrtu občine Dobrepolje. strugah 20,800.000 din, za gradnjo Tudi v tej občini se bo skupni stanovanjske stavbe na Vidmu 8 družbeni bruto proizvod v primeri milijonov 300 tisoč din. Poleg tega obrti družbenega sektorja, z lanskim letom povečal, jn to za bodo iz investicijskega sklada ob- Kmetijska proizvodnja naj bi se 6,5 %, narodni dohodek pa za 10,3 čine uporabili 550.000 din za kme- letos povečala za 5,6 °/o, in to: pri odstotke. Zvišanje je predvideno v tijstvo, 800.000 din za obrt in 431 krompirju, koruzi in krmnih rast-vseh panogah gospodarstva, razen tisoč din za industrijo. Iz sredstev linah. Povečanje temelji na orga-v obrti privatnega sektorja, ki bo skladov občine bodo dobile posojila nizaciji kmetijske proizvodnje v ko-ostala na ravni iz leta 1958. kmetijske zadruge za pospeševanje operaciji med kmečkimi proizva- jalci in zadrugo. Tudi v sadjarstvu Se pričakuje povečanje za nekaj odstotkov. Da pa bo to mogoče, bo treba vložiti več skrbi za sadovnjake. Stare sadovnjake bo treba pomladiti, uvesti nove sorte — več skrbi bo treba tudi za škropljenje sadnih dreves. Živinoreja predstavlja važno gospodarsko panogo v občini, saj daje kmetom pretežni del dohodkov. V letu 1959 se bo predvidoma povečalo število živine za 9,7 %, pra- 14. julija lani. V glavnem mestu države je bila velika vojaška in civilna parada ter vrsta drugih manifestacij. Proslava pomeni hkrati tudi velik politični dogodek za režim predsednika Kasema, ki se mu je vzlic notranjim težavam posrečilo v letu dni doseči določeno stabilizacijo in urediti notranje razmere. Proslave se je udeležilo več delegacij iz raznih držav, med njimi tudi naša. Varšavo je v torek obiskala partijska in vladna delegacija Sovjetske zveze, ki jo vodi predsednik Hruščev. Na Poljskem bo ostala 10 dni in imela razgovore s poljsko delegacijo, ki jo vodi predsednik Gomulka. 14. julij, narodni praznik Francije, šo v Parizu jn drugih večjih mestih proslavili z vojaškimi paradami. Ob proslavi so objavili amnestijo za 5000 Alžircev, zaprtih v koncentracijskih taboriščih. V ZDA je začelo splošno stavko pol milijona delavcev ameriške jeklarske industrije. Predsednik Eisenhower je pozval delavce in industrijce, naj se sporazumejo. Te dni so odstavili prvega sekretarja CK KP Azerbajdžana, republike v Sovjetski zvezd. V ameriškem zunanjem ministrstvu so sporočili, da ne želijo povečati trgovinsko izmenjavo s SZ, ker bi to baje lahko koristilo vojaški krepitvi SZ. Sovjeti so odgovorili, da v sVoji domovini proizvajajo dovolj kakršnegakoli blaga in želijo z razširitvijo trgovinskih odnosov le izboljšati tudi ostale medsebojne odnose. Etiopski cesar Haile Selasije je po obisku več krajev v Sovjetski zvezi prišel na uradni obisk V Čehostovaško. Prišel bo tudi v našo državo. Sovjeti bodo dali Etiopiji posojilo v znesku 400 milijonov rubljev. Po dolgem brezvladju v Avstriji so te dni le sestavili novo vlado, in sicer tako, da so upoštevali zahtevo socialistične stranke po enakopravni razdelitvi ministrskih re- šičev pa za 300 rilcev. Tudi vzreji sorjev z ljudsko stranko. Pri žetvi in košnji na posestvu K GP in »Snežnik« veliko pomagajo vojaki iz garnizije v Ribnici. Minulo soboto jih je obiskal komarih dant podpolkovnik Jovanovič in predstavniki KGP so pohvalili spretnost in krepko pomoč vojakov. Od leve proti desni: J. Rigler, J. Žagar, N. Nagode, B. Mikoš, J. Planinc in podp. Jovanovič plemenske živine bodo posvetili vso skrb. Vzrejo bo treba pogodbeno vezati na KZ, M bodo skrbele za strokovno odbiro in pravilno vzrejo. Molznost krav raste iz leta v leto. Pri rodovniških kravah je znašala lani povprečno 2905 litrov, letos pa bo povprečje 3000 litrov na kravo. (Konec na 4. strani) Francoska vlada je zavrnila proteste afriških držav zoper poskuse z jedrskim orožjem v Sahari. Pariška želja je, da bi razbili »tristranski atomski klub«. Najprej nameravajo preizkusiti tri atomske bombe tipa »Hirošima«, to je take velikosti, kot so jih Ameri-kanci leta 1945 vrgla na japonsko Zunanjepolitični komentar ■■ DRUGIČ V ŽENEVI Pa več kot treh tednih so se spet odprla vrata ženevske palače narodov in okrogla miza je pričakala stare znance: štiri zunanje ministre velikih sil in oba nemška svetovalca. CUj novega sestanka je na videz preprost — nadaljevati razgovore tam, kjer so jih pred 24. dnevi prekinili in doseči vsaj minimalni sporazum. Vendar ni menda nikogar, ki bi si delal utvare, da je takšen cilj lahko doseči. Reči je treba sicer, da so >se zunanji ministri razšli v trenutku, ko so se spričo raznih predlogov z obeh strani pokazale dokaj velike možnosti za omejeni sporazum. Vprašanje je zdaj seveda, kako sta obe strani izkoristili tritedenski premor, da bi se približal verjetni sporazum njegovi uresničitvi. Svet v glavnem pričakuje isto, kot je za jugoslovansko vlado dejal predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve, Drago Kunc, namreč da upa, da bodo v nadaljevanju ženevske konference prevladale pozitivne težnje iz prvega obdobja pogajanj. »Javnost po pravici pričakuje,« je pristavil Drago Kunc, »da bo delo štirih zunanjih ministrov, ki se bodo vnovič 1sestali 13. jul. v Ženevi, omogočilo zboljšanje mednarodnega vzdušja in pogojev za ureditev odprtih mednarodnih vprašanj.« Na Zahodu so zmernejši, kolikor ne celo črnogledo razpoloženi. Se najbolj se zavzemajo za končni uspeh ministrske konference Britanci, saj sta tako zunanji minister Selwyn Lloyd kakor tudi ministrski predsednik Macmillan postregla javnosti ; z omejeno optimističnimi izjavami. Povsem drugače pa je v bonnski prestolnici, kjer si Adenauerjeva vlada ne prizadeva prikriti preveč niti svoje črnogledosti, niti svojih pričakovanj končnega neuspeha pogajanj med Vzhodom in Zahodom. Nekje na sredi med obema pa stoji Washington. ZDA pač ne morejo spričo svoje vodilne vloge v zahodnem svetu preoptimi-'stično ali prepesimistično izražati mnenja o prihodnosti ženevske konference. Zato pa radi ponavljajo Eisenhavrovo misel, namreč da so pripravljeni iti na sestanek na najvišji ravni te v primeru, če bo sedanja ženevska konferenca dala zadostna poroštva za njegov uspeh. Ni nikakršna skrivnost, da si ameriški državniki prizadevajo s takšnimi izjavami prisiliti SZ na popuščanje, saj računajo s tem, da je Moskvi največ do sestanka »na vrhu« in da je zato tudi pripravljena na večje koncesije. Kako se bo torej razvijalo drugo ženevsko dejanje, bo pokazala šele bližnja prihodnost. Za zdaj je le važno ugotoviti, da vendar obstaja rta obeh straneh volja za pogajanja in sporazumevanje, čeprav izražena v različni meri. Jasno pa je, da pot k sporazumu vodi samo prek premagovanja raznih blokovskih nazorov, ki se še vedno oklepajo stališča posameznih udeležencev ženevske konference in jih tako vežejo v njihovi negibni drži. Hkrati pa je vsemu svetu in prav tako glavnim akterjem v švicarskem mestu postalo očitno, da lahko pomeni tudi najmanjši sporazum važno prelomnico v odnosih med Vzhodom in Zahodom. S tem bi odprli pot k nadaljnjim razgovorom, zlasti k sestanku na najvišji ravni, kar pa je danes edina realna in možna pot za miroljubno reševanje vseh spornih mednarodnih vprašanj. Martin Tomažič Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je Ljudski skupščin; predložil predlog zakona o osnovni šoli in predlagal, da se zaradi izredne pomembnosti tega zakona omogoči javna; obravnava* preden bo zakonski predlog na dnevnem redu plenarne seje Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora je v načelni obravnavi predloga zakona prav takd ugotovil nujnost predlagane obravnave in zato sklenil, naj se predlog zakona z obrazložitvijo objavi in s tem dS možnost državljanom, šolskim odborom in zainteresiranim organom in organizacijam, da se z njim seznanijo. Odbor za prosveto in kulturo prosi državljane, šolske odbore, pristojne svete za šolstvo ljudskih odborov ter druge zainteresirane organe in zavode, da mu do 1. septembra 1959 pošljejo svoja mnenja oziroma predloge. Odbor bo te predloge nato obravnaval, o njih zavzel stališče in predlagal morebitne spremembe