Predstavljamo vam Krajevna skupnosf Edvard Kardelj Šmartno-Tacen Leto 2000 se bliža Krajevna skupnost Edvard Kardelj je so-razmerno majhna (šteje 1847 prebivalcev), vendar v dolgoročnem planu razvoja mesta Ljubljana vse bolj prehaja iz predmestja v pomembno turistično-rekreacijsko središče. Toda s tem vas bomo seznanili pozneje, saj se spodobi, da vam to krajevno skupnost najprej predstavimo, kajtl verjetno jih je kar nekaj med vami, ki niti ne vedo, kje leži. Krajevna skupnost Edvard Kardelj Smart-no-Tacen obsega samo dve naselji: Šmartno in Tacen, ki skupaj tvorita zaokroženo enot-* no območje krajevne skupnosti. Krajani so svojo krajevno skupnost poimenovali po ve-likem mislecu in sokrajanu Edvardu Karde-lju ob svečani otvoritvi krajevnega doma, za krajevni praznik 9. junija 1978. Prebivalstvo krajevne skupnosti je dokaj raznoliko. Večina .iih je zaposlena zunaj k-raja. Le nekaj se jih še zasebno ukvarja s kmetijstvom in ščitijo še proste kmetijske površine. V obeh naseljih je še nekaj obrtni-kov-zasebnikov. Vendar vsi zaposleni kraja-ni le ne odhajajo na delo v mesto, temveč delajo v dveh delovnih organizacijah- kolikor jih je v krajevni skupnosti. To sta tovama KOT Tacen, ki izdeluje razne- vrste kovin-skega okovja, druga pa je delovna organi-zacija SLOVIN Ljubljana, obrat SODAR-STVO Tacen. V tej delovni organizaciji izde-lujejo predvsem sode in drugo leseno em-balažo za pijače. V naselju Smarlno je celocfrrevna osnov-na šola, poimenovana po narodnem heroju prvpborcu Stanetu Koscu, ki je bil doma v sosednji krajevni skupnosti na Rašici. Šolo obiskuje več kot 450 učencev iz krajevne skupnosti Edvard Kardelj in sosednje KS Rašica-Gameljne. S III. samoprispevkom so izglasovali gradnjo prizidka in telovadnice, ker so učenci zelo na tesnem in so razmere s sanitarne in higienske plati že slabe. Po dograditvi prizidka in telovadnice bodo učen-ci pridobili namenske prostore za kuhinjo in jedilnico ter druge večnamenske prostore, kot tudi telovadnico za obvezen pouk telesne vzgoje, sa.i sedaj telovadijo na hodnikih. V krajevni skupnosti so vse družbeno-politične organizacije zelo aktivne. KK SZDL ima, tudi svoje interno glasilo »9. junij«, ki ga izdaja najmanj štirikrat na leto. V tem glasilu najdejo svoj prostor prav vse druž-benopolitične organizacije, društva. svet in skupščina krajevne skupnosti. Glasilo izha-ja predvsem z namenom, da bi krajane čim bolj natančno informirali o dejavnostih ozi-roma o vsem, kar se v krajevni skupnosti dogaja. Tu so podana vsa poročila o delu sveta in skupščine krajevne skupnosti, Zveze borcev NOV, Zveze socialistične mladine Slo-venije in vseh drugih družbenopolitičnih or-ganizacij. Poleg teh aktivno sodelujejo pri glasilu tudi mnoga društva, kot so KUD Ivan Novak-Očka, društvo upokojencev, dru-štvo zmajarjev in še mnogi. Kar preveč pro-stora bi porabili, če'bi hoteli našteti vsa so-delujoča društva. Seveda pa so v glasilu tudi prispevki šolarjev ob raznih praznikih in kulturnih dnevih. Skratka — prav vsi, od sveta in skupščine krajevne skupnosti pa do vseh družbenopolitičnih organizacij in dru--štev so v glasilu zelo aktivni. Krajani se za-vedajo, da se združujejo zato, da popestrijo svoj vsakdanjik in se istočasno izobražujejo ter kulturno dvigajo. S takim prepričanjem so se krajani predčasno odločili za gradnjo novega doma krajanov, ki je bil dograjen in usposobljen za krajevni praznik 9. junij 1978. V srednjeročnem obdobju so se krajani odločili, da bodo zgradili infrastrukturne objekte, ki jim jih še dosti primanjkuje. Zato je že v končni izdelavi zazidalni otok 201/4 v Tacnu. V tem otoku je prostor na-menjen za večji trgovski center, zgradbo PTT, servisno dejavnost, bencinsko črpalko in končno je tu predvidena tudi gradnja prepotrebnega otroškega vrtca. S .tem bi.kraj pridobil najbolj nujne objekte tudi za turi-stično dejavnost. Območje celotne krajevne skupnosti namreč sili v turistično ponudbo ravno Šmarna gora, ki je za Ljubljančane prijetna in najbližja turistično-rekreacijska točka. Novih gradenj — večjih kompleksov pa si krajani ne žele, saj hočejo očuvati še tisto malo kmetijske površine, kar je je še ostalo po tako intenzivni gradnji zadnjih let. Zaradi vloge krajevne skupnosti Edvard Kardelj v dolgoročnih razvojnih načrtih me-sta Ljubljana je krajevna skupnost sklicala odprto JAVNO TRIBUNO o pripravi izho-dišč za dolgoročnejši razvoj krajevne skup-nosti v okviru programa »LJUBLJANA 2000«. Poglavitna tema javne tribune v prostorih doma krajanov dne 3. 