/veriga
glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne
TOVARNA VERIG LESCE
LETNIK XX
ŠTEVILKA
JULIJ, AVGUST 1978
Zamujeno moramo nadoknaditi
KAJ UKRENITI SEDAJ, KO NAROČIL NAŠIH KUPCEV NE ZMOREMO REALIZIRATI, MEDTEM PA SE PODJETJA V TUJINI, Z NAMI PODOBNIM PROIZVODNIM PROGRAMOM BORIJO ZA OBSTOJ.
Se vedno mi zvenijo po ušesih besede »komerciala naj nam da naročila in preskrbi osnovno surovino, pa bomo plan z lahkoto izpolnjevali«.
No, v zadnjih desetih letih gledano o celoti, še nismo bili v Verigi tako zasedeni z naročili, kot smo sedaj, pa tudi osnovnega materiala, žice in pali-častega jekla z malimi izjemami ne primanjkuje. Torej sedaj je jeklo vroče in treba ga je kovati, če hočemo v drugi polovici leta nadoknaditi zamujeno v prvem polletju.
Treba je, da proizvodni TOZD, skupno s planskim oddelkom, ki bi prav sedaj moral pokazati vse svoje sposobnosti,
pregledajo vse možnosti, katere naj bi uporabili pri realizaciji naročil še v letošnjem letu.
Mislim, da bodo delavci v proizvodnji, kateri so vedno do-sedaj z razumevanjem priskočili z dodatnim delom na pomoč, če je bilo potrebno, tudi tokrat to z veseljem storili.
To povem zaradi tega, ker bom v naslednjem skušal na kratko povedati, koliko muke je bilo potrebno, da smo pridobili naročila za sidrne verige in za vijakarno.
30.	6. 1978 je bila podpisana v Varšavi do sedaj največja enkratna pogodba naše delovne organizacije za lesne vijake in verige. Celotna vrednost znaša ca. 1,5 milijarde starih dinarjev. Od tega je vijakov za 1,3 milijarde in to premera od 2,5 do 4 mm, ter nekaj vijakov premera 8, ostalo pa so verige. Gornji aranžma predstavlja 196 milijonov vijakov, kar je velika naloga do konca leta za TOZD vijakarno, da jo realizira.
Poljsko tržišče smo že več let sistematsko obdelovali in rezultati niso izostali. Tako je sedaj ta država postala naš naj-
večji kupec tako vijakov kot verig do 13 mm premera.
Razveseljivo je tudi, da s Poljsko nimamo več klirinškega obračuna, ampak je za nas konvertibilno tržišče. Celoten posel s Poljsko bo letos dosegel ca 1,2 milijona dolarjev ali 21 % našega plana izvoza.
Ni pa z naročili zasedena le vijakarna, podobno je tudi v verigami, kjer smo do konca leta tudi preko 100 % razprodani, ter pri sidrnih verigah in tudi pri večini izdelkov v kovačnici.
Kako pa je drugje?
Ko pregledujem podatke, vidim, da je vse ladjedelništvo še vedno v krizi. Metalurgija doživlja na zahodu še vedno veliko krizo, še slabše pa se godi ladjedelništvu.
Tovarne, ki so pioizvajale le sidrne verige, so praktično prenehale obstajati. Poleg proizvajalcev sidrnih verig v Evropi, t. j. »Demanent« v Belgiji, »Si-
rot Mestrei« v Franciji, ki sta šli v stečaj lani, se je letos steklo življenje »Grossmedereju« v Holandiji. Na Japonskem pa sta ustavili proizvodnjo »Tokio Chain« in »Osaka«. Tu je ostal v glavnem le še »Hamanaka«, kateri sicer proizvaja sedaj cca 80 % vseh verig v tej deželi.
Kriza v Evropi je dosegla tak nivo, da danes največje ladjedelnice v Evropi kot so v Rotterdamu, Amsterdamu, Ant-werpnu in Hamburgu, delajo celo znanstvene študije, katere naj bi dale predloge za preori-entacijo proizvodnje. Po analizah, ki jih je izdelala posebna skupina pri EGS, namreč izhaja, da krize v ladjedelništvu vsaj dve leti še ne bo konec. Znano je dejstvo, da v Atenskem pristanišču že več kot leto dni stoji preko 200 tankerjev brez dela. Da je pa stanje še bolj boleče, so se v evropskih pristaniščih pojavile sovjetske in poljske ladje, ki prevzemajo morski tovor za 50 % dnevne cene, ki je veljala do nedavnega.
Razumljivo je, da se stanje ladjedelnic prenaša tudi na proizvajalce ladijske opreme. Za-
radi tega ni slučaj, da se moramo tudi mi v tujini boriti z izredno ostro konkurenco, ki pa smo jo vsaj do sedaj še nekako premagovali, kar je tudi rezultat naročil, tako iz tujine kot od domačih ladjedelnic za naš TOZD sidrne verige, ki je z delom dobro zaseden.
Ker smo za letos z delom prek 100 % preskrbljeni, bi moral sedaj sleherni član kolektiva, posebno pa v vodstvih
Z rezultati poslovanja v juniju smo lahko bolj zadovoljni kot v preteklih mesecih, saj se je tako proizvodnja kot tudi prodaja močno približala načrtovani z gospodarskim načrtom za letošnje leto. Dober uspeh pa seveda ne more nadomestiti zamujenega v prvih mesecih leta.
Količinski plan proizvodnje sta presegla TOZD vijakarna in TOZD verigama, TOZD sidrne verige zaostaja le za 5 % za predvideno količino proizvodnje. Kljub temu da je imela TOZD kovačnica težave pri proizvodnji in je količinski plan dosegla 69,9 %, je izpolnitev količinskega plana za delovno organizacijo dosežena 95,9 %. Proizvodni plan za eksterni trg je dosežen 94 %, odprema pa je znašala 1449 ton, tako da so se zaloge gotovih izdelkov znižale.
Ker smo zaključili prvo polletje, dajemo pregled nad izvrševanjem plana za to obdobje za glavne skupine izdelkov (% doseganja količinskega plana v tonah).
VIJAKI
	junij	jan.-jun. 78
— kovinski	100	160
— sponski	100	92
— lesni	70	82
— les. poseb.	93	88
ZAKOVICE	236	168
RAZCEPKE	80	117
ŽIČNIKI	100	104
VERIGE		
— nav. meter.	110	95
— visokoodp.	45	56
— opremljene	95	111
— sidrne	96	68
ODKOVKI	70	93
ŽICA	98	73
SKUPAJ	94	86
Podatki nam povedo, da smo planske obveznosti slabo izvrševali, predvsem pri lesnih vijakih, visokoodpornih in sidrnih verigah. Naročil za sidrne verige je zaenkrat dovolj, vendar izpada v prvih mesecih ne bomo mogli nadomestiti. Prob-
TOZD in planskem oddelku dati vse od sebe, da bomo s čim nižjimi stroški kar največ proizvedli.
Hvaležni bomo vsakemu, tudi tistim, ki najraje pokažejo, kaj ni prav, za nasvete kaj storiti, da bi naši bogati zgodovini omogočili ob boljšem delu dobro prihodnost.
Glavni direktor Vinko Golc
lematična je proizvodnja visokoodpornih verig, predvsem zaradi neustreznih kapacitet. Manjša proizvodnja teh verig ima za posledico izpad celotnega prihodka TOZD sidrne verige, saj so to visokokvalitetni izdelki, katerih prodajna cena je znatno večja od ostalih verig. Tako že majhen izpad količine dosti vpliva na zmanjšanje prihodka.
V TOZD kovačnica je poslovni uspeh znatno boljši od lanskoletnega, kar je posledica uspešnejše prodaje. Težave pa imajo pri proizvodnji za interni trg, saj se pomanjkanje naročil pokaže pri nedoseganju plana. V juniju je primanjkovalo materiala za nekatere odkovke, vendar bo ta problem v juliju rešen, saj nas bo Železarna Ravne oskrbela z ustreznim materialom. Na manjšo proizvodnjo je vplivalo tudi pomanjkanje ustrezne kvalificirane delovne sile.
TOZD vijakarna z rezultatom poslovanja ne more biti zadovoljna, saj je slabši od načrtovanega. Predvsem bo treba poskrbeti za realizacijo nekaterih nujnih investicij, ki bodo odpravile ozka grla in zamenjale nekatere iztrošene stroje. Zanemarili pa smo v preteklih letih tudi razvoj proizvodnega programa vijakarne in se vse premalo prilagajali tržnim potrebam. Tem problemom bo treba v čimkrajšem času posvetiti vso pozornost.
TOZD verigama je tako v juniju kot tudi v prvem polletju dosegla postavljeni plan proizvodnje. Realizacija sicer zaostaja, vendar je to posledica sezonskega značaja proizvodnje. Realizacija za interni trg je manjšega pomena, vendar so planske osnove vsak mesec presežene.
Čeprav je bila proizvodnja TOZD orodjarne v primerjavi s planirano uspešna, še vedno obstaja pomanjkanje orodja v proizvodnih TOZD. Potrebno bo bolj dinamično prilagajanje proizvodnje orodja potrebam TOZD. Tudi TOZD vzdrževanje je planske obveznosti izvršil, tako orodjarna kot tudi vzdrževanje pa izkazujeta pozitiven finančni uspeh.
TOZD industrijska oprema je bila v prvem polletju uspešna, saj je proizvodni pan presegla za 7 % in plan realizacije za 1,1 odst. Tudi finančni uspeh je zadovoljiv.
Če pogledamo poslovanje delovne organizacije kot celote, s finančnim rezultatom ne moremo biti zadovoljni, kar je predvsem posledica zaostajanja realizacije za predvideno. Od-premljena količina izdelkov je bila v juniju naj večja doslej, vendar znaša skupna odprema v prvem polletju le 7168 ton namesto 8157 ton. Izpad prodaje je nastal predvsem pri izvozu, kjer v prvem polletju zaostajamo za 813 ton, kar pomeni vrednostno 1,152.339 dolarjev (le 58 odst. izpolnitev plana). Za naslednje polletje je situacija boljša, saj je naročil za izvoz dovolj in se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri bo uspelo proizvodnji uresničiti vsa naročila.
Ob koncu polletja je bilo število zaposlenih naslednje: vijakarna 183, verigama 247, sidrne verige 121, kovačnica 150, orodjarna 78, vzdrževanje 159, Tovarna industrijske opreme 102, skupne službe 288, okrepčevalnica 9, počitniški dom 3 (+2 upokojenca), skupno torej 1340.
Izgledi za prihodnje polletje so boljši, vsaj kar se tiče naročil. Zato si moramo prizadevati vsi, da bomo bolje delali in tako izboljšali poslovni uspeh.
Marjana Kozamernik
Ob koncu prvega polletja
22. julij — dan vstaje
Pred 37 leti je bil 22. julija nekje v bližini Kamnika izstreljen prvi partizanski strel. Ta dan smo ovekovečili, postal je praznik »dan vstaje slovenskega naroda«, ki se je stoletja z besedo, knjigo in orožjem boril za svoj obstoj in pravico. Osvobodilna fronta, ki je združila vse napredno misleče Slovence, pripravljene upreti se okupatorjem, nasilju in potujčevanju, je pod vodstvom KP usmerila in pripeljala narod po poti zmage in napredka.
Ideja oboroženega upora proti osvajalcem je tisti čas marsikateremu oportunistu in preplašencu pomenila norost in samomor. Strah ne rodi samo izgovorov, temveč tudi deset novih strahov. Se zdaleč pa ideja oboroženega odpora ni pomenila nekaj nemogočega in nesmiselnega za KP in druge napredne sile. Veliko herojev je zagrabilo orožje in odšlo v boj za izgon tujcev in osvoboditev naroda ter za pravičnejše družbene, politične in ekonomske odnose. KPS in KPJ se je na ta zgodovinski trenutek pripravljala že od leta 1937, ko je po zamisli tov. Tita postavila temelje usmeritve naprednih množic. Sele danes lahko spoznamo veličino in važnost tega genialnega dogodka. Ni šlo samo zato, da so bili partizani prvoborci sredi zasužnjene Evrope svetleč plamen upora, pomembnejši je heroizem, da smo se Slovenci uprli v samem Rajhu v času, ko je bil okupator pijan od zmag na vseh frontah.
Puške 22. julija 1941 ni sprožila stroga vojaška logika, temveč potlačeni in zasramovani Slovenec, njegova volja, dolžnost in
želja po svobodnem življenju in boljšem jutri.
Ko smo se otresli okupatorjevega jarma, smo stali pred nezo-rano njivo zgodovine, ki smo jo morali povsem sami z lastnimi silami orati in sejati. Hodili smo po poti, ki jo ni pred nami prehodil nihče. To je bila in je pot samoupravne socialistične ureditve. Za to ureditev, za svobodne človeške medsebojne odnose pa smo vsak čas pripravljeni ponoviti 22. julij, če bo to potrebno. Mnogo let je že minilo od teh slavnih dni borbe naših očetov, prihajajo nove generacije, moderni časi prinašajo drugačen način življenja, bistvo vsega pa se ne spreminja in ostaja obveznost vsakega delavca in državljana, da sodeluje v razvoju samoupravne družbe in neguje pridobitve narodnoosvobodilne borbe in revolucije.