ali dopolnitve predloga zakona. Predlog zakona o osnovni šoli obsega 12 poglavij s 143 Sieni in obrazložitev. V predlogu so zajete vse tiste pomembne stvari, ki spadajo v okvir današnje osnovne šole v smislu splošnega zakona o šolstvu in šolske reforme. Pri tem ne bi ponavljali nekaterih že zdaj ustaljenih norm, da je osnovna šola obvezna za vse državljane, da je osemletna, brezplačna itd. pač pa se bomo ustavili pri nekaterih novostih, ki so v praksi šolskega dela zahtevale spremembo in so novo v naši osnovni šoli ter predstavljajo skorajšnjo uzakonitev razvojnih teženj naše družbe, ki je začela dajati vsemu sistemu izobraževanja pravo vsebino in namen. (Celotno besedilo predloga zakona o osnovni šoli je objavilo »Delo« v sredo, 8. julija kot posebno prilogo.) NALOGE OSNOVNE SOLE Osnovna šola je šola, ki daje vsem državljanom osnovno vzgojo ju osnovno splošno izobrazbo ter jih v skladu z razvojem in potrebami socialistične družbe razvija v osebnosti socialistične skupnosti. Vzgoja in izobrazba na osnovni šoli 'izhajata iz idejnih temeljev socialistične družbene ureditve in socialističnega humanizma ter temeljita na znanstvenih dosežkih in pedagoških načelih, na zgodovinskih in kulturnih pridobitvah jugoslovanskih in drugih narodov. To je torej smoter osnovne šole, ki ga skuša doseči s posredovanjem predpisane učne snovi učencem, ki jih uvaja v razumevanje najosnovnejših 'zakonitosti razvoja v naravi'in družbi, s čimer jim daje temelje za oblikovanje znanstvenega pogleda na svet. Ob tem razvija osnovna šola vedoželjnost učencev, jih seznanja z bojem naših in drugih narodov za svobodo, z našo družbeno ureditvijo, z družbenoekonomskimi in kulturnimi pridobitvam; človeštva ter jih tako vzgaja v duhu socialističnega patriotizma, bratstva in edinstva, humanizma in internacionalizma. Ob tem skrbi za vsetranski telesni razvoj učencev in telesno sposobnost za njihovo zdravo osebno življenje, za sodobno proizvodno delo in obrambo domovine. Pri vsem tem jih razvija tudi sposobnost moralnega in kritičnega presojanja odnosov med ljudmi, razvija v njih tudi zavest družbene odgovornosti in discipliniranosti. Osnovna šola razvija v učencih tudi smisel za lepoto v odnosih do njihove okolice in do narave, jih uvaja v estetsko doživljanje pomembnejših umetnostnih stvaritev. Načela prvega poglavja pa govore tudi o tem, da osnovna šola navaja učence tudi k čim bolj aktivnemu sodelovanju pri vzgojnem in izobraževalnem delu. Za uresničenje vseh teh ciljev osnovna šola sodeluje z gospodarskimi, sindikalnimi, mladinskimi in drugimi družbenimi Predlog zakona o osnovni šoli v obravnavi organizacijami, s strokovnimi združenji, zavodi in službami. Povsem novo je to, da osnovna šola organizira in vodi izobraževanje odraslih, seveda v skladu s posebnimi predpisi. Osnovna šola je samostojen družbeni organ, ki je urejen po načelih družbenega samoupravljanja. POVEZANOST Z ŽIVLJENJEM OKOLJA Drugo poglavje govori o življenju in delu osnovne šole, ki je povezana z vsem dogajanjem na svojem območju, z družbenim življenjem, z družbenimi in gospodarskimi organizacijami, pri čemer je pouk še posebej povezan s proizvodnim delom. Učni predmeti so med seboj povezani, pouk je tudi skladno povezan s svobodnimi aktivnostmi. Osnovna šola pomaga v sodelovanju z zavodi za izbiro poklica staršem in učencem pri izbiri šole in poklica, ki ustreza nagnjenjem in sposobnostim učencev, in spremlja v ta namen njihov razvoj ter jih seznanja z značajem in delovnimi pogoji posameznih vrst šol oziroma poklicev. Osnovna šola se povezuje z družbenim, gospodarskim in kulturnim življenjem svojega okolja s prirejanjem proslav, kulturno-umetni-ških in telesno-vzgojnih nastopov, spremlja in podpira vzgojno delo v okviru stanovanjskih skupnosti, skrbi za organiziranje in pravilno delo šolskih kuhinj, skrbi za razvoj zadrug učencev in šolskih delavnic ter jih povezuje z ustreznimi delovnimi organizacijami odraslih (zadruge, tovarne itd.). V šolskem Okolju, življenje v šoli, organizira tako, da so učenci vedri in zadovoljni ter sodeluje tudi pri izobraževanju odraslih, za kar organizira ustrezne tečaje in seminarje. Predmetnik in učni načrt, po katerem poteka pouk na osnovni šoli, predpiše Svet za šolstvo LRS. Za šolstvo pristojni sveti ljudskih odborov pa morejo dopolniti predmetnik in učni načrt glede na potrebe kraja in šolske razmere, vendar v skladu s predpisanim predmetnikom in učnim načrtom ter na podlagi mnenj in predlogov posameznih šol, prizadetih gospodarskih im družbenih organizacji. POUK NA ŠOLI V prvih treh razredih poučuje praviloma en učitelj vse predmete (razredni pouk), v 4. in 5. razredu razredni pouk postopoma prehaja v predmetnega, kakršen je potem od 6. do 8. razreda, kjer poučujejo posamezne predmete posebni učitelji. Osnovna šola organizira pouk tako, da zagotovi napredek; tudi tistim učencem, ki zaostajajo in se počasneje razvijajo, nadarjenim učencem pa omogoči hitrejši razvoj s poukom samim, z začasnimi in stalnimi učntfmi krožki ter s sodelovanjem z družbenimi organizacijami in ustanovami, ki delajo z učenci izven šole. Za razvijanje svobodnih aktivnosti učencev daje šola na razpolago svoje prostore ter podpira in organizira akcije družbenih in gospodarskih organizacij za razširitev in okrepitev materialnih osnov šole. Zato omogoča oblike pomoči šoli oziroma organizacijam učencev (n. pr. patronate gospodarskih organizacij kolektivne obdaritve, prostovoljno gradnjo igrišč, raznih objektov itd). Poseben poudarek je tudi na skrbi šole za telesni razvoj in zdravje učencev, za kar šola sistematično skrbi za razvoj telesne kulture v okviru pouka in vsobod-r.ih aktivnosti, za redne zdravstvene preglede, za zdravljenje, za pravilno prehrano in odmor, izmeno dela, učenja, igre in organiziranje zabave in razvedrila. Novost pa je v tem, da mora šola sodelovati z družino pri posredovanju osnovne spolne vzgoje. OCENJEVANJE Pri ocenjevanju ostanejo pozitivne in negativne ocene. Povsem nove pa so možnosti napredovanja v višji razred. Učenci 1. do vključno 3. razreda praviloma napredujejo v naslednjem šolskem letu v višji razred. Če pa je razrednik mnenja, da bi bil zaradi napredovanja v višji razred otežkočen irazvoj in uspeh učenca, ki je pokazal na splošno slab uspeh, lahko po posvetovanju s starši odloči, da mora učenec razred ponavljati. Učenci od 4. do 7. razreda napredujejo v višji razred, če so ocenjeni pozitivno. V višji razred napredujejo tudi tisti učenci od 4. do 7. razreda, ki so ocenjeni negativno iz največ dveh predmetov, če niso v prejšnjem šolskem letu bili negativno ocenjeni v enem izmed teh dveh predmetov. Ne napredujejo pa tisti učenci, ki so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni iz treh ali več predmetov in tisti učenci, ki so bili dve leti zaporedoma negativno ocenjeni iz istega predmeta. Učenci 8. razreda, ki so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni iz enega ali več predmetov, lahko z izpitom popravijo negativne ocene. IZPITI Učenec, ki iz zdravstvenih ali kakršnih koli drugih opravičljivih razlogov ni mogel končati osnovne šole, lahko dela izpit iz učne snovi razredov, ki jih ni končal, kot izredni učenec. Kot izredni učenec lahko dela izpit iz učne snovi osnovne šole tudi državljan, ki ni več šoloobvezen, pa ni končal osnovne šole. Podrobnejše predpise o tem izda Svet za šolstvo LRS. Šola in družina se povezujeta, da bi vskladili vzgojno izobraževalno delo in si medsebojno pomagali. Ta povezanost Se ustvarja zlasti z roditeljskimi sestanki ter drugimi možnimi oblikami sodelovanja. Poglavje o učencih govori o vpisu in prestopanju, pravicah in dolžnostih učencev ter pohvalah in Delavci gradbenega podjetja »Zidar r končujejo zadnja dela pri kočevski tržnici, ki bo dograjena še ta mesec vzgojnih ukrepih. V 1. razred osn. šole se vpišejo v začetku šolskega leta učepci, ki do konca koledarskega leta dopolnijo sedmo leto starosti. Če po zdravnikovem mnenju otrok ni telesno in duševno dovolj razvit, se vpis lahko odloži za eno leto. Otrok, ki do