6. številki.
f Trstu, v soboto 21. Jmmrarfa »93.
Toča) X«|L
„E D I M O 8 T"
•uhaja rtvalcrat na teden, »»»ko irsdo in l0bote oh 8. ari ijutraj
„Edinost" stane:
(S vse loto jI. «• —; i>,ren Avst. ».— gi. ta polu leta , S.—; . «	,
u»8etrtl»t*. 1.50: „ w 2.25, Z „Novlčarjem" vred: za t ho 1-to gld. 7.— n pol leta „ 3.50 , ćetrt „ , 1.75 Poiiamirne Atevilke «e dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka ▼ Trittl po & nov.. » (Jarioi in T Ajdovlčlnl po « n0T. — „Noviiar" pa po S dot.
EDINOST
Oglasi ln ozaa&lla so rtiio« po 8
vr*kica ▼ petitu ; sa bu'oti t debelimi črkami ne pla^uj o prostor, kolikor bi g* obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, Javnt zahval«, osmrtnloe itd.
ie račune po pogodbi.
Vgi dopisi se poiiljajo uredništvu Piazza Caserma it. 2. Vsako piano nora biti frankovano ker nofrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se •« vraAajo.
Naročnino, reklamacije in inseratn pr«-lema apravnlitvo P iatza Časoma M. S Odprte reklamaoij« - o proste poitnl««-
Glasilo slovenskega političnega družtva za Pri(norsko.
• T rflaotl ■•(■
Božično darilo 300000 gld.
Pod tim naslovom je priobčil dunajski list „G a s t e r e a" v svoji številki ■ dne 1. januvarja t. 1. članek, kojega vsebina bode izvestno zanimala častite naše čitatelje. Dolžnost nam je ponatisnit ta članek ie zato, da ostanemo zvest-svoji dani obljubi, da bodemo namreč zvesto beležili vsak pojav, iz kojega se da sklepati, da bo se v širiih krogih ss-čeli bistriti nazori gledč na naše tržaške odnošaje.
Članek ta sldve:
„V krogih tržaških gostilničarjev zavladalo je poslednje dni silno razburjenje, ker so doznali, da je vlada dovolila mestni občini tržaški, da sme ie na dalje za leto 1893 pobirati točarino, koja je prorsČu-njena s 25 odstotki prodajne vrednosti sina. —
Ta točarina je skoro da mej najstrai-nejširai obstoječimi davki; ona sadevlje itključljivo le uboinejše rairede prebivat atva, ki kupujejo vino le v malih mno iinah, d o čim so tega davka oproščeni imo-vitejši krogi, koji uvaiaje vino v sodih; točarina podražuje torej uživanje zdrave pijače, in ker je Trst mej onimi mesti, ki so slabo ali nezadostno preskrbljena vodo, sili a tem vse uboine v naročje dč-mona žganja, in katerega naročja se ne reši nikdar več.
To breme je bilo možno še prenaSati tako ali tako, dokler je mesto tržaško uživalo privilegij proste luke in s tem mnogo druzih ogodnostij, kakoršnih niso bila deležna druga mesta v državi.
Sedaj pa teži na nas s podvojeno silo, odkar se je odpravilo to izjemno stanje in so se naložili razni drugi davki.
Jedina nada gostilničarjev tržaških, ki so trpeli veliko škodo po nenaravnih užitninakih odnošajih, bila je ta, da bode, glasom ministerijalne naredbe z dne 25. junija 1891 točarina trajala le do konca decembra 1892.
Vedeli smo sicer, da bode uprava mestne občine napela vse sile v ta namen, da se podaljša ta občutljivi davčni sistem;
ali opravičeni smo bili misliti, ds se ta prizadevanja razbijejo ob jasni nepravičnosti obstoječih razmer, oziroma ob praviooljubji državnih oblasti.
Te nade so dobile trdno podlsgo, ko je deputacija tržaških gostilničarjev, pred* lagajoč spomenico z 18.000 podpisi, prejela na vseh straneh najblagohotnejša zagotovila, ln je bilo umevno, da se je z gotovostjo računalo na odpravo točarine in so se izvršile vse kupčijske priprave, ka-korSne zahteva taka preosnova.
Skozi celo vrsto mesecev uporabljala se se vsa postavna sredstva, da pride pravična stvar do zmage. Pisale so se spomenice z velikimi itevili podpisov, odpo-iiljale ao se deputaoije k vsem merodaj-nim osebnostim v ta namen, da stvar po jasnijo, dajale in sprejemale so se naj-povoljnejie obljube — in konec pesmi je tak, da ostanejo ie nadalje in neispreme njeni odnošaji, koje so o. k. oblasti same spoznale kot krivične ter prehudo tiščeče na posamične razrede prebivalstva osobito siromaSnejie.
Kako je bilo to mogoče v pravni državi P
Kako je mogoče umeti, da so državne oblasti postopale nasprotno lastnim svojim nazorom P
Povedali smo že, da so mestne oblasti tržaške napele vse sile v ta namen, da se točarina podaljša za leto 1893 ; mimo tega pa so, ne glede na visoke cene piva, zahtevale, da se zviša mestna doklada na pivo za 100 odstotkov. Dotični sklepi so se storili v seji mestnega sveta dne 13. oktobra pr. 1. in že 17. oktobra se je čutila zadruga hotelijerjev in gostilničarjev primorana v spomenici, predloženi minister-stvu za notranje zadeve in finančnemu mi-nisterstvn, podrobne pojasnjujoč obstoječe razmere, protestovati proti nadaljnemu pobiranju točarine, ter prositi za pravično Uredbo vinske užitnine.
Čutstvi hvaležnosti in največega zadovoljstva vsprejeli smo torej vest, da je asesor Verneda v mestni seji dne 10. novembra p. 1. prečital nastopno naredbo c. kr. namestništva št. 1735{P.:
PODLISTEK. Gospod in sluga!
(Arnbaku legenda iz Kraških kotlin.)
Nokoč popotovala sta Spasitelj in njegov sluga po širnem svetu. Bil je vroč dan. Vsa utrujena ležeta pod širokopernato drevo, da si odpoČijeta trudne ude. Sluga zaspi, a Spasitelj v svoji usmiljenosti čuva poleg njega.
Tako preteČejo tri štiri ure; solnce bliža so zatonu in sveži vetrič naznanja blagotvorni večer. Vse tiho, mirno, za-puščeuo ! Spasitelj veli: „Hajdiva doktore! hlad je nastal; idiva v mesto, ni nama daleč do njega, tam se hočeva odpočiti in okrepčati do dobrega."
Sluga se zbudi in mane si zaspane oči. —
„Hnjdiva, veli Gospod, ni nama daleč več do zavetišča, tam se odpočineva in konec bo naju težav."
Rečeno, storjeno. Mahneta jo proti mostu. Solnce bilo je že davno za gorami n ponoćna temota pokrivala je dol in selo.
Prideta na mestni trg. Ob levi kavarna, kjer se shajajo barantači z lesom i konji, potem velika vojašnioa. Na sredi trga pa vodnjak. In tu se vstavital Skozi pritlično okno čarobno razsvetljava luč mestni trg iu doktor-sluga pravi Gospodu: „Dovoli mi, Gospodine, đa vstopim v to delavnico in vidim, kaj se tu vstvarja." A Gospod veli: „To nama ne pristaje." Ker pa sluga ne prestane prositi, reče mu Spasitelj: „Idi, če ni drugače, a samo za četrt ure ; jaz v tem posedim na tem pripravnem brunu in te počakam."
