Tovariš Albin VENGUST je ponovno direktor Združenih papirnic Ljubljana
VEVČE, OKTOBRA — Statut podjetja ureja v poglavju »Organi upravljanja podjetja« tudi vprašanje razpisa za delovno mesto direktorja v skladu z zakonom in vprašanje imenovanja direktorja.
Ker je štiriletna doba že minila, je bilo delovno mesto direktorja ponovno razpisano. Na komisijo za razpis je prispela samo ena prijava in sicer prijava dosedanjega direktorja.
Delavski svet podjetja je na svoji seji, dne 8. 10. 1968 poslušal poročilo komisije, ki ga je podal njen predsednik tov. Janez Lednik. Članom DS je razložil, da kandidat ustreza vsem razpisnim in drugim pogojem za kandidaturo. Zato je delavskemu svetu v imenu komisije predlagal, naj se tov. Albin Vengust ponovno imenuje za direktorja podjetja.
Ko je predsednik DS ing. Zoran Pirc še podrobneje obrazložil postopek pri sprejemanju direktorja, so se člani sveta strinjali z načinom javnega glasovanja z dviganjem rok. Vsi člani so enoglasno sprejeli predlog in izvolili ponovno dosedanjega direktorja.
Ni dvoma, da je tako složno glasovanje ljudi, ki vidijo pred seboj napredek podjetja, priznanje človeku, ki je do sedaj roko v roki s svojim notranjimi in zunanjimi delavci zelo dobro vodil politiko podjetja.
V kratkih besedah se je tov. Vengust zahvalil članom delavskega sveta za zaupanje. Da pa bi ob tem pomembnem dogodku zvedeli kaj več tudi drugi člani kolektiva, smo ga tudi vprašali:
1.	Tovariš direktor, vašo osebnost poznamo, zato vam je DS s ponovno izvolitvijo izkazal popolno zaupanje. Zanima nas pa, kaj je bilo v preteklih letih najtežje za vas v zvezi s podjetjem?
Odkar delam v podjetju nisem doživel nič strašnega in zato tudi ne posebno težkega. Ko brskam po spominu, se mi zdi, da je bil najtežji čas oni, ki smo ga preživeli na seji delavskega sveta v decembru 1965, ko se nikakor nismo mogli sporazumeti, kakšni naj bi bili bodoči odnosi med Vevčami in Medvodami.
2.	Česa pa ste bili najbolj veseli in kaj štejete za največji
uspeh?
Veste, veselih dogodkov pa je nič koliko. Res ne vem, kateremu bi dal prednost. Morda hitra in dobra rekonstrukcija prvega papirnega stroja, ali svečan zagon premaznega oddelka, pomembne so tudi izboljšave naprave v kotlarni, nič manj se ne veselim večje čistoče na dvoriščih tovarne, yesel sem bil odlikovanj, ki so jih dobili stari papirničarji za 125-letnico naše tovarne. Posebej se vedno razveselim, ko moram na zdravje prvega maja popiti kozarec »ta zelenega« in
zadovoljstvo čutim, ko si med seboj čestitamo za Novo leto in z neprikritim veseljem vsako leto znova čestitam ženam za 8. marec. Kadar ima človek preveliko izbiro, slabo izbere, zato res, res ne vem, čemu bi dal prednost. Za
največji uspeh pa imam to. da z istimi stroji napravimo danes kar za petino več papirja kot pred šestimi leti in tudi boljšega.
3.	Medsebojni odnosi pred leti na Vevčah niso bili preveč rožnati. V času, ko je ravnateljstvo pripadalo vam, pa je čutiti v tem večje ugodje in sodelovanje. Kaj bi bilo na tem področju še treba storiti?
Osnova vsakega vodenja je: ustvariti tako klimo oziroma vzdušje, da vsakdo z veseljem ustvarja in se čuti svobodnega pri svojem delu. Na tem področju smo precej napravili in še več je pred nami takega dela. Razumeti moramo, da je vsakdo v tovarni potreben človek, s konkretno nalogo, nikdo odveč in nikdo premalo in ker smo drug drugemu potrebni, da ustvarimo večji dohodek, ni razlogov, da ne pomagamo drug drugemu. Vsakemu delavcu je treba omogočiti, da koristno in dobro dela, to dolžnost pa imajo vsi vodilni in predvsem vodilni delavci. Moje načelo je; če oddelek ni dober ali stroj slabo dela, potem je vodja oddelka ali stroja slab. Slabe vodje moramo ali naučiti pravilnega dela, ali pa zamenjati.
4.	Proizvodnja pri nas zadnja leta kvalitativno in delno tudi kvantitativno napreduje, razen težav pri novem proizvodu. Ali mislite, da bomo tu še lahko šli kak korak naprej?
Nedvomno smo lepo napredovali, morda so pa v drugih papirnicah še bolj! Pred leti smo bili najboljši v naši panogi. Ali smo danes še vedno? Nekaj nam mora biti jasno: za favorite je vedno najtežje. Vsi gledajo nanj, kako ga čimbolj oponašati, prevzemati delovne navade in ne nazadnje tudi kako »poleno« je možno podstaviti. Pred nami je še mnogo korakov napredka, naša tovarna je v kadrih mlada in bolj strokovna kot kdajkoli, zato morajo biti naši naslednji koraki v razvoju hitrejši in večji.
5.	Zboljšuje se tudi struktura kadrov, ki jo zahteva novi čas in novi tempo. Imamo precejšnje število pripravnikov, ki je za zasedbo vodstvenih delovnih mest že skoraj preveliko. Ali mislite, da je to problem ali je problem večji pri nizkem nivoju strukture kadrov?
Sodobna tovarna ne sme imeti ne preveč in ne premalo kadrov, ravno pravšno število, ne preveč mladih, ne premalo izobraženih, vsepovsod taka razmerja, da v vsakem času poceni in kvalitetno izdelujejo izdelke. Pred par leti smo bili prisiljeni vzeti nazaj strojevodje, ki so šli v pokoj, da se ni ustavil prvi papirni stroj. Danes to ni več mogoče. Pred dvemi leti je papirniški tehnik po šest mesečni praksi postal delovodja. Tudi to ni danes več mogoče. Je pa in bomo morali v naši tovarni napraviti še marsikaj, kar je s sodobno kadrovsko politiko docela skregano. — Nimamo preveč pripravnikov! Mi še nismo sodobna tovarna, kakih 10 in tudi več let smo v zaostanku v primerjavi s tovarnami na Švedskem, Finskem, Kanadi ali Ameriki. Naša delovna mesta še vedno niso primerno zasedena z delavci tehnične izobrazbe. Kaj šele, da bi kakega tehnika nadomestili z boljšim! Vedeti moramo, da izobrazba ni edini pogoj za solidno opravljeno delo, ampak znanje in delovne spretnosti so odločilne. Dober vodja mora več vedeti in več znati kot katerikoli delavec v njegovem oddelku. Če ne, je slab vodja in nesposoben napredovati oddelek. Marsikatero delo je v naši tovarni slabo opravljeno; ne zato ker so delavci slabi, ampak zato, ker vodstvo ni dobro. Precej je dela, ki ga nikdo ne opravi, pa bi bilo za tovarno zelo koristno. Nekdo mi je rekel, da za tono papirja moramo prepeljati devet ton raznega materiala, nimamo pa človeka, ki bi študiral in boljšal transportne razmere: idealno mesto za tehnika. Verjetno bi marsikateri tehnik našel delovno področje v komerciali s tem, da bi svoje papirniško znanje dopolnil z višjo komercialno šolo v Mariboru. Večja mehanizacija in avtomatizacija rabi bolj izobražen kader in na tej poti smo začeli hoditi in vse bolj trdno bomo stopali po njej. Zato je problem le v tisti
tovarni, kjer nimajo dovolj izobraženega kadra, ker sta produktivnost in izobrazba tesno povezana med seboj, ne pa v oni ki ima na voljo preveč šolanih kadrov.
