Vestnik. Letnlno za ačiteljski konrikt so plačali p. i. gg. tovariši in tovarišiee: T o mš i 6 Štefan, Š i š k a Ana, T o m š i č Poldi, G r č a r Viktor, M i k o 1 i č Ludovik, vsi iz Bibnice na Dolenjskem; (pogrešamo dekliško šolo); E n g e l m a n Kristij iz Domžal (4 K); šolsko yodstyo v Ornem vrhu; W a i š e 1 Fr. iz Hrušice v Istri; Vodopivee Hrabroslay iz Levpe; Purlan Janko iz Stomaža pri Sežani; K u n a s z Elotilda s Suhorja; P e čn i k Josip iz Št. LBmberta; B u d o 1 f Janko 17. Št. Vida nad Vipavo; Marčelja Anton iz Materije; M a s 1 o Anton iz Bicmanj; L u z n a r Fran in M a 11 y Ana s Primskovega pri Eranju; E u t n a r Ivan iz Žužemberka; M i k u ž Zdravko, B a r 1 e Marica in Z u r e ADgela, ysi iz Prečne pri Budolfovem: Krek Vinko iz Trboj pri Smledniku; P u nč u h Simou iz Šmarja ua Dolenjskem; E u b a r Ivan iz Badomelj; E a v t e r Frauc s Planine na Štajerskem; Ourk Minka z Bazdrtega, B r i c Josip, F u r 1 a n i Olga in Pavlica Ulrik, vsi iz Eihemberka; Bepič Marica iz Dol. Trebuše pri Slapu ob Idriji ; M a r o u t Marija in M e h 1 e Marija iz Ljubljane; G e r 6 a r Angela iz Hrvaškega bioda; P a u 1 š e k Ivan ia P o 1 ,j a n e e Josip iz Bačjega na Štajerskem; šolsko vodstvo pri Sy. Lenartu pri Škofji Loki; Pavlič in Jurko iz Tepanj pri Eonjieah, Z a j e e Erna in G o r i š <¦ k Earel iz Zatičine. Bog plati f UČiteljski dobrotniki. Društru za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala: Posojilnica v Trebnjem 20 K. Bog plati ! ,,Domače ogDJišče" (1. številka) izide y trph dneh s prav zanimivo Tsebino. Zaradi vecjib. tiskarskih stroškov in dražjega papirja bo list letos za 50 h dražji; veljal bo za celo leto 2 E 50 h. Posameznik bo to malo vsoto labko utrpel, založništvu bo pa muogo pomagaoo. ,,Naša bodočnost", list za šoli odraslo mladiuo, bo izhajal letos kot samostojen list ter bo veljal za celo leto % K 50 h. Naroča se v Učiteljski tiskarni. Tovariši intovarišiee, širite BDomače ognjišče" iaBNašo bodočnosf medljud8 t v o m! Mladinska knjižnica, ki jo bo izdajalo BDruštvo za zgradbo učiteljskega konvikta", bo uekaj posebnega; vse povesti bodo ilustrovane, tiskana bo na lepem, trdnem papirju in vezana bo ličoo in trdno. Labko se pohvalimo, da tako lepe mladinske krjjižnice Sloveuci še nimamo. Prva dva zvezka sta že v tisku. Cena lično vezanemu zvezku bo 1 K in se že danes lahko naroča v Učiteljski tiskarni. ObČinski sret Ijubljanskl je postavil v proračun za 1. 1909. za šolstvo, znanost in umetnost te-le postavke: Ljudsko šolstvo: I. deška petrazrednica 5732 K, II. deška osemrazrpduica 7299 K, III. deška petrazrednica 4602 E, mestna dekliška osemrazrednica 6829 kroD, nunska dekliška osemrazreduica 1995 K, dvorazrednica ua Barju 1558 E, mestna npmška deška Ijudska šola 6914 E, Lichteuturnični zavod 457 E, I. mestni otroški vrtec 3836 E, II mestni otroški vrtec 3889 K (postavke so višje, ker so se otroškim Trtnaricam zvišale plače za 300 K), otroški vrtec pri Oršuliukah 500 E, za šolsko poslopje na Erjav6evi cesti 796 E, c. kr. mestui šolski svev 50 kron, okrajna učiteljska knjižnica 300 E (zvišano za 100 K). Na predlog obč. svetnika Likozarja 86 dovoli tudi šoli na RakovDiku prispevek za učila v znesku 50 E; skupaj za Ijudsko šolstvo 46.286 E. — Eazna učilišča: realka 9669 E, obrtna nadaljevalnica 3980 E, c. kr. umetno-obrtna šola 17.423 E, mestDa višja dekkliška šola oz. dekliški licej 39.678 kron. Bazni stroški: BGlasbeni Matici" 3000 kroa, Bpramatičnemu društvu" 12.000 E, filharmoničnpmu društvu 400 K, družbi sv. Cirila in Metcda 1500 E, ^Badogoju" 