Ves vesel odide doktor-sluga, potrka na duri in vstopi v delavnico. Nikdo g« ne opazi. Dokaj rok giblje se tu neprestano in maha iz predala v predale«. Naposled praša doktore-sluga prvega delavca poleg vrat: Kaj pa delate vi P — Kaj jaz delam P pravi porogljivo tiskar, jaz sestavljam strupene pušice za nepoboljšljive ljudi. — Kaj pa vi, obrne se togo-ten naš doktore do druzega delaven P — Kaj jaz, odvrne hudomušni Julče, jaz pa sestavlj a in recepte za puhle glave in krive preroke !
„C. kr. ministerstvo za notranje za deve je prijavilo z naredbo z dne 14. oktobra 1892 št. 23.162, da je že s e-daj računati na odpravo točarine, koja ima že tako ali tako nehati s koncem leta 1892. na podlagi ministerijalne naredbe z dne 25. junija 1891 št. 13*081 C. k. ministerstvo postavilo se je pri tem na stališče, ki je po modernih načelih, ve Ijavnih za razdelitev davkov, in poštevajoč zajedno finančne koristi občine, jedino sposobno za to, da zadobi jednaki pomen za vse različne razrede prebivalstva.
V izvajanjih, navedenih v ulogah mestnega magistrata > dne 3. avgusta 1892 it. 33,136, ni najti nikake podlage, da bj se mogel, objektivno motreč to vprašanje, opravičiti n a d a 1 j n i obstoj gori omenjenega davka; pa pa so dokazala izvajanja c. kr. finančne direkcije, oprta os podatke številk, da je s m s. trati točarino v Trstu kot krivičen davek, obremenjajoč le posamične razrede prebival stva, osobitu ubožnejše; kakor tudi, da je lahko najti nadomestila za ta davek in da mestni dohodki nikakor ne bodo trpeli škodo, ako preneha omenjeni davek.
Za mestno občino nastaja torej potreba skrbeti za to, da se pokrije odpadek, ki nastane pri dohodkih aa leto 1893, koji odpadek je o. kr. finančna direkcija proračunila na 300.000 gld.
Čast mi je, to naznaniti Vašemu vi-sokorodju z ozirom na gori omenjeno ulogo magistrata v ta namen, da se ukrene potrebno.
Vitez Rinaldini, namestnik.
Veselje na tej naredbi izražalo se je v telegramih, odposlanih od zadruge tržaških gostilničarjev ministerskemu predsedniku grofu Taaffe-u, finančnemu ministru dru. Steinbachu in ministerskemu svetniku baronu Pascottiniju.
Ti telegrami se glase :
„Gostilničarji tržaški pozdravljajo z veseljem prijavo visokega ministerstva za notranje zadeve z dne 14. oktobra št.
23.162, koja spoznava tnkajšnjo točarino ot krivično, nejednakomerno, p o-g u b n o in nezdrniljivo s modernimi finančnimi načeli, ter po takem neopravičeno, in koja prijava obeča, da se točarina, odpravi s koncem leta.
Zaupajoči temu naznanilu, pripravili amo se na odpravo točarine in prosimo Vašo eksoelenco, da ostanete pri tem, da se odpravi točarina, dovoljena samo do konea leta 1892.
Zadruga gostilničarjev tržaških."
In sedaj, ko so že vsi gostilničarji — trdno nadejajoči se odprave točarine, obljubljene na tak določen način, — izvršili razne kupčijske priprave, to je, ko so nakupili mnogo vina, računajoč na to da postane ceneje in se po takem povekis poraba, sedaj seje zopet podaljšal obstoj točarine!
Kaj se je zgodilo vender, da so državne oblasti kar hipoma tako temeljito premenile svoje nazore, da so isti činitelji, ki so v mesecu oktobru spoznali točarino kot krivično, v mesecu deoembra dovolili občini tržaški, da sme še nadalje pobirati ta davek?
Na to podrobno odgovoriti, žal, ni možno z ozirom na sedanjo tiskovno postavo. To vprašanje stavilo se bode na drugem mestu, kamor ne sega roka državnega pravdnika in stavilo se bode s take strsni, ki bode skrbela za to, da dobimo točen in določen odgovor na to vprašanje.
Konstatovati smemo samo, da uprava meBtne občine tržaške ni taka, da bi zaslužila, da jej avstrijsko ministerstvo p o k 1 a n j a b o ž i č n e darove 300.000 gld., koji darovi prihajajo, kakor je povedalo o. k. finančno ravnateljstvo, iz žepov najubožnejiih prebi* v a 1 c e v. Nasprotno : mestna uprava tržaška odlikovala se je vsikdar in na glasen način se svojimi simpatijami do Italie irredente, z brezmejnim pomanjkanjem p a t ri j ojt i z m a in lojalnosti, tako, da usluge tej upravi niso opravičene tudi z ozirom na nje politiško po" n aš a n j e.
Spasitelja slugi bilo je dovelj teh dveh odgovorov ; dalje popraševati ni hotel, oditi zdelo se mu je bol je.
Toda v tem hipu zagrmi nekdo nad njim : Kaj pa ti tukaj, kdo ai ti P — Jaz sem doktor, odvrne mu ta. — Kako ti je ime P
—	Doktor, pravi ta ! — Kako se piieš^P
—	Doktor! — To ni mogoče, zarohni nad njim tiskar, da se pišeš doktor in da ti je ime doktor; povej kdo si, inaČe utegne se ti pripetiti kaj neljubega.
Videč, da tu ni druge pomoči, brblja Spasitelja sluga: Jaz sem doktor Delazlo.
—	Pri tem imenu obstoje kolesa, stroji in vse delavne roke.
Doktor Delazlo ! P — poprašujejo se vsi presenečeni.
Hvala Bogu ! končavši uvodni članek položi urednik pero na stran in pogleda v delavnico. Takoj spozna situvaoijo in pomirljivo pravi: Doktore, pojdi v božjem monu ! — In doktor je šel. A bil je užaljen do srca.
Pride k mojstru svojemu in britko toži, kaka krivica se mu jo zgodila. Prav ti, veli Spasitelj v sveti svoji jezi, prav
ti, kaj pa hočeš vse vedeti in videti, če ti ni usojeno. To je oiabnoat!
Ošabnost, ta beseda Gospodova gaje zbodla še bolj in v kratkovidnosti in ošabnosti svoji ostavil je Gospoda svojega.
Neskončno usmiljeni Spasitelj pa se je razjokal. Habeatis vobis profetam fal-sum — zblodil mu je možgane. Od tedaj pa tava doktor Delazlo po svetu jkakor zgubljena ovca, bega narod in išče slamnatih glav. — Narod pa, kojega Spasitelj neskončno ljubi, jednoglasno kriči: Lapidate eum.
Ti pa Gospodine pomiluj, da vedjat bo čto tvorjat.	Fk.
Božič na Angleškem.
(Iz W. Irvinga „knjigo Črtic" preložil V.)
I.
Poštni voz.
Decembra meseca potujoč »kozi York-shire, peljal sem se tisti dan pred božičem dolgo pot v poštnem vozu. Kočija je bila znotraj in zunaj prenapolnena s popotniki, kateri so se m>, sodečemu po
Rm je sicer, daje bil zastopnik oiesta tržeflfcaps v državaeaa zbor«, g. B u r g -
a t a 1 e r, aedavao tako uljudan, da j <
g 1 a i « t a 1 za dispozicij ski fond minisfcerakega predsednika grofa .Taaffe-a in v Trstu se govori na glas in jasno, da se je ta uljudnost g. Burgstal-lerja poplačala s tem, da seje dovolilo nadalnje pobiranje t o č a r i n e.