6.	Zgradili, adaptirali ali preuredili smo večje število strojev in objektov. Ali je v bodočnosti še možno misliti na nove predmete dela?
Večji del obnove stare tovarne je še pred nami. Brez stalnega izboljševanja delovnih naprav bi bil propad Vevč. Zato imamo stalno »na zalogi« razne programe in neprenehoma razmišljamo o raznih finančnih in drugih kombinacijah, kako bi rekonstruirali II., III. in IV. PS, nabavili nov prečni rezalni stroj, postavili novo kotlarno, uvedli centralo za kaolin in druge vnose za papir, obnovili ali zamenjali stroje v vzdrževalnih delavnicah, uredili in mehanizirali skladišča, dali v premaz dodelavne stroje za vse modne muhe grafičarjev in še bi lahko na široko našteval, kaj rabi stara in dobra tovarna. Vedno znova moramo spreminjati delovne navade s sodobnejšimi tehnološkimi napravami in linijami. Ne vem zakaj se kadrovsko bogatimo, če ne zato, da bomo stregli boljšim in novejšim strojem. Novi ali izboljšani stroji in z večjim znanjem pripravljeni kadri bodo dali še boljše izdelke, take, ki bodo tudi v tujini šli dobro v denar. Ne samo to, tudi na nove papirje moramo misliti, take kot jih zahteva najsodobnejša grafična umetnost v svetu.
7.	Tudi okolica tovarne dobiva vedno lepšo obliko. Tu so sodelovala tudi druga organizacijska telesa, čeprav je bila njihova pomoč manjša. Kaj se bo dalo tu še pospešiti? Mislim na stanovanja, športne objekte, komunalne naprave in podobno.
Dolgo smo se trudili, da smo sebi in drugim dopovedali: tovarna je center vsega življenja na Vevčah. Taka vloga tovarni ni dana po nekem zakonu ampak si je morala to izbojevati. Tovarna, ki ima urejen otroški vrtec, dobro restavracijo, založeno trgovino, prostorna in sončna stanovanja,
prostrana športna igrišča, ima bolj zadovoljne delavce in z zadovoljnimi delavci je prijetno delati in imajo velike delovne uspehe ter visoko produktivnost dela. Pred nami je tudi še precej nedokončanega dela. Dograditi moramo športni park, dati kopališču še nekaj opreme, v mislih lahko računamo tudi na kegljišče in še razne naprave, ki naj jim bo tovarna kupec. Kanalizacija, vodovod, ceste in še marsikaj moramo izboljšati. Tudi nova pralnica je lep prispevek vevškemu standardu. Stanovanja smo gradili z veliko žlico pa je še premalo. Tu moramo sedanji sistem kreditiranja še popestriti z raznimi oblikami varčevanja, da bomo to prepotrebno dobrino še hitreje in v večjem številu gradili. Vselej kadar rečem Vevče, mislim na naselje in tovarno obenem, to sta eno in s skupnim ciljem, ki jih ne loči Ljubljanica ampak združuje.
8.	In slednjič, malo intimnejše vprašanje. Glede na Vevče živita v vas dve osebi. Direktor in član kolektiva. Kako gledate na tovarno iz enega in drugega zornega kota?
Nikakor se ne morem vživeti v dvojno vlogo, tako kot ste postavili vprašanje. Res je, da stanujem v Ljubljani in delam v Papirnici, toda zato še ni možno dvojno življenje. Direktor je tako delovno mesto, da ga ni možno deliti na dve osebi. Vse kar počnem in delam, je v očeh Vevča-nov storil direktor. Še na Veliki planini, ko sem delal udarniško pri naši planinski kočici, so prisotni dejal: »Direktor je tudi prišel udarniško delat.« Naj bo kakor je, zadovoljen sem, da delam v vevški Papirnici kot vsak drug član kolektiva in da se veselim vsega, kar dela vevške ljudi ponosne in prijetne.
9.	Kaj priporočate članom ko^ lektiva še poleg dobrega gospodarjenja?
Dober gospodar je tudi dober človek, tak, ki razume svojo okolico in nič ne napravi, kar bi škodilo sosedu, vselej pa v nesreči priskoči na pomoč. Zato priporočam Vevčanom, da so samo dobri gospodarji in nič več.
DS glasuje
Gibanje proizvodnje v mesecu septembru 1968
Papir . Lesovina
Plan
100
100
Doseženo
92,5
101,5
Izkoriščanje mogljivosti I. IX. 1968	1967
89,4
88,7
Kljub temu, da je bruto proizvodnja papirja v mesecu septembru dosegla normalno višino, plana proizvodnje (neto teža) nismo dosegli. Plana nismo dosegli zaradi minimalne zaloge nedovršene proizvodnje konec meseca avgusta, konec meseca septembra pa se je zaloga zopet povečala na normalno višino. Zastoji na PS so bili nekoliko višji kot pretekle mesece, porasel pa je tudi izmet. Posebno občutno se je povečal na II. PS (15 odstotkov) zaradi strojnega prebiranja kulerjev.
Plan proizvodnje lesovine smo sicer dosegli, vendar pa proizvodnja zaostaja za preteklimi meseci. Zaradi slabe utržne dolžine izdelujemo lesovino sedaj s povečano obtežbo, s čimer se je avtomatično znižala proizvodnja.