Zgodovinski upor 22. julija 1911 in borbene tradicije so tako veliki, da obvezujejo vse prihajajoče generacije, da skrbe zato, da njihova važnost in veličina nikoli ne zbledi. Z novimi delovnimi zmagami in razvojem se mora večati in popularizirati veličina
22.	julija in narodnoosvobodilne borbe.
Ob takih praznikih in jubilejih se spominjamo ljudi, ki so v borbi darovali življenja. Se posebej se spominjamo prvoborcev, herojev, ki so prvi pogumno stopili na pot boja in trpljenja, da bi kdaj ugledali srečnejše svobodne ljudi, pa se iz boja niso vrnili. Ohraniti jih moramo kot večne vzornike.
Janko Stušek
Zmagoviti pohod 14. divizije na Štajersko leta 1943
Smo pred pomembnimi odločitvami TVL
Po končanih širokih javnih razpravah po osnovnih organizacijah sindikata, DS TOZD in DSSS predlaganih samoupravnih sporazumov, se pripravljamo na referendum. Večina osnutkov SS je bilo v večtedenski javni razpravi. Osnutek samoupravnega sporazuma črne in barvaste metalurgije RS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa celo nekaj mesecev.
Na osnovi končane široke javne razprave širom po SRS, je že dobre tri mesece izdelan predlog sporazuma, ki ga je večina delovnih organizacij, združenih v tej panogi že sprejela.
V času javne razprave je sindikat TVL dal svojo pripombo na 18. člen, ki govori o vrednotenju delovne dobe, vendar pripomba ni bila upoštevana. Osemnajsti člen
dovoljuje prispevek k povečanju dohodka na podlagi upravljanja in gospodarjenja na 12 %. V naši DO pa imamo do sedaj to ovrednoteno skoraj 22 %. Ker pa je bilo o izidu predloga slišati veliko negodovanja, je bila bojazen, da samoupravni sporazum zaradi 18. člena ne bi bil sprejet na referendumu. Zato je sindikat pripravil razširjeno sejo z zunanjimi predstavniki. Na tej seji smo vztrajali, da delavci, ki imajo več kot 12% oziroma 17%, ne smejo izgubiti že pridobljene odstotke.
S sprejetjem tega panoškega sporazuma smo se dogovorili za dodatni interni samoupravni sporazum, ki bo sprejeman istočasno s panoškim in rešuje problematični 18. člen. Tako je s tem posebnim SS rešena bojazen, da nihče ne bo izgubil že pridobljene odstotke in bo veljal, dokler se
za delitev osebnih dohodkov ne izdelajo zakonsko rešena merila. Osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za OD iz osnove gospodarnosti dela v času javne razprave ni doživel nobenih sprememb in do izdelave novega resnično ugodno rešuje sporni 18. člen panoškega sporazuma. Vzporedno s tem samoupravnim sporazumom so nosilci nalog izdelali in dali DS v javno razpravo še osnutke statuta DO, - samoupravnega sporazuma o srednjeročnem razvoju TOZD, o srednjeročnem razvoju DO, spremembo 3. poglavja samoupravnega sporazuma o združitvi v DO, o združitvi v poslovno skupnost »UNIMATIK«, samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost »JUMEL«, SS o združitvi v poslovno skupnost proizvajalcev in predeloval-
cev žice Jugoslavije, statut TOZD in seveda samoupravni sporazum črne in barvaste metalurgije SRS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo ter dodatni samoupravni sporazum, ki rešuje 18. člen panoškega sporazuma za OD iz gospodarnosti dela. DS DO je na svoji zadnji seji predlagal DS TOZD, da razpišejo referendum za vseh 10 samoupravnih sporazumov, dne.
22.	8. 1978 in imenujejo komisije za izvedbo referenduma.
Komisija za izvajanje ZZD na ravni DO je v teh zadnjih mesecih imela resnično veliko težkega dela pri usklajevanju danih pripomb na skoraj vse osnutke samoupravnih sporazumov. Sedaj se končujejo še zadnji čistopisi
oziroma predlogi. Komisija za izvajanje akcijskega programa za izvajanje ZZD na ravni DO zadovoljivo izvršuje zadano nalogo. Komisije V TOZD in DSSS pa še vedno niso spoznale svoje vloge, zato je nujna akcija IO OOS in DS, da vendarle, začnejo s svojo družbeno samoupravno politično vlogo pri uveljavljanju ZZD.
Sekretariat KOOS je sprejel akcijski program pred sprejetjem samoupravnih sporazumov na referendumu, ki zajema obravnavo na IO OOS in DPO TOZD. Delavski svet TOZD ter individualni poslovodni organ pa so dolžni seznaniti s predlogi samoupravnih sporazumov zbore delavcev pred sprejetjem na referendumu.
H. J.
Pogovor z vodjo tehničnega sektorja
1.	S kakšnimi problemi se kot vodja tako pomembnega sektorja, kot je tehnični, najpogosteje srečujete?
Najprej je potrebno vedeti, da so v tehničnem sektorju zajete vse tehnične dejavnosti v naši DO in je v zvezi s tem sektor tudi tako sestavljen iz: razvojnega oddelka, investicijskega oddelka, službe za pripravo in koordinacijo proizvodnje ter iz službe varstva pri delu.
Iz tega sledi, da se v tehničnem sektorju ukvarjamo s tekočimi, in bodočimi tehničnimi problemi, ki pa so še kako pomembni za nadaljnji razvoj naše DO. Istočasno pa ugotavljamo, da delo še vedno ne poteka tako, kot predvideva naša nova organizacija v skladu z zakonom o združenem delu. Kompetence še vedno niso točno določene, kar nemalokrat povzroča težave pri izvajanju posameznih nalog v sektorju.
2.	Proizvodnja v prvem trimesečju ni bila takšna, kot smo si začrtali v letnem gospodarskem načrtu. Kakšna so vaša predvidevanja za drugo trimesečje?
Fizično izpolnjevanje plana v prvem trimesečju res ni bilo dobro, mnogo boljši rezultati pa se nam kažejo za prvo polovico leta, čeprav še tudi ti niso, razen v TOZD verigama, zadovoljivi. Odstopanje od fizičnega plana po posameznih proizvodnih temeljnih organizacijah znaša:
TOZD vijakarna — 27 ton
TOZD verigama + 55 ton
TOZD sidrne verige — 1099 ton
TOZD kovačnica — 48 ton
Iz gornjih podatkov sledi, da je resnično občutno negativno odstopanje od plana v TOZD sidrne verige. Podatki nam kažejo, da je največji vzrok zaradi izpada sidrnih verig in vlečene žice.
Za drugo polletje so naše perspektive boljše kot v prvem polletju, saj smo za TOZD vijakarna uspeli pridobiti ugodna naročila za tujino, TOZD verigama sploh ne more realizirati vseh naročil, za TOZD sidrne verige pa so zelo ugodna naročila za sidrne verige, za TOZD kovačnico pa bomo morali še nadalje bolj intenzivno iskati finančno ugodna naročila. Pri slednji bo nujno treba čim-preje rešiti tudi kadrovske probleme.
3.	Kaj je po vašem mnenju najpogostejši vzrok za neskladnost med povpraševanjem in pa proizvodnimi zmogljvostmi?
Neskladnosti med povpraševanjem in proizvodnimi zmogljivostmi nam nastopajo različno po posameznih temeljnih organizacijah. Najpogostejši vzrok so proizvodni stroji, ki so bili nabavljeni že pred leti skladno s takratnimi potrebami, v kasnejšem obdobju pa se je bistveno spremenil asortiment, po katerem je največje povpraševanje. Nastopajo tudi primeri, ko smo določeno strojno opremo kupili za točno določen asortiment, sedaj pa želimo na isti proizvajati čisto drugačne proizvode. Prav gotovo, da naša postrojenja imajo neko gotovo univerzalnost pri oblikovni kot tudi dimenzijski proizvodnji,
vendar pa popolne univerzalnosti ni pri nobeni strojni opremi. Nadalje pa lahko ugotovimo, da smo posebno v preteklem obdobju sprejemali naročila več s količinskim poudarkom, manj pa s poudarkom na ustrezen asortiment, kar nam je povzročalo dodatne težave pri realizaciji teh v proizvodnji.
4.	Kako ocenjujete potek investicije v halo Orodjarne in Industrijske opreme?
Investicija v orodjarno in industrijsko opremo je sigurno največja investicija v zgodovini naše DO, saj naenkrat gradimo pokrite proizvodne in spremljajoče površine v skupni velikosti ca. 12 tisoč kv. m, kar predstavlja ca. 50% dosedanjih površin Verige. Pripravljalnih del smo se polotili že pred dvemi leti, izgradnja pa se je pričela v preteklem letu in se trenutno že postavlja jeklena konstrukcija hale.
Realizacija take investicije je dokaj kompleksna naloga, saj obsega pripravo dokumentacije, operativno izvajanje del, kot tudi uvajanje proizvodnje v novih prostorih in na novih strojih ter tudi njihovo poizkusno obratovanje. Zaradi kompleksnosti naloge je bila imenovana posebna delovna skupina, ki je sestavljena iz stalnih in občasnih članov in ima nalogo dokončno realizacijo potrjenega investicijskega projekta.
Dela do sedaj potekajo z manjšimi zakasnitvami, vendar izvajalci zagotavljajo, da bodo osnovna gradbena dela zaključena do konca meseca septembra, potem pa sledijo instalacijska dela. Kolikor bodo dela napredovala po predvidenem planu, bomo prve stroje v nove prostore lahko montirali še v tem letu.
5.	Velik problem so letos uvozna dovoljenja za investicijsko opremo, pa tudi za material, rezervne dele in orodje. Kako bomo reševali problem uvoza opreme in kakšna se vam zdi ideja TOZD vzdrževanje, da bi v prihodnje začeli z izdelavo strojev?
Resnično predstavljajo uvozna dovoljenja za samo razno opremo zelo velik problem, ki se nam
posebno potencira pri investicijski opremi. Tako lahko ugotovimo, da smo naše predloge za uvoz strojev za TOZD vijakarna in TOZD sidrne verige poslali na ustrezne institucije že v mesecu marcu, pa še do danes nimamo nobenih informacij o možnostih uvoza. Po drugi strani pa so s strani državnih organov taki ukrepi zaradi neugodne zunanjetrgovinske bilance razumljivi, saj le tako lahko zmanjšujemo uvoz predvsem opreme, ki se proizvaja doma v državi.
Ideja TOZD vzdrževanja o bodoči izdelavi strojev ni nova, saj smo že do sedaj nekaj posameznih strojev dokaj uspešno po domači tehnični dokumentaciji izdelali doma. Mislim, da je ta ideja skladna z našimi bodočimi razvojnimi smernicami, istočasno pa je pogojena z izdelavo domačih komponent v TOZD industrijska oprema in orodja, ki se bo izdelovala v TOZD orodjarna.
6.	Ali se v vašem sektorju pojavljajo kadrovski problemi in kako jih rešujete?
Tako kot po vsej DO se tudi v tehničnem sektorju pojavljajo kadrovski problemi. Tehnični sektor je trenutno prav gotovo strokovno najmočnejši sektor, saj zaposlujemo trenutno 12 strokovnjakov z visoko in 10 z višjo šolsko izobrazbo. Do takega stanja smo prišli s pravilnim planiranjem kadrov ter z rednim in izrednim šolanjem naših delavcev, prav tako pa smo v preteklem obdobju sprejeli nekaj strokovnjakov tudi iz drugih delovnih organizacij. Se vedno pa je nezadovoljivo zaseden razvojni oddelek v sektorju.
Kadrovske probleme v sektorju največkrat povzročajo druge službe in TOZD v delovni organizaciji. Te sprejemajo na delovna mesta dostikrat strokovnjake, ki smo jih dolgo obdobje vzgajali in izpopolnjevali v določenem strokovnem področju. Na njihova mesta pridejo novi, ki takoj v začetku niso kos vsem postavljenim nalogam. To pa mnogokrat povzroča negodovanje pri drugih službah in temeljnih organizacijah.
7.	Nedavno ste bili na seminarju za vodilne kadre v Škofji Loki, kjer ste verjetno pridobili nove metode v vodenju. Kako gledate na sedanjo organiziranost naše DO?
Pojem vodenja je v luči naših samoupravnih odnosov posebna kategorija, ki je sestavljena iz predlaganja raznih planov in ukrepov samoupravnim organom ter izvrševanja sklepov samoupravnih organov. Predavatelji so nam v poslovodni šoli gospodarske zbornice, ki ima svoj sedež v Škofji Loki, dokaj nazorno poizkušali pokazati razliko med pojmi informiranje, odločanje, vodenje. Naloge posameznih teh pa so prav jasno opredeljene v Zakonu o združenem delu.