700 E, slov. planinskemu društvu 600 E, trgovski šoli 1000 E, trgovski gremijalni šoli 500 E. Ministrstvo za uk ia bogočastje je zvišalo prispevek za dekliški licej od 3000 na 6000 K. ,,SlOTenskl Gospodar" ščnje naprej. S Štajerskega nam pišejo: V zadnji številki je priobčil Daslednjo notieo : BL i b e r a 1 n a stranka obeta po sedanjem voditelju, odvetn. koncipijentu dr. Božiču, svojim pristašem med učiteljstvom zvišanje plač. Badovedni stno, s kako navdušenostjo so ^neodvisni" kmetje pozdravili dr. Božičevo izjavo, ki še vedno ne uvidijo, kako so kmetje v liberalni stranki predprega za koristi drugih stanov?" — Mi smo pa radovedui, s kako navdušenostjo so klerikalci poz ravili dejstva, da so po8 1 a n c i E. Z. izdali kmetiške kor i 81 i. Edaj uvidijo kmečki zvezarji, kako so le predprega za koristi nenasitnega in nevoščljivega rimskega klerikalizma ? Tovariši, d elaj te, da pade ljudem mrena z oči! Z danajskega rsentfillšča pišejo : Petnajst slovenskih dijakov je bilo o priliki demonstracije za slovensko vseučilišče pred parlamentom aretirauih, in polieija je obsodila vsakega v 50 K globe, oziroma v petdoevni zapor. Njih pritožba na c. kr. namestništvo ni dosegla uspeha, ampak le-to je potrdilo prvotno obsodbo. Eaj se vse počenja od dijakov v kakem vseučiliškem mestu, vemo, a vemo tudi, da policijske oblasti vedno zatisnejo euo oko, kar je povsem umevuo, zakaj mladeniška razboritost si marsikaj več dovoli, nego je v mejah zakoua dovoljeno. Zato nas pa tembolj preseueti kruta obsodba sloveriskih dijakov, ki niso nič drugega storili nego vpili zirio, kar se zgodi s nheilom" od nemških študentor malodane skoro vsak dau. Bes si morarao misliti, da je v tem slučaju policija zato tako postopala, ker so bili demonstrantje Slovenci! — Bektor je dal odstraniti žaljiv razglas RSiidmarke", ki pozivlja neraške juriste, naj izpodrivajo slovenske uradnike iz okoliša mariborskega in celjskega okrožuega sodišča, da jih bo BSQdmarka" v to svrho podpirala. Brez dvoma je na odstranitev t^ga razglasa vplivala intervencija podance? Hribarja in dr. Ploja Volltve t krajnl šolskl STet. Iz T rb o v e 1 j poročajo : Krajui šolski svet je v svoji seji v soboto, dne 16. t. m., izvolil za 3letno dobo načelnikom župana iu nadzornika Gustava Voduška; za podnačelnika in blagajničarja g. Jos. Molla, trgovea, ki je obenem tudi od okrajnega sol. sveta izvoljeni šolaki ogleda. Novi odbor kraj. šol. sveta, v katerega sta od občine nanovo izvoljena narodnjaka g. Eramar in Goropevšek in v katerem sedi tudi ravnatelj Tpntschert kot edioi Nemec, nam bo porok za obatanek in še večji razvitek našega že itak na visoki stopnji 8toječega Ijudskega šolstva. V izobrazbi je moč naroda. Kakor se čuje, 86 bo novi odbor v prvi vrsti potegoval za usanovitev nižje realke v naši obfini. Osebne restl na Kranjskem. Učit. kandidatinja Marija Sušnikova je vstopila kot učitelijca na notranji privatni dekliški petrazrednici uršulink v Škofji Loki. — Za Šmartno pri Kran.ju je imeopvana kot provizoričua uči teljica abaolvirana Sičiteljska kandidatinja Ernestina Bozmanova. Zaradi bolezui je dobil dopust učitelj ViktorJamšek v Škofji Loki in pride na njegovo mesto kot aupleatinja absolvirana učit. kandidatiDJa Marija Piškurjera. Učlteljske resti na Koroškem. Suplentinja Angela Euhljeva vŠt. UrbaDu pri Trgu je postala učiteljica, učit. kandidat A. C e b u 1 pa podučitelj v Pulati. Nerazdeljen poak. Na dvorazrednici na Eakeku je dovoljen za vse šolsko leto nerazdeljen šolski pouk. Učiteljstvo gorlškega okraja je napravilo dne 7. januarja t. 1. izlet v papirnico v Podgori. lzletnikov je bilo 54 po številu. Labko bi 86 bilo udeltžflo pač večje število učiteljstva, ker je bil krasen dau in vetop v papiruico ni dovoljen posameznikom, ampak le društvom in še ta morajo imeti dovoljenje od osrednjpga vodstva ua Duoaju. Ogledovanje je bilo jako zauimivo, ker se je videl pod vodstvom tamoŠDJega veščaka ves razvoj papirja. — Drugi izlet se napravi raeseca marca v Ajdovščino. 