Bistvo in cilj opisa delovnih mest
S seje DS tovarne celuloze Medvode v septembru
MEDVODE, SEPTEMBER — Na svoji 5. redni seji dne 30. 9. 1968 je DS tovarne obravnaval poročilo o poslovanju tovarne za 8 mesecev, počočilo o rekonstrukciji pinotana ter predloge stanovanjske komisije o dodelitvi kreditov za individualno gradnjo. Proizvodnja celuloze je bila v primerjavi s planom dosežena s 97,7 %» ter je nižja za 4 “/o od lanskoletne proizvodnje v istem obdobju. Vzrok nižji proizvodnji so bili povečani zastoji, slabši iz-plen ter poraba slabših kvalitet lesa. Osebni dohodki so v avgustu znašali 107.189 v poprečju in za 8 mesecev 101,629 SD, kar je v primerjavi z lanskoletnim obdobjem le 96,8 V«. Obseg zaposlenosti je skoraj isti kot v istem, obdobju lanskega leta. Ekonomski rezultati so bili v mesecu avgustu zelo ugodni. Na splošno je finančen rezultat ugoden za obdobje 8 mesecev. Še vedno pa so težave z obratnimi sredstvi, ker so zaloge surovin zelo visoke, čeprav so kupci v mesecu avgustu dobro plačevali.
V razpravi so se člani DS za>-nimali za stanje zalog surovin
ter nabavno politiko pri nabavi lesa.
Iz poročila o rekonstrukciji pinotana je bilo razvidno, da je bila rekonstrukciji v roku izvršena ter, da dajejo nove tehnološke naprave zelo ugodne rezultate. Izražena pa je bila zaskrbljenost glede prodaje pinotana. Nove naprave omogočajo izdelavo več vrst tega proizvoda ter bo potrebno s temi proizvodi prodreti na tržišče in z njimi nadomestiti uvožene artikle.
Na predlog stanovanjske komisije je DS odobril 11 prosilcem kredit za individualno gradnjo v skupnem, znesku 65.000 N din.
DS je sprejel na predlog strokovnih služb povečanje plana investicijskega vzdrževanja od dosedanjih 600.000 N din na 800.000 novih dinarjev.
Na predlog direktorja tovarne tov. Zule Slavka je DS imenoval tov. Mlakar ing. Franca, tehničnega vodjo, za namestnika direktorja v času njegove odsotnosti.
Članom DS je bila podana tudi informacija o razgovorih glede nadaljnjega razvoja tovarne v sklopu integriranega podjetja.
VEVČE, OKTOBRA — Pravilno razmerje vrednosti delovnih mest je skoraj nemogoče brez skrbne analize delovnih mest. Pri presoji vrednosti in izkušenj, pa naj ocenjuje ena oseba ali komisija, ocenjevalce vedno zavede trenutna zasedba delovnega mesta. Ta pomakne navzgor ali navzdol. Posledica tega pa je nezadovoljstvo zaposlenih, ki vpliva na delovni elan in tako posredno ali neposredno škoduje delovni organizaciji, neštetokrat pa je tudi vzrok slabim medsebojnim odnosom.
Osnova, ali vsaj eden od bistvenih elementov za izdelavo analize delovnega mesta je opis delovnih mest. Ta služi za prenos odločitev samoupravnih organov in posredno vodstva podjetja in obratno, ostalim sodelavcem z namenom, da se teh odločitev držijo, jih izvajajo in dokončno izvršijo. Pri različnem pojmovanju tega pa le vemo, da gre pri opisu delovnih mest, na osnovi prenosa odgovornosti, za naslednje podrobnosti:
—	opredelitev cilja delovnega mesta, ki je povezan s skupnim ciljem podjetja;
—	določitev obsega nalog s pripadajočimi pravicami, katere mora sodelavec sprejeti in o katerih je dolžan samostojno odločati;
—	smotrna omejitev področja nalog z ozirom na območje drugega sodelavca in nadrejenega; če je sodelavec istočasno tudi nadrejeni, je treba njegovo območje dela glede na območje njegovih sodelavcev razmejiti;
—	prav tako je treba omejiti oziroma razmejiti področje nalog s sosednjim področjem pa isti ravni;
—	določiti, s katerim mestom mora sodelavec, da bi izpolnil svoje naloge, sodelovati;
—	določiti, komu je sodelavec podrejen, oziroma kdo je njemu nadrejen (linijsko, štabno);
—	določiti jasno, kdo je sodelavcu nadrejen oziroma kdo mu je podrejen;
—	jasno določiti, kdo prevzame njegove naloge, če je delavec odsoten. Ali ima vršilca dolžnosti ali namestnika;
—	določiti katere naloge mora on prevzeti od drugih v primeru njihove odsotnosti;
—	določiti ali je sodelavec aktiven v linijski in štabni funkciji, kako in v kateri.
Iz ugotovitve področja nalog izhaja, katere posamezne naloge mora sodelavec sprejeti in opraviti. Opis delovnih mest konkretizira princip vodenja na osnovi sodelovanja in sicer določa, da mora sodelavec na svojem področju samostojno voditi in odločati.
Predpstavljeni nima pravice v opisu delovnega mesta navedene naloge prevzeti v svoj delokrog in odločati o tem, kar mora storiti sodelavec.
Primer: V opisu delovnih mest je določena višina zneska, do katere sme sodelavec nakupovati. To pomeni, da njegov nadrejeni ne kupuje v tej meji in da se nadrejeni lahko omeji le na nadzor njegovega dela in kontrolo njegovega uspeha.
Na primer:	Določiti naloge
mojstra v opisu delovnega mesta pomeni avtomatično, da sme to nalogo opraviti le mojster in ne obratovodja. Obratovodja pa mora izvajati kontrolo in nadzor nad tem delom.
Predpostavljeni nima pravice te naloge prenesti v celoti in tudi ne deloma na neko tretjo osebo.
Opis delovnih mest je podlaga za službeni nadzor in kontrolo strokovnega dela sodelavca.
Le v opisu delovnega mesta navedeni predpostavljeni je dolžan sodelavcu dajati navodila, oziroma le od njega jih sme sodelavec sprejemati. Z odločitvijo nalog in pravic v opisu je postavljena baza za razmejitev odgovornosti v smislu vodenja in sodelovanja. Sodelavec na delovnem mestu nosi odgovornost za
Priprava za opis delovnih mesi
VEVČE, OKTOBRA — Zmotno je mišljenje, da je opis delovnih mest kot predhodno akcijo pri analizi mogoče izvesti brez posebne študijske priprave. Cesto mislimo, da je vse potrebno že opravljeno s tem, da smo izvedbo tega velikega opravila naložili ustreznemu referatu, ostali pa bodo že akcijo razumeli in jo izvršili. Vodstvo podjetja je potem razočarano, ker mora ugotoviti, da na ta način opis delovnih mest ne gre naprej, ker povsod nastopajo težave in se to delo vleče skozi več let. Končno pa le ni nič narejenega. Če pa uspe vseeno na ta način izvesti opis in ga tudi sprejeti, potem sodelavci in predstojniki ne vedo, kaj naj z njim počno. Z napačno akcijo se pri opisu delovnih mest razplamtijo razni psihološki odpori in veliko časa porabimo, da se te
stvari zopet uredijo. Da pa do takšnega stanja ne pride, je treba paziti na naslednje:
Vodstvo podjetja mora na osnovi svoje osnovne odločitve o obliki organizacije skrbeti, da so predstojniki in sodelavci na vseh ravneh seznanjeni z načeli vodenja na osnovo sodelovanja tj. na osnovi delegacije odgovornosti.