Mi sicer ne moremo verjeti tega, ker se je grof Taaffe, kar se tiče glasovanja o dispozicijskem fondu, postavil — da govorimo z besedami nekega drugega dr-iavnika — na stališče „der hochsten Wur-stigkeit". (Da ga namreč čisto nič ne briga, ali mu dovole imenovani zaklad ali pa ne. Op. ur.)
Ali radovedni smo vender, kakovi so bili tisti skrivni politički ali gospodarski nagibi, ki so prisilili ministerstvo Taaffe-evo, da je kontumaciralo vseh 700 gostilničarjev tržaških in 18000 podpisancev na spomenici izmej najubožnejših razredov prebivalstva, ter da je naklonilo na stroške poslednjih ljubeznivi italijansko-patrijotiški mestni upravi malo darilce bOO.OOO gld.
Morda se zadovoljimo, ko izvemo državniške razloge, ki so brezdvojbeno razsvetlili ministerstvo, ko je blsgoizvolilo se svojim najnovejšim odlokom iz decembra udariti naravnost ▼ obraz svojemu prejšnjemu odloku z dne 14* oktobra.
DOPISI.
Izpod Kobdilja do Braniikega mostu Ob Kranjski maji. (Da se glas prav spozna, flišat treba obe plati zvona. Nr. pr.) — aTako se dela javno mnenje. V tem so si naši liberalni listi povsem podobni, posebno pa razume ta posel moniteur s kongresnega trga. Pri tej priliki je tudi primerno uprašanje : V kaki razmeri so bili naši liberalci z dogodki vPodragiP Koliko in kako je .SI. Narod" takrat pisal o Žalostnih dogodkih v tej nepoznani vasi, je marsikateremu še znano. Faktum je, da je bila ona afera našim liberalcem prav po godu, saj hotelo se je oudi praktično »peljati to, kar liberalci dan na dan ozna-nujejo in priporočajo". — To je pisal „Slovenec" v jedui najnovejših številk. — Slavno uredništvo naj mi izvoli objaviti pogovor, kateri sem in el dne 15. oktobra prošlega leta z nekim Vipavoem na potu ispod Kobdila do Braniškega mostu i b Kranjski meji. Vi pa razsodni čitatelji čitajte in razsojajte!
„Dober dan gospod! Saj ste Slove-nec P !• — „Bog ga daj! Iz Trsta !" — .Živio! Vi Tržačani se vzbujate. A tudi ■i napredujemo. Posebno odkar bo naš gospod vikarij pri nas. Ta je ta ! On je gospodar položaja". — „Kaj je to?" „Godi ae mu. kakor on hoče. Plešejo, kakor on
gode". — „Kako-li to P" — „Tako. Ste kedaj slišali o Podrflgi P" — „Še prevečl" — „No ! Takrat je poslal naš gospod svojega brata v Podrago. To je bilo v nedeljo. Drugi dan je bil semenj sv. Simona v Vipavi. Ta brat ima tak jeziček, da mu teče, kakor da bi štrene motal. V Podragi je tedaj on po krčmah nekaj poizvedel, še več se pa izmislil. Na dolgo in široko se je to objavilo v „Slovencu". Nekateri duhovni Vipavski so že omenjali Po. dražanov v prepovedih, ker jih je sam gospod vikarij tako popisal, da so vsi ostrmeli, kar jih je bilo na av. Šimon pri gospodu dekanu. Govorilo in bralo se je tedaj o Podražanih in njih pravo-slavnosti. Kdor ni trobil v ta rog, je veljal že za pravoslavnega. Saj „Soča" je Novi Soči* vse to očitala, ker se ni „Nova" nič zmenila za Podrago. Ubogi naš
g. dr. Mahnič. On je bil — pravijo _
takrat urednik „Stari Soči". „„Zakaj ubogi P*" „Meni se usmili, ker se je dal tako speljati na led. Usmili se mi toliko bolj, ker je naš sosed tam le iz Kobdilja; prav za prav sva še nekaj stare žlahte".
—	.»Kdo Vam je pa vse to povedal P""
—	„Kdo P ! Gospod vikarij sam ! Ako ga greste obiskat, tudi Vam pove, ako govorica na to nanese. Ali ni gospodar položaja P In na katoliškem shodu P Ali nismo bili mi is teh krajev najbolj zastopani P! Z nami so vsi. Na novi maši v Gabrijah se je to pokazalo. Bil je tam dr. P a v 1 i o a, ki bo izdajal nov list. Bilo je doati duhovnov in le več klerikov iz Gorice. Ko se je napilo dr. P a v 1 io i, se je „živio* tistih mladih gospodov tako odmeval, da bi skoro poslopje posulo. Žo takrat so dali „Novi Soči" pod nos. Veste gospod, v Gorici ne spijo. Delajo na vse pretege in nabirajo pri vsaki dani priliki za „Slogo", za vzdrževanje narodnih šol. Ali takrat niao nič nabirali. Neki pravijo, da ho se bili ravno gospodu Pavlici zamerili. Jaz sem ž njimi. In „Nova Soča" in Vaša „Edinost", ta liberalna lista, morata poginiti". „„Hal Tako je 1 f.Tako je bilo z Podražko polento. Gospod ! Te polente ni duhovščina skuhala. Ne ! Potikalo ae jej je pa, da se je str dila tako, da je ostala dosibdob marsikateremu*) na želodcu in je ne more ni prebaviti ni izpljuvati. Z Bogom! Živeli Tržaški Slovenci!
Politični pregled.
Notranja daiala.
K prvi aeji poslanske s b o r -
niče po božičnih praznikih — koje seje smo poslednji številki omenjali s par vrsticami — došlo je prilično obilo poslancev.
*) Sotrudniku „Sle vence vemuu, gotovo".
Opomba stavoa.
njih govorjonju, zdeli večjidel na poti k bivališčem svojih sorodnikov in prijateljev, da bi použili ž njimi božično kosilo. Tudi je bila obložena s košarami, polnimi divjačine in z malimi zaboji in skrinjicami, polnimi sladčio ; iz voznikevega sedala visela so sem ter tja mahajoč dolga zajčja Ušesa, — sami darovi daljnih prijateljev sa bližajoče se praznike. Jaz sem imel snotraj za tovariša dva brdka šolarčka z rudečimi liei, dečka zdrava kakor riba in moškega duha, kar sem sploh našel pri otrocih te dežele. Vsa vesela vračala sta ae za praznike domov, obetajoča si užitkov brez kraja in konca. Zabavno je bilo poslušati teh dveh malih porednežev velikanske načrte, kako se bosta kratkočasila in neverjetne junaške čine, katere sta hotela izvrševati ta čas svoje šest tednov trajajoče svobode, oproščena mrzkega tri-noštva knjig, palice in učitelja. Že naprej ata se veselila sestanka z družino in posli noter doli do mačice in psička; in radosti, katero bosta napravila svojim malim se-strioam z darovi, s kateri sta si bila na-tlačila žepe. Z največjo nepotrpežljivostjo
pa sta očevidno pričakovala, da zopet vidita Bantama, kateri je bil, kakor sem izprevidel, majhen konjič, imejoč po nji -jinih besedah več krepostij nego vsakteri konj od Bucephalovih časov. Kako je sna iti v dir! in kako leteti 1 in pa kakšne skoke je delal 1 — v vsej grofiji je ni bilo ograje, katere bi ne znal preskočiti.