Iz predavanj kot tudi iz razgovorov s posamezniki sem zaključil, da je samoupravna ureditev v naši DO na dokaj visoki stopnji. Kljub temu pa nas še do konca leta čaka realizacija dokaj zahtevnih in odgovornih nalog s področja novega samoupravnega sistema.
8.	Kaj menite o gradnji novega stanovanjskega bloka in kdaj predvidevate vselitev novih stanovalcev?
Gradnja stanovanjskega bloka SB 27 poteka po predvidenih planih. Manjše težave nastopajo pri realizaciji ogrevnega sistema into največ zaradi neodgovornega ravnanja nekaterih naših sodelavcev. Vselitev novih stanovalcev pa je kljub temu še ob koncu tega le-
ta, s tem, da se bo okolica urejala še spomladi prihodnjega leta.
9.	V naselju »Moskva« ni več prostora za gradnjo blokov. Kje bomo v prihodnjih letih gradili bloke?
Realizacija zazidalnega območja »Moskva« je potekala hitreje, kot smo predvidevali z našimi načrti. Zato smo že v preteklem letu začeli iskati možnosti za bodočo družbeno gradnjo. Tako smo se dogovorili skupno s predstavniki Krajevne skupnosti Lesce, stanovanjske skupnosti Radovljica o realizaciji zazidalnega načrta »Za centrom« v Lescah. Podpisan je bil že dogovor in sam zazidalni načrt je že v izdelavi. Realizacija se bo pričela po vsej verjetnosti lahko že v prihodnjem letu. Zazidalni načrt bo zraven stanovanjske izgradnje v obsegu ca. 270 stanovanj obsegal tudi realizacijo infrasktrukturnih kot tudi spremljajočih objektov. Tako smatramo, da so možnosti za bodočo izgradnjo stanovanj zagotovljene. Podobne možnosti pa bo potrebno iskati tudi za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.
S tem sem skušal prikazati, da so naloge tehničnega sektorja dokaj raznolike po vsebini kakor tudi po obsegu, vendar jih bomo v bodočnosti poskušali s sodelovanjem vseh v DO še bolj uspešno reševati.
Vprašanja je posredovalo uredništvo, odgovoril je Pavel Noč
Pred X. kongresom ZSMS
Se trije meseci nas ločijo od X. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, kjer bomo mladi po štirih letih spet pregledali in ocenili svoje delo in si zastavili naloge za naslednje obdobje. Seveda to ne pomeni, da svojega delovanja nismo preverjali sproti, da si nismo postavljali novih aktualnih nalog v tem obdobju. Nasprotno. Prav v tem obdobju po devetem kongresu je bilo v mladinski organizaciji posebej živahno. Deveti kongres v Moravcih pri Murski Soboti je v mladinsko delovanje prinesel novosti, ki smo jih ene bolj, druge slabše, poskušali uresničiti v tem času.
Osrednja misel kongresa je želja, da pregledamo, kaj smo v obdobju med kongresoma naredili, kaj nismo in zakaj nismo.
Med najpomembnejšimi rezultati je zagotovo idejna in akcijska enotnost vseh delov mladine. Združitev delavske, kmečke, študentske in dijaške mladine, to je velika stvar, v kateri smo uspeli. Morda nismo povsem uspeli v programskem poenotenju in delovanju navzven. Drugi uspeh, ki ga bomo morali oceniti na kongresu, je po-družbljanje politike kot take —- in to predvsem skozi družbene organizacije in društva.
Pri programskih nalogah pa je bila v tem obdobju na prvem mestu štipendijska politika, na drugem pa mladinske delovne akcije. To sta področji, kjer smo res veliko delali. Seveda so bili premiki tudi na drugih področjih, vendar gre marsikaj pravzaprav v sklop omenjenih štirih nalog. Lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da ni več tistega: mi smo študentje, mi nastopamo tako in tako, ampak gre vedno za skupne akcije. Vzemimo na primer pokrajinske klube. Prej so se
vedno sestajali v Ljubljani, danes pa se sestajajo na področjih, iz katerega izhajajo. Še ena pomembnost pa je to, da v klubih ne razpravljajo zgolj o »mladinski« politiki. Govorijo o razvojnih načrtih občine, kadrovski politiki, sistemu izobraževanja. Pred meseci smo veliko razpravljali o družbenih organizacijah in društvih, statutarno imenovanih kolektivnih članih ZSMS. Začeli smo s kolektivnim članstvom. V statutu smo opredelili organizacije, ki naj bi to bile, nihče pa takrat še ni točno vedel, kaj tako kolektivno članstvo pomeni in kako bomo delali.
Bistveno vprašanje ni, kako družbene organizacije in društva spraviti v mladinsko organizacijo, ampak kako Zvezo socialistične mladine pripeljati do tega, da bo delovala znotraj teh družbenih organizacij in društev, torej med mladino.
Če bo ZSMS delovala znotraj družbenih organizacij in društev, se bo obračala na že organiziranega mladega človeka. Ta ima svojo dejavnost že opredeljeno. Moramo ga seveda tudi idejno in politično usmerjati.
Pred devetim kongresom te organizacije praktično niso bile povezane z mladinsko organizacijo, bile so stran od njene politike. S kolektivnim članstvom smo v tem obdobju prišli samo do vrhov, medtem ko do mladinca, ki dela v eni od teh organizacij, največkrat ne. Tu bodo nujne spremembe. Ustanoviti oziroma oblikovati bomo morali družbene svete, kjer bodo vse te organizacije neposredno povezane tudi z vsemi drugimi družbenimi subjekti, družbenopolitičnimi organizacijami itd. Tem organizacijam moramo omogočiti večjo možnost političnega odločanja, ob tem pa re-
šiti predvsem vprašanje financiranja.
Na podlagi vseh analiz teh in še drugih področij delovanja ZSMS je komisija za pripravo X. kongresa ZSMS pripravila in izdala gradivo za javno razpravo. To gradivo sestavlja osnutek statuta Zveze socialistične mladine Slovenije in teze za pripravo stališč in dokumentov za X. kongres ZSMJ. To gradivo je komisija posredovala vsem osnovnim organizacijam ZSMv obravnavo in pretres.
Zato se moramo zavedati, da bomo le s poglobljeno obravnavo in detajlnim pretresom vseh
dokumentov za kongres, lahko kreativno in uspešno nakazali smernice in naloge za naše nadaljnje delo.
Naj še dodam, da z delovanjem naše mladinske organizacije ne moremo biti popolnoma zadovoljni, kot sem že omenil in argumentiral v prejšnjem članku. Zato se bomo morali vsi angažirati, da poživimo delo mladih v naši delovni organizaciji, še posebno v osnovnih organizacijah, ki so osnovne celice delovanja in ustvarjanja ter odločanja mladih.
PM
Izgradnja nove proizvodne hale
Izvajalec gradbenih del SGP Gorenje nam vsa gradbena dela izvaja v redu in v planiranem času tako, da bi lahko podjetje TRIMO iz Trebenj začelo montažo elementov, ki so jih za nas sami naredili in tudi pravočasno dostavili na gradbišče. Kljub vsem prizadevanjem investicijskega oddelka pa TRIMO ni mogel pričeti s težko pričakovano montažo jeklene konstrukcije, strehe in fasadne obloge. Z ozirom na delo, ki je pri njih v glavnem na višini, je treba v prvi vrsti upoštevati vse predpise in še posebno predpise o varstvu pri delu. Pri tem pa kot prvo morajo prijaviti na republiški inšpektorat samo gradbišče in predložiti gradbeno dovoljenje. Naša novogradnja pa je imela doslej samo dovoljenje za pripravljalna dela z vključenimi temelji pri energetskem kanalu.
Do začetka meseca maja bi morali imeti gradbeno dovoljenje za ves objekt, in sicer:
1.	Proizvodna hala TOZD orodjarna, TOZD TIO, prizidek, skladišče in transformatorska postaja v objektu orodjarne.
2.	Prestavitev 20 KV daljnovoda in nizkonapetostnega omrežja.
3.	Zunanja ureditev, ki obsega tovarniško cesto, ureditev prostora okrog objekta in tovarniška ograja.
4.	Zunanja cesta med Šobče-vo in Finžgar j evo ulico s parkirnimi prostori.
5.	Zbirni kanalizacijski kanal, ki se bo v bodočnosti nadaljeval proti Radovljici.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja samega objekta bi morali imeti izdelane kompletne načrte vseh instalacij in rešena
vprašanja odpadnih tehnoloških voda, pripravljanje in odlaganje emulzij, uskladiščen j e olj in podobnih snovi in še tudi urejeno vprašanje neškodljivega odstranjevanja ostružkov in ostalih odpadkov. Zavedati se namreč moramo, da so se v zadnjem času predpisi glede onesnaževanja okolja močno zaostrili. Dosedanja praksa, ko smo pri manjših investicijah urejali te stvari delno in ne za celo tovarno, se od strani inšpekcijskih služb ne tolerira več in sedaj moramo te probleme reševati dolgoročno in v skladu s predpisi. Pri tem bi rad omenil dejstvo, da so nekateri predpisi mnogo stvari prepovedali, nikjer pa ni bila nakazana rešitev problema in to celo v republiškem merilu.
Kot primer naj navedem odpadna olja, emulzije chlorethen (kloroten), za katere se šele v zadnjem času pojavljajo sprejemljive tehnološke rešitve uničevanja teh odpadkov.
No, ne glede na to, pa smo še vedno premalo storili, da bi s točnim opisom tehnologije v obeh obratih, točnimi podatki glede mesta in količine za kom-primiran zrak, odsesavanje in odpadne tehnološke vode omogočili pravočasno izdelavo investicijskih načrtov. Zavedati se moramo, da je vse skupaj povezano med seboj in če manjka npr. podatek za količino odse-savanega zraka, se ne more narediti projekt ogrevanja itd. K zamudi je prav tako prispevalo dogovarjanje, ali bomo v TOZD orodjarna imeli manjša mostna dvigala ali ne, ker je to bistveno spremenilo sam način napajanja z električno energijo in kompriminiranim zrakom za posamezne stroje. Podobne probleme smo imeli tudi glede temeljev v obratu orodjarna.
Do 10. junija so bili izdelani projekti instalacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in tudi nekaj projektov za izvedbo. Ker pa še vedno ni bilo rešeno vprašanje odpadnih snovi, ekologija hrupa in požarnega varstva, nismo mogli narediti vloge za celotno gradbeno dovoljenje.
Navzlic vsem težavam smo v sodelovanju z republiškimi inšpekcijskimi službami, skupščino občine Radovljica in našimi vodilnimi delavci uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje za drugo stopnjo izgradnje novega objekta, ki obsega vsa gradbena dela, montažo jeklene konstrukcije s streho in fasado. Na ta način so lahko konec junija prišli na novo gradbišče tudi monterji TRIMO in takoj pričeli z montažo. Delavci TRIMO so se resnično zavzeli za montažo, saj hala kar vidno dobiva nove dimenzije in oblike, pa tudi 12-urni delovnik prinaša večje rezultate.
Seveda moramo še nekoga obdolžiti za dodatno zamudo in to je tisto nemogoče »vreme«, o katerem beremo, poslušamo, gledamo in pričakujemo lepših dni.
Ivo Vukovič
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI (POSLOVANJE V I. POLLETJU 1978)
Ob koncu polletja 1978 je bilo 352 članov blagajne vzajemne pomoči. V 6 mesecih je izstopilo 16 članov, na novo se je vpisalo 36.
V	I. polletju so vplačali člani skupaj 190.454,00 din članskih vlog. Iz leta 1977 je ostalo v blagajni din 214.075,00. Skupaj zbrana finančna sredstva so znašala din 404.529,00.
V	šestih mesecih je bilo izplačanih posojil 239 članom v skupni vrednosti 475.800,00 din. Izplačanih članskih vlog in izstopov 199, v skupnem znesku 152.634,00 din.