Sodelavci morajo vedeti v kakšni zvezi je opis delovnih mest z novimi načeli vodenja. Mora jim postati jasno, da ne gre za neko organizacijsko igračkanje, marveč za utrditev in presaditev novih oblik vodenja v vsakdanjo prakso. Brez opisa delovnih mest, tj. brez točne ugotovitve nalog in pristojnosti vodenja na osnovi delegacije ni možno.
Vodstvo podjetja mora jasno povedati, da podpira vodenje po
principu delegacije odgovornosti in da zato podpira tudi akcijo okrog opisa delovnih mest, ki bo omogočilo ostvaritev teh pricipov vodenja. Ne zadostuje torej, da vodstvo le dobrohotno tolerira to akcijo v zvezi z opisom, tako da drugi sodelavci dobe vtis, da gre le za priložnostno delo organizacijskega oddelka, ki išče novo priliko za opravičilo svojega obstoja. Vsako mlačno zadrževanje vodstva v tej akciji pomeni neuspeh te akcije. Razni sodelavci, ki nasprotujejo vodenju na osnovi delegacije odgovornosti in opisu delovnih mest, pričenjajo bolj ali manj glasno negodovati, ker smatrajo, da bodo tudi tam »zgoraj« našli svoje zaveznike. S tem pa bo tudi tisti, ki želi to zadevo pravilno urediti, izgubil svojo iniciativo, kajti brez sodelovanja vseh je opis težko dobro izvesti.
Pri duševnih pripravah za izvedbo opisa delovnih mest je torej treba opraviti dve odločilni nalogi:
Poučiti vse predstojnike in sodelavce. o načelih vodenja na osnovi sodelovanja kot tudi poučiti o smislu in cilju opisa delovnih mest v okviru takšnega vodenja.
Za takšno pripravo pa je potrebno precej časa in truda, kajti od dobre priprave je odvisen tudi končni uspeh.
F. R.
Dopisujte
v »Našo delo«
Zabeleženo
TUDI DRUGOD...
VEVČE, OKTOBRA — V zadnjem času so nas obiskali predstavniki Cinkarne Celje ter kemične tovarne Belinka. Zvedeli so, da imamo pri nas uveden obračun po metodi Direct costing. Zato jih je zanimalo kako smo ga uvedli, kakšne predpriprave so bile potčebne, kolikšna je bila zunanja pomoč, koliko časa smo porabili za uredbo.
Razlogi, zaradi katerih oni žele uvesti to metodo, so podobni, kot so bili pri nas: enostavnejši in hitrejši obračun proizvodnje, boljša opredelitev odgovornosti za nastale stroške in boljša poslovna orientacija.	F. R.
TAKE LJUDI BO TOVARNA RADA SPREJELA
VEVČE, OKTOBRA — Peljal sem se z mestnim avtobusom od Šolskega centra tiska in papirja v Mostah proti mestu. Ker je tu začetna postaja nas je bilo v avtobusu le sedem ali osem. Iz ozadja je prihajal k šoferju mlad fant: »Tovariš šofer, izvolite prosim denarnico. Našel sem jo pod sedežem«. Šofer jo je vzel, se zahvalil, češ da se bo že kdo oglasil. Potem pa je še mrmral predse: »Pošten fant, lahko bi jo tudi utajil«. Fant je bil naš štipendist, učenec v poklicni papirniški šoli,
S. R.
Poleg znanja iz tehnologije je treba na delovnem mestu nadmlinarja papirne snovi znati upravljati z avtomatiko (na sliki: Silvo Anžur
pri delu)
svoje delo. On sam posluje, odloča, opušča in nihče drugi.
Predstojnik tega sodelavca pa nosi odgovornost za vodenje.
Z urejanjem odnosov v primeru odsotnosti je določeno, kakšen obseg nalog bo v odsotnosti sprejel sodelavec od nekega tretjega in na kakšen način (kot v. d., kot namestnik).
Kakšen obseg nalog bo v slučaju njegove odsotnosti sprejel nekdo drugi in na kakšen način.
S pomočjo opisa delovnih mest je podjetje določilo, kakšen cilj zasledujejo z delom na dolo-čemem delovnem mestu. Od tu dalje pa sed^j govorimo, kakšne strokovne naloge mora določen sodelavec izpolniti, da bi uresničil cilj, ki je za njegovo delovno mesto določen. Glasiti se mora takole: Sodelavec mora na tem delovnem mestu opraviti naslednje strokovne naloge: ...
Načelo je: Opis delovnega mesta mora izhajati iz nalog in ne iz odgovornosti. Odgovornost pa izhaja iz nalog. Ce je v opisu delovnega mesta določeno, katere strokovne naloge mora sodelavec opraviti, potem je jasno, da je za njihovo izpolnitev odgovoren on.
Pojem odgovornosti torej, pri opisu delovnih mest sploh ne pride v poštev. Ce pa izhajamo v opisu iz odgovornosti in ne iz nalog, potem je nejasnost povsod tam, kjer je sodelavec istočasno tudi predpostavljeni. Napačna je npr. formulacija: šef nabave je odgovoren za nabavo. Iz takšne formulacije ni razvidno kdo kupuje oziroma nabavlja. Ali nabavlja šef nabave sam ali nabavlja njegov podrejeni, oziroma referenti. Jasnost opisa je izražena takole: Sef nabave nabavlja...
Pri navajanju strokovnega območja nalog sodelavca je treba paziti tudi' na naslednje: Opis delovnega mesta ne sme vsebovati celotnega področja npr. nabave. Opis ne pove, katere naloge je treba opraviti v celotnem območju, ampak le tiste, ki so določene za posamezno delovno mesto. Torej ni opisa za celotno področje proizvodnje, ampak za delovno mesto mojstra, obratovodja itd. Tudi ni opisa za prodajo, ampak za vodjo prodaje, za referente itd. Pri določanju nalog je potrebno paziti ali bo vse naštete naloge res opravil sodelavec sam. Do nejasnosti pridemo če npr. določimo: analizo tržišča, statistika prodaje in podobno. Posebno je nejasno če ima ta sodelavec še sodelavce, ker potem ne vemo ali mora vse to opravljati sam, ali pa je to delo njegovih sodelavcev in on nadzoruje njihovo delo.
Ker prav sedaj pripravljamo v tovarni opis delovnih mest, smatramo za potrebno, da ugotovimo pravi smisel tega velikega dela, to je: jastnost glede nalog, ki so vezane na določeno delovno mesto.