Bila sta pod posebnim nadzorstvom voznika, kateremu sta o vsaki priložnosti stavila celo vrsto vprašanj ter ga razglasila za jednega najboljših dečakov vsega sveta. In res, jaz Bi nisem mogel kaj, da ne bi opazil nenavadno z opravki obložene veljave in važnega obraza svakovega, ka-'eri je imel svej klobuk malo na stran potisnen, v petlji svoje suknje pa velik šop zeleuja. Takšen kočijaž je zmirom oseba, imejoča svoje velike skrbi in opravila, zlasti pa v tem času, ko mora vsled velikega menjavanja darov opraviti toliko naročil. Morebiti mojim čitateljem, ki niso doBti potovali, ne bode neprijetno, na tem mestu dobiti črtico, ki more veljati kot občen opis te mnogobrojne in imenitne vrste uradnikov, kateri imajo lastno jim
Prignala pa jih ni toliko ljubezen do parlamentarnega delovanja, nego radovednost in želja, da izvejo kaj pozitivnega o pogajanjih glede novo večine. Izvedeli pa menda niso ničesar. Radovednost in vzburjenost pa se je še povekšala, ko so čuli prijavo predsednika zbornici, dra. Soaolke, da mu njegove družinske razmere ne dopuščajo, da bi za sedaj predsedoval zbornici. Za sedaj, pravi ta prijava, ali vsi listi so tega menenja, kakoršnega smo tudi mi, da se g. Smolka namreč ne povrne v«č na predsedniški stol. Seveda: trditi ne moremo kar naravnost, da je tudi ta odpoved točka v dogovoru vlade z levičarji, vendar pa je to menenje zelo vero-jetno. To je pripoznal posredno tudi gosp. Smolka aam v pogovoru z nekim poljskim časnikarjem, ko je rekel, da mu je breme predsedništva postalo pretežavno in da je sam prepričan o svoji onemoglosti. — O prvi seji nam je sicer poročati nastopno. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje razprave o proračunu, in sicer poglavje „javna varnost". — Razni govorniki so grajali način, kakor si vladni organi tolmačijo pravo o društvih in zborovanjih in kot pomenljivo moramo na-glašati, da je vladni zastopnik, dvorni svetnik baron C z a p k a, pripoznal vsaj nekatere pritožbe kot opravičene. Posl. grof K o u n i o je rekel n. pr., da redarske oblasti postopajo brutalno proti delav-oem. To ne koristi nič in ima sle posledice. Cel6 kolera v Odesi je morala služiti v to, da so prepovedovali volilske ahode na Češkem. — Posl. Kram Ar je povedal, kako čudno ai nekateri okrajni glavarji tolmačijo postave. Nekateri glavarji so n. pr. razposlali okrožnice, v katerih žugajo gostilničarjem, da jim odvzemo koncesijo, ako se bode v njih prostorih obdržaval kak delavski shod. Delavci hočejo po postavnem potu doseči svoj cilj, ali zabranjuje se jim ta postavna pot. Ako kje nastane strajk, kar nakrat so vsi iandarmi po koncu, če se pa združujejo fabrikantje in snujejo „kartele*, se pa nikdo ne zmeni za to. Sedanji družbeni red je kriv na družbinskem življenju delavcev. Socijalna demokracija je sedaj v prvi dobi razvoja in državi je dolžnost spraviti jo na pravo pot. — Posl. Lienbacher je rekel, da že 22 let trajajo poskusi, da se avstrijska policijska država premeni v pravno državo. Nujna potreba je, da se uredi pravo policije do dosvoljevanja in prepove-dovanja. Bitstvo policijske države je tako, da vse prepove, kar ni izrečno dovoljeno, pravne države pa tako, da vse dovoli, kar ni izrečno prepovedano. Govornik želi, da bi se pravica, kaznovati v polioijakih zadevah, izročila okrajnim sodiščem. Slednjič zahteva govornik, da se reši zakon proti ponarejanju živil. — Kakor amo že rekli, je vladni zastopnik pripoznal, da so
in v vsi družbi razširjeuo opravo, vedenje govorjenje in obraz, tako, da angleškega poštnega voznika, naj ga vidiš kjer koli, pač ne moreš prištevati kakemu drugemu stanu ali obrtu.
Navadno ima Širok, poln obraz, čudno rudeče poškropljen, kakor da surova živilai kri ženejo v sleherno podkožno žilico vsled pogostnega pitja eladovega žganja je napet in lepo okrogel. Množica aukenj, v katere je zavit kakor zeljnata glava in kojih vrhnja mu seza do peta, obseg njegovega života še povišuje. Na glavi ima Airokokrajen klobuk z nizkim oglavjem ; okrog vratu debelo pisano ruto, ki je spretno zavozljana in v nedrije vtaknena; po leti pa nosi v petlji pri suknji velik šop ovetic, katerega mu je bržkone poda rilo kakovo kmetsko dekle. Njegov telovnik je navadno kake svetlejše barve s progami, hlače mu sezajo daleč doli čez kolena, kjer se zadevajo ob škornje na zavihalo, segajoče mu gori do pol noge.
(Dalje prib.)
nekatere pritožbe opravičene. Tako je rekel z ozirom na prepoved nekega delavskega škoda v Dolenji vasi pri Žago rji, da so bili razlogi prepovedi ne-dopustljivi, kakor tudi ni bilo opravičeno žuganje okrajnega glavarja, da jih bodo prijeli, ako se dne 22. maja prikažejo ▼ Zagorji. —
V	predvčeranji seji so bile na dnevnem redu cestne in vodne zadeve. Oglasilo se je k besedi več govornikov, mej temi tudi češki pesi, Kaftan, ob-žalovaje, da se v Avstriji tako malo pozornosti obrača do kanalizacija. V nas se bomo s tem vprašanjem bavili še le tedaj, ko nam zaprejo druge države pot do svetovnih tržišč. Pri tem poglavju je govoril tudi slovenski posl. Š u kije o slabih komunikacijskih razmerah na Kranjskem. Vlada je sicer nekaj storila tu pa tam, a to je vse premalo; nekatere ceste pa so narejene tako, da nimajo nikako vrednosti za prebivalstvo. Govornik prosi vlado, da odpomore nedostatnostim.
V	včerajšnji seji interpeloval je posl. Ge8smann radi pretirane varčnosti pri južni železnici, na čemer trpi varnost prometa. Potem bo je nadaljevala proračunska razprava in je zbornica vsprejela poglavje „vodne zgradbe in ceste". — S tem je rešen proračun ministerstva za notranje zadeve. Posl. Suess je tem povodom posebno apostrofira! Mladočehe, naj bi sodelovali pri reševanju velikih vprašanj, mesto da ae tržejo za malenkostna narodna vprašanja. — Značilno je da je grof Taaffe čestital govorniku. No, saj vemo, da ae gospodje dobro razumejo t
Pražki listi so bili prijavili te dni neka pisma mej češkim konservativnim plemstvom in pa izvršilnim odborom nemških poslancev v deželnem zboru češkem. Načelnik kluba konservativnih veleposestnikov je predlagal namreč v imenu svojih somišljenikov, da bi ae Bkupno pozvala vlada, da bi sezvala zaupne može vseh strank, zastopanih v deželnem zbora češkem v ta namen, da bi se posvetovali o jezikovnem vprašanji in da bi se doseglo, če le mogoče, sporazum ljenje v tem pogledu, vsaj kolikor se zadeva Češke. — Voditelji nemške stranke so pa odklonili ta predlog. — Ta nekoliko pozno prijavljena korespodenoija napravila je dokaj hrupa po nemških listih. Jeze se ti mogotci namreč, da češko plemstvo vender-le naglaša in zahteva jednakopravnost v jezikovnem pogledu, Tako je tudi: dokler ni rešeno to vprašanje, oBtane bresvspešen ves trud srn spravo mej narodnostmi. — Ta korespondencija je pa važnajj tudi zato, ker se d& z nje sklepati — ako ostanejo konservativni veleposestniki dosledni —, da se težko posreči grofu Taaffe-u ustvariti večino, ki bi se mogla izogibati jezikovnim in narodnim vprašanjem sploh.