Stanje vlog članov BVP 30. 6. 1978
Izredni prihodek BVP (obresti iz preteklih let, vpis)
Stanje sredstev per 30. 6. 1978
—	gotovina v blagajni
—	terjatve do 164 članov
Stanje po OOS per 30. 6. 1978
251.895.00	din
7.980.40	din
8.475.40	din
251.400.00	din
	Štev. članov	Vrednost vlog	Nevrnjena posojila
TOZD kovačnica	49	28.540,00	36.350,00 din
TOZD sidrne verige	27	20.855,00	27.200,00 din
TOZD verigama	60	35.063,00	26.950,00 din
TOZD vijakarna	56	36.860,00	48.200,00 din
TOZD vzdrževanje	29	22.491,00	18.700,00 din
TOZD orodjarna	8	8.168,00	10.400,00 din
TOZD industrijska oprema	3	260,00	1.500,00 din
DS skupnih služb	120	99.658,00	82.100,00 din
Skupaj	352	251.895,00	251.400,00 din
V. M.
Spremembe v okrepčevalnici
Vaje teritorialne obrambe — junij 78
Pred nedavnim je tov. Pušnika, ki je vrsto let vodil okrepčevalnico in ki je čez sezono odšel v počitniški dom v Crikvenico, zamenjal novi vodja okrepčevalnice tov. Peter Kocijančič. Do prihoda v Verigo je bil vodja kuhinje v hotelu Jelen v Kranju, ki je slovel po dobri hrani. V svoji poklicni usmeritvi se tov. Kocijančič še nadalje izpopolnjuje. Resno se je lotil svojega dela in videti je, da ne gre samo za običajno »novo metlo«. Vidni so že novi prijemi in boljša kvaliteta hrane. V svojem delovnem okolju se je hitro znašel in smo mu postavili nekaj vprašanj, ki jih skupaj z njegovimi odgovori objavljamo v
VPRAŠANJE
V vašem poklicu ni čisto nič nenavadnega, da menjate kuhinje, ki so tako in tako povsod bolj ali manj enake, pri tem pa spoznavate nove kuharske prijeme, navade, nove mojstre in se izpopolnjujete v kvaliteti. Ali nam lahko na kratko poveste o vaši dosedanji poti od prvega lonca do verigarske kuhinje? Zanima nas tudi kaj več o vašem izpopolnjevanju.
ODGOVOR
Moja dosedanja kuharska pot me je vodila najprej na Bled, kjer sem spoznal težavnost pa tudi lepoto poklica. Želel sem spoznati tudi primorsko kuhinjo ter specialitete rib, rakov, školjk itd. To sem spoznal na slovenski obali, kjer sem ostal nekaj let. Ko sem si ustvaril družino, sem se zopet vrnil na Bled, od koder me je želja po novih spoznanjih zanesla v Kranj, kjer sem spoznal mestni način restavracijskega dela. Opravljal sem različne delovne na-naloge, od kuharskega pomočnika do vodje kuhinje v restavracijah in hotelih. Toda znanja ni nikoli preveč — zato sem se vpisal na hotelsko fakulteto — gastro smeri.
VPRAŠANJE
Na novem delovnem mestu ste pravzaprav spremenili ne samo pogoje, temveč tudi vsebino kuhanja. Iz hotelske kuhinje, kjer je veliko več jedi, ste prešli na neznano kuhinjo, kjer gre le za veliko količino in le eno do dve vrsti jedil. Ste pri tem imeli kakšne večje težave? Ste se na takšen preklop kaj pripravljali?
ODGOVOR
Zavedal sem se odgovornosti novega dela, priprave velikega števila obrokov, ki morajo biti kalorično in organoleptično pravilno sestavljeni, raznovrstni ter kuharsko pravilno sestavljeni. To je v naši kuhinji zaradi prostorske stiske in premajhne kapacitete toplotnih in hladilnih agregatov zelo težko izvedljivo. Nekaj težav je bilo tudi zaradi nepopolne kadrovske zasedbe. Zaradi boljšega poznavanja problematike delavskih restavracij, sem obiskal nekaj večjih obratov družbene prehrane v regiji, ter se seznanil s tovrstnimi problemi.
VPRAŠANJE
Pogovori med delavci ovržejo vsak dvom, da se je kvaliteta toplega obroka spremenila. To dejstvo potrjuje tudi večje število malic. Nas bo predvsem ta boljša kvaliteta kaj več stala, ali bi bila morda hrana še boljša, če bi kak dinar primaknili?
ODGOVOR
Zavedam se, da kvaliteta in primerna količina obroka zahteva tudi ustrezno ceno, ta pa je dogovorjena po sindikalni listi in prispevku delavcev.
VPRAŠANJE
Pred približno letom dni in pol je bila v Verigi zelo popularna ideja o dveh obrokih. Malo so nas za nekaj časa streznile materialne oziroma prostorske nemožnosti. Kaj vi mislite o tej ideji in kaj o možnosti in načinu prehranjevanja diabetikov v tovarni?
ODGOVOR
Ideja je izvedljiva tudi finančno, nastane le tehnični problem — tehnična opremljenost ter prostorska stiska in vprašanje organizacije prednaročila želenega obroka. Isto velja tudi za diabe-
tike, katerih problematiko smo obravnavali na seji 2. 6. 1978. Vabljeni so bili tudi diabetiki in so o vsem seznanjeni.
VPRAŠANJE
V Verigi ste pravzaprav kratek čas, po naših verigarskih, ne gostinskih normah in ste predložili vrsto zahtevkov po izpopolnitvah in izrazili ideje o izboljšavah. Kaj mislite, kaj bi bilo potrebno za našo kuhinjo najprej urediti, oziroma kako naj bi izgle-dal njen bližnji in srednjeročni razvoj, s ciljem izboljšati kvaliteto in povečati število obrokov?
ODGOVOR
Najprej naj bi bila na vrsti rekonstrukcija obstoječe kuhinje. Njena sedanja kapaciteta — po opremljenosti je ca. 300 obrokov, kar onemogoča kvalitetnejšo pripravo obrokov in raznovrstnost le-teh, hkrati pa postavlja zaposlene v kuhinji v nenormalne obremenitve. Prisiljeni smo improvizirati delovne postopke, kar vsekakor gre na škodo boljše kvalitete.
Srednjeročni razvoj — okrepčevalnica naj bi postala samostojen TOZD — samostojna restavracija TVL. Stala naj bi znotraj tovarne. Izbira obrokov bi bila neomejena po kvaliteti in kvantiteti, dijatalni obroki, raznovrstna kosila, slaščice in drugo. Boni bi morali biti vrednostni, restavracija lepšega ambienta s prti in cvetjem. Upam, da bomo po dograditvi novih tovarniških prostorov lahko nekaj napravili tudi za prijetneje počutje naših delavcev, ter za njihovo boljšo, kvalitetnejšo med in po delu.
VPRAŠANJE
Znano nam je, da so bile v kuhinji večno težave z admini-
Koncepcija splošnega ljudskega odpora (SLO) se nenehno izpopolnjuje. Razdelitev oboroženih sil na enote JNA in enote teritorialne obrambe, njihova sestava in izvežbanost se vedno krepi in prilagaja koncepciji SLO. Izpopolnjevanje in pomlajevanje je logična posledica dejstva, da teritorialna obramba (TO) ne predstavlja več kakih pomožnih ali rezervnih oboroženih sil kot v mnogih drugih državah, temveč so pri nas del rednih oboroženih sil. Prav zato morajo biti formacije TO tako izurjene, da samostojno in ofenzivno delujejo za obrambo domovine in naše družbene ureditve.
Vsako leto se v centru obrambne vzgoje na Bohinjski Beli zbere ena ali več enot teritorialcev, da opravijo pouk vzgoje po predvidenem programu. Iz naše občine so bili letos na vrsti Bohinjci. Vpoklic članov TO iz Bohinja spada torej v tisti najpomembnejši del vzgoje teritorialnih enot Gorenjske, ko se vojaki in starešine ne samo urijo kot vojaške enote, temveč se tudi spoznajo med seboj v vojaških uniformah in zaživijo kot vojaški kolektiv. V prvi polovici junija letos se je v centru obrambne vzgoje na Bohinjski Beli zbralo večje število fantov in mož iz Bohinja, da bi opravili zaključno dejanje najobsežnejše vaje v relativno daljšem časovnem obdobju. Te vaje, ki so imele vzgojno izpopolnjevalni namen, so bile tudi priprave starešin, inštruktorjev in vseh komand toliko bolj obsežne in temeljite.
Namestili smo se v pravem vojaškem taboru na poligonu ob Savi, ki je bil organizacijsko pod komando občinskega štaba terito-
V prejšnji številki je bila objavljena fotografija našega počitniškega doma s pripisom: »Sezona se je začela — počitniški dom vas čaka.« In res je bilo tako. Prvi gosti so prišli v dom 9. junija. To so bili udeleženci izleta godbe na pihala Svoboda Lesce. Že dva dni za njimi pa so prišli prvi redni obiskovalci. V prvem tednu poslovanja je bilo zasedenih res le nekaj sob, a ob koncu tedna je bil dom spet poln, saj je TOZD Orodjarna organizirala že tradicionalni sindikalni izlet in tako je bilo vzdušje takšno, kot v največji sezoni. Po njihovem odhodu je bilo nekaj dni spet mirno, tako da je 23 gostov preživljalo res mirne počitnice.
rialne obrambe. Od strokovnega kadra so bili v taboru inštruktorji in poveljstvo centra. Tem so sledile starešine bohinjske enote, ki so skupaj z inštruktorji predelali celoten program kasnejših vaj, tako po vojaški, organizacijski kot tudi družbenopolitični plati. Nato je prišla ostala vojska kot glavni izvajalci vaje. Priprave za Savo niso bile samo vojaške, pripraviti se je bilo treba tudi civilno, doma. Ni lahko organizirati proizvodnje, če je pod orožjem polovica delavcev podjetja, kot se je zgodilo FILBU iz Bohinja. Nastopili so tudi drugi problemi, kot npr. varstvo otrok, delo na kmetijah, problemi v družini itn. Povsod so se pokazale vrzeli. Nekateri teritorialci so se pripravljali resno in temeljito, drugi pa so zapravljali in prišli prvi dan prepojeni z mali-gani, toda kaj bi tisto, saj se nobena vojska na svetu ni mogla izogniti alkoholu — katalizatorju morale.
Kljub vsem težavam na začetku, ko se moraš v hipu spremeniti iz civila v vojaka, so bile priprave resne in temeljite. Ni bilo nobenih izgredov ali resnejših težav niti ob striženju.
V prvem delu vežbe je bilo vreme starešinam — teritorialcem kar naklonjeno, strah nas je bilo, da se bo spremenilo ravno, ko bo na vajah cela enota. To se je resnično zgodilo in vreme se je poslabšalo ravno ob prihodu pripadnikov enote. Tabor je postal luž-nat, premočen in hladen. Kljub temu se je dinamika vaj odvijala po programu. Prebiti deževno noč na prostem v gozdu in naslednji dan premočen in premra-žen izvajati vaje po programu ni bila lahka naloga.
Ko pa se je končala šola in so se začeli počitniški dnevi naših šolarjev, je bil tudi naš dom polno zaseden. Tudi delavci TOZD Vzdrževanje so 24. junija obiskali Crikvenico in preživeli dva dni ob morju. Čeprav je bilo junijsko vreme nestalno in včasih neprimerno za kopanje, so gostje poiskali zabavo na različnih področjih. Nekateri so šli plavat v bazen z ogrevano morsko vodo v hotel Marin ali Varaždin, drugi na sprehod ob obali ali na izlet na Šilo, nekateri pa so ostali kar v domu in si krajšali čas s kvarta-njem. Vedno se je našel kdo, s katerim si poklepetal ob kavici ali kozarcu vina. Otroci, katerih v našem domu ne manjka, se zabavajo z igranjem v pe-
Junijske počitnice v Crikvenici
strativno evidenco oziroma, da se kuharji in vsi okrog njih nasploh neradi ukvarjajo s papirnim ugotavljanjem večjih razlik med prevzeto, dvignjeno, pripravljeno, skuhano in prekuhano hrano. Ali bi se po vašem mnenju dalo administrativnemu poslovanju, kar se kuhinje tiče, v čem poenostaviti?
ODGOVOR
Da, skušali bomo preiti na računalniško obdelavo in evidentiranje podatkov.
Za vse odgovore se tov. Kocijančiču najlepše zahvaljujemo in želimo, da bi se v Verigi čim bolj počutil in uspešno vodil našo okrepčevalnico.
Uredništvo
Kljub naporom in težavam morala ni padla. Vojska je bila raje na terenu kot v taboru in vaje so ena za drugo uspevale. Dobri vojaki so ti Bohinjci, ni kaj reči! Vse vaje od treninga z oddelki do taktične dinamike celotne enote so dobro uspevale. Nikjer niso »podbacile« kot se to v vojaškem žargonu reče. Še najbolj je šlo od rok streljanje. Pravi bohinjski »raubšici«, bi pomislil človek.
Na zaključni vaji, ko je sodelovala KS Gorje, je kljub slabemu vremenu dinamika potekala kot na pravi vojaški vaji z dobro izvežbano vojsko. Zveze so delovale skoraj brezhibno. Seveda so bile tudi napake, ki so na podobnih vajah neizogibne.
Na koncu, ob analizi celotnih vaj, ni manjkalo samokritike udeležencev in pobud opazovalcev. Enota je svojo nalogo in zastavljene cilje opravila bolje od večine ostalih, ki so se doslej znašle v centru na Beli. Ne malo zaslug za uspeh ima komandant Bajt in komandirji čet, na katerih je slonela večina organizacijskega dela z enotami.