F. R.
Vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno oktober 1967 do vključno september 1968
VEVČE, OKTOBRA
Brusilnica............3,14
Lepila in polnila	....	3,13
I.	Papirni stroj......3,11
II.	Papirni stroj ....	3,14
III.	Papirni stroj .... 3,23
IV.	Papirni stroj ....	3,35
Strojna dodelava .... 2,72 brez točka-ur za normo	.	.	3,00
Ročna dodelava........2,65
brez točka-ur za normo	.	.	3,21
Energija...............3,12
Premazni stroj........3,00
Vzdrževanje...........3,26
Razkladale!...........2,76
Strokovne službe	....	3,10
Podjetje ..................3,00
Zapisnik sestanka v Medvodah v zvezi z razvojem tovarne celuloze
dne 14. septembra 1968
Na sestanku so sodelovali: Albin Vengust, dir. podj., ing. Božo Iglič, Drago Marolt, Janez Lednik, Aleksander Vavpotič, Slavko Žule, dir. tovarne, ing. Franc Mlakar, Jože Lejko, Henrik Rejc, ing. Matevž Barle
Razgovor je odprl direktor tovarne tov. Zule, ki je po pozdravu predstavnikov iz Vevč pojasnil vzroke za predlaganje tega razgovora s strani Medvod:
»Kot nov vodilni uslužbenec tovarne sem že pri prevzemanju poslov naletel na nekatera bistvena vprašanja poslovanja in razvoja tovarne, ki so nejasna ali pa popolnoma odprta. Prvo tako vprašanje je protislovje med ekonomsko in tehnološko samostojnostjo tovarne ter med pravnim in organizacijskim položajem tovarne. V podjetju ni strokovnih organov, ki bi formirali skupno poslovno politiko združenega podjetja.
Drugo vprašanje, ki je popolnoma odprto in ki vzbuja zaskrbljenost kolektiva v Medvodah, predvsem pa vodstvenega kadra, je nejasno vprašanje perspektive tovarne. Tovarna je v bistvu po začeti rekonstrukciji nedograjena. Velik del naprav je močno zastarel in terja nujne rešitve. Sedanje kapacitete tovarne so pod vsakim ekonomsko in tehnološko upravičenim minimumom. Te okoliščine dopuščajo tovarni le nekaj let poslovanja, kolikor se ne nadaljuje in dokonča začeta rekonstrukcija.
Zaradi tega bi želel direktorju celotnega podjetja tov. Vengustu postaviti nekaj vprašanj z željo, da bi osvetlili možnosti in perspektive tovarne:
1.	Kakšen je program razvoja celotnega podjetja in kakšna sta v tem razvoju vloga in položaj Medvod?
2.	Kdo skrbi in odgovarja za program in razvoj Medvod ter kakšne so pristojnosti Medvod glede razvoja tovarne, programiranja investicij, realizacije investicij, financiranja investicij, stikov navzven itd.?
3.	Ali je perspektiva Medvod v sklopu Združenih papirnic vezana na organizacijsko obliko podjetja in obratno ter kako je vezana?
Osebno sem za ohranitev integracije, vendar pod pogojem, da je za tovarno v Medvodah v sklopu združenega podjetja zagotovljen siguren razvoj, pri čemer mislim predvsem dokončanje rekonstrukcije oz. usposobitve tovarne za dolgoročno uveljavitev na trgu. Če v okviru združenega podjetja ni mogoče zagotoviti obstoja in razvoja tovarne, pa bo nujno iskati drug način in oblike.«
Direktor podjetja Vengust je v zvezi z gornjimi vprašanji predal besedo tov. Ledniku.
LEDNIK: Program razvoja je bil izdelan pred 4 leti, ko je podjetje imelo organizacijsko obliko enotnega podjetja. Razvoj je bil zajet v takem obsegu, ki bi celotnemu podjetju za-
gotavljal optimalno poslovanje tako glede na domače kot na zunanje tržišče. V Medvodah je predvideval 60.000 ton celuloze, v Vevčah pa V. papirni stroj. Zaradi preangažiranosti Gospodarske banke v bazični industriji do realizacije ni prišlo, čeprav bi bilo potrebnih le 2 milijardi sredstev, medtem ko je prejšnje leto banka zahtevala preko 4 milijarde sredstev. Iskali smo različne aranžmaje v inozemstvu in domačih soinvestitorjev.
Program razvoja celuloze je izdelal Industrijski biro. Realizirana je bila 1. faza. Ta pa ni predvidevala belilnice, kar se je pozneje z aneksi
dopolnilo in sicer nova belilnica, del sortacije, klorno skladišče.
Nato se je pripravljala II. faza. Pri Investicijski in Gospodarski banki smo vložili nov program za 30.000 1 (6 mdlijiard 400 milijonov sredstev). Odobrena je bila že terminska prodaja deviz (2200 milijonov din). Potrebna nam je bila samo še izdaja garancij. Dinarska sredstva (4200 milijonov sredstev) bi morali sami preskrbeti. Pri Gospodarski banki smo zaprosili za 2 milijardi 100 milijonov, vendar nismo uspeli. Manjkajočih sredstev Gospodarska banka ni mogla prispevati, zato s tem aranžmajem nismo mogli pričeti. V tem času je prišlo do sprememb glede na celotni program, ker je bila izvršena reorganizacija celotnega podjetja. Medvode so zahtevale ekonomsko osamosvojitev, tako da je podjetje postalo praktično združeno podjetje. Službe so se reorganizirale ter je vsaka tovarna gledala svojo prioriteto. Ni bilo skupno dogovorjenih planov. Vsaka enota je gledala svoj ekonomski račun. Oba obrata sta res zastarela, toda potrebe so znatno presegle akumulacijo obeh obratov.
Vevče so se usmerile na investicijo za postavitev premaznega stroja. Dinarska sredstva je morala zagotoviti tovarna sama. Zato si je pomagala s prehodnimi krediti, ki pa so že vrnjeni z vročevanjem sredstev. Sredstev za začetni fond za večjo investicijo ni. Kapacitete ne ustrezajo niti enemu niti drugemu obratu za rentabilno poslovanje glede na nove rastoče zahteve tržišča. Nove papirnice so stopile na tržišče. Zato je treba iskati nove asortimente, kar pa zahteva še ogromna finančna sredstva. Mi smo prisiljeni izvažati in izgubljati precejšen dohodek zaradi odplačevanja deviznih kreditov in za uvoz reprodukcijskega materiala. Na postavljena vprašanja ne morem dati odgovora. Sredstev ni, pa tudi skupnih dogovorov ni. V deviznem reži-
mu — uvozna oprema je glavna postavka, retencijska kvota pa je tako majhna, da smo kreditno nesposobni. Posojila se morajo vračati iz reten-cije dn amortizacije, ki je minimalna.