Vnanja državo.
Sedaj je menda gotovo, da pride ruski carjevič v torek v Bero lin. H kratu s carjovičem je imel priti v Be-rolin tudi kralj danski. Ker se je pa nemški kanoelar, grof Caprivi, nedavno ▼ vojaški komisiji državnega zbora nemškega izrazil nekako žaljivo o Danski — češ, da treba vsprejeti novo vojaško predlogo tudi z ozirov na zavratne namene te države — pravijo, da se je kralj danski premislil in da na pojde v Berolin.
Španski republičanci vseh barv so imeli nedavno shod, pri katerem so vsprejeli nastopni program: Z vsemi sredstvi je delati na to, da se uvede republika ; uporabiti vsako priliko v dosego tega namena ; osnuje bo vrhui odsek, kojemu bode razsojati mej posamičnimi skupinami republičsnov; ko zmaga stvar republike, sestavi se začasna vlada ne le is vseh skupin republičanskih, ampak tudi iz vseh onih oddelkov, ki hočejo sodelovati v prospeh republike. Prvi repuhličan-ski parlament izda ustavo, koji se moarjo
podvreči združeni ropubličani. — Omenjati treba pa, da zmerni republičani pod vodstvom Castel arja niso pritrdili temu programu, ampak ae ponašajo nekako dobrohotno nasproti sedanji liheralni vladi.
Različne vesti.
„Novičarja" druga številka izide danes ob 6. uri zvečer. Prodaja se po to-bakarnah po 2 kr. izvod.
Umrl je prevčeranjim tukajšnje kate-dralke kanonik veleč. g. Fran Uzman v 80. letu dobe svoje. Pokojnik je bil rojen dne 26. januvarja 1813 v Tomaju na Krasu, a v mašnika je bil posvečen dne 14. septembra 1842. Mir in pokoj duši njegovi ! — Pogreb je bil včeraj ob 10. uri predpoludne.
Predsednikom južne železnica bode nekda imenovan knez Egon Hohenlohe, ki je bil nekdaj državni poslaneo ter je nam v spominu, odkar je pred par leti imel v državnem zboru znani govor proti Slovencem.
Huda VOjSka se je vnela mej tržaškimi listi, bojno kopje vihte toliko silo, da je čuti daleč na okrog — odmeve avite colture. Menenje naše o tej kulturi ni bilo nikdar posebno ugodno, a sedaj, v očigled tej vojski, izgubili smo še poslednjo mrvico spoštovanja do teh junakov. A ne mislite, da vihra boj za načela, za idejale — o ne : boreč valjajo se po blatu umazane sebičnosti in dobička-ieljnosti in iz te poslednje izvirajočega denuncijaustva. Drug druzega denunoirajo pred sodnim stolom italijanske nestrpnosti. Ometavajo se z blatom drug druzega, tako, da bo že studi poštenim Italijanom samim, (kakor smo se prepričali na lastna ušesa), pri tem pa niti ne zapazijo, da je ves njihov trud v tem pogledu čisto nepotreben, ker so itak že vsi skupaj tako črni, da ne morejo biti bolj. — »Mattino", to najodurnejše bitje mej tržaškimi listi, na jedni strani, na drugi pa »Picoolo*, „Indipendente* in „Cittadino*. Pretveza v tem boju je mestno gospodarstvo, v resnici pa je vsem skupaj toliko do resničnega blagostanja občine kakor za lanski sneg. Ker poznaue jasli vender niso toliko izdatne, da bi se mogli vsi mastiti pri njih, kakor bi si želeli, pa si v divjem klanju trgajo grižljeje izpred ust, metajoč drug druzemu v obraz izraze, kakorsnih bi zastonj iskali po slovarju inferijornih Slovanov. Vse njih zaletavanje izvira iz sgol zlobnih inštinktov in ker se vedno plazijo le ob tleh, nepoznani so jim do cela vzvišeni etični nagibi. In ker so brez znanju* jo gotovo, da ae združijo zopet morda že jutri v objemu sovraštva do nas Slovencev. Naj se le — saj nevarnosti ni, da bi onečedili drug druzega. Obžalujemo pa tiste ponosne kroge, ki vzlic vsem, za ugled države prežalostBim skušnjam še vedno paktujejo z ljudmi, ki ne spoštujejo nikogar, niti — sami sebe.
Poseben gledaliiki vlak do«pe jutri v Ljubljano iz Spodnještajemke, kojega pozdravijo slovesno po vseh stacijah mejpo-toma. Posebno sijajen sprejem bode na Ljubljanskem kolodvoru. V Ljubljanskem gledališču se bode predstavljala izvirna slovenska opera „Teharski plemiči". — Pohvaliti nam je to namero štajerskih rodoljubov tembolj, ker smo uverjeni, da ae po takem tnejsebojnem spoznavanju in občevanju lo krepita narodna zavest in odločnost, lu v tem pogledu ne storimo nikdar preveč.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so poklonila združena pevska društva jeden del čistega dohodka pri velikem koncertu v znesku 16 gld. 31 kr. — Dva dominikanca sta podarila 2 gld. 50 kr.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal 138 gld. letnega doneska za podružnioo Poljanska Dolina prvomestnik, č. g. župnik J. B amo veš. — Za novoletno
darilo so naklonili: Podružnica v P tuj i 50 gld. po g. A. Greg ori či, podružnica Pivka, h sedežem v Št. Petru, 23 gld. 80 kr. po g. tajniku A. L a v r e n -čiču. gospica Franjica Brinšekova 14 gld. 80 kr., nabrane v Trnovem pri I. B. in Savinjska posojilnica v Žalci 10 gld. — Prvo XX-krono jo darovali : Društveniki bralnega društva v Trebnjem po g.I . Ruprechtu, lekarnarji in predsedniku, g. Tinko Ježo v n i k, župan v Velenji, po g. notarji Kačiči, blagajniku Šoštanjske ^podružnice, in Neimenovane c. — Dalje smo prejeli 8 gld. 30 kr. novoletnine po Č. g. dekanu F. D o v n i k u prvomeatniku gor-njegraeke podružnice, 6 gld. 35 kr. nabranih pri odhodnji 2 bratov„Sokolov" po g. Edmundu Kavčiči, knjigovodji v Ljubljani, 6 gld. kot dar vesele družbe na Vranskem, po g. notarju Antonu Svetini, 3 gld. novoletnine č. g. župnika A. Berceta in g. učitelja Lužarja in 3 gld. daru vesele družbe po g. A. Kozlevčarji. — Povodom veselega dogodka v svoji obitelji je poslal g. M. P r o s e k a r iz Kotmare Vesi 2 gld. 20 kr.; vesela družba trgovskih pomočnikov pri Kolovratu je darovala za božično darile po g. J. B a h o v o u , knjigarskem komptoiristu, 1 gld. 40 kr., vesela družba pri g. Batisu v Litiji 1 gld. 30 kr. in vesela družba v Sevnici po g. Ivanu Končanu 1 gld. — Za oprost od novoletnih poročil ao poslali: Mestni župnik, č. g. I. Vrhovnik, 1 gld., č. g. kapelan I. Volk 1 gld., g. I. R a n t, gospioi Pavla in Zofija Rautovi po 1 gld. in g. A. K o z 1 e v č a r 50 kr. Vsem darovateljem veselo novo leto. Vodatvo družbe sv. Cirila In Metoda. Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti so darovali tarokarji na Prošeku, ker niso (mogli nadaljevati igre zbok hudega mraza, 1 gld. 10 kr.