8 Tolminskega nam pišejo: Na zadnjem občnem ?.boru v Kobaridu je tov. Eutin povedal, da je šolski nadzornik g. Lasič grajal toy. Eendo, ker je svetoval nekemu mlademu učitelju rekurirati zoper prpmestitev. Tomiš Kenda je pa potem popravil v MUčit. To?.", da mu je to le v nšali" rekel, naj ne rebelira učiteljstva. Eer čislarao oba g. tovariša, imeli pa smo tudi priliko spoznati Laaičevo nnaklODJenostu, zato želimo mnogi udeleženci ahoda pojasnila, kako je naatopil g. Lasič proti tov. Eendi. Ako je poročilo na občnem zboru resnično, potem ve tudi učiteljstvo, kaj mu je storiti. Prenesli smo že marsikaj, toda terorizirati pa se ne damo. Šolsko vodstTO Št. Lambertu je priredilo dne 17. t. m. prvi roditeljski sestanek. Udeležili so se ga skoraj vsi roditelji tamkajšnjega šolskega okoliša. Šolski vodja tov. Joaip P e 6 n i k je predaval o koristi ljudske šole in o slogi šole z domom, za kar je žel od vseh navzočih živahno odobravanje. Po končanem govoru 80 se mu ljudje presrčno zahvaljevali, mu stiskali roke in ga prosili, naj še večkrat priredi kaj takega. ZahTala. Društvo BSelbsthilfe" štajerskega učitetjstva mi ie po smrti nepozabnega mi očeta g. Jožefa Cižeka, nadučitelja v pok., takoj izplačalo zoeaek 1440 E. Štejpm si v dolžnost, izreči imenovaDemu društvu tem potom najiskrenejšo zahvalo in ga cenjenemu ^tajerakemu učiteljstvu najtopleje priporočati. — Pilštanj, dne 23. januarja 1909. — Ana Germovškova, nadučiteljeTa soproga. Zahrala. Podpiaana izreka društvu nSelbsthilfe" štajersk'ga učiteljstva za naglo izplačilo zneska 1460 E povodom smrti s?ojpga soproga najlepšo zahvalo. — Josipina Eellerjeva, nadučiteljeva vdova. Socialnema odseku ,,Zreze sIct. štaj. nčiteljev ln nčiteljlc" je podaril klub slovenskih naprednih akademikov v Celju od nabrane narodne zbirke 100 E, za kar se mu socialni odaek BZveze slovenskih štaj. učiteljev in učite^jic" pr»? srčn« zahyaljuje. — Tovariii, zganite se tudi vi, sosebno pa še okrajni socialui odsekit Nabirajte za učiteljski sklad! Fr. Vogiar. blagajnik. Učiteljstru krškcga okraja. Na občnem zboru nPedagoškega društva1* v Tržiču dne 19. novembra pret. leta je podaval tov. Aleksander Luaaček o varatvu ptie in nam ob tej priliki priporočal znane Berlepaheve valiinice, ki jih Daj učiteljstvo priporoča med ljudstvom in jih tudi samo uvede v vrtove in sadovnjake. V 2. številki nUčit. Tov." pa omenja tov. Lunaček, kako drage ao Taliloiee, "6e jib naročarao iz tujiue, iu predlaga, naj bi se pri nas našel človek, ki bi jih izdeloval iu prodajal po primerni ceni. Ta predlog zaeluži uvaževanja tembolj, ker že itak preveč slovenskega denarja poteče y nemško roko, ki nam zato dosledno vrača — klofute. BPedagoško društvo" se je obrnilo v ta namen ua domačega obrtnika, ki je drage volje prevzel izdelovanje valiluic natančno po Berlepsehevem sistemu, in aicer vrste A, B n F, ki jih priporoča strokovnjak Lunaček. Oena je povpreftno 1 E 40 h za valilnico: Edor tedaj želi valiluice uaročiti, naj se oglasi na naslov: E a rel Havelka, posestnik in strugarski mojster v Erškem. Eer omenjeni obrtnik nima še zaloge in bi bil sedaj šrt pripraven čas za razobešanje, pozivljamo