ING. IGLIČ: V Vevčah so zastarele naprave, veliko je ročnega dela. Naprave zaostajajo za sodobnimi papirnimi stroji za vrsto let. Zahteve komerciale so vedno večjie. Vsa sredstva moramo vlagati v rekonstrukcijo, če hočemo plavati na površini. Perspektivni plan za Vevče: rekonstrukcija II. in III. papirnega stroja in energetskega sistema. Proizvodnjo povečati vsaj za 15—20 % ter zboljšati ekonomiko podjetja in tako zagotoviti možnosti plasiranja papirja na tržišče.
VENGUST: Iz povedanega je moč videti, da je od vitalnosti vsakega za sebe odvisno, kdo bo lažje životaril in se uveljavljal na tržišču.
ING. MLAKAR: Vevče so le večje podjetje. Pri nas je porabljeni čas ter dohodek kritičnejši. Res so za Vevče zahteve bolj ostre, ki jih morajo izpolniti, če ne se jim tržišče poruši. Vevče morajo skrbeti za svoj razvoj, da obdržijo svoj renome. Ne smemo zamuditi niti enega dne. Gledano na razvoj celotnega podjetja, za Vevče ni problem dobiti celulozo. S podjetniškega stališča gledano je to čisto pametno. Oba partnerja se morata maksimalno truditi. V Medvodah predstavlja nova celuloza enkratno investicijo in enkratno zagotovitev sredstev. Za to bo potrebno širše sodelovanje papirne industrije. Vendar pa so ostale papirnice na slabšem kot Vevče. Intenzivno moramo delati na zunanjem tržišču. Tu je vprašanje vlaganja inozemskega kapitala. Ugotoviti je treba, da podjetje nima enotnega razvoja s stališča Medvod.
ZULE:	Če predpostavimo ogrože-
nost obeh obratov, potem so Medvode bolj ogrožene. Nastane vprašanje ali iščemo razvojno politiko na nivoju podjetja, ali se oba obrata sama borita za razvoj. V tovarni smo zainteresirani, da gre razvoj in rekonstrukcija tovarne v okviru Združenega podjetja, ker je to lažje izvedljivo.
MAROLT: V času, o katerem govorimo, se je menjala generacija. Ta generacija si želi izgradnje Medvod. V integracijo pa se je leta 1961 prišlo z napačnimi računi. Če pogledamo zgodovino zadnjih let, vidimo izgradnjo novih tovarn. (Konkurs 1958.) V Vevčah ni bilo vprašanja asortimenta papirja, ker je bilo vse sproti prodano. V Medvodah se je proizvajala celuloza na bazi maklanega lesa. Vevče so se orientirale na izvoz. Opustile so srednjefine papirje, prenehali smo uporabljati nebeljeno celulozo (ki se je prej belila na Vevčah). Vevče so imele možnost aranžmaja s Prijedorom, kar bi pomenilo ustavitev Medvod. Medvode so zamudile zlate čase investiciji. Medvode so zaspale. Problem Medvod naj bi se rešil z naslonitvijo na Vevče, ki pa so to odbile. Berčičev (bivši direktor
Vevče — op. ur.) koncept je bil, da se Vevče ne povežejo z Medvodami ter da same zgradijo celulozo. Medvode niso vedele, kam s prodajo nebeljene celuloze. Medvode so stopile v investicijo, ki so bile prevelike za Medvode. Zato je bilo nujno, da nekoga dobijo. Če ne bi prišlo do integracije takrat, bi Medvode verjetno šle v likvidacijo. Gozdarji so se takrat upirali kemični predelavi lesa. Ko smo se integrirali, smo napačno postavili organizacijo. Takrat sva se dogovorila s Kosmino (Količevo — op. ur.), da so dali 600 milijonov, ostalo (85) smo dali mi, ker sem bil sam zagovornik izgradnje belilnice. O tem obstaja pogodba med Vevčami in Količevim, po kateri bi bile Medvode za obe tovarni. Tudi devizna sredstva so bila dobljena po moji intervenciji. Vevče so rešile Medvode, da tovarna danes še dela, kajti danes se ne da dobiti več maklanega lesa. V združenem podjetju smo hoteli doseči v čim krajšem času največji finančni efekt. Nov team v Medvodah postavlja zahtevo po 10 milijardni investiciji. V okviru združenega podjetja je celuloza na špici rentabilnosti. Vsi vemo, da je Papirnica Vevče zastarela tovarna. V letu 1960 je vevški finalni proizvod bil v svetu kot pol proizvod. Zgubljamo tržišče, ker nima IV. papirni stroj klej-ne stiskalnice. Usoda finalistov se prenaša na usodo proizvajalcev surovin.
Glede optimalizacije stroškov je treba povedati, da se ni varčevalo. Zaradi ambicije 2 teamov plačujemo milijone za čisto fikcijo. Na tržišču lesa se pojavljamo kot dva kupca in nismo v stanju s presortiranjem celuloznega lesa dobiti potrebno hlodovino in brusni les. Prisiljeni smo dvigniti ceno maklanega lesa. Vse to počenjamo zaradi teamske aspiracije posameznih grup. Smo dejansko dve ekonomsko popolnoma samostojni podjetji. Kaj pa smo s tem dosegli? Na jugoslovanskem denarnem trgu ni take situacije, da bi lahko uresničili 10-milijardno investicijo. Postavlja se vprašanje, zakaj bi morali viseti na Medvodah. V podjetju bi morala biti enotna politika z enotnimi organi. Zanima me, kako si predstavljamo prodajo celuloze v naslednjem letu. Lansko leto je izpadlo tako, kot da so Vevčani pustili Medvodčane na cedilu. Cena celulozi je v lanskem letu močno padla. Naše stališče je bilo, naj iz nizkih cen potegne podjetje dobiček. Potrebna bo enotna politika s centralnimi organi. Sedaj obstajata dva teama, ki poznata samo dinar, ki je prišel v eno ali drugo kašo. Vprašanje perspektive ne leži na Vevčah, Medvode so tiste, ki naj determinirajo bodočo poslovno politiko. Mi nabavljamo samo celulozo ter prodajamo papirje.
ING. MLAKAR: Prva etapa I. faze (1 kuhalnik) je obsegala belilnico, ki je bila grajena iz sredstev polovice sortacije. Že leta 1961 v avgustu je bila sklenjena pogodba za belilnico — morali smo dati 10 %> avansa.
MAROLT: Ta avans je bil vplačan na mojo intervencijo.
ING. MLAKAR: Vevče niso odobravale razvoja papirja v Medvodah.
MAROLT: Proti papirju v Medvodah sem bil tudi jaz.
ING. IGLIC: Vevče so gledale Medvode kot svojo surovinsko bazo. Celuloze je na trgu dovolj. Celulozna tovarna v Beljaku oziroma koncern, kamor spada celulozna tovarna, je priravljen skleniti dolgoročni aranžma za financiranje investiciji v Vevčah.