Dijaški kuhinji so darovala združena pevska društva del čistega dohodka pri velikem koncertu v znesku 16 gld. 31 kr.
Plesni ven6ek plesnega odseka .Del. podpornega društva* bode nocoj v Matejevi dvorani. Začetek bode ob 8 uri. — Vstopnina 50 kr. za gospode. Gospe in gospodične ao proste ustopnine.
Veliki ples „Delalakoga podpornega društva* v Trstu bode dne 4. februvarja t. 1. v lepo okinčanem in v vseh prostorih Se posebno električno razsvetljenem gledališču „Politeama Rossetti*. Da se slav-nemu plesalnemu občinstvu ugodi, naročila se je iz Pulja vojaška godba c. in kr. pp. št. 97., katera bode svirala pti plesu. Plesali bodo tudi izurjeni plesalci v novo izdelanih narodnih oblekah lepi narodni ples „Kolo*. Začetek plesa bode ob 8. uri zvečer, konec pa ob 5. uri zjutraj. — Ustopnina je za osebo 50 kr. brezizjemno. Ustopnice se bodo dobivale pravočasno v društvenem nradu, pri g. A. Žitku, ulica Stadion, v kavarnah „Commeroioa in „Te-dosco", kakor tudi pri vseh odbornikih in poverjenikih društva. Ker je čisti prihod tega plesa namenjen društvenemu upravnemu zakladu, priporoča se vsem družabnikom in družabnicam, kakor tudi slavnemu občinstvu, da se tega narodnega plesa mnogoštevilno udeležć.
Pevsko društvo „Nabrežina" v Na-
brežini vabi k prvi društveni veselici v nedeljo dne 29. januvarja 1893 v prostorih gosp. Tanceta. Vspored : I. 1. Pozdrav predsednikov. 2. Hr. Volarič: Slovenski svet, ti si krasan ! moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4- A. Foerster: Pjevajmo! moški zbor. 5. A. Nedved : a) Dekletu, b) Popotna pesem : moška zbora. 6. Hr. Volarič: Ljubav; mešan zbor. 7. A. Haj-drih: Jadransko morjo ; moški zbor. 8. Brati ne zna. II. Ples. Začetek točno ob V* 7 uri zvečer. Med točkami vsporeda in pri plesu svira oddelek vojaške godbe iz Trsta. Pristop imajo le društveniki in vabljeni gostje. Besede zborom dobe se na večer pri kasi za 10 kr. Vstopnina k be-
sedi za osebo : 20 kr,, k plesu za gospode: 1 gld.	Odbor.
„Čitalnica" v Dekanih bode imela svoj redni občni zbor dne 29. t. m. ob uri popoludne z naslednjim vsporedom : 1, Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Nasveti. 5. Volitev novega odbora. Odbor vabi uljudno svoje člane in druge, kateri želijo pristopiti v društvo kot udje ali kot pevci.
„Bralno društvo za Kozino in okolico" bode imelo svoj redni občni zbor dne 22. januvarja t. 1. v društveni sobi. Pričetek ob 5. uri popoludne.
Južna Železnica uvede s 1. prihodnjim aprilom nove tarife za blago, kakoršne so v navadi pri večini druzih državnih železnic v Avstriji od 1. 1876. sem. Novi cenik se bode delil v dva dela, katerih prvi je veljaven pri druzih železnicah. Prvi del pride v veljavo s 1. aprilom, drugi pa pozneje. Razlikuje se ta cenik od onega, ki je bil do sedaj v veljavi, Jpo tem, da določuje ceno prevažanju blaga po teži blaga, dočim je sedaji razločeval vrsto blaga. Pri vsem tem pa se splošne cene menda ne znižajo dosti ter ne bode trgovini v Trstu tudi s tem olajšanjem dosti pomagano, razun morda s tem, da se ob-drže tudi nadalje prevozne znižane cene, ali se morda znižajo še bolj, kar je tembolj želeti, ker vemo, daje mnogokatera trgovina prešla iz Trsta na Reko uprav radi pre-visocih prevoznih cen iz Trsta v notranjost. Tako se godi n. pr. s trgovino c limoni in pomerančami, o koji smo poročali zadnjič. Gledč prevažanja oseb, ostane najbrže vse pri starem, kajti tarife na pejase, kakoršni so veljavni na državnih železnicah, južna železnica ne misi uvesti ter bode promet iz Trsta v notranje dežele tudi v prihodnje primerno drag.
Dražba. Magistrat razpisuje javno dražbo za oddajo del za zgradbo nove šole v ulici Donadoni. Klicna cena je 17.000 gld. katere je, kakor smo poročali, mestni svet določil v zadni seji mestnega sveta. Torej zopet žrtvujejo velikansko svoto za sgradbo nepotrebne laške šole, kajti ve s Kadin in Rocol — za koja je ta šola namenjena — sta čeloma slovenska kraja. Oospoda zidajo torej nepotrebne šole vzlio okolnosti, da se mestne finance nahajajo na jako Šepavih nogah, kar so v zadnji seji pripoznavali celč kampijoni ita-lijanizma D' Angeli ^Rasoovioh & O. Ko gre za laško Šolstvo, delajo ae ti magi-stratni Salomoni bogati kakor Kres, a če je potreba popraviti kako cesto, napraviti vodnjak, osnovati slovenske šole v Trstu ali kako drugo nujno stvar v okolioi — tedaj nima denarja slavna gospdda. Okoličani, zapomnite si to !
Plio nam Iz Tolmina. Za svečnico priredi tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda (ženska) prvo veselico po ustanovljenju. Pevski zbor se pridno vežba; pripravljajo se pridno vsi za dober vspeh. Lep večer priredilo je na Silvestrovo rok. bralno društvo. Vse točke vršile so so točno. To gre na čast nevstrašljivim pevcem in pevkinjam, ki se dobro zavedajo da so slovenske krvi.
Vreme. Danes smo se oddahnili zopet: čez dolgo je napočil zopet dan — brez burje. Mi Tržačani smo sicer privajeni burji tako, da bi jo celo pogrešali, ako bi nas zapustila povsem. Ali kakor je gospodarila ves ta mesec, je pa bilo tudi nam preveč, — prav pošteno nam je že presedala. Upajmo, da nam sedaj napočijo milejši dnevi.
Revščina v Trstu. 821etna M.Toffani
je padla v nezavest. Po noči k njej pribi-tevši zdravnik našel jo je sodečo na stolu brez postelje in brez vsacega pohištva, vso sestradano in shujšano. V mestu toliko uboŠtva — a Lega ustanovlja laško šolo v sv. K r iž u !