konca koledarskega leta dopolni šest let in pol, se lahko vpiše v 1. razred na podlagi zdravnikovega mnenja in če to dopušča zmogljivost šole. Iz opravičljivih razlogov je možen prestop na drugo osnovno šolo, za kar dasta pristanek oba šolska upravitelja. Učenec, ki zaradi bolezni ali drugega opravičenega vzroka daljši čas ni mogel redno obiskovati pouka, lahko kot izredni učenec posameznih razredov nadomesti izgubljeni čas oziroma lahko kot izredni učenec obiskuje osnovno šolo do sedemnajstega leta starosti. Posebna navodila o pohvalah, nagradah in vzgojnih ukrepih izda Svet za šolstvo LRS. KDO LAHKO UCI Četrto poglavje določa status učitelja in pogoje, ki jih mora izpolnjevati, kdor želi poučevati na osnovni šoli. Učitelji na osnovni šoli so lahko absolventi učiteljišča, višje pedagoške šole, pedagoške akademije za posamezna področja pouka pa tudi tisti, ki so končali ustrezno fakulteto, visoko šolo ali umetniško akademijo. Posamezne učne predmete (n. pr. telesno vzgojo. gospodarsko - tehnično vzgojo itd.) lahko poučujejo tudi tisti, ki so končali ustrezno strokovno šolo in si pridobili ustrezno pedagoško izobrazbo. Učitelji organizirajo in vodijo vzgojno izobraževalno delo na šoli in odgovarjajo za to, da šola doseže vzgojne in izobraževalne cilje. Pri uresničevanju vzgojnih in izobraževalnih ciljev in pri poučevanju so učitelji samostojni. Za njihovo izpopolnitev, tako strokovno kot pedagoško, spremljanje napredka pedagoške teorije in prakse ter učne snovi predmetov, se uvaja obvezno periodično izpopolnjevanje učiteljev. Naslednje poglavje obsega določila o ustanavljanju, prenehanju in odpravi osnovne šole, o osnovnih šolah za pripadnike narodnostnih manjšin, za katere določi okrajni ljudski odbor območja, na katerih se lahko ustanovijo dvojezične šole. Na teh šolah je pouk v slovenskem jeziku in1 jeziku narodnostne manjšine. DRUŽBENO UPRAVLJANJE ŠOLE Šesto poglavje obravnava družbeno upravljanje na osnovni šoli. Osnovno šolo vodijo skupaj učno-vzgojni kolektiv in državljani, ki lahko pripomorejo k izpolnjevanju njenih nalog. Državljane volijo oziroma imenujejo v družbeno upravljanje šole določeni organi, zbori volivcev ter prizadete organizacije in zavodi. Kot družbeni organi neposredno vodijo osnovno šolo: šolski odbor, učiteljski zbor in upravitelj. Pri družbenem upravljanju osnovne šole ima vsak njen organ samostojno delovno področje, njihovi medsebojni odnosi pa temeljijo na pravicah, ki jih določa ta zakon, določene zadeve pa opravljata v oddelku razredni zbor in razrednik. Šolski odbor opravlja vrsto zadev, med katerinu so najvažnejše: skrb za celotno življenje in delo osnovne šole, za izboljšanje materialnih in drugih pogojev, pomaga učencem, ki so končali osnovno šolo pri izbiri poklica z nasveti, priporočili in predlogi za štipendije, skrbi dalje za. zdravstveno in socialno varstvo učencev, sprejema pravila šole in jih daje v potrditev pristojnemu svetu. Šolski odbor tudi sestavlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov ter določa Cesta od Ljubljane Dobre prometne zveze veliko pripomorejo k hitrejšem napredku posameznega kraja. To velja tudi za Kočevje, ki je od Ljubljane oddaljeno samo 64 km, kar pa zaradi slabe ceste dosti pomeni. Izdelani so načrti za ureditev ceste od Škofljice do Kočevja in Broda na Kolpi in prepričani smo, da ne bo dolgo, ko bo pot do Ljubljane pomenila slabo uro vožnje. Prvenstveno in takoj bi bilo potrebno, da se uredi najbolj obremenjeni del te ceste, od Ložin do Livolda. Poleg tovornega prtometa je na tem delu ceste veliko osebnega prometa, še predvsem kolesarjev, ki se vozijo na delo v Kočevje. Več o cesti pa nam poroča ljubljanski dopisnik. Večkrat sem že potoval z avtobusom ali kako drugače proti Ljubljani in vsakokrat sem se počutil kot na vejalniku, tako temeljito mi je pretreslo želodec in vse kosti. Čudil sem se, kako to, da je kljub modernemu času mogoča tako slaba cesta, hribovita in polna ser- do Kočevja § pentin. Kadar pa se mi je posebno mudilo, sem moral mirno uživati lepi razgled pred spuščenimi železniškimi zapornicami! Odgovora na veliko vprašanj nisem našel! Sedaj, ko se je kočevski okraj spojil 2 ljubljanskim, bi vendar morali no-skrbeti za, dostojnejšo zvezo z Ljubljano; tako pa sta cesta in železnica v dokaj slabem stanju. Vse te in podobne misli so mi vsaki-krat rojile po glavi, verjetno pa se je s tem ukvarjal že marsikateri potnik. Res, pred dvemi ali tremi leti so pričeli asfaltirati cesto skozi ribniško dolino in marsikdo si je že oddahnil: v mislih mu je pač bila dobra, asfaltirana cesta prav do Ljubljane. Ostalo pa je le pri devetih ali desetih kilometrih med Žlebičem in Dolenjo vasjo in pri sladkem upu. Zdaj pa je končno le napravljen vsaj idejni projekt rekonstrukcije ceste Škofljica—Kočevje, o katerem je na rednem letnem zboru Društva inženirjev in tehnikov gradbene stroke, ki je bil konec maja v Kočevju, govoril ing. Bojan Tauzes s Projekta za nizke gradnje v Ljubljani. Da bi našim bralcem posredovali vsaj glavne točke tega projekta, sem obiskal tov. Tauzesa jn ga poprosil za nekaj pojasnil. Takoj v začetku mi je dejal: »Poudarjam, da to ni dokončni načrt, po katerem bi lahko takoj pričeli z gradnjo; na tem se še vedno dela. To je le osnutek načrta. Trudili pa smo se, napraviti tak načrt, po katerem bi z minimalnimi sredstvi cesto lahko zelo dobro uredili. Na tej progi kar mrgoli nepotrebnih vzpetin, ovinkov in železniških zapornic (saj so samo pri Ortneku kar štiri), kar vse otež-koča promet. Po našem idejnem projektu bi večina tega odpadla. Zaenkrat bi dokončno uredili najslabše dele ceste, tiste pa, ki so dobri že sedaj, bi uredili samo provizorično.« Cesta, dolga bi bila 52 km, bo široka pet do šest metrov in bo vsa asfaltirana. Tako bi bila v primeri s staro krajša samo nekaj nad 2300 metrov. Bolj pomembno je to, da bo po novi cesti čas potovanja neprimerno krajši (udobnost ni všteta). Doslej je cesta od Škofljice do Pijave Gorice že asfaltirana, Vse serpentine nad Pijavo Gorico bodo odpadle. Nova trasa gre desno od ceste več ali manj ravno in se nad serpentinami zopet priključi stari cesti. Ta je do pred Turjaka kar dobra in ne bo potrebno drugo, kot politi jo z asfaltom. Kot pr; Pijavi Gorici bodo tudi pri Turjaku odpadli vsi ovinki, zato bo cesta potekala po čisto novi trasi. »Skrbeti moramo,« je dejal tov. Tauzes, »da bo cesta čimbolj ravna. Zato bomo tudi onstran Turjaka korigirali vse ovinke in strmine, ki jih tam ne manjka. Med Rašico in Velikimi Laščami bo potrebno skoraj polovico ceste prestaviti, da se bo izognila serpentinam, posebno pri Sveti Trojici.« Tudi nova cesta bo peljala skozi Velike Lašče, kjer jo bodo nekoliko preuredili in po možnosti tlakovali. Zelo slaba je sedaj cesta od Lašč naprej. Trasa nove ceste je povsem drugje, odpadli bodo ovinki tik pred železniškim prelazom, strmina in prelaz sam. Sla bo ves čas desno od proge, dokler se ne bo pri nadvozu tik pred postajo Dvorska vas zopet priključila na staro cesto. Od tu do Ortneka bodo le manjše korekcije. Nekoliko drugače izgleda nova trasa pri Ortneku. Kjer so sedaj štirje prehodi čez železnico, ne bo po novem nobenega. Takoj po prvem prehodu bo cesta ostala na levi strani železnice in bo tudi peljala levo od postaje. Pri zadnjem križanju s progo bo zopet prišla v star; tir in se ne bo nič spremenila do Žlebiča. Tu bosta odpadla dva ovinka; takoj pri prvem (pred Kosovo domačijo) bodo napravi h nadvoz in potnike prepeljali na desno stran proge. Zaradi previdnosti, da bi nas ne povozil vlak, bomo sedaj ostali kar ves čas na tej strani! Za postajo se bomo ponovno priključili na sedanjo cesto in se po njej hitro odpeljali skozi vso ribniško dolino do Jasnice. Tudi tu se nam ne bo treba predolgo muditi. Cesta preko Jasnice bo šla kar naravnost skozi usek jn nato brez večjih sprememb do Kočevja. »To bi bilo«, se mi je v več kot polurnem razgovoru nasmehnil ing. Tauzes. »Bodoči načrt mora še odobriti Upraval za ceste, potem pa, seveda, bo potrebno nekje stakniti denar. Gradilo se bo lahko