Takšne vojaške vaje so prav gotovo drage ne samo po neposrednih stroških, ampak tudi pri izpadu proizvodnje zaradi vpoklicanih delavcev. Še dražje so, če vaja ne uspe tako, kot bi morala po postavljenih ciljih. Nobenega dinarja pa ni škoda, če je namenjen dobri uvežbanosti vojakov in starešin, za obrambo svobode, domovine in samoupravne družbene ureditve. Tega dejstva se je velika večina teritorialcev tudi zavedala, in zato vaje tudi uspešno opravila.
S.	J.
skovniku, na gugalnicah ali na obali.
V juliju in avgustu je dom v glavnem zaseden, nekaj prijav je tudi že za september, ko se bo začela posezona. Zanimanje za počitnice v našem domu se je torej povečalo. Menim, da pripombe na zborih delavcev, naj bi dom kar prodali, niso utemeljene in so nepremišljene. Kdor je že letoval v Crikvenici, je verjetno mnenja, naj se dom obdrži in naj se poskrbi za njegov razvoj — adaptacijo starega dela. Tako bo na voljo še več sob, ki bodo na razpolago vsakemu članu kolektiva, če ga bodo le hoteli obiskati.
M. K.
POPRAVEK:
V rubriki ALI VESTE? (Veriga, št. 6) se je na koncu prve alineje pomotoma prikradla ničla. Pravilno je 1:6 in ne 1 :60, kot je bilo objavljeno. Opravičujemo se.
Uredništvo
Razgovor z dolgoletnim aktivnim Kadrovske članom sindikata	spremembe
Kokalj Janko, Šušteršič Slavko
Učenci v gospodarstvu, ki so sklenili delovno razmerje v juliju, bodo razporejeni v naslednjem mesecu.
TOZD kovačnica:
Kolarevič Rifet, Lugavič Nezir, Končar Milan
TOZD sidrne verige:
Vračarič Branislav, Lapuh Klemen, Mijatovič Radomir, Erpe Bogdan
TOZD TIO:
Sindikat je družbenopolitična organizacija delavskega razreda, ki se bori za socialno in delavsko zakonodajo, sodeluje pri razvijanju in utrjevanju sistema samoupravljanja. Osnova za izpolnjevanje teh obširnih nalog je dobra organiziranost sindikata, ki sloni na aktivnem sodelovanju članov kolektiva.
Dolgoletni izvrševalec delovnih nalog sindikata je tov. BOGO DOBNIKAR, ki še danes s svojimi bogatimi izkušnjami prispeva znaten delež k plodnejšemu delu Konference OOS OZD.
Zaprosila sem ga za kratek razgovor, katerega v celoti objavljam.
Kdaj ste se zaposlili v delovni organizaciji?
Leta 1939 sem se zaposlil v Vijakarni Maribor. Ministrstvo za delo SRS je 1948. leta izdalo nalog, da Metalka odstopi Vija-karno Maribor v upravljanje Tovarni verig Lesce. S tem ukrepom je bila delno rešena brezposelnost v radovljiški občini. Od navede-
nega organa sem bil določen za demontažo in ponovno postavitev strojev v Tovarni verig. Delovni čas je trajal vsak dan od 6. do 18. ure, brez plačila nadur, ali dodatka za nedelje. Po vztrajnem prepričevanju vodstva podjetja sem se po končanem delu odločil, da ne bom prekinil delovnega razmerja in tako sem nadaljeval
z delom v vijakarni Lesce. Dolgoletno pridobljeno znanje urejanja strojnega parka sem s pridom uporabil tako v sami proizvodnji kot pri dajanju podatkov planski službi. S skupnimi močmi se je uspeh vijakarne iz leta v leto stopnjeval. Danes imamo razširjeno in z modernimi stroji opremljeno TOZD Vijakarno.
Z aktivnim delom v sindikatu ste pričeli že leta 1945. Kakšna je bila vloga sindikata v obdobju planskega gospodarjenja in kakšna je v sedanjem sistemu samoupravljanja?
V obdobju planskega gospodarjenja je bila glavna naloga sindikata, da je preskrboval delavce s potrošnimi dobrinami (hrano, obleko, itd.). Sindikat pa je dobil svoj pomen šele v sedanjem obdobju samoupravljanja. Delo sindikata v tem sistemu bi razdelil v dve fazi. Prva faza zajema usklajevanje izdelanih internih aktov z zakoni. Sodeloval sem pri izdelavi prvih dveh pravilnikov: pravilnika OD in pravilnika o medsebojnih odnosih
delavcev, ki sta bila sprejeta leta 1958.
Druga faza zajema pomoč in sodelovanje pri delegatskem sistemu. Prvo mandatno obdobje delegatskega sistema ni bilo utečeno. Pokazale so se napake. Informiranje v sami bazi ni bilo popolno. Del krivde nosi preobširno gradivo, katerega bi morali ob-
delati v sorazmerno kratkem času, brez ustreznih strokovnjakov, ki bi dali pojasnila k posameznim točkam dnevnega reda. Vse te napake bomo skušali odpraviti v sedanji mandatni dobi.
Ali sodelujete tudi v organih upravljanja?
Sodeloval sem že v vseh organih upravljanja ter v raznih odborih in komisijah. Dve mandatni dobi sem bil predsednik DS DO. Bil sem prvi kreator predloga, da se ustvarjeni takrat imenovani dobiček nameni stanovanjskemu skladu. Predlog je bil na DS osvojen. Leta 1961 sem bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem za delo v samoupravnih organih v podjetju in v občini. Sedaj dajem prednost mlajšim, katerim pomagam z nasveti.
Ali ste pri samem delu v sindikatu in v organih upravljanja naleteli na težave?
Bistvenih težav nisem imel, saj imam občutek, da mi delavci zaupajo, kar je osnova za uspešno delo.
Kaj vam pomeni pred kratkim podeljeno sindikalno priznanje?
Priznanja sem vesel, vendar smatram, da je zamujeno, saj sem bil vrsto let z dušo in srcem sindikalni delavec.
Ali lahko daste kakšen nasvet za plodnejše delo v sindikalnih odborih po TOZD?
Vsi člani IO TOZD bi se morali bolj angažirati pri obdelavi samoupravnih aktov, ki jih dobijo v pretres, ker vsebinsko zadevajo prav nas delavce.
Razgovor lahko zaključim z mislijo, da je tov. Dobnikar vzoren delavec sindikata in nam je njegova skrb za delo in smotrno gospodarjenje v kolektivu lahko za vzgled.
B. S.
Recikliranje
Z enako zavzetostjo kot pri uvajanju metod za kontrolo in izdelavi prototipov aparatur za nadzor okolja, se sodelavci inštituta JOŽEF STEFAN lotevajo tudi problemov v zvezi z odpadnimi snovmi, ki nastajajo v kemijski in drugih industrijskih panogah.
Probleme v zvezi s tekočimi industrijskimi odpadki, ki jim pravimo tudi tehnološke odplake, rešujejo na ta način, da skušajo najti ustrezne postopke, s katerimi bi odplake očistili do take mere, da bi bilo dobljeno očiščeno vodo možno ponovno uporabiti v procesu. Kot primer take »zaprte« tehnologije naj navedemo obrat za predelavo uranove rude na 2i-rovskem vrhu, ki je zasnovan tako, da ne bo spuščal v okolje nikakršnih odplak.
Po drugi strani pa je možno nekatere nadležne tekoče odpadke z ustreznimi postopki predelati v koristne snovi. Tako je npr. skupina sodelavcev Odseka za kemijo fluora na IJS že razvila postopek za predelavo odpadne žveplove kisline, ki je samo v SR Sloveniji nastaja okrog 20.000 ton letno, v amonijev sulfat. S tem je dana možnost, da se namesto 100.000 ton nevtralizacijskega blata, ki predstavlja samo po sebi nadležen odpadek, proizvede letno 26.000 ton amonijevega sulfata. Le-ta je namreč pomembna sestavina umetnih gnojil in ga moramo danes še pretežno uvažati. Podobno kot problem omenjenih sulfatnih odpadkov namerava skupina rešiti tudi problem fluoridnih odpadkov.
Skupina SEPO (Skupina za evaluacijo posegov v okolje), ki dela v okviru IJS na najvišjem znanstvenem nivoju, pa rešuje z vso potrebno širino številne probleme, ki se pojavljajo ob novih investicijah ali pa ob že obstoječih industrijskih obratih.
Iz gradiva IJS
PRIŠLI
TOZD orodjarna:
Kornuta Branko TOZD vzdrževanje:
Zupan Ivan TOZD vijakarna:
Marič Marija, Demšar Ljudmila, Supukovič Velid TOZD verigama:
Dogič Ibrahim, Ilič Stana, Tucič Selam, Kneževič Jordan
ODŠLI
Splošni sektor:
Krivec Ivana Tehnični sektor:
Grobeljšek Ivan TOZD vzdrževanje:
Kokanovič Milanko, Sinkovič Zvonimir, Pirc Andrej TOZD verigama:
Kosi Slavko, Zlodnjak Slobodan TOZD kovačnica:
RODILI SO SE
TOZD vzdrževanje:
Dolar Janezu hči Nataša Avsenek Francu sin Andraž
—	Dober dan, tovariš Grobelšek!
—	Cast...
—	Dober dan, tovariš Grobelšek!
—	Cast,..
Pozdravi se vrstijo, tovariš
Njegov pozdrav ni običajen za današnje čase.
Janez Grobeljšek
To je še vedno človek, ki ima čas za prisrčen pozdrav, za prijazno besedo, za majhne pozornosti, ki dokazujejo, da je kljub veliki hitrosti vseh naših početij, uspel ostati predvsem Človek.
Posebno delavci skupnih služb vemo, kako vesten in dober delavec je.
—	Tovariš Grobelšek, rad bi ta in ta načrt.
—	Takoj, takoj — vedno je bilo mogoče v najkrajšem času dobiti še tako majhno skico.
To je človek, ki ga delo ni nikoli zasulo. Ekspeditiven, natančen in zelo elastičen. Ce se za nekaj mudi, ima to pač prioriteto.
—	Tovariš Grobelšek, rabim 200 kopij do 12. ure.
—	Velja, pridite čez 45 minut. Bo gotovo.
Botonjič Rezak, Avdagič Enes, Cehič Esad, Mulej Drago, Ikač Rafko, Bobar Mihajlo, Lugavič Nezir
TOZD sidrne verige:
Smolnikar Bojan, Mladenov Mirko, Sarajlič Ilija, Cvetkovič Ivan, Vovk Anton TOZD TIO:
Torkar Janez, Kostanjevec Janez, Klinar Jože
Skupne službe:
Jutriša Štefanu sin Sandi Koman Mitji sin Iztok
Iz kadrovske službe
Na obljube tovariša Grobelška smo se vsi zanesli.
On je veliki MOŽ BESEDA. Ni mu težko garati vseh osem ur, samo da delo nemoteno teče naprej.
Težko je najti človeka, ki bi imel takšen občutek za skupnost in občutek odgovornosti.
V kolektivu se je počutil kot član velike družine, ki trdno drži skupaj, nikoli je ne bi izdal ali zapustil.
Ampak, vseeno je prišlo tisto :
—	Nasvidenje, tovariš Grobelšek ...
—	Cast,... se je glasil odgovor.
30. junija 1978 je datum, ko se je naš Ivan starostno upokojil-
Obljubili smo si, da se bomo še obiskovali, da bomo z veseljem šli skupaj na izlet, da bomo poklepetali o starih dobrih časih.
Predvsem pa je tov. Grobelšek človek, ki živi za sedanjost, ki misli na prihodnost in si želi veliko lepega, ko pa tisto lepo pride, se potrudi, da le-to prehitro ne spolzi v preteklost.
Saj se tudi sam rad spominja prvih korakov v Sp. Brežnici na Štajerskem, kjer se je rodil 6. 5. 1914. V Poljčanah je postal VK strojnik.
Svojega dela ni mogel kontinuirano opravljati. Nacisti so ga zaprli v koncentracijsko taborišče, od koder je zaradi svoje iznajdljivosti ušel in s tem spet dokazal, da je človek, ki se ne more pomiriti s krivico.
Leta 1955 je prišel v Verigo.
Bil je vodja HTZ, referent vzdrževanja, konstrukter v pro-jektivi in nazadnje arhivar tehnične dokumentacije v tehničnem sektorju, kjer je njegova natančnost še posebej prišla do izraza.
Sedaj je tovariš Grobelšek že penzionist. Obiskovali se bomo in Grobelškov optimizem bo vedno prevladal.
Projektivarji
ŠESTO TOVARIŠKO SREČANJE
Šesto tradicionalno tovariško srečanje članov delovne organizacije in upokojencev bo v Ribnem 29. julija 1978, s pričetkom ob 11. uri. Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali avtobusni prevoz iz radovljiške avtobusne postaje ob 9. uri s postankom v Lescah pred Verigo in na Bledu na križišču za Ribno. Vožnja na isti relaciji bo ponovljena ob 10. uri. Ob 11. uri se bo pričelo srečanje z nastopom leske godbe na pihala in folklorne skupine. Prvi del bo bolj slovesen, saj bomo ob tej priliki podelili 35 odlikovanj in priznanj, ki nam jih podeljuje ob lanskoletni 55-letnici obstoja in uspešnega poslovanja naše DO in so zveznega značaja, kot so red dela, zasluge za narod in podobno. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Radovljica tovariš Leopold Pernuš, ki bo podelil tudi priznanja in odlikovanja.