Vojaki c. in kr. vojne mornarice,
ki imajo v Trstu domovinsko pravico in so doslužili svoja leta, izglase naj se pri vojaškem oddelku mestnega magistrata, kjer dobe svoja odpustna pisma.
Iz Stainacha na Štajerskem *e nam
piša: Umrl je tu obče.*poštovani gospod Silvio Fonzari, tukajšnji glavni zastopnik firme Simon Porenta v Trstu. Pokojnik je bil sicer Italijan po rodu, ali bil je blag in pravičen človek kakoršnih se dandanašnji le malo najde.
Kako je bil spoštovan rajni, pokazalo se je pri pogrebu, kateri je bil res sijajen za tukajšnje razmere. R. I. P.
Rast ruskih mest od 1859—1892.
Kako silno rase prebivalstvo ruskih mest, razvidi se iz naslednjih številk : Prebivalstvo leta . 1859 1892 Petrograd .... 520.000 1,000.000
Moskva .... 386.000	808.000
Varšava .... 161.000	505.000
Odesa..... 104.000	304.000
Kijev..... 60.000	201,000
Riga...... 72.000	190.000
Harkov..... 48.000	188.000
Saratov .... 65.000	165.000
Lodj...... 29.000	150.000
Kišenjev .... 85.000	144.000
Kazanj..... 60.000	140.000
Vilno..... 51.000	130.000
Taškent .... 50000	120.000
Tiflis...... 40.000	105.000
Rostov..... 40.000	102.000
Berdičev .... 51.000	101.000
Vkup . . . 1-823.000 4,354.000 Težko je verjeti vestim, došlim iz Belegagrada, da se namreč zopet Bpravita kralj in kraljica.
Književnost.
„Slovenskega Pravnika* št. 1. ima naslednjo vsebino : 1. Dr. U. : Pomen po odstopoiku sklenjene razsodniške pogodbe za prejemnika. 2. X. : Pravniška kronike 1892. leta. 3. Dr. Fr. Oblak : JO razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) K razlagi §-ov 869.-877. obč. drž. zak. b) Ni treba dokazati nevarnosti za dovolitev eksekucije v varnost „p»n-dente apellatioue". c) Je li nujni d^lei dedni delež ali pa tirjatev do zapuščine P Neznano kje bivajoči nujni dedič mora se v smislu §-a 131. oes. pat. z dne 9. avg. 1854, št. 208 drž. zak. ediktom obvestiti o pripali mu dedščini. d) Pogoji postopanja po §-u 298. obč. sod. reda in dvor. dekr. z dne 7. majnika 1839, št, 358 z. j* z. e) Zapor v smislu § a 3. zakona z dne 16. marcija 1884, št. 35 drž. zak. in pra-vioa revnih. 5. In upravne prakse. O odmeri oprostuine pri posrednih cesarskih ^ fevdih. 6. Pregled pravosodstva. 7. Književna poročila. 8. Razne vesti. 9. Vabilo. *
Tržno pors6ilo.
Cene «e rasuino, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
Gena od for. do hI,
Kav* Mooca.......100 K. 130.— 182.—
Rio biser jako tina .	,	—	_,_
Java „ „ , .	H	— .—	—
Santo« tina.....	n	106-	108.—
„ srednja . . .	n	100-	102. -
Guatemala.....	*	113.—	115 -
Portorioco.....	<1	137.-	139.-
San Jago de (Juba .	*	—.—	
Cejlon plant. tina . .	n	136.—	138.—
Java Malang. zelena .	»	118.-	119-
Campinas.....	n	-.—	- . —
Rio oprana ....	i|	114-	120 -
	n	105.-	108,-
„ srednja ....	„	98.-	101 —
Oaaiift lign«' * zabojih . .	n	27.—	28.-
Msoli-v ovet......	„	380.	390 —
Ingor Bengal......	H	— .—	— —
Papar Singnpore .....	1»	39.—	40 -
Penang . .....	„	31. _	32.—
Batavia......	11	84. -	36.-
Plment J umu i k h.....	M	35.—	36.-
Petrolej ruski t sodih car.	IOO K.	15.—	15 25
n v zabojih „	„	18.2,j	18 50
Ulji bazno amerik. . . .	n	36.-	
Lee jedilno j. f. gnr. . .	*	43.—	45 -
dalraat. s certifikat. .	H	41.	42 —
namizne M. H.A.j.f. gar.	„	66.-	58-
Aix Vierge ....	■	64.—	68.—
„ lino . . . . .		60 —	62.-
	zaboj	4-	5,-
Pomaranče Puljenke . . .	u	3 —	4.—
■indiji Bari l.a.....	11)0 K.	78.-	80 —
dalin l.a, s oert.	_	_ _	_
Ptgnolli.........		62-	64.-
Ris i t ali j. naj ti noj i . . .	„	al.-	—.—
arudnji . . .	»	19.50	— .—
Rangoon oxtra) . . .	g	16.-	—. —
„ l.a) carinom	_	14.-	14.25
U.a/ . . .		12.25	12.50
Roftlol puljeSki .....	n	7 -	—. -
dalinat. s oert. . .	it	—. —	- , —
Smokve puljo»ku v nudili .	H	—	. -
grško v vencih .	n	12.50	--
Jultifilne dattr« vrati . .	*		2t.-
Sube grozdje (opala) . . .	*	18.-	—.—
Clbebs.........	•	13.—	—
•lanlki Tarmouth ....	■od	14.-	—
Polenovks sredne velikosti	100 K.	33-	34.-
velike.....	•	30,—	31,—
Sladkor centrifug, v vrečah	*		
		35.50	3575
................	•	10.—	—
Mandoloni.....	•	875	
svetlorudeči ....		950	—. —
temnorudeči ....	„	9.25	— .—
bohinjski......	vi	10.50	—.—
kanarček ......	m	= .—	— .—
beli, veliki ....		lo.r>o	—.—
zeleni, dolgi ....	•	8.75	—.—
W okrogli . . .	#	—.—	—.—
mešani, štajerski . .	m	7.25	—.—
Kaelo..........	•	85.—	88.—
Narodni koledar
za navadno leto 1893
se dobiva pri uredniku našega lista.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča ho najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Ivan Ifalonftft Via nuova st- 39> Pro*
IVdll VdICIlUU, daja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	50—52
B. Modic in Grebene, S.TMS
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in
č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Mueeheka, v ulici Sorpente (Via Torrente it. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča noverjetno v ceno. Cl.
Gostilna .Alla cl di Grar »
pol«»g kavarne „Universo11 priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina. in jo izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoei. Z odličnim spoštovanjem
ci	jakob kcmar
Via Picolominl številka 2,
Antonfleta Drenik,
se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela, Bpadajoča v ntroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno pontrežbo v popjlno zadovoljnost in po nizkih cenah	15 — 52
Iforni Pnlio /-ganjanja in tobakarna v IU&I Ul UUlJd, ulici Via Aroata, nasproti hiš« Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „paHarete" in sifone.
Antnn Pnftkai na/°slu ulico Ghe«*
rut IUII r uunaj, jn Cecilia.toči izvrstno domače žganje; v tubakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske peštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
fflaQfif|( * ulici a ser m a", glavni shaja-
IlOOuU lišči tržaških Slovencev vReh stanov. Nn razpolago časopisi v raznih slovanskih jozikih. ' Dohra postrežba. — Za obilen obink se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. b (Piazza Pontorosno). Po dvakrat na dan frišno oprenno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Žt. Petra, nvež* (irišna) ometana.