ZULE: Tu nastopata dva partnerja. Prvi postavlja drugemu: »Povej, kako se boš obnašal, potem bom jaz povedal svoje!«
VENGUST: Investicije v Vevčah so zaradi zahtev tržišča nujne. Investicija premaza se je dejansko začela že 1959. leta in ne takrat, ko so Medvode ubrale samostojnejšo pot. Seveda je veliko odvisno od načina in vrste poti Medvod. Vendar pa je res, če je še tako enotno podjetje, dokler celuloza nima ekonomske prednosti pred papirjem, ni računati na povečanje sedanjih kapacitet celuloze.
ING. MLAKAR: To pomeni, da je koncept — za premazom sledi izgradnja celuloze — o vržen.
VENGUST: Nikdar nismo drugače govorili kot danes: kaj pride za premazom, o tem bo odločal takratni ekonomski položaj. Dokler premaz še nič ne daje, nimamo možnosti, da postavljamo nov papirni stroj in z novim strojem tudi povečanje celulozne tovarne. Medveški team naj sam poskusi, ali pa je treba iti v tesnejšo povezavo z Vevčami in iskati v podjetju vsak dinar.
ZULE:	Kaj lahko pričakujemo?
Vevče so glede investicijskega programa pred Medvodami. Nimamo pa nobenega odgovora o perspektivi Medvod. Ce bi bila drugačna lokacija, bi bil kruh temu kolektivu v vsakem slučaju zagotovljen.
VENGUST: Ce predpostavimo danes tovarno celuloze na Vevče, bomo imeli povsem enako stališče — izkoristiti jo do skrajnosti, da damo vsa sredstva za finalizacijo, šele potem bi vlagali v celulozo.
MAROLT: Tržna koncipirana fabri-ka 18—20.000 ton ne more živeti lahko le za določeno dobo. Ce se bo situacija spremenila, bo prišel do izraza predviden ekspanzijski višek. Ce se Medvode odločijo za samostojno ekonomsko življenje, morajo računati, da bo masovna proizvodnja celuloze ter izgradnja iverk dvignila ceno lesu. V skupnem podjetju je važna le lastna cena. Podjetje pokriva lastno ceno s tem, da se kuhajo posebne vrste itd. Pot leži sedaj na vas in na nas.
VAVPOTIČ: Nekaj okrog dinarja. Politika ugotavljanja in delitve dohodka je bila prej drugačna. Obračun pred družbo je bil drugačen kot dejanski obračun. Pozneje smo šli v ponovni obračun ter razmejitev sredstev, kot jih je sprejela komisija (1.
1.	1966). Samostojni žiro račun ni pozitiven, ker del dohodka odhaja drugam. Tu je tudi vprašanje likvidnosti enega in drugega obrata. Financiranje premaza v preteklosti in tudi danes maksimalno angažirata lastna sredstva. Anuitete, bodisi v Medvodah ali na Vevčah angažirajo ves dohodek in amortizacijo do 1. 1971. Glede angažiranja banke ali inozemskega kapitala je treba poudariti, da bomo morali več vlagati v obratna sredstva.
VENGUST: Realnih možnosti za zaustavitev ekspanzije Krškega na področju celuloze ni, čeprav so Medvode verjetno dale za partizane več kot Drvar, imajo Medvode strgano tovarno, v Drvarju pa stoji super moderna tovarna papirja in celuloze.
MAROLT: Ekonomsko področje si idealneje predstavljamo kot je živa resnica. Ce Medvode sedaj postavljajo — »če hočete, dajte neka ji ali gremo narazen«, to je nerealno, ker nobena banka, ne domača ne tuja, ne bo dala denarja. Edina realnost je (Nadaljevanje na 4. strani)
Odkrite besede
Letošnje leto so se vodilni tovariši v Celulozi Medvode mnogo zavzemali za povečanje, oziroma rekonstrukcijo starih strojev in celotne tovarne. Napravili so več komercialnih, tehničnih in drugih sestankov, da bi tako spodbudili druge papirnice in razne institucije za sodelovanje. Odkar je v tovarni celuloze začel delati nov direktor tov. Zule, je tovrstna dejavnost postala še aktivnejša. Zato je bil v Medvodah dne 14. 9. 1968 sestanek med vodilnimi delavci Medvod in Vevč. Na sestanku so udeleženci z vseh strani pregledali sedanje stanje obeh tovarn in možnosti za obnavljanje starih strojev in širjenje proizvodnih zmogljivosti.
Razumljivo je, da ni bilo moč na tem sestanku nič velikega napraviti, toda bolj so prišle do izraza odkrite besede: kaj zmoremo skupno in kaj lahko napravi vsak kolektiv zase. Sedanja organizacija podjetja je taka, da do največje mere spodbuja ekonomske odločitve, ki so koristne za en ali drug kolektiv, ne glede na to, ali je za podjetje smotrno ali ne. Ta oblika dela je za kratkoročne cilje sprejemljiva; ne pozna pa nobene solidarnosti med kolektivoma, ki nosita isto ime. Čas naj pokaže, katere odločitve so bile v podjetju bolj koristne in katere ne. Zapisnik sam je dovolj zgovoren, kakšni in kako veliki so problemi; videti je tudi poti, ki vodijo hitreje ali počasneje k napredku. Vsak bralec — član ene ali druge tovarne naj skrbno pretehta, kaj je v sedanjem času smotrno in tako skušajmo na prihodnjih sejah samoupravnih organov sprejemati take odločitve, ki nam bodo dale najboljše ekonomske in druge rezultate.
Albin Vengust
Zapisnik sestanka v Medvodah
Razgovor obeh novih upokojencev z direktorjem podjetja ob slovesu
Odšla sta v pokol
Vevče, oktobra. — Na zadnji dan svojega službovanja Jože Makovec in Jakob Golob nista prišla v tovarno v delovnih oblekah. Vedela sta, da jima ta dan ne bo treba več prijeti za delovno orodje. Urediti bo treba nekatere formalnosti, podpisati nekaj listin, obiskati nekatere delovne prijatelje. Zato pa delovna obleka ni več potrebna.
Prvi je bil v tovarni od leta 1935 kot strojnik, drugi pa od leta 1942 kot belilec celuloze in kasneje vodja priprave papirne snovi. Pri obeh je bil odnos do
Vesti iz
■ Dne 4. 10. 1968 je bila manjša slovesnost, na kateri so se zastopniki organov upravljanja in političnih organizacij tovarne ter ožji sodelavci poslovili od dosedanjega direktorja tovarne tovariša Lada Jelena, ki odhaja v pokoj, ter se mu v imenu vsega kolektiva zahvalili za njegovo uspešno delo in mu zaželeli, da bi mnogo let užival zasluženi pokoj.
dela, do delovnih sredstev in do sodelavcev več kot korekten. Zato se je dalo z njima pogovarjati o vsem, saj jima je bil napredek delovne organizacije prva stvar. Tudi kadar tovarni ni šlo tako, kot je bilo želeno, nista pri delu odpovedala, ampak ob sodelovanju s samoupravnimi organi skušala vsak problem po redni poti rešiti. V tem in v delovni disciplini sta lahko vsem mlajšim za vzor dobrega delavca. Ne smemo pozabiti, da sta v zgradbi razvoja tovarne vgradila precejšen kamen.