Na srečanju bo preskrbljeno za prehrano, ki jo bo možno dobiti na blok in sicer po želji: pasulj z reberci, kotleti, ražnjiči in čevapčiči. Drugi blok pa bo za vino, pivo ali oranžado, tako da na srečanju, kot na vseh dosedanjih ne bomo lačni ne žejni, saj bo vse to možno tudi kupiti za zmerno ceno. Za zabavo in ples bo igral ansambel do 19. ure. Od 18. do 20. ure pa bo avtobus vozil na isti relaciji po potrebi.
V primeru slabega vremena bo srečanje v nedeljo ali pa v zadružnem domu. Za vsa dodatna pojasnila in informacije pa bomo par dni pred srečanjem izdali informator.
Nasvidenje na srečanju v Ribnem.
Predsednik KOOS
!	ČLANKE SPREJEMAMO	!
I	DO 15. SEPTEMBRA 1978	£
s	I
I Honorarji za članke in nagrade za križanke za to šte- £ >	vilko bodo izplačani 15. septembra 1978.	I
*	Uredništvo .
I______,______________________________________________>
Bogo Dobnikar
Grobelšek pa kot pripadnik stare šole z elegantnim poklonom odgovarja.
Starostno upokojen
Sindikalna delegacija SOZD SŽ v SSSR
Na osnovi sodelovanja in izmenjave sindikalnih delegacij železarne Rdeči oktober iz Volgograda in SOZD SŽ, je sindikalna delegacija SOZD SŽ od 21. 6. do 27. 6. 1978 že tretjič bila na obisku v Rusiji. V sestavu sindikalne delegacije, ki je tokrat obiskala Rdeči oktober so bili predstavniki sindikalnih delegacij iz Železarne Jesenice Zupan Mirko, iz Železarne Ravne Glavica Jurij, iz Železarne Store Žibret Anton, s strani predelovalcev pa sem bil jaz, ki sem bil obenem tudi vodja delegacije. V SZ smo odpotovali z letalom z letališča Brnik v Beograd, od tam pa z ruskim letalom naprej v Moskvo. Na letališču v Moskvi nas je sprejel sindikalni predstavnik, referent za odnose s tujino in predsednik komiteja za stanovanjska vprašanja pri sindikatu za celo SZ.
Prvi dan smo se seznanili s programom bivanja v SZ in si ogledali mesto ponoči. Drugi dan smo si ogledali z osebnimi avtomobili 8-milijonsko mesto Moskvo po dolgem in počez. Posebno mi bo ostalo v spominu ogled mavzoleja Lenina, kakor tudi vožnja z metrojem in lepe postaje metrojev, ki so pod zemljo v povprečni globini 80 m. Seveda smo si ogledali tudi druge zanimivosti in znamenitosti, kot so: npr. univerza, ki sprejme trideset tisoč študentov, gradnja olimpijskega naselja za olimpijske igre leta 1980, stadion in drugo. Isti dan popoldne smo iz Moskve odleteli v Volgograd, kjer sta nas na letališču pričakala predsednik oblastnega komiteja sindikatov metalurgov in predsednik sindikata kombinata Rreči oktober.
Tretji dan bivanja v SZ nas je sprejel direktor in partijski sekretar kombinata Rdeči oktober. Pri razgovorih so sodelovali tudi predstavniki sindikata iz centralnega komiteja metalurgov SZ, ki so bili ves čas bivanja v SZ z nami. Direktor nam je predstavil kombinat Rdeči oktober, ki zaposluje 18 tisoč ljudi. Ta kombinat letos praznuje 75 let svojega obstoja, proizvede pa letno 2,2 tisoč ton kvalitetnega jekla in 1,5 milijona finalnih izdelkov. Izdeluje 400 kvalitet elektro jekla. V kombinatu imajo tri elektro peči po 200 ton in eno 10-tonsko.
Kombinat je bil do kraja porušen prvič v domovinski vojni in drugič v drugi svetovni vojni. Po daljšem razgovoru z direktorjem smo si ogledali najprej njihov muzej revolucije, nato pa še kombinat. Presenečeni smo bili nad veliko delovno disciplino, brez odvečnih delavcev, veliko čistočo, kakor tudi nad urejenim transportom in urejenostjo varstva pri delu. Po ogledu kombinata smo imeli v njihovem velikem in zelo urejenem kulturnem domu razgovore s predstavniki sindikalnega komiteja, ki šteje 41 članov. Tudi tu so nam najprej predstavili organiziranost in vlogo sindikata v kombinatu. Iz razgovora, ki so mu prisostvovali nekateri predsedniki sindikalnih organizacij smo izvedeli, da sindikat sestoji iz 690 sindikalnih grup od 15 do 25 članov in ima šest profesionalno zaposlenih za delo v sindikatu.
Sindikat v glavnem skrbi za različna proizvodna tekmovanja in posvetovanja, izvršuje kolektivne delovne pogodbe, skrbi za red in disciplino, sklepa pogodbe med administracijo podjetja in sindikatom, kjer se urejajo vprašanja planov, sistem OD, varstvo pri delu, izboljšanje življenjskih pogojev delavcev, dopusti, delitev stanovanj, izgradnja ustanov itd. Po razgovoru smo si ogledali več družbenih ustanov, ki so last kombinata. Skupno jih imajo 17, tako da so vsi otroci zaposlenih preskrbljeni za varstvo v jaslih in otroških vrtcih in so odprti dan in noč. Z zanimanjem smo si ogledali dom mladih tehnikov s številnimi oddelki, kot so: foto, modelarstvo, vezenje, pletenje, mizarstvo, orodjarstvo, kjer osnovnošolce pripravljajo k usmerjenemu izobraževanju in priučeva-nje v poklice.
Popoldne je sledil razgovor na sindikalnem oblastnem komiteju Volgograda za metalurgijo. Tu so nam predstavili mesto Volgograd, ki ima prek 900 tisoč prebivalcev in se razprostira 80 km ob reki Volgi. Na tej oblasti je razvita strojna industrija, kemična industrija, brodogradnja, tovarna traktorjev, elektronika, tekstilna industrija in druge. Tu so nam povedali, da je 30 '% pomanjkanje delovne sile v tej industriji, predvsem nižje kvalificiranih.
Četrti dan smo si ogledali samo mesto Volgograd z vsemi znamenitostmi. Pri spomeniku na Mamajev kakor tudi na Kurganu smo položili cvetje in se z enominutnim molkom poklonili spominu padlih. Ogledali smo si tudi elektrarno na reki Volgi, ki ima večjo moč kot naša in romunska na Derdapu. Popoldne so nas odpeljali z rečnim brodom po reki Volgi do kanala Volga-dom, kjer so nam praktično demonstrirali prehod iz Volge v kanal z znižanjem in zvišanjem vodostaja.
Peti dan smo si ogledali dokumentarni film »Bitka za Stalingrad«. Popoldne smo se z letalom, ki je letel 145 minut, vrnili v Moskvo. Drugi dan smo v Moskvi imeli sprejem in razgovor pri sekretarju CK sindikatov metalurgije SZ in se seznanili z organiziranostjo in delovanjem sindikatov v SZ. Nekaj prostega časa popoldne smo izkoristili za nakup spominčkov in podobno. Zadnji dan bivanja v SŽ zvečer pa smo si ogledali čudoviti čarodejni cirkus.
Šesti dan smo iz moskovskega letališča poleteli v Beograd. Do odhoda aviona smo imeli še nekaj prostega časa in smo si ogledali Beograd. Bili smo v muzeju revolucije in se povzpeli na Kalimeg-dan. Bili smo tudi gostje na našem predstavništvu SOZD SŽ.
V tem članku sem skušal v kratkem prikazati šestdnevno bivanje sindikalne delegacije v SZ. V poročilu, ki sem ga pripravil za KOS SOZD SŽ, pa sem napisal podrobnosti in vtise, ki mi bodo ostali še dolgo v lepem spominu.
Jože Hozjan
Šesto srečanje borcev železarjev
Koordinacijski odbor ZB NOV Slovenske železarne se je odločil, da organizira šesto srečanje borcev NOV SŽ, v soboto, 26. avgusta 1978 v Šentanjelu pri Ravnah na Koroškem. Organizator šestega srečanja železarjev — borcev NOB je aktiv ZB NOV Železarne Ravne.
Šestega srečanja železarjev borcev se lahko udeležijo aktivni delavci, borci NOB, zaporniki, izseljenci, interniranci, ki jim je to priznano. Vabljeni so španski borci, nosilci spomenice 1941, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Verige ter občine Radovljica. Povabili bomo tudi po enega predstavnika društva upokojencev ter predstavnika krajevnih organizacij ZB NOV.
Srečanje borcev je postalo že tradicionalno, organizira pa se z namenom, da ohranimo tradicije NOB in jih prenašamo na mlajše generacije.
Prijave aktivnih delavcev borcev NOV, zapornikov in internirancev, zbirajo poverjeniki po TOZD in DSSS. Vsak lahko prijavi še enega
svojca.
Krajevnim organizacijam ZB NOB in krajevnim organizacijam, društev upokojencev pa bomo poslali prijavnice, ki jih bodo izpolnjene vrnili do 20. julija 1978. Zaželjeno je, da krajevne organizacije ZB in društva upokojencev prijavijo kot predstavnika po možnosti člana ZB NOB, ki je bil zaposlen v Verigi.
Aktiv ZB Veriga
Ali veste?
—	da je 4. julija 1959 izšla prva številka »Verige«, ki smo jo takrat tiskali sami — ciklostil. Prvi urednik je bil Vrhunc Ivan, prvi člani uredniškega odbora pa so bili: Ješe Jože, Bulut Niko, Hladnik Ignac, Dobnikar Bogo in Poljak Miloš;
—	da je najdaljša avtocesta na svetu dolga 2503 km in povezuje Kanado z mehiškim zalivom. Ta cesta je nedavno bila izročena prometu;
—	da je neki ameriški pisatelj pri angleški avtomobilski firmi Rollce Royce zahteval, da naj mu v naročenem avtomobilu za svojo ženo v avto vgradijo sauno, da bi se med vožnjo njegova soproga lahko potila. Predstavniki firme pa si niso bili na jasnem, ali naj mu na oknih avtomobila namestijo zastore ali ne;
—	da je Tovarna usnja PARTIZAN iz Kragujevca pričela redno proizvajati antizvočne mase, ki se uporabljajo predvsem v avtomobilski industriji in gradbeništvu. Polovico njene proizvodnje bo porabila Tovarna avtomobilov Crvena zastava iz Kragujevca ;
—	da je ameriška obveščevalna služba (CIA) odklonila pomoč italijanski policiji pri iskanju ugrabljenega Alda Mora. Italijanska policija je uradno zaprosila CIA za tehnično pomoč ;
—	da bodo v vzletno-pristajalno stezo brniškega letališča, ki ga sedaj obnavljajo, vgradili svetleči sistem, ki bo omogočil varnejše pristajanje letal ob zmanjšani vidljivosti;
—	da je bilo v maju 1978 v TVL proizvedeno 1,967.460 kg izdelkov, kar je skoraj ŠTIRIDESETKRAT več kot leta 1923. To proizvodnjo je naredilo 1355 delavcev, kar pomeni 1474 kg na vsakega delavca ali 3-krat več kot leta 1923. Vrednost proizvodnje v maju 1978, ki odpade na posameznega delavca, je bila 47.973 din, kar pa zaradi vrednosti denarja ni mogoče primerjati z letom 1923;
—	da so gorski reševalci Slovenije na letališču v Lescah imeli enotedenski tečaj za reševalce — letalce, ker po novih predpisih pri reševanju, kjer sodeluje helikopter, mora sodelovati strokovno usposobljen reševalec. Zanimivo je, da je pilot helikopterja Andolšek v eni od praktičnih vaj pristal pri Vodnikovem domu na Velem polju in od tam odpeljal v dolino oskrbnico Angelo, ki že 30 let zapored skrbi za turiste v tem znanem planinskem domu. Angela namreč težko premaguje triglavske strmine;
—	da je v Turistično društvo Lesce, ki je letos praznovalo 20-letnico obstoja, včlanjenih že 1046 članov;
—	da je bila povprečna višina ameriškega košarkaškega moštva, ki je leta 1970 nastopalo na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, kar 199,9 cm. Torej jim je do dveh metrov manjkal samo milimeter.
Bili smo v
V TOZD kovačnica smo dne 23. junija organizirali zelo prijeten izlet, ki smo ga izkoristi-
Zrečah
li tudi kot poučno ekskurzijo.
Moram pohvaliti našega tajnika Janeza, ki je tako pripra-
ve kot tudi organizacijo izpeljal res skoraj brezhibno.