postopoma, najprej lažje dele, medtem pa se bodo lahko opravljala že večja zemeljska dela. Tako bomo sčasoma dobili zelo dobro avtomobilsko cesto, ki bo posebno priza- zaključni račun šole, predlaga sistemizacijo delovnih mest, predlaga razpise učnih mest in razrešitev posameznih učnih moči in daje mnenje k prošnjam kandidatov, ki se javijo na razpis. Šolski odbor tud: predlaga dopolnitve predmetnika in učnih načrtov ter izvršuje splošno nadzorstvo nad uporabo splošnega ljudskega premoženja, ki ga ima osnovna šola v upravi. Šolski odbor sestavljajo člani, ki jih voli občinski ljudski odbor na seji obeh zborov, člani, ki jih voli zbor volivcev v šolskem okolišu, člani, ki jih volijo prizadete gospodarske in družbene organizacije tet učiteljski zbor iz svoje srede. Upravitelj šole je po svojem položaju član šolskega odbora. Šolski odbor ima najmanj 7 članov in se izvoli za dve leti. Sestaja se po potrebi, mora pa se sestati v začetku šolskega leta, ob koncu polletja in po koncu pouka v vsakem šolskem letu. Nadalje predlog obravnava naloge in delo učiteljskega zbora, upravitelja šole, razrednega zbora in razrednika ter zborovanje, s katerim se po končanem pouku zaključi delo v tekočem šolskem letu in sprejmejo smernice za prihodnje. ADMINISTRACIJA IN POSLOVANJE Zadnja poglavja predloga zakona o osnovni šoli obsegajo administracijo, finančno poslovanje, pravice in dolžnosti državnih in družbenih organov do osnovne šole, o prosvetno-pedagoški službi (bivša šolska inšpekcija), prekrških ter končajo s prehodnimi in končnimi določbami, kot je to v vsakem zakonu. Med temi zadnjimi določbami govori 139. člen, da morajo okrajni ljudski odborj najkasneje do 31. avgusta 1959 sprejeti program razvoja osnovnih šol. Svet za šolstvo LRS predpiše določbe o postopnem prehodu od sedanjega predmetnika in učnih načrtov na nove, in to tako, da se bo p° novem predmetniku in učnih na-Črtih poučevalo V vseh razredih osnovne šole najpozneje v šolskem letu 1962/63. Osnovne šole pa morajo prilagoditi organizacijo in delo določbam tega zakona najpozneje do začetka šolskega leta 1960/61. Za izvrševanje tega zakona skrbi Svet za šolstvo LRS, ki po potrebi izdd navodila za njegovo izvrševanje. * V VIDEMSKO POSESTVO NAPREDUJE! Zadružno posestvo na Vidmu se vedno lepše razvija. Posebno ceno dajejo posestvu nasadi ribeza. Stari nasad obsega 3000 sadik, sedaj j« star dve leti in bo drugo leto že obrodil, novi nasad pa šteje okrog 2500 letošnjih sadik. Tudi novi nasad lepo kaže. ■ Posestvo meri okrog 8 ha — od tega je približno polovico travnikov, ostala polovica pa je orna zemlja. Poleg ribeza imajo tudi krompir in deteljo (lucerno). Sodobno gnojenje bo dalo posebno lepe rezultate na travnikih. Pridelek krme bo letos rekorden. Fr«a košnja je dala okrog 10.000 kg sena na hektar. Računajo, da bodo irneh še dve košnji. Na posestvu je stalna zaposlen en delavec, ob času večjih del pa jih najamejo še nekaj. Na posestvu imajo tudi motorno ročno kosilnico, ki se je dobro obnesla. Z njo opravljajo usluge tudi zadružnikom. Kmetje so zelo zainteresirani za kosilnico. V zadrugi pravijo, da bi morali imeti vsaj štiri 'kosilnice, da bi lahko ustregli vsem željam. SKORO 5 MILIJONOV V občini Sodražica so namenili precejšnja sredstva za zdravstveno zaščito — skupno 4,418.000 din. Največ, 'in to 2 milijona din, je namenjenih za plačilo stroškov za zdravljenje oseb, ki so po uredbi oproščene plačila; za plačilo stroškov zdravljenja nepremožnih je predvidenih 800.000 din itd. Za razmeroma majhno občino so številke kar precejšnje. detim krajem velikega pomena. Ko bo cesta dogotovljena, se bo verjetno tudi povečal promet na njej, saj sedaj ni velik: okrog 800 ton dnevno. Največji je okrog Ribnice in Kočevja, kjer vozijo les iz tamkajšnjih gozdov. Pri novi cesti bo cenejše tudi vzdrževanje, ker bo odpadlo posipanje z gramozom.« »Tovariš inženir, kako je pa s projektom od Kočevja do Broda na Kolpi?« sem se pozanimal. »O tem smo pa samo razmišljali. Idejni projekt bomo pričeli delati verjetno že letos in bo do konca leta predvidoma gotov. Ta del ceste bo najtežji in najdražji. Sedaj je cesta ponekod zelo ozka in ponekod je srečavanje skoraj nemogoče. Odpasti bodo morali ovinki pri Moravi in Štalcerjih, povsem pa bo treba preurediti Čolnarski klanec. Sedaj je vse preveč strm (okrog 10 %>), strmino pa bomo morali znižati vsaj na 6 %. Ko b° to gotovo in ko bodo uredili tudi Hrvatje svoj odsek do Delnic, bo tudi zveza z morjem boljša.« »In kdaj se bo pričela gradnja?« »Vprašate preveč! Letos in drugo leto še ne, za naprej pa ne vem. Veste, denar ...« Da, denar!... Franc Crivec Šoferji so praznovali 12. julija 1959 ob 9. uri je kre- nejša. Le s tako vrlino naj se usede nila skozi Kočevje dolga kolona za volan. Pešci pa naj bodo disci-okrašenih motorjev in ostalih mo- plinirani in naj spoštujeio odgovor-tornih vozil. Vozeč skozi mesto so no in naporno službo šoferjev.« vsa vozila z dolgim zvočnim signa- Vse prisotne je nato povabil na lom pozdravila prebivalce Kočevja, zabavo, ki so jo Kolona vozil je pri avtobusni po- pri Rožnem studencu, v smrekovega gozda. NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — N Z beležnico in kamero po socialističnem posestvu senci skozi Dolgo vas in Livold do Zajčjega polja. Pred vasjo se je že Jože Pirman. V govoru, Poletno sonce je komaj popilo stopiti žico, ki je ograjevala paš- »Sredi košnje smo. Vreme nas je '»Kaj pa boste imeli posebnega priredili"‘šoferji jutranjo roso, ko sem se pripeljal nik. Ker je bila prav na tistem me- precej potegnilo, sicer bi bili že popoldne?« sem kljub temu iz ra- 1 —: r'''’— — r stu ZVezana, sem jo prijel, da si končali. Njivske površine so po- dovednosti povprašal. ne raztrgam hlač. spravljene, s travnikov pa je tudi »Pričakujemo obisk komandanta »Plazite, da vas ne zruka,« se je spravljenega že skoraj polovica ribniškega garnizona,, podpolkovnika Draga Jovanoviča, ki pride »Kako gre to delo, imate dovolj pogledat svoje fante, kako delajo, pridnih rok?« morda pa pridejo z njim še drugi se zasmejal, »v »Na naši upravi je stalno zapo- gosti. Začeli smo tudi sušiti ječ- pa predvsem zato, ker bi rad videl naglici sem pozabil dobro pogledati, slenih 62 delavcev, trenutno ima- men v umetni sušilnici, na paši pa kravo Bistro, ki je bila pred nekaj čeprav sem že slišal, da je to mo- mo 38 sezoncev, pomaga pa nam si boste lahko ogledali naše fri- staii zavila in se vrnila na Trg svo- smrekovega gu^ua. - - - „ , . r mnntnfnnk bode Tu je vsem zbranim šoferjem Zabave se je udeležilo lepo ste- pa^la čreda petdesebh^m ^ Martin, Mo že sena,( nik9»ezdruženjaPšoferjev ij^SK 2? M & sem. sl, ne &iko zaradi črede ki prepozno kajti začuti, sem rabe, - nikov« podružnice Kočevje, tov. čajno e^oUp^sUMh prireditev, m*ko _ »Nl^ujsem je bil namenjen »Srečno vožnjo!« vsem uporabnikom cest, je Pirman avto moto DRUŠTVO KOCfv leti rekorderka v proizvodnji mle- deren pripomoček, da krave osta- pri sušenju v Rajndolu tudi 20 vo- zijke.« med drugim dejal: »13. julij - A"lu" kandidate da bodo ka v Sloveniji. Toda živali so bile nejo na določenem pašniku.« — - ------------- ---------- praznik šoferjev in mehanikov, je 3h ^ ^ dr drugi. da „T_„ „«,.4 ,, dnimim. eden izmed tistih svetlih dni nase za I. skupino sofersk ^zpit,, 24 ju sem Hdvomil _ se res med zgodovine, ki so posvečeni sporni- '*,a ' . ■ sKupino it. julija. fenomen? m, narodnoosvobodilne borbe in Kondicijske vožnje bodo z motor- "J™ P«« lje, z avtomobilom pa en dan pred izpitom od 6. ure zjutraj. ŠTK AMD - KOČEVJE jakov iz ribniške garnizije. Moram Res, mož je bil sredi napetega, »Tam spodaj, v oni dolinici, Lam jih pohvaliti, ker so zelo marljivi, odgovornega dela, zato ni čuda, je akumulator, ki daje tok. Samo Samo sušijo, ker pri nas s tremi da je bil utrujen. Nenehna skrb, .... , . ,n KonaicnsKe vozme ooao z motor- -m— r— — ------------------------ .. da je zdaj že skoraj prazen, tako strojnimi kosilnicami, kolikor jih da bo vse potekalo v redu, je ob narodnoosvobodilne borbe m J, non ni rine nd is da Približal se je pastir v gumija- da krava, ki se dotakne žice s kozo, imamo,, košnjo zmagujemo brez letošnjem muhastem vremenu, ki je tesno povezana s_ herojsko jem vs u pupmune oa 10. ure ua ^ §korn;jih jn z bičem v roki ter tega niti ne začuti, če pa pride ročnih koscev. Travna letina pa je je toliko škodilo pri spravilu pol- n* n me Vprašujoče pogledal. Prav go- zraven z gobcem, ki je vlažen, pa letos res obilna, sicer sem šele nevredne krme, bila še podvo- tovo ni vedel, kam naj me dene? se kar hitro obrne nazaj.