Josip Kocjančič,
Via Barrtara vec-chia St 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl
Gostilna „Stoka",
Natečaj.
V zmislu sklepa občinske seje v Po-mjanu z dne 14. t. m. razpisuje se služba
občinskega tajnika
letno plača 300 goldinarjev.
Prosilci morajo dokazati, da so vešči slovenskega jezika v govoru in pismu ter da poznajo nemški in italijanski jezik.
Ćas za ulaganje prošenj je določen na 8 dni po trikratnem objavljenji tega razpisa v „Edinosti- to je do 4. febru-varja t. 1.
Na adresi je izrečno napisati: Pomjaa
pri Kopru v Istri.
V Pomjanu, dne 17. januvarja 1893. 3—1	Anton Belič, župan.
Mesto blagajnice
v eni trgovini dobi, devojka dobrega obnašanja. Već se izvć pri nagem upravništvu.
Kotranove sladčice
katere iideluje lekarni čar
PREND1NI v Trstu
Telefon it. 384. 14-58 Velika poraba ki je dandanes ▼ navadi rabiti kfttranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kfttranovega izvlečka is Norvedikega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavic« (Kapsule), lažje se, proiivajo in prebavijo ter m prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeno ime Izdolovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnioi Prendini v škatljicah po 40 krM prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v drutih deželah.
1 (fora ftrfmlca f
Podpisana priporočata slavnemu slovanskemu občinstvu svojo popolnoma urejeno
BRIVNICO
katero odpreta dne 24. t. m. v ulici sv. Antona nasproti kavarne „Alla stella polare" v hiši
Toodorovičevi.
Priporočata ne osobito vsem tržaškim Slova nom, kajti to bode prva in jedina tržaška briv niča, ki je v slovanskih rokah.	4—4
Udana
JPerii* i Svrljuga.
Jak. Klemene
TRST
IV Via S. Antonio St 1.
priporoča
najnovejše zavratnike iz volne, z ž i d o m gospe in goapice; židane zavratnike, ovratnike in zapestnice za moške; židane rute za moške in ženske; volnene Čepice za otroke već vrst; boa, mufe iz kožuhovine, dftVAnts Sabo iz suraha in čipke za plese, židane dežnike na izber.
Te dni prlipe velika tabor rainovretnlh preprog
ln Hipa aa predpuitni ža».
Zagotavlja se točna postreiba pri vmernih cenah.	6 -
Čista krv
zdravje I
Tajne bolezni, lišaji, spušča ji, ble-dost, splošna utrujenost, slabost, se izgubijo pri zdravi krvi. Mi jamčimo za gotovi vspeh pri uporabljanju naše metode.
Pri vprašanjih je priložiti povratno marko.	4—18
„Office Sanitas", Pariš
30. Faubourg Montmartre.
m
Privilegovane škropilnice proti peronospori inženirja Živica, so spoznane kot najboljie, ker so najpro-stejše, najbolj trdne in trpeče; najbolj lahke io hitre v rabi, ker porabijo najmanj tekočine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpisana tvrdka jih pripravlja zavolj tega v mnogem številu za prihodnjo spomlad ter pošilja, že zdaj prospekte in oenike brezplačno vsakemu, kdor se oglasi in oddaja obrazce. Priporoča tudi drugo svoje blago in razna svoja dela.
Živic in družb
v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad. zaloga strojev ln dotičnoga blaga, zastop tovarnlc, mehanična delalnica. j
Hturoznana pod ime nom „Belladonna", poleg kavarne „FabriN", priporoča ne Slovcmoem v mestu in na deželi. Točijo »e Izborna vina, iBtotako je kuhinja izvršna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, knkor ua <lež>lo. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo *e priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna viiih in ima dobro kuhinjo	Cl
Martin Krže,
Piuzza R. Giovanni, št. 1
Odlika/asa zfato aedaf)«: Brstile* 1892.
Najbolj&e srrđ&tto za
želodec
U goldinarjev f™,","^f;
Istri poslan, ako se naročnik skliče na ta lfr časnik, slane pri meni on modroo na pe-resih (Fodeimatratze)- Ti nn-droci so so- '»> lidno iz najboljšo tvarine narejeni, imajo <|J» po 30 dobro vezanih, močnih perua iz jjL najboljšega bakrenega dratu, ho s finim jJJ* rtfrikom tapecirani in močnim platnenim ■fp cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15-M let^Mk «»r« n. »htevajo. - Pri ^ ii naročilih z deželo naznani naj «e vselej n a t a n 5 n a mera postelje
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, 3-25	je
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel Piccoli,
lehrvr „pri angel ju* v Ljubljani na dunajski cesti.
Cena I stekl. 15 novev.
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zaboj čk i h po 12 steklenic in več1 Zabojček z 12
__stekl. stane gld. 1.36; s 24
gld ti. ho; s gld. 3.84; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.26; '>10 stekl gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik.
Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji.
notranji luči.
rt naročnin z aezelo naznani naj »e vboiaj na t	---- ~	__ n«r«Bib
i - Ako ho torej dobi za 11 gld. dober, franko dopoBlan tapec.ran modroc na ^ ^ <$ je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča-te ž.mmce, slamn.ee itd., ^ kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstrozajo.	^
j ANTON OBREZA, |
tapecirar v Ljubljani, Šslsnburgove ulice štev. 4-
Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav cMlnrtvu najboje 1
priporočena ?a nakupovanje žimnic, salonskih garnitu^divano. afanlev l^^reprog za- ^
IE Krinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. MT Cen'kl ,a. h nhšinl h ŠfS franko. - Hitra in n.lit«™	cone ooselino pri b a h S č i h in obsirnejih
naročilih
Hitra in poštena postrežba, nizko cone posebno pri
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Proriajaluica in zaloga jestviu
„Hojanskoga posojilnega in konsumnega društva", vpinnne zadruge z omejenim poroSivom v ulici fielvedero št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razno vr*te in po nizkih cenah bo priporoča kupovaloem v Trstu in iz dežele.	30 104 1
Otročji vozički
tjl jako olegantni fini, in močni dobivajo dan in sicer v "	...
pri meni skozi leto in vseh barvah, kakor rudeče, modre, sivo in olivno po gold. .>.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vnaki cenj do 25 gld.
Pri meni je najcenejši kraj za otročjih vozičkov.
kupovanje
« 30
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrsnte St. 15. (poleg obokov C iiozza
intjosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do '2 ur popolunoČi. Izvrstna namizna in de-Bortna vina, izborna kuhinja, Drehorjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter so priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=39	p, Favero.
Nič yeč kašlja!
Dnlzanimki potornlMk I prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 5—10«
PRAXMARER „Ai due Hori" Trst, veliki trg
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod WREI) STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & PMadelfijo
konnesijonovana črta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 — 2
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV WeyringergnsBe 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Sdeditionsburea fUr die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
21]
urar, Corso štv. 39. 13-104
Prodaju lit popravlja ure.
DROGERIJA
na debtdo in drobim
G. B. ANGELI
104- 53 TRST	12 -12
Curso, Puizza della Legnu št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lantni izdelek. Lak za kočijo, z Angleškega, i i Francije Nemčije iid. Volika zaloga finih bsrv, (in tubetti) za Hlikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parketu in podu.
MINERALNE VODE
17. najbolj znanih vrelcev kakor ludi romanj nko žveplo za žvepljanje trt.
PrunCJKHHBt
Lastnik pol. društvo .Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenr v Trstu.