3. 1982 je bila, da je že sedaj treba razmišljati o prostorskem in družbenoekonomskem razvoju krajevne skup-nosti, s poudarkom na dolgoročnem načrtu v sklopu programa »Ljubljana 2000«. Dolgo-ročno zastavljeni cilji naj bi postali osnova enoletnim in drugim načrtom. Krajevna skupnost Edvard Kardelj Smai-t-no-Tacen presega lastne potrebe, saj je za-nimiva točka mesta. Statistično je najbolj obiskana turistična točka v Ljubljani, saj je tu Šmarna gora, reka Sava in kajak proga na njej. V bodočnosti pa naj bi tu potekala še prometna žila Ljubljana—Naklo in ravno tu naj bi bila prometna deteljica. Krajevna skupnost mora sedaj vse svoje dolgoroine načrte usmerjati v združevanje turistične ponudbe s prometno žilo, ki bo teWa tod, oziroma v skrb, kako zadržati tuje in domače potnike, ki bodo tod potovali, za več kot eno noč in kaj jim ponuditi. Naravni pogoji, kot so krajinsko ozadje in vstop v mestno abmočje, so že zagotov-ljeni. Toda da bi zadržali čimvečji del turi- stične reke, je treba storiti še marsikaj. Ideal-na možnost za krajevno skupnost je, da svo-je razvojno delovanje usmeri v to, da bi postala primestno, tranzitno-rekreativno pod-ročje. Da bi zadržali čim več tujcev v svo-jem okolju, ne zadostuje le Šmarna gora. Le-ta je zanimiva večinoma za Ljubljančane in za obiskovalce iz bližnje okolice. Za tuje goste bi bilo potrebno zgraditi še kak hotel ali pa vsaj motel. Ob tem pa bi morali po-skrbeti še za kaj, saj se turistična ponudba ne konča pri postelji in hrani. Velike možno-sti so v razvijanju športa, predvsem vod-neja, saj je tu reka Sava s svojo znano kaja-kaško progo (na njej bodo letos priredili tekmovanje za evropski pokal, v prihodnje (Nadaljevanje s prejšnje stranl) pa računajo tudi na svetovni pokal). Seveda se za vse to potrebni spremljajoči objekti, ki jih je treba graditi in na njih naprej Sffaditi turistično podobo krajevne skup- »osti. Vendar pa smo z intenzivno gradnjo v preteklosti zapravlli marsikatero možnost pod Smarno goro, da bi lahko govorili o skiadnem okolju. Tako sedaj nastopajo te-žave pri večjih projektih, trenutno so težave pri speljevanju tranzitnega prometa varno ia ustrezno skozi krajevno skupnost, kajti tege prostoi-a ni več. Cesta si mora utirati pot mimo že stoječih objektov. Vendar upa-m«, da bomo vse zdajšnje težave premostili in kmalu našli ustrezne rešitve. Na odprti javni tribuni so se pogovarjali še o nekem načrtu dolgoročnega razvojnega programa. To je gradnja dveh hidroelektrarn na Savi, kar nakazuje pravočasno skrb za anargijo v prihodnosti. Z gradnjo hidroelek-trarn na Savi bi prišlo do velike akumula-cije vode, vendar zajezitve ne bi neposredno josegale v samo okolje. Z akumulacijo pa bi nastopilo za nekaj let ugodno bogatenje pod-talnice. Toda, kot že rečeno, to so samo dol-goročni načrti, do katerih uresničitve ne bo prišlo prej kot v desetih letih ali pa konec dolgoročnega plana okrog leta 2000. Takšna je trenutna podoba krajevne skup-nosti Edvard Kardelj Šmartno-Tacen, njena aktivnost in problemi, s katerimi se ubadajo krajani. Pohvale vredna je skrb za vpraša-nje — kako opredeliti razvoj, da bi tudi potomcem zapustili kaj koristnega, da bi se načrtno odločali za gradnjo takšnih objek-tov, ki ne bi koristili samo krajanom, ampak tudi drugim. Zaželimo jim v njihovem na-črtovanju in izvajanju načrtov veliko uspeha. Mišo Dačič