« Kmalu poldrugo leto na Kočevskem, ven- jena. Spomnil sem se na najin Na kratko sem se mu predstavil, sem lahko videl, da to drži. Ta dar kakor slišim od drugih, take razgovor pred dobrimi 10 dnevi, »ograja« se da tudi zelo hitro pre- že dolgo ni bilo.« bila je ravno nedelja, ko sva govo- staviti na drugo mesto. »Kot vidim, imate na vaši upra- rila o kmetijstvu na Kočevskem, V tem je prišel še drugi živino- vi predvsem živinorejo, koliko pa o sodobnem obdelovanju zemlje in rejec, Štefan Bohnec, tudi že star ste posejali žita?« krajevno ustreznih poljskih kultu- seveda, jaz sem Martin Volf, znanec. Seveda sem ga takoj poba- »Njivskih površin za kmetijstvo rah, vpletla problematiko Kolpske —---- ral, kako je zadovoljen z živino res nimamo veliko, 15 ha ječmena, doline, ki ima napredek le v per- in z delom. 18 ha ovsa in 8 ha krompirja. Ječ- spektivi združevanja, skupnih akcij, »Ja, kaj naj vam povem,« je men že žanjemo, vendar hi za se- ne pa po današnji razdrobljenosti nu ki ________ . borbo in žrtvami za Srečnejšo bo dočnost jugoslovanskih narodov. 13. julija 1943 je prva partizanska motorizirana enota štaba IV. udarne brigade »Ljube Šercer« ob sodelovanju I., II., III. in VII. brigade odločilno posegla v neenako VSEM NAROČNIKOM nato pa me je vprašal: »Saj ste nas vi spraševali slovenščino pri izpitu?« »Da, se me še spominjate?« »O, gaae oaiovm.u V prihodnjih dneh bodo pismo- borbo ob naPa 0 modnei_ noše pobirali naročnino za »Novice« š m^sovražnikom popolno zmago.« za drugo polletje. Prosimo Vas, da živinorejec.« "vrer&4SS•-etSMrsvstiK.................................................................„. poudaril vlogo, ki j h J olajšate delo pismonošem, sebi pa znava. Lepo čredo imate, same iz- začel s svojim značilnim prekmur- daj še težko povedal, kakšen je m še o marsičem drugem, na kon-prometni organi, ki JL -f zagotovite redno sprejemanje lista! brane živali.« Tedaj sem hotel pre- skim naglasom, »pri nas je vedno pridelek, dokler inč bo vse pri k ra- cu tudi o vzgoji kmetijskega kadra. lovanjem nenehno bdijo nad var- ugotovite nostjo prometa in preprečujejo morebitne težje nesreče. Vse priznanje pa je izrekel tudi Avto-moto društvom, ki vzgajajo nove šoferje v duhu tovarištva na cesti in odigravajo pomembno vlogo s predavanji po šolah, ker s tem vzgajajo mladino v disciplinirane pešce in bodoče šoferje. Na zaključku svojega govora je dejal: »Porast motorizacije in prekomerna obremenitev naših cest povečujejo nevarnost in zahtevajo vedno nove žrtve. Vendar pa lahko šoferji prispevajo k varnosti vožnje veliko — s' svojim zgledom, s tovariškimi čustvi, z lepim odnosom do vseh na cesti in z uvidevnostjo ter razumevanjem do vseh nePrijetnih dogodkov in eventuel-nih nesreč. Šofer mora bVi človek, ki mu je cena življenja soljudi najdragoce- TorSk, 21. julija.-Sreda 22. julija — Dan vstaje četrtek, 23. julija — Branislav petek, 24. julija — Kristina dosti dela, ampak sem kar zadovo- ju. Ne bi se hotel urezati s kakšno Dobil sem sliko moža, ki je z vsem ljen, ker mi je to delo všeč. Rad preuranjeno cenitvijo. Zato raje svojim bistvom predan svojemu delam pri živini.« počakajmo, ko bomo točno vedeli, delu, ki skrbi za poverjeno mu »Prej sva se z vašim kolegom koliko smo pridelali.« zemljo in ljudi, kot bi bilo to nje- pogovarjala, pa sem ga pozabil »Hvala lepa, tovariš upravnik, se gova osebna last. Res, tako se v vprašati, da bi mi kaj več povedal bova pa še drugič kaj več pomeni- naši sredi oblikujejo ljudje, ki ima-o vaši slavni Bistri.« la in na svidenje!« sem se poslovil, jo resnično socialistični odnos do »Pridna kravica je to. Svoj čas skupne lastnine, na ljudeh takega je dajala zelo- veliko mleka, toda Pot v Cvišlerje me je vodila mi- značaja raste naša družbena skup- tudi še danes, čeprav ima že 11 let mo prostranega polja,, kjer je na nost. in je njena najboljša doba mimo, skupnem kompleksu kar 9 ha knom- se še vedno postavi z odlično mleč- pirja, poleg pa vsakogar preseneti Pohitel sem še do Brega, kjer nostjo,« in pokazal je Bistro, ki se pesa, ki izredno bujno raste in obe- so trije kombajni »požirali« zreli je pasla prav pred nami. ta dober pridelk. Tudi oves je lep. ječmen. Bilke so bile zelo polegle »Ste dobili kašne nove krave v Malo dalje je brnel kombajn in in strojniki so morali obračati zadnjem času?« hitel pas za pasom pospravljati kombajne zdaj v to zdaj v ono »Smo. V hlevih v Livoldu jih zrel; ječmen. Poleg strojnika je na smer, da bi polno želi. Ustavil sem imamo prav zdaj 98, ki smo jih ploščadi stal vojak, ki je urejal se ob stroju, ki se je obrnil, da pripeljali pred štirinajstimi dnevi, vreče, polnjenje zmlačenega in oči- »zagrize« v novo smer in se zaple-Zdaj pa so v karanteni, ki traja ščenega ječmena. Z obeh je lil pot tel v krajši pomenek, tri mesece. To je zaradi bolezni, v curkih, ker je sonce ob deseti uri »Vama je zelo vroče, kaj?« sem ki bi jih utegnile prinesti s seboj že pošteno pripekalo. začel, kot je navada ob tem času. iiz inozemstva. Pripravil pa nam V Cvišlerjih sem zavil v upravo, .»Da,« je odgovoril strojnik, jih je ing. Zorc.« da povprašam za upravnika. Imel »imam pa tole«, in pokazal je na Zanimalo me je, ali vesta tudi sem srečo, da sem ga našel za slamnik na glavi, »ki me zelo ščiti, za ostalo dejavnost njihove upra- mizo, ko se je ravno pripravljal, Imam zavarovan tudi tilnik pred ve. Tako sta mi povedala, da se da uredi neke zapiske. žgočimi žarki, nad glavo pa skozi bavljo predvsem z živinorejo, po- »Dober dan! No, pri vas je pa slamo prijetno hladi Sapa:. Kupil ljedelskih površin imajo sorazmer- prijetno, ko je zunaj taka ročina!« sem ga še lani v Beogradu, v Ko- no malo. Z žetvijo so že pričeli. »Bo kar držalo,« se je nasmehnil čevju me dobiš takega pokrivala.« Tudi Pri nJih se pozna, da je žito upravnik, tovariš Salamon, in si Prižgali smo vsak svojo cigare- pcleglo, da ga je težje žeti, tudi z roko Bel preko čela. Skladiščnik to, vojak, ki mu je pomagal, pa si stroj to ne opravi s tako lahkoto. Kuzma in Anica, ki sta pisala, pa je med tem še brisal znojno čelo. „ »Kako pa kal vajin zaslužek, se sta radovedno pogledala, kaj to po- Oba sta bila polna prahu in drob- 27 Nede]jska romanca«; Cetinski — Uredništvo In uprava nove frizijke, toda stražar je vest- »Že, že,« sem pohitel, da bi ga clalističnega posestva, brez name- 25. in 26. julija ameriški barvni v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, no izpolnjeval svojo dolžnost, tako udobrovoljil in spravil svinčnik in na, da tii zbiral kakšne^ posebne . film »Gora«. telefon 3-89. Naročnina 1e 400 din, da sem moral opustiti to misel. beležnico, »gnjavil pa vas res ne bi podatke, za kar je pravi čas prav- ZahnlSnx?Je a 1Ce„6, Stf 23 l6t- DOBREPOLJE: 18. in 19. jul. ame- polletna 200 din in je plačljiva v Na cesti sem nato nrestrenel rad- vem da ste vedno na n°9ah' zaPrav jesen’ ko je kmetiisk° ,et0 ca iz S/SnčS L ImU »Helena Tn naprej' ?= Nemštvo je 800 din upravnika Kmetijske uprave Livold, od J.utra do sem zakUučil že končano in prehaja ze v drugo. SeJi žsTn^ ^lila jug^Io- “‘čun ^^O-nV ^' ^ k° * raVn° Drihaia' 7 >>Uradm<< razgOVOr- Marjan Lukez,č in Zgonc Marija, natakarica s Kolodvorske ceste 16, stara 20 let. Pečnik Ivan, pleskarski pomočnik iz Šeškove ulice 6, star 23 let in Zabukovec Ana, frizerska a3, ,iz S,f)venske vasi, stara 20 let. Ofak Mihael, šofer z Ljubljanske ceste P6, star 25 let in Gričar Anica, natakarica iz Šalke vasj 91, stara 18 let. (Poročila sta se v vanski barvni film »Pop Čira. in pop Spira«. 