Že zjutraj ob 5.30, ko je bil predviden čas odhoda izpred tovarne, se je zbralo skoraj celotno število prijavljenih članov kolektiva, tako da smo se po krajši zamudi le posedli v dva avtobusa in se precej dobre volje podali na pot. Se v Radovljici smo prejeli nekaj naših potnikov. Ob zelo živahnem kramljanju in dobrih šalah nam je čas zelo hitro mineval in že smo se znašli v Stranicah pri Vranskem, kjer smo se dogovorili za kratek odmor in se okrepili z dobrimi sendviči, poleg pa še z oranžado. Po nekaj minutnem postanku smo nadaljevali pot in prispeli v Zreče ob 8.30. Tukaj nas je že čakal vodič, ki nas je po krajšem nagovoru vodil po proizvodnih prostorih tovarne Unior Zreče. Ogledali smo si najprej kovačnico, kar nas je kot sorodna najbolj zanimala. Zelo smo bili navdušeni nad tehnologijo, disciplino in nasploh z njihovim delom ter čistočo zraka v kovačnici.
Nadaljevali smo ogled v spremstvu in ob razlagi vodiča še naprej. Tako smo si ogledali orodjarno, obdelovalnico, razrez materiala in obrat za termično obdelavo njihovih izdelkov. Po končanem ogledu so nam obljubili, da nam bodo pripravili orodje II. vrste, seveda po znatno nižjih cenah. Odpeljali smo se v samo središče Zreč, kjer naj bi v trgovini lahko kupili obljubljeno orodje. Prišlo je do krajše zamude ob prevzemu orodja v trgovino. Precej naših izletnikov si je nabavilo razna orodja po zelo nizki ceni.
Ko smo vsi končali z nakupi, smo se odpeljali na kosilo v gostilno v Lipi pri Slovenskih Konjicah, kjer so nas že čakali. Po obilnem in okusnem kosilu, po vrhu še nekaj kozarčkov dobre kapljice, smo se zopet s pesmijo, šalo in dobre volje odpeljali proti Celju, Laškem do Rimskih toplic. Ko smo se ustavili, smo se najprej dogovorili za prost popoldan in seveda točen odhod. Najbolj vneti ljubitelji vode so se takoj odpravili v gnečo za vstopnice do bazena. Kopanje je bilo zelo prijetno, saj je imela voda kar 30° C. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo lepo, sončno in brez vetra. Poleg vode in sonca si je vsak obiskovalec lahko privoščil tudi dobro kavico ali celo nekaj maliganov.
Nekaj je bilo med nami tudi takih, ki se niso kopali v vodi, ampak so si zato rajši izpirali grla z dobro papljico in lepo pesmijo. In že je tukaj čas odhoda domov. Naravno je že, da brez zamude ne gre, nato smo se zbrali in odpeljali. V Vranskem smo se ustavili, da si pogasimo žejo in da bi po želji tudi kaj prigriznili. Ko je bilo tudi tega tega dovolj, smo se odpravili domov. Pred našo tovarno smo prispeli zdravi in zadovoljni okoli 22. ure
Na kraju naj se še javno zahvalim šoferjema obeh avtobusov za varno vožnjo, kar jima tudi v bodoče želimo.
Jože Pavlin
6 — VERIGA
Strelci Verige — najboljši
Sport
v SŽ
17. junija je komisija za šport in rekreacijo na Ravnah organizirala spomladanski del prvestva Slovenskih železarn v petih športnih disciplinah.
Na sporedu so bila tekmovanja v košarki, namiznem tenisu, kegljanju in plavanju ter atletiki. Veriga je imela predstavnike v vseh petih panogah. Tokrat ekipa Verige ni imela sreče s prevozom. Avtobus, ki je bil naročen že 14 dni pred tekmovanjem pri Gene-ralturistu na Bledu, bi moral odpeljati ob 4.45 z Bleda prek Lesc na Ravne. Vsi športniki so ob dogovorjeni uri pred Verigo čakali, vendar avtobusa ni bilo od nikoder. Tako so ob 6. uri nekateri odšli domov, večina pa je z lastnimi vozili odšla v Ravne, kamor so prišli tik pred tekmovanjem, nekateri pa so začetek celo zamudili.
Ta zmeda okrog avtobusa in »•divja« vožnja do Raven pa je razumljivo, vplivala tudi na rezultate in uvrstitve na tekmovanjih. Povejmo še, da je naročen avtobus čakal na Bledu (tako trdi Generalturist) namesto, da bi po dogovorjenem voznem redu odpeljal v Lesce in naprej na Ravne. No, kljub vsem zgodam in nezgodam okrog prevoza so naši tekmovalci zadovoljili. Na kratko poglejmo, kako so potekala posamezna tekmovanja.
KOŠARKA
Nastopilo je 7 ekip. Vsaka tekma je trajala dvakrat po 12 minut čiste igre. Žreb je določil dve predtekmovalni skupini tako, da so v prvi nastopili vsi štirje predelovalci. v drugi pa vse tri železarne. Naša ekipa je bila zbrana preveč površno in na hitro. Praktično so imeli samo en skupni trening, pa še tega se niso vsi udeležili. Imeli so težave z uigranostjo pa tudi premalo tekmovalcev je odpotovalo na Ravne, tako da niso imeli možnosti menjav.
V	prvi tekmi so klonili proti Žični z rezultatom 25:17, takoj zatem pa še proti Tovilu 24:20. Kljub temu, da so na koncu zasedli zadnje mesto, velja košarkarje pohvaliti za borbenost, ne vem kako podrejene vloge pa tudi niso igrali, kar pričajo tudi rezultati.
Vrstni red: 1. Železarna Štore,
2.	Plamen, 3. Železarna Ravne, 4. Žična Celje, 5. Tovil, 6. Železarna Jesenice, 7. Veriga Lesce.
ATLETIKA
Največ smo pričakovali od atletov. Na tekmovanju so nastopili kot favoriti, kar so na tekmovanju tudi opravičili in tako že tretje leto zapored zmagali.
V	teku na 100 m je z rezultatom 12,07 zmagal Ravenčan Vav-če. Naš Tomaž Majer ml. je z 12,73 zasedel 4. mesto.
V	teku na 1000 m je letos za našo ekipo nastopil Dušan Podlogar, mladinski državni reprezentant v smučarskih tekih. S časom 2.48,15 je zasedel drugo mesto. Prav tako je bil drugi z rezultatom 5,56 m v skoku v daljino Miloš Janša. V metu krogle pa je že tretje leto zapored naš Zvone Prezelj, da mu med metalci v SŽ ni para. Zmagal je z rezultatom 13,16 m. Odločilna za končni vrstni red pa je bila balkanska štafeta (800, 400, 200 in 100 m). Veriga je nastopila v postavi Robnik, Podlogar, Prezelj in Majer. Tek, ki je bil izredno izenačen in zanimiv, so dobili naši tekači z rezultatom 3.43,34 pred Železarno Štore (3.44,88) in Plamenom (3.45,12).
Vrstni red:
1. Veriga 26 točk, 2. Železarna Štore 22, 3. Plamen Kropa 17, 4. Železarna Ravne 13, 5. Tovil 7,
6.	Žična 2 točki.
PLAVANJE
Precej smo pričakovali tudi od plavalcev. Vendar zaradi odsotnosti naših najboljših dveh plavalcev Kokalja in Cilenška nismo mogli doseči več kot 3. mesto. Za
Verigo sta plavala le Mandeljc Tomaž in Čeh Samo. V skupini do 30 let na 100 m prosto je bil Mandeljc tretji, Čeh pa šesti. V prsnem slogu pa sta zasedla 5. in 6. mesto.
Vrstni red:
1. Železarna Ravne, 41 točk, 2. Železarna Jesenice, 29, 3. Veriga, 9, 4. Plamen 6, 5. Tovil, 2 točki.
NAMIZNI TENIS
Naši tenisači niso odpotovali na tekmovanje z kdo ve kakšnimi upi. Tekmovalci so bil razdeljeni v 2 starostni skupini: do 35 let in nad 35 let. V mlajši skupini so naši predstavniki (Ambrožič, Vodišek in Zupan) premagali Žično s 5:2, z ostalimi tekmeci pa so izgubili. V skupini nad 35 let pa so naši (Skumavc, Zajc in Kelih) izgubili z vsemi nasprotniki. Tudi igralcem namiznega tenisa se pozna, da ne vadijo redno. Tudi to je šport, v katerem brez rednega treninga težko uspeš.
Vrstni red, do 35 let:
1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice, 3. Železarna Štore, 4. Veriga, 5. Tovil, 6. Žična;
nad 35 let:
1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice, 3. Železarna Štore,
4.	Tovil, 5. Žična, 6. Veriga.
KEGLJANJE
Najbolj vestno od vseh so se za tekmovanje pripravljali kegljači in kegljačice. Oboji so nastopili na kegljišču v Slovenj Gradcu. Moško ekipo so sestavljali Gros, Ravnikar, Lilek, Šlibar, Valant in Beravs Jaka, žensko pa Stržinarjeva, Tonejčeva, Maurer-jeva in Teskačeva. Moški so nastopili v borbenih partijah, ženske pa v tekmovanju na 100 lučajev. Obe ekipi sta zadovoljili, saj sta obe zasedli 3. mesto, posebno pa smo lahko zadovoljni z žensko ekipo, ki je precej popravila lanskoletno uvrstitev.
Vrstni red:
Moški:	1. Železarna Ravne
(583), 2. Železarna Štore (564), 3. Veriga (517), 4. Železarna Jesenice (482), 5. Žična (467), 6. Metalurški inštitut (366), 7. Tovil (345).
Ženske: 1. Železarna Ravne (1107), 2. Železarna Štore (1061),
3.	Veriga (939), 4. Plamen (902),
5.	Žična (813), 6. Metalurški inštitut (803).
Še besedo dve o organizaciji prvenstva. Organizator se je potrudil. Po končanem tekmovanju in kosilu za vse nastopajoče je postregel že s tiskanim biltenom, kjer so bili skrbno zbrani rezultati in uvrstitve vseh nastopajočih.
Pomladanski in zimski del prvenstva SŽ je tako za nami. Jesenski del, ko bo na sporedu balinanje, odbojka, ribolov, nogomet in streljanje z zračno puško, bo v septembru v organizaciji Jeseničanov. Če drugega ne, vsaj s prevozom upamo, da ne bo takih težav.
Franc Vovk
V nedeljo, 25. 6. 1978, se je v dvorani kulturnega doma v Podnartu na občinskem sindikalnem prvenstvu v streljanju z zračno puško pomerilo med seboj 121 strelcev iz 32 osnovnih organizacij sindikata. Letošnje tekmovanje je potekalo v znamenju strelcev iz Verige.
Tekmovalci in tekmovalke so bile razdeljene v starostni skupini do 40 in nad 40 let. Med ženskami v skupini do 40 let je za Verigo nastopila samo Teskačeva, ki je zasedla 8. mesto. Med ženskami nad 40 let pa je bila najboljša naša predstavnica Vera Oder, ki je s 95 krogi v svoji skupini zmagala.
Med moškimi do 40 let je zmagal, tokrat že tretjič zapored, naš predstavnik Franc Lotrič. S 178 krogi je dosegel točno isti rezultat kot lani. To je bil obenem tudi absolutno najboljši rezultat tekmovanja. V kategoriji nad 40 let je zmagal prav tako član naše ekipe Albin Lampe. Dosegel je soliden rezultat 149 krogov.
Strelci so tako dosegli več kot smo pričakovali. Zadovoljni smo lahko tudi z udeležbo, saj se je tekmovanja udeležilo 28 tekmovalcev od 32 prijavljenih. Precej strelcev je doseglo tudi razmeroma dobre rezultate, če upoštevamo, da skoraj nobeden od njih
Po 7 športnih disciplinah bo zanimivo pogledati trenutni vrstni red v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini Radovljica. Na občinskih sindikalnih prvenstvih je nastopilo že 1638 članov sindikata iz 97 osnovnih organizacij sindikata. Trenutni vrstni red pa je naslednji:
1.	Elan 778 točk
2.	Veriga 721 točk
redno ne trenira. V tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini pa so prispevali kar lepo število točk.
Rezultati :
Ženske do 40 let:
1. Darja Starih (Kemična Podnart) 170, 2. Amalija Podlipec (Elan) 120, 8. Marjana Teskač (Veriga) 90 itd.
Ženske nad 40 let:
1. Vera Oder (Veriga) 95, 2. Silva Ajdič (Kemična Podnart) 57, 5. Romana Gatej (Veriga) 42.
Moški do 40 let:
1. Franc Lotrič (Veriga) 178,
2.	Vester Pangerc (Elan) 169, 8. Franc Lunar 161, 11. Ivan Lotrič 160, 12. Janez Bester 157, 17. Anton Knaflič 144, 18. Marjan Jan-škovec 140, 19. Zdravko Kos 139, vsi Veriga itd.