vse tovariše, naj pri občinah in krajnih šolakih svetih delujejo na to, da 86 valiluice kmalu naroče, in se priduo razširjajo med Ijudstvom. Tovariša Lunačka pa prosimo, naj y kaki prihodnji štev. ,Učit. Tov." napiše nekoliko stavkovovelikem pomenu valiloice in o razobešaaju. To bi služilo onim tovarišem, ki ae zborovanja v Tržiču niso udeležili in ki nimajo knjige: nBerlepeach. Vogelschutz." Oragi sestaiiek trgoTskih in obrtniških Tajcncev je priredilo uditeljstvo meščanske šole v Erškem v nedeljo, dne 24. t. m., ob 2. uri popoldne. V pričetku je predaval strok. učitelj tovariš Iv. Magerl o razvitku materialne kulture. Preda vanje je bilo yrlo zanimivo in docela prilagodeno duševni zmožnoati mladih udeležencev. Eer bi stvar uteguila zanimati tega ali onega tovariša, podajam kratko o s n o v o. Vsak narod, ysako Ijudstvo živi dvojno življenje, dušeyno jd teleano. Eno in drugo ni pri vseh narodih enako visoko razvito. V tem oziru pravimo, da so razni narodi na razni stopnji omike ali kulture: lovei, ribiči, živinorejci, kmetovalci. človek živi s tem, kar mu nudi priroda samaobsebi (pryo 8tanje človeštva). Možje lovci in ribiči, žene obdelovalke zemlje. O g e n j in njpga pomen za razvitek človestva. Orožje in orodje. Snovi za izdelovanje: les, kamen, kost. Tvarine, ki se dado gnesti in oblikovati, trdne in t6ge snovi. Pletenje in tkanje. Prevažanje z nošnjo, navlak in z valjanjem. Prevažanje po vodi, čoln, jadro, parnik. B i v a 1 i š č a v duplinah. H i a a ; domača gruda, pletenina, tramovje, kamen, opeka, temelj, prema, obok, okrasek — umetnost. Stavbe na koleh. O b 1 e k a kot sredstvo zoper mraz. Cut nravnosti. Udomačenje živali) iz samoljubja. Prehod iz uživanja prirode k negovanju naravni bitij; živinereja, kmetijstvo. Stalni in nestalni narodi. Selišča; rokodelstvo, zamenjavanje izdelkov. Izdelovanje za zalogo. Vrednostna mera, zameojevalni činitelj — d e n a r. Denarna sredstva: živina, platno (platiti), kožuhovina, kovine. Določevauje denarne vrednosti a tehtanjem. Zlato in srebro. Nadomestila deuarne vrednosti. Nakazniee na akupno imetje. Papiroi denar in drobiž. Menica. Mala in velika industrija. Delitev dela. Iznajdbe. Stroj. Voda, veter, para, elektrika. Bazprodajanje izdelkov. Poatanek trgovskega s t a n u iz obrtnikov. Dobivanje primernih sirovin. Dobavanje izdelkov. Inozeraska trgovina; kramarji, dobavitelji. Gospodarstvo. PrekupovaDJe. Svetovne cene; borza. Pomen brzojava in telefona. Carina. Izdelovanje hranil kemičnim potom. Eaj nam prinese prihodnjost. Eopičenje kapitala. Delodajalec in delavec Sužeujstvo in tlaka. Deiavska pogodba. Obrt. Mojstet in pomočnik. Tvorniško delo. Vzporedno razmerje: gospodar-delavec, kapital, ročno delo. Obrtne zadruge. Prosta konkurenca in njene seučne strani. Kartel, trust. Delavske zve-e. štrajki. Pomoč poaamezniku v boju za obatanek. — Dasi je tvariua navidez preeej težko umljiva, jo je znal predavatelj podpreti s tako preprostimi primprami, da so poslušalci stvar prav lahko prebavili; tuintam so tudi posegli vmes iu radovedno povpraševali po tem in onetn. V razvedrilo so nekateri nato še posetili drugi del istočasnega roditeljskega sestanka v telovadnici. (Potovanje po alpskib deželah na podlagi skioptiških slik). H. Skrlatica. Šola v Novi cerkvi pri Vojniku je zaradi škrlatice še vedno zaprta. — Okrog Vojnika, v Škofji vasi in Šmarjeti so se pajavili uovi slučaji škrlatice. Slavnemu nčiteljstvu toplo priporočamo izborne testenine^^Pekatete", ki jib. izdeluje narodna tvrdka Žnideršič in Valenčič v II. Biatrici. Glej inserat!