1-265 P ravica- 18 jn 19 1uIiia ame_ Pri KB, podružnica za Kočevje. Ljubljani.) rišk^film »Nedolžno obsojen«; 25. Mtnine Plačerai v gotovini. V novomeški bolnišnici je^umrla or iuliia franc, barvni film * xn/xl A mnH iq Knhina 17 ul * •* J Vesel Amalija, babica iz Rožne ul. 5, stara 63 let. RIBNICA Košmerlj Marija, gospodinja iz Gorenje vasi 52 Jožeta. V Ljubljani sta se poročila: Kozina Franc, uslužbenec iz Jurjeviče J, star 27 let in Rupar Kati, uslužbenka iz Jurjeviče 36, stara 22 let. Umrla je Ivančič Frančiška, gospodinja iz Otave 10, stara 86 let. »Bel Arni«. LOŠKI POTOK: 19. julija jugoslovanski film »V soboto zvečer«; 26. julija jugoslovanski film »Jubilej g. Ikla«. ko je ravno prihajal z drugega konca posestva. Tovariš Zupančič je name naredil zelo prijeten vtis. — Ves ogorel, ker je vedno zunaj, se — je bolj bežno pogovarjal. Misli so mu uhajale nazaj k delu, ki je v polnem razmahu. DOLENJA VAS Rodili sta: Čampa Marjeta, gospodinja iz Prigorice 46 — dečka Jakoba in Rus Angela gospodinja iz Rakitnice 70 — deklico Alenko. V Ljubljani sta se poročila: Gor. je rodila dečka predGRAD: 18. in 19. julija franc. film »Krenkbij«; 25. in 26. julija italijanski film »Deček ' za vse«. OSILNICA': 19. julija italijanski film »Branimo svojo ljubezen«; 26. jul. jugoslovanski film »Črni biseri ((. BROD NA KOLPI: 18. in 19. julija ameriški film »Ulica sanj«; 25. in 26. julija amer. barvni film »Steza slonov«. ZAHVALA Osnovna organizacija RK v Štal- še Ludvik, krojač iz Dolenje vasi carjih se zahvaljuje direkciji Drž. star 43 let in Oražem- Franči- posestva »Snežnik« v Kočevski Reki ska, kmetica iz Dolenje vasi 14, za izkazano pomoč in denarno pod-stara 33 let. poro ob proslavi 100-letnice RK. Odbor RK, štalcarji VELIKE LAŠČE V Ljubljani so rodile: Marolt ČESTITKE Cvetka, gospodinja iz Gornjih Pod- Dragemu možu in očetu Andreju Poljan — deklico Anico; Peterlin Komacu iz Željn za devetintrideseti Francka, gospodinja iz Ulake 4 — rojstni dan želijo vse najboljše že-deklico Justino in Novak Marija, na in hčerkice, gospodinja iz Hlebče 5 — dečka — * — Franca. Sinu Matiji in njegovi ženii Albini V Ljubljani so se poročili: Zabu- iz Kočevja želijo za obletnico poro-ovec Franc, ključavničar lz Hude- ke vse dobro in predvsem zdravja 9a Konca, sedaj na Igu 103, star starši in sestra Marica. RAZGLAS Obveščamo prizadete, da je oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora v Kočevju izdal odločbo št. 05/2-3314/1 z dne 23. VI. 1959, s katero so določena gradbena zemljišča v Kočevju in Šalki vasi, ki so nacionalizirana z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58). Zcmjljišča ležijo v k- o. Kočevje, k. o. Mahovnik in k. o. Sela. Prizadeti, na katere se nanaša ta odločba, jo lahko pregledajo vsak delavn-k od 8. do 12. ure pri oddelku za finance Občinskega ljudskega odbora v Kočevju, soba številka 31, II, nadstropje. Vsakdo se lahko pritoži zoper odločbo na tajništvo za finance Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana* v tridesetih dneh od dneva, ko je bil razglas nabit na desko. Pritožbo je treba izročiti na oddelku za finance Občinskega ljudskega odbora v Kočevju. Za pritožbo se ne plača takse. Ta oglas je bil nabit na desko Občinskega ljudskega odbora dne 10. julija 1959. Oddelek za finance ObLO Kočevje Uprava podjetja »Splošno kleparstvo« v Kočevju z obratom v Ribnici in sindikalna podružnica sporočata žalostno vest, da je nenadoma umrl Franc Zamida upravnik podjetja Pogreb bo v petek, 17. jul. 1959, ob 17. uri v Kočevju. Strti neizmerne žalosti sporočamo žalostno vest, da so nam v 24- letu starosti valovi Drave vzeli našega dragega s:na VLADA TURKA absolventa gozdarske fakultete Pogreb bo v soboto, 18. julija 1959, ob 10. uri izpred hiše žalosti, Lazeč, na pokopališče v Dragi. Lazeč, 16. julija 1959. Žalujoča družina Turk A3 novic n POSREDUJEJO Večkrat berem v časopisih izraz veleposlanik, poslanik, ambasador, pa nisem povsem siguren, kaj pomenijo in kakšen je razloček med njimi. Tine Potarca Tuji izraz za veleposlanika je ambasador. Razlika med poslanikom in veleposlanikom je v obsegu pristojnosti in polnomočij, ki jih imata ta ali oni predstavnik določene države v tujini. Tako ima naša država v Albaniji poslanika, v Grčiji pa veleposlanika. _ * __ 12 let sem delal v kočevskem rudniku. Sedaj pa sem v Nemčiji in bi vsa družina rada čitala »Novice«. Prosimo, sporočite mi, koliko stane naročnina v markah in kako naj plačam? Alojz Putre, Nemčija Pošljite 10 DM, kar je naročnina za eno leto in točen naslov, pa Vam bomo naš list takoj poslali. _ * — Vroče si želim kupiti moped. Zbiram in hranim denar, hkrati pa razmišljam, kakšnega bi si kupil. Želel sem si kupiti Colibri, pa se bojim, da naši izdelki ne bodo tako kvalitetni kot oni iz delov, ki jih je dobavljala tovarna Puch iz Avstrije. Kaj menite Vi? Tone M. Dobrepolje Pred kratkim je bil v Kopru izdelan prvi Colibri domače proizvodnje in povedati Vam moramo, da so ti mopedi celo boljši od prejšnjih. Bojazen, da Colibri ne bo vzdržen, je odveč. Če lahko verjamemo nekemu mopedistu, da je s Oolibrijem prevozil 80.000 km brez večjega popravila, to že nekaj pomeni. Dm meseca sem bil v brigadi, nisem pa nikjer zapdslen. Drugi brigadirji so med tem dobili plačo, meni pa še vlaka in avtobusa niso plačali. Je to prav? H. S. Trava 33 Delo v mladinski brigadi je prostovoljno in za ta čas ne pripadajo osebni prejemki. Občinski komite LMS v Sodražici pa Vam je dolžan poravnati vse prevozne stroške. Večkrat sem slišal, da v Ameriki bolj kot nogomet igrajo rugby. Kakšna igra je to? M. A. Ribnica Rugby (izg. regbi) je zelo borbena igra moštev z ovalno žogo. Igralci smejo igrati z rokami in nogami, zgrabiti in podreti nosilca žoge. V nekaterih državah je rugby množičen šport. Zanima me zunanja politika in večkrat slišim, da so nekatere politične stranke v Franciji pro-fašistične. Sedaj ne vem ali so za fašizem ali proti? Janko Z. uslužbenec PRO je latinskega izvora in v sestavljenkah označuje simpatiziranje s kom. Profašist: zagovornik, pristaš fašizma. __ * -- Kje se je rodil Ivan Prijatelj in kolikšno je njegovo leposlovno delo? Marica L. učenka Dr. Ivan Prijatelj se je rodil 1875 v Vlncah pri Sodražici, umrl pa je 1937 v Ljubljani. Njegovo delo obsega 153 znanstvenih in 12 leposlovnih spisov. Pisateljevo delo je zapustilo globoke sledove v slovenski kulturi. 16. julij — Dan tankistov Šestnajstega julija 1944 je bila mi VIII. korpusa in kasneje IV. in po nalogu maršala Tita formirana I. armade. V teh borbah so ostali prva večja tankovska enota naše zabeleženi mnogi podvigi mladih NOV, Prva tankovska brigada. Za- tankistov v kninski in mostarski to je ta dan postal Dan tankistov, operaciji, v bojih za osvoboditev postal praznik naše armade. Istre in Trsta, v proboju sremske Nastanek in razvoj naših tan- fronte itd. kovskih enot je najožje povezan Po osvoboditvi je bila iz tankov-z razvojem NOB v celoti, začenja skih enot formirana Prva tankov-še v onih zgodovinskih dneh 1941. ska armada, ki jo je vodil legen-leta, ko so partizanski odredi dosegali prve večje zmage. Prvi tanki so predstavljali v rokah partizanov dragoceno orožje. Že v oktobru 1941, v napadu na Kraljevo, sodelujejo zaplenjeni tanki pri Krup-nju in v borbah Šumadijskega in Valjevskega odreda. Januarja 1942 je na Hrvatskem formiran že prvi darni komandant in borec general-lajtnant Peter Drapšin. Povojni razvoj tankovskih enot gre v korak z razvojem celotne Armade. Mnoge generacije mladih vojakov so šle skozi te enote in se izučile v bojni veščini. Rasli so tudi novi starešinski kadri. Usposabljajoč se za dobre vojake, so 'v sanijajoc se za uuore vujuKe, au tankovski vod, ki beleži junaške briga-de delavcev in kmetov in dru-podvige tankistov v Jajcu meseca -- • ........... gih istočasno postajali odlični vozači, mehaniki, radisti, ki se po odsluženju vojaškega roka kot kvalificirani vračajo v naše gospodarstvo. Uspehi, ki so jih dosegle tankov-ske enote po vojni, so sestavni del eko kupnih uspehov naše Armade na p poti njene