Moški nad 40 let:
1. Lampe Albin 149, 2. Janko Justin (LIP Bled) 145, 6. Bogdan Mešiček 123, itd.
Vrstni red ekipno:
1. Veriga 171 točk, 2. Elan 154 točk, 3. Kemična Podnart 104 točke, 4. GG Bled 92, 5. Iskra Otoče 57, 6. Elmont Bled 43, 7. LIP Bled 27, itd.
3.	Iskra Otoče 721 točk
4.	GG Bled 274 točk
5.	LIP Bled 268 točk
6.	Iskra Lipnica 192 točk
7.	Vezenine Bled 162 točk
8.	Kemična Podnart 151 točk
9.	Plamen 137 točk
10.	Sukno Zapuže 111 točk itd.
V. F.
Mali nogomet — Veriga druga
Za nami je tudi občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Letos je nastopilo 18 ekip, ki so nastopile v šestih predtekmovalnih skupinah na igriščih v Radovljici, Lescah, na Bledu in Vrbnjah.
Veriga je nastopila z dvema ekipama. Prva ekipa, ki jo je sestavil Ljubo Magdič, je igrala v skupini z Elanom II in Plamenom. Drugo ekipo Elana smo premagali z rezultatom 4:2. Ekipa Plamena pa je bila premočna, saj nas je gladko odpravila z rezultatom 7:0. Tako so se v polfinale kvalificirali Plamenovci, naši pa so se od nadaljnjega tekmovanja morali posloviti.
Več sreče je imela naša druga ekipa. Nastopila je v skupini z Elmontom II in LIP iz Bleda. Z dobro igro je premagala Elmont z rezultatom 8:0 in se kvalificirala v polfinale, kjer se je pomerila z ekipo Iskre iz Lipnice. Tudi te je brez težav odpravila z istim rezultatom. Torej Veriga II : Iskra Lipnica 8:0.
V popoldanskem finalu na igrišču pod kopališčem v Radovljici so nastopile 3 ekipe: Veriga II, Ealn I in Žito Triglav Lesece. Igrali so po liga sistemu, torej vsak z vsakim.
V	prvi tekmi se je ekipa Verige pomerila z Žitom. Kljub neodločnemu rezultatu 2:2 lahko trdimo, da so naši imeli več od igre, več priložnosti, vendar pravega realizatorja v tej tekmi ni bilo v naši ekipi.
V	drugi tekmi z Elanom so se naši nogometaši dobro zavedali, da jih edino zmaga lahko pripelje do prvega mesta. Težko je razumeti, da ob tolikih priložnostih in taki premoči niso dosegli gola. Rezultat Veriga II : Elan 0:0.
V	zadnji tekmi Elan : Žito je s precejšnjo mero sreče zmagal Elan z rezultatom 1:0 in tako postal letošnji občinski sindikalni prvak. Ekipa Verige je zasedla drugo mesto, Žito pa tretje.
Kljub temu, da je naši drugi ekipi le malo manjkalo do osvojitve prvega mesta, smo z nastopom lahko zadovoljni. Obe ekipi sta se športno borili, medtem ko prejšnja leta ni bilo vedno tako. Turnir je minil brez večjih zapletov in incidentov. V prihodnje bi bilo mogoče treba organizirati, da bi ustanovili občinsko sindikalno ligo ali vsaj turnir odigrali v dveh dneh.
Poglejmo še, kdo so bili igralci, ki so dosegli 2. mesto. V ekipi Verige II, ki jo je sestavil Frido Skumavc, so nastopili:	Erjavc,
Vidmar, Vodišek, Robnik, Krek, Bagi, Zupan in Tajnikar.
Končni vrstni red:
1. Elan I 100 točk, 2. Veriga II 90, 3. Žito Lesce 80, 4. Plamen 70, 5. Lipnica Iskra 60, 6. GG Bled 51, 7. Iskra Otoče II 42, 8. Murka Lesce 33, 9. Iskra Otoče I 25, 10. Veriga I 17 točk itd.
Republiško tekmovanje IGD
V Mariboru je bilo 24. 6. 1978 pod pokroviteljstvom delavskega sveta Elektrokovine Maribor organizirano republiško tekmovanje industrijskih gasilskih društev. Tekmovanja se je udeležilo 27 moških in 7 ženskih ekip, ki so se pomerile v taktični vaji in štafetnem teku s preprekami.
Tega tekmovanja se je udeležila tudi ekipa našega društva, ki je dosegla odlično 3. mesto. Ob tej priliki izrekam vsem tekmovalcem za dosežen uspeh in disciplino na tekmovanju in pripravah iskrene čestitke ter mnogo uspehov v nadaljnjih tekmovanjih v imenu UO društva. S tako dejavnostjo se izpopolnjujejo gasilske veščine, goji tovarištvo in kolektivno delo.
Ciril Ažman
\	\
OBVESTILO BRALCEM VERIGE
V	r
Zaradi letnih dopustov smo dve številki VERIGE zdru- ^ ^ žili v eno (julij in avgust). Tako bo naslednja številka VE-	^
^ RIGE izšla ob koncu septembra 1978. Izdali jo bomo v po- ^
^	večanem	obsegu,	če	bo	potrebno.	\
6	v.
Športniki Verige — trenutno drugi
Spored kina Radovljica
OD 5. 8. DO 28. 9. 1978
SUPER INFRAMAN, hongkonški barvni fant. film, 5. 8. in 8. 8.
ob 20. uri, 6. 8. ob 18. uri.
ZA PEST DIAMANTOV, ameriški barvni krimin. film, 5. 8. ob 18. uri, 6. 8. in 9. 8. ob 20. uri.
BEŠTIJE, jugoslovanski barvni film, 7. 8. in 10. 8. ob 20. uri.
NOVEMBRSKI PLAN, ameriški krimin. barvni film, 12. 8. ob 18. uri, 14. 8. in 17. 8. ob 20. uri.
KING KONG, ameriški barvni fant. film, 13. 8. ob 18. uri, 12.
8.	in 16. 8. ob 20. uri.
DEMON AVTOSTOPA, italijanski barvni zabav, film, 13. 8. in 15.
8.	ob 20. uri, 19. 8. ob 18. uri.
OPERACIJA OB SVITU, ameriški barvni vojni film, 19. 8. in
21.	8. ob 20. uri, 20. 8. ob 18. uri.
OBRNI DRUGO STRAN OBRAZA, italijanski barvni pustolovski film, 20. 8., 22. 8. in 24. 8. ob 20. uri.
MAČEK ZA MILIJON DOLARJEV, ameriški barv. risani film,
23.	8. ob 20. uri, 26. 8. ob 18. uri.
SUROVA IGRA, ameriški barvni film, 26. 8. in 28. 8. ob 20. uri, 27. 8. ob 18. uri.
EL MACHO, italijanski barvni vestern film, 27. 8., in 30. 8. ob 20. uri
ČIPKARICA, francosko švicarski barvni film, 31. 8. in 4. 9. ob 20. uri
Za križanko, ki smo jo objavili v št. 6 VERIGE, smo dobili 90 rešitev. Nagrade so dobili: 150 din Beravs Franc — TOZD vzdrževanje, po 100 din Polajner Barbka in Jaušovec Slavica — obe iz skupnih služb, po 70 din Svete Lidija — skupne službe in Jug Iztok — TOZD vzdrževanje.	ZAHVALI
Ponovno opozarjamo reševalce, da sprejemamo samo eno rešitev na isto ime.
KLIC VRAGU, angleški barvni pustolovski film, 2. 9. ob 18. uri,
3.	9. in 5. 9. ob 20. uri.
DVE MINUTI PANIKE, ameriški barvni film, 2. 9. in 6. 9. ob 20. uri, 3. 9. ob 18. uri.
NASILJE V NEAPLJU, italijanski barvni film, 7. 9., 10. 9. in
14.	9. ob 20. uri.
GOSPODAR SMRTI, japonski barvni film, 9. 9. ob 18. uri, 11.
9.	in 13. 9. ob 20. uri.
LOGANOV BEG, ameriški barvni film, 9. 9. in 12. 9. ob 20. uri,
10.	9. ob 18. uri.
TOM IN JERRY, ameriški barv. risani film, 16. 9. ob 18. uri, 20.
9.	ob 20. uri.
PRIŠEL JE TIGER, hongkonški barvni film, 16. 9. in 18. 9. ob 20. uri, 17. 9. ob 18. uri.
TELESNI ČUVAR, italijanski barvni film, 17. 9., 19. 9. in 21.
9.	ob 20. uri.
UČITELJICA IMA LEPE NOGE, italijanski barvni film, 22. 9.,
24.	9. in 26. 9. ob 20. uri.
PRŠA IZ LEDU (LEDENA PRŠA) francoski barvni krimin. film
23.	9. ob 18. uri, 25. 9. in 27. 9. ob 20. uri.
BLEFERJI, italijanski barvni zabavni film, 23. 9. in 28. 9. ob 20. uri, 24. 9. ob 18. uri.
OSEBNA ZAHVALA
Za vso vzorno, prisrčno in srečno operativno 23-letno delovno sodelovanje, se vsem v vsem prav lepo iz srca zahvaljujem.
V posebno čast in zahvalo si štejem vso pozornost, prijaznost z vsemi pozdravi, darili ob odhodu v zasluženi pokoj.
Vsem želim iste uspehe, velike delovne, športne in izletniške sreče z nadaljnjim svidenjem.
Vsem s spoštovanjem n a svidenje !
Janez Grobelšek
ZAHVALE
Osnovni organizaciji sindikata TOZD vzdrževanje se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo dobil v času bolovanja.
Stane Logar
N j j lepše se zahvaljujem delovni skupnosti skupne službe za pozornost in darilo ob moji 58-letnici.
Jože Vrhunc
Ob smrti mojega očeta FRANCA POLlCARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD verigama za pomoč, venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Franc Poličar z družino
Ob smrti mojega očeta AVGUSTA PETELINA, se zahvaljujem sindikalni organizaciji TVL za darovano cvetje in tolažilne besede ob grobu. Hvala tudi godbi na pihala za sodelovanje.
Hilda Tratnik
MALO ZA ŠALO — MALO ZARES
V neki delovni organizaciji je vodja neke TOZD poklical na odgovornost nekega delavca, češ da je pred leti, ko je bil še vajenec, onesnažil stranišče. Potem je logično sklepati, da bodo nekega dne obdolžili tudi vodjo TOZD zato, ker se je polulal v hlače, ko je bil majhen.
*
S tem poljubom sem ti želel povedati vse — si me razumela? Ne čisto dobro, povej mi prosim, še enkrat.
*
Prehrana je draga, prostori vedno isti, a nas je vedno več, strpljenje naše preč je, preč ...
*
Ljudje, rojeni v DEVICI, niso vsi devičniki, pa tudi ne pravičniki. Z vsemi žavbami namazani niso včasih le nakazani čisto drugi značaji, ki niso devici v naravi. V takih (rojenih v drugih znamenjih) je še dovolj, zato si ne belite glave, rešitve poiščite prave.
*
Odkar sem spoznal svojo izbranko, ne kadim in ne pijem več. Ali si res tako zaljubljen? Ne, ampak sem vedno brez denarja.
*
Tisti, ki bi se radi odvadili kajenja, naj poskušajo namesto cigaret dati v usta bonbone, samo naj jih ne poskušajo prižgati.
IZREKI — DOMISLICE
—	Resnično bogat je le tisti, ki najde zadovoljstvo v skromnosti.
—	Hudo je, če imaš sovražnike, še hujše, če sovražnike spoznaš med prijatelji.
—	Največ je prostovoljcev pri pometanju tujih pragov.
—	Na tujem blatu rijejo najraje svinje.
—	Povprečna dolgost življenja je vedno večja, tistega, kar od življenja pričakujemo, pa je vedno manj.
—	Človek je rojen zato, da trpi, da dela, da se bori; kdor ne dela tako, mora propasti.
—	Cim prej spoznamo, da je usoda v nas samih in ne v zvezdah, ali v božjih rokah, tem bolje za nas.
—	Dobro je dosti govoriti, a še bolje molčati; treba je samo vedeti, kdaj je pravi čas za eno ali drugo.
—	Pohlep po denarju je izvor vsega zla, denar v žepu — hudič v srcu.
— Razblinite svoje želje in dosegli boste duševni mir. Povečajte svoje želje in končali boste v norišnici.
Ob izgubi moje drage mame LUKAN FRANČIŠKE, se najlepše zahvaljujem sodelavcem skupnih služb in sindikalni organizaciji za podarjena venca ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Franc Lukan
Ob izgubi drage tete ROZINE GOGALA, se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD kovačnica za podarjeni venec, godbi na pihala »Svoboda« Lesce ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Kunstelj Janko in Sladič Marta
VERIGA je glasilo delovne skupnosti SŽ — Tovarna verig Lesce. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Puhar Marjan, Vovk Franci, Sodja Ivanka in Bulut Niko. Odgovorni urednik prof. Janko Stušek, urednik Niko Bulut. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.