nepretrgane krepitve in izgrajevanja kot branilke in čuvarja naše socialistične domovine. DOPISUJTE V »NOVICE« ‘septembra lin decembra pri Ku-presu. Tretja udarna divizija v IV. ofenzivi zapleni 12 tankov., ki se formirajo v prvo tankovsko partizansko četo pri Vrhovnem štabu NOV. Ta četa je imela vidno vlogo v bitki za ranjence pri prehodu Neretve. V februarju 1943 se formira pri Glavnem štabu Hrvatske četa 10 tankistov. Razumljivo je, da so tanki, ki jih je naša vojska imela v prvih treh letih vojne, bili vojni plen. Sodelovali so v mnogih bojih, v raznih taktičnih posegih in v meri, ki so jo dovoljevale skromne možnosti (gorivo, municija, rezervni deli). Kljub temu so bile njihove akcije uspešne, ker so jih vodili dobri komandirji in so bili v njih hrabri tankisti. Vse razdobje NOB tja do kapitulacije Italije septembra 1945, so bili tanki, kljub majhnemu številu, s katerim je razpolagala partizanska vojska, velika praktična šola in resen začetek za ustvarjanje pravega tankovskega kadra: vozačev, mehanikov, komandirjev, ki so zrasli v borbi in si pridobili dragocene bojne izkušnje. Po kapitulaciji Italije so bili ustvarjeni pogoji za formiranje tankovskih enot. Bataljon tankov pri Vrhovnem štabu, formiran po osvoboditvi Splita, je že podpiral juriše proletarskih in krajiških enot okrog Sinja, Duvna, Travnika. Po Baniji, Kordunu im Gorskem Kakor je predvideno po okraj-Kotarju je odmevalo 35 topov tan- nem družbenem planu bo v občim kovskega bataljona pri Glavnem Sodražica v letu 195 znaša po-štabu Hrvatske, Cankarjevo in Pre- sek lesa v zasebnih goz i šernovo brigado pri Kraški vasi in 26.900 nr. Za domače potrebe Stanjevicah je podpiral tankovski porabljenih 1Q.700 m', za prodajo odred 45 tankov s prav toliko pa 16.200 nr. V gozdovih splos e-oklopnimi avtomobili. Vendar se do ga ljudskega nremozenja pa je doleta 1944 tankovske enote zaradi ločenih za posek 14.440 m lesa. posebnih pogojev NOB, nedostatka Gojitvena dela bodo Regala bojne tehnike, nestabilnosti osvo- pogozditev 19 ha gozdov, kjer bo bojenega ozemlja, pomanjkanja posajenih 45.000 smrekovih in bo- Ob 22. juliju Dnevu vstaje slovenskega ljudstva pošiljajo borbene in delovne pozdrave vsem borcem in prebivalcem občine Kočevje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS Značilnosti družbenega načrta občine Dobrepolje (Nadaljevanje s 1. strani) V letu 1958 so se kmetijske zadruge preusmerile od vsestranske sko dejavnost, razen KZ Struge, ki ima še obrate, ki so nujno po- trebni za tamkajšno prebivalstvo. potrošniške svete pri trgovinah, ki Da bodo KZ kos nalogam, ki jih jih še nimajo. Družbeni načrt na-uruge preusmerile oa vsestranske nalaga kooperacija, bodo letos po- rekuje večjo pozornost izpopolnje— dejavnosti le k eni — pospeševanju skrbele za dober strokovni kader, vanju kvalificiranega kadra in vse-kmetijstva in kmetijske proizvod- ekonomsko se bodo okrepile, pred- stransko vzgojo vajencev v trgovini, nje. Zadruge so opustile nekmetij- vsem s sodelovanjem v kmetijski Gostinska mreža je dovolj raz-—’ ~ proizvodnji, opremile s sodobnimi vita, kvaliteta uslug pa še ni za- proizvajalnimi sredstvi, izpopolnile dovoljiva. Za to je treba iskati strojni park s kmetijskimi stroji vzroke v prenizki strokovnosti go-in napravami. Neposredno se bodo s tinskih kadrov ter pomanjkanje udeleževale v kooperaciji s proiz- tehničnih naprav, kot na primer vajalci na temelju skupnega via- hladilnikov itd. Skladno s perspek-ganja sredstev za proizvodnjo in tivnim razvojem gostinstva, bo skupno delitev dohodka. treba še nadalje voditi skrb za Tudi gozdarstvo je pomembna ureditev lokalov, kvaliteto uslug in gospodarska panoga. S kontrolo in strokovno izpopolnjevanje gostin-omejeno sečnjo se postopoma dviga skih delavcev1. -Omeniti je treba lesna zaloga in s tem tudi letni tudi samltarno-tehnično ureditev prirastek. Letos predvidevajo po- lokalov. sek v gozdovih privatnega sektorja pa še nekaj besed o obrti. V skupno 10.000 m3 listavcev in iglav- obrti družbenega sektorja v tem cev. Obnovljeno bo 8J5 ha gozdov letu predvidevajo zvišanje proiz-— posadili bodo 44.000 sadik bora, vodnje in storitev. Družbeni bruto smreke in macesna. Stroški pogozdovanja bodo znašali 394.000 din. Gozdove bodo očistili na površini 55,75 ha, in to v družbenem sektorju — stroški pa bodo znašali 444.000 din. Letos bodo začeli tudi s taksacijo gozdov. Ugotovili bodo Tanki Jugoslovanske lju dske armade na vožnji Dela v gozdovih Sodražice produkt bo večji za 8,3 %. To bo omogočeno z boljšim izkoriščanjem kapacitet, izvršeno razširitvijo in mehanizacijo v »Stolarni«, ki bo zaposlila tudi večje število delavcev in dvigom delovne storilnosti. v veliki meri bo na dvig družbenega Popravili bodo 29 km gozdnih poti, stroški pa bodo znašali 4 milijone 400 tisoč din. Na Medvedjeku bo zgrajen 1 km nove ceste, ki bo stal 4,500.000 din. Za redno vzdrževanje 8 km gozdnih poti pa je predvidenih 1,750.000 din. S taKSaClJO gozuuv. uyuivvm Vvtav veilKL inču w “a UV1H uiukmv—o gozdne meje in izmerili nad 2500 ha proizvoda vplivalo preimenovanje gozdov. Stroški bodo znašali 4 mi- »Apnenice« v podjetje obrtnega lijone 500 tisoč din. značaja. V občini imajo 5 trgovin splošno- Letos je predvidena ustanovitev družbenega sektorja in 1 trgovino dveh obratov, in sicer v Predstrugah zadružnega sektorja, ki se bavi le obrat pletenin, na Vidmu pa obrat s prodajo reprodukcijskega materiala. Letos predvidevajo precejšen porast prometa. Izvolili bodo tudi Elektrokovina. Računajo, da bo v začetku dobilo v obeh obratih zaposlitev do 100 delavcev. Večjo pozornost bodo posvetili razvoju uslužnostne obrti ter sptioh obrti zasebnega sektorja. Pospešiti je treba tudi domačo obrt. Odkup V sredo se je še ves veder okrog njegovo uspešno delo, dober odnos ^ovjomače obrt, pa bo šel Franceta Zamide ni več boieneaa ožemiia pomanjkanja posajenih 45.000 smrekovih in bo- v sredo se je še ves veder okrog njegovo uspesno ueio, uvu« - , strokovnih kadrov in drugih vzro- rovih sadik ter posejanih 70 kg se- polnoči vrnil s službenega potova- do tovm-isev m^odjetja m g a pred- P ^ ^ jge Q a6ur ,__ _________i- ____„ icMn, m on na^Hčnih drevesnih vrst. Po- nia v Piran Ziutrai oa nas le vse lagal za sprejem v z. k. laao j . . -. _ r- ____, kov niso mogle razvijati v istem tempu in vzporedno z ostalimi enotami naše NOV. Večidel teh pogojev je bil izpolnjen šele v drugi polovici leta 1944. Njihovo delovanje je --------- povezano z ofenzivnimi operacija- dinarjev. men različnih drevesnih vrst. Po- nja v Piran. Zjutraj pa nas je vse trebna sredstva za pogozditev bo- presunila vest, da nas je zapustil, do znašala 560.000 din. Srce, ki je bilo zelo slabo, mu je čiščenje in žetev plevela bo iz- odpovedalo, zadela ga je srčna kap. vršena na površini 180 ha gozdov. Doma je bil iz Podhoste v bližini S~SE*-'- Njegovo uspešno delo v podjetju, skimi sredstvi, ki jih bodo uporabili pa tudi njegovo osebno družinsko za šolstvo, kulturo in prosveto. vršena na površini 180 ha gozdov. Doma je bil iz Podhoste v bnz m pa _ruQl njegovo useuno u ™Stolno varstvo državno neločljivo V „ namen b. porabljenih 450.000 Toplic pr, SrimtLr.S SP >" ......... SPOMINSKI DNEVI 25. juT|ja 1943 je v Italiji padel fašistični režim z Mussolinijem na čelu. 23w, julija 1942 je italijanski okupator pri Kotih, v bližini žage na Robu, nečloveško mučil in pobil 12 mož in fantov iz vasi Cente in Osredek. 21. julija 1942 so italijanski fašisti mučili in ubili v Papežih 12 talcev. 25. julija 1942 je fašistična vojska napadla štab Kočevskega bataljona v Taborski steni. ........... sreuu je piuu uuuiim iciuiu uuuv -- na Ha"se" Ve izučil pri nekem privat- prizadela nenadna bolezen, vendar upravo in komuna o. S v Lm mestu, nato pa je se je njegovo zdravstveno stanje Sredstva, ki j,h ustvari občila, 1942 dvajsetleten odšel v partizane toliko popravilo, da smo ga imeli še daleč ne ustrezajo J P in sodeloval v NOB vse do osvobo- za zdravega. Toda življenje e vča- treb ki » ST"-7? z s 'i v ec, ki se ie trudil za strokovno slišimo, da je nekdo odšel za ved-izpopolnjevanje. Ker je imel tudi no, neresnični, ne moremo se spri-dobre organizatorje sposobnosti, jazniti z njimi. Zato toliko bo j je bil ob osamosvojitvi kleparskega čutimo z družino, ki je 'zgubila obrata v samostojno podjetje mar- dobrega moža m skrbnega očeta, ca 1953 imenovan za upravnika. Vsa ta leta je uspešno vodil »Splošno kleparstvo«, ki se je pod njegovimi sposobnimi rokami razvilo v čvrsto podjetje, ki je razširilo svojo dejavnost tudi na Ribnico, kjer ima svoj obrat. Mestni komite je kmalu zapazil izdatkov občinskega proračuna. L. S. POŽAR V DOLGI VASI V torek je strela udarila v 9°“ ______ spodarskd poslopje Franca Vesela v Pri upravnem odboru Lovske zve- Dolgi vasi. Zgorelo je poslopje 9 ze delujejo tele komisije: komisija senom in gospodarskim orodjem-za visoko divjad, za nizko divjad. Škodo cenijo na 600 000 din. Delno S »HkTS“<£«)» Siga poč.« „,s» »speli poslopje za urejanje lovskega katastra. rešiti. Jože Zupančič: * . iv Partizanski minerec Ivan Okrajsek O minercu Ivanu sem slišal že dosti zgodb, ki so mi jih pripovedovali zasavski partizani. V času narodnoosvobodilne borbe je izvršil na terenu okrog Litije obilo podvigov, ki so ga napravili v naši dolini za junaka. Med drugim je sodeloval tudi pri napadu na sta-roslavne Vače nad Litijo. Izdelal je tak peklenski stroj, da je porušil utrjeno postojanko nemške vojske nakar so zasavski partizani zlahka pregnali hitlerjevsko vojsko z Vač m jih za nekaj časa osvobodili. »Minerec Ivan je izvršil na tedanje nemške vlake kakih 70 akcij,« tako so mi pripovedovali domačini lz Zasavske doline, »in še vrsto drugih akcij.« Ker se bavim z zapisovanjem zgodovinskih zgodb iz Zasavske doline, sem vestno beležil vsa taka pripovedovanja. Žalostno spričevalo, kako so se stari vojni tovariši razšli, in pozabili, pa je dalo moje poznejše Iskanje. Tak junak, ki ga poznajo premnogi v naši dolini, je povsem zginil iz dosega. Ivana Okrajšika do tedaj nisem poznal, saj med NOB nisem M, doma. Nemški okupator me je že takoj po svojem vdoru v Slovenijo poiskal, prav tedaj, ko sem še vrnil iz vojske, ki me je doletela v Bjelovaru na Hrvaškem. Dva meseca po aretaciji me je okupator z družino vred izselil v Varvarin v Srbijo, kjer sem ostal vse do osvoboditve. Zatorej nisem med vojno spoznal legendarnega junaka Ivana Okraj-ška. Povem pa, da me je zanimal ta mož in njegovi drzni podvigi, iskal sem ga povsod in končno našel, da živi na Kočevskem, v samotnem zaselku Iskrbi, kot lovski nadzornik. Potem sva stopila v pismeno zvezo in nazadnje sem ga lansko jesen tudi obiskal. Ob tem srečanju se je v nekaj dnevih moja beležnica res napolnila in spoznal sem, da bi bil minerec Ivan zlahka za osebo dokumentarnega filma in te njegove štorije, kakor jih pripoveduje sam ali pa jih o njem pripovedujejo njegovi vojni tovariši in prijatelji. Minerec Ivan ima fanta, zelo simpatičnega dijaka kočevske gimnazije. Nekaj dni sva kramljala in čudil sem se njegovemu temeljitemu znanju. Kot šolnik sem po tem presodil visoko pedagoško dejavnost in lepe učne uspehe kočevske gimnazije. Pa še nekaj sem tedaj opazil, da je minerjev sinko Zvonko zelo lepega Vedenja, kar je uspeh lepe in harmonične domače vzgoje, pa gotovo tudi prizadevanja kočevske gimnazije in tamkajšnjega internata. Po obnašanju otrok presodimo dom in šolo. Tole pripovedujem nalašč zato, ker sem slišal prav te dneve zgražanje laika, ki je obiskal neko šolo in je videl, da niso šolarji pozdravili niti učitelja niti zdravnika, ki je prišel tedaj cepit otroke. Minerec Ivan — tako ime je dobil Ivan Okrajšbk v partizanih in zdaj ga poznajo povsod le še pod tem imenom, je kakor sem dejal, po poklicu lovski nadzornik v kočevskih gozdnih revirjih okrog Stal— carjev, je pa tudi rezervni oficir, kapetan I. klase. 'Po rodu je minerec Ivan rojak Az litijske občine. Rodil se je v malem zaselku Roje nad Gabrovko pri Litiji. Pred II. svetovno vojno je imela današnja Gabrovka še ime Sv. Križ nad Litijo, tako jo pozna starejši rod. Včasih je bil ta kraj sila odročen in zaostal. Domačini niso dobili doma zaslužka in so se mnogi preselili v kak večji kraj in so odšli na delo, kjer se j itn je pač ponudilo. Mnogo ljudi je odšlo tudi v Ameriko in druge tuje kraje. Danes pa napreduje tudi Gabrovka Litijo. Zlasti se razvija tamkajšnja Kmetijska zadruga, ki ima izvedeno vsestransko dejavnost in okrog 50 zaposlenih. Nekdanje stare in slabe vinograde opuščajo in goje sadje in jagodičevje, ki ga predelujejo v novi tovarni za predelavo sadnih sokov. Temu podjetju obetajo še lepo prihodnost. Gabrovka pa ima danes tudi redno dnevno avtobusno zvezo z Litijo in Ljubljano. Linijo oskrbuje SAP. Ivan Okrajšek se je rodil v tem okolju 22. februarja 1907. Oče mu jo bil delavec in po poklicu rudar, k, je šel celo štirikrat preko velike luže v Ameriko. Nekaj časa pa je delal Ivanov oče kot rudar tudi v Trbovljah in v Leobnu v Avstriji. Ker ni imel Ivan nobene prilike za delo doma, je odšel v Šentjanž na Dolenjskem, kjer so ga sprejeli za mesarskega vajenca v znani Majcnovi napredni hiši. Majcnovi so imeli gostilno in mesarijo. Majcnova družina je dala partizanom 6 sinov in so bili med prvimi dolenjskimi partizani. Ko se je izučil Ivan za mesarja, je bil zaposlen po raznih krajih, tako v Sevnici, v Hrastniku pri Bir-tiču in pri Božiicu v Trbovljah. Leta 1940 in leta 1941 je bil na orožnih vajah v stari jugoslovanski vojski, kjer je bil brez čina. Vojna ga je zatekla na orožnih vajah v Subotici, ko pa je pridrvel vJugoslavijo okupator, se je Ivan preoblekel v civilno obleko in se je vrnil domov v Slovenijo. Nekaj časa je živel v Dolih naj Litijo, v bližini rojstnega kraja Gabrovke, kjer so imeli tedaj njegovfi starši malo kmečko domačijo. Ta kraj je bil v obmejnem pasu in v decembru leta 1941 so začeli Nemci seliti celoten obmejni pas v tedanjem litijskem, pa tudi krškem in brežiškem okraju. Ivanove starše so odvlekli v nemško taborišče na Poljsko. Ivana pa tedaj, ko so prišli gestapovci po mirne vaščane* niso dobili doma. Pobegnil je iz domačega kraja na nemško-italijanski meji in odšel k znancu v Naiklo na Gorenjskem. Da bi se prikril, si je nase službo v tekstilni tovarni Jugoceska v Kranju, začel pa je delati tudi v OF. Naiboli ie bil povezan s svojim tovarišem v Jugočeški, Francem Ažmanom iz Malega Nakla. Ta je bil med orvimi organizatorji OF in je bil ustreljen, ko so ga Nemci dobili prj žaganju telefonskih drogov. Pristaši OF so se v prvih mesecih nemške okupacije udejstvovali pri rušilnih akcijah na telegrafsko omrežje. Tudi Ivan Okrajšek je rušil tedaj telegrafske drogove In tako oviral okupatorjeve zveze na zasedenem ozemlju. Ivan in njegovi prijatelji so dobili tedaj tudi zvezo z znamenitim Udinborštom v okolici Tržiča in Kranja, kjer so se zbirali prvj gorenjski partizani že spomladi leta 1942. Tedaj, ko je bil Ivan Okrajsek zaupnik partizanov na Udinborštu, je sedemkrat prerezal telefon. V jeseni leta 1942 pa je dobival že pomembnejše naloge. Vzpostavil je zvezo med gorenjskimi in dolenjskimi partizani dn prenašal ustna in pismena sporočila med Gorenjsko in Dolenjsko. Za lažje in varnejše prenašanje pismenih sporočil je dobil tedaj kar dve d.ržavni legitimaciji, nemško in italijansko. Njegova pot je vodila preko ozemlja litijskega okraja. Za skrivno zavetišče pa mu je bila majhna, na samoti stoječa zidanica v okolici obmejine Gabrovke. Tamkaj je prešel mejo in sl je premenjal tudi legitimaciji. Po eno legitimacijo je imel zmeraj skrito v slamnati strehi te male zidanice. Če pa je bil prišel z nemškega ozemlja, je spravil v slamnato streho izkaznico nemškega Rajha in se je prelevil v državljana Mussolinijeve Ljubljanske pokrajine, nazaj grede pa je spet potegnil nemško izkazlnico dn je skril v slamo Italijansko legitimacijo. — »Ob prvi priliki bom odšel 9 sinom na obisk v to skrivno zavetišče, da obudim spomin na tiste čase, ko sem bil »državljan« dveh dežel,« mi je pripovedoval minerec Ivan v želji, da bi nrišel spet enkrat v svoj rojstni kotiček. (Konec prihodnjič)