Srečno!
Medvod
■ Strokovni kolegij tovarne je na eni izmed svojih rednih sej razpravljal o pomanjkljivem obveščanju kolektiva o dogajanjih v tovarni ter sklenil, da bodo poleg rednega obveščanja kolektiva preko časopisa »Naše delo« ter obratnih biltenov, občasno prejemali vsi člani kolektiva še interne Informacije o važnejših dogajanjih v tovarni in podjetju.
(Nadaljevanje s 3. strani) danes ta, da je trenutno nemogoče misliti na tako investicijo. Glede vpliva komisije pri Gospodarski zbornici na postavitev iverk je treba poudariti, da je le-ta majhen. Ves kaže, da bo prevladalo stališče za postavitev ene večje tovarne iveric v Slovenjem Gradcu.
ING. MLAKAR: Stanje na svetovnem trgu celuloze je tako, da bo treba 3 velike tovarne pognati vsako leto.
MAROLT: Vsak milijon se vtakne v investicijo zato, da nekaj od sebe da.
ING. IGLIC: Naj Medvode poskusijo vse kar morejo.
LEDNIK: Preden se kdo sploh začne pogovarjati o vlaganju denarja, to iz vseh strani pretipa. V preteklosti sem imel občutek, da sem premalo naredil, toda danes ga nimam več.
MAROLT: Lednik je bil večji utopist kot Mlakar.
LEDNIK: Pogodbe so bile podpisane.
VENGUST:	V sklopu združenega
podjetja naprej v dezintegracijo ni mogoče. Sedaj dejansko obstajata v skupnem podjetju dve samostojni podjetji. Tako stanje ne more dolgo trajati. Papirnica Vevče, kot matično podjetje, ne more predlagati nadaljnjo dezintegracijo. Odcepitev lahko predlagajo le Medvode. Zato se morajo Medvode odločiti za eno izmed dveh možnih variant — ali odcepitev, ali večja centralizacija v enotnem podjetju. Če pa se Medvode hočejo odcepiti, mora delavski svet tovarne dati ustrezni predlog centralnemu delavskemu svetu.
Kar pa se tiče načrtov glede rekonstrukcije Medvod, pa smo pripravljeni nuditi vsestransko moralno pomoč pri njihovi realizaciji.
ZULE: Kako bi šlo v primeru jače-nja integracije?
VENGUST: Racionalizacijo bi zasledovali na vsakem koraku. Če po ekspanzijski plati ni kaj narediti, potem je treba na znotraj pogledati, kaj se da izboljšati in poenostaviti. V podjetju mora biti enotna investicijska politika, prodaja, v tehnično službo se ne bi spuščali, po kadrovski plati mora biti nagrajevanje enotno, tovarniške stvari pa tovarne ure-
jajo same v tovarni. Okrog analitike — analize morajo biti enotne po enotnih pokazateljih. Tu smo šli precej v razkorak (nov način obračuna na Vevčah).
MAROLT: Ob -integraciji je šlo za organizacijsko shemo, ki je bila takrat logična, ni pa upoštevala maksimalne možnosti realizacije. Zagotoviti je treba enotno poslovno politiko in centralne organe. Vse kar je na liniji decentralizacije logično, se tudi drugod decentralizira. Prva trenja v integriranem podjetju so izvirala iz napačne organizacijske sheme, ki je povzročila separatizem. Po svetu ima 5—16 tovarn isto firmo. Imajo skupni prodajni biro, skupni razvojni laboratorij, v proizvodnji ima vsaka tovarna svoje vodenje. Te stvari bi morali urediti ob rojstvu novega podjetja. Na Vevčah niso hoteli biti prikrajšani zaradi zvezdic. Ce Medvodčani mislijo, da se vztraja v podjetju, naj dajo predlog, kaj se splača.
ZULE: Namesto da bi od vas zvedeli za našo perspektivo, moramo sami povedati. Ekonomsko so Vevčani močnejši. S takimi izhodišči se moramo sprijazniti. Kakšno je mesto in vloga Medvod v perspektivnem razvoju podjetja? Nekih skupnih strokovnih organov ni. Današnje razgovore lahko zreduciramo na razgovore: Vevče—Medvode. Nastopi neznanka — vprašanje integracije, vprašanje skupnih perspektiv in koristi posameznih partnerjev. Kakšne koristi imajo Medvode in kakšne Vevče? Manj bistveno je vprašanje racionalizacije tekočega poslovanja. Ce bi morala tovarna doživeti konec, ga doživi v integraciji ali izven, le da je zadnji bolj svečan. Skupni cilji bi morali biti skupna poslovna politika.
VENGUST:	Odgovor je jasen. V
integriranem podjetju gre za zaupanje. Ce se ne zaupa v komercialno službo, je prepir. Okrog perspektive — nobene pogodbe ni, po katerih bi zagotovili perspektivo za 100 let. Vnaprej ne bom sklepal nobene pogodbe več, če je le-ta odvisna od bodočega razvoja. Ni problem v literaturi najti optimalno variantno organizacijo. Na Vevčah mislimo takole: do leta 1971 rekonstrukcija papirnih strojev in leta 1975 postavitev V. papirnega stroja. Takrat pa bo pro-
blem celuloze najbrž postavljen ostreje.
ZULE: Zelo sem hvaležen, da se odprto postavlja. Torej je predvidena rekonstrukcija 2 papirnih strojev, energetike in V. papirni stroj'. Danes za Medvode ni nekih izgledov. Problem se prelaga. Ali bodo po 6—7 letih večje možnosti. Za Medvode je bistveno vprašanje — dokončanje rekonstrukcije. Odgovor na to je, da se ne splača držati Medvod.
MAROLT: Siliti v dezintegracijo je nesmiselno. Redosled investicij, postavljen leta 1960 je nesmisel, nemogoče je investicije, ki so tržno odvisne, vnaprej predvideti.
ZULE: V skupnem podjetju torej kaže, da investicij ne bo. V iznesenih stališčih ni bila dana Medvodam korajža.
MAROLT: Ce Združene papirnice ne morejo dati denarja, ga tudi Medvode same ne morejo dati. Edina realnost, da pride nekdo od zunaj in da denar.
ZULE: Nobeden ne dela iluzij. Vprašanje je, če bo po 1. 1976 vzbujen potencialni interes za investicijo.
VAVPOTIČ: Ce pogledamo finančno situacijo podjetja vidimo, da anuitete skokovito rastejo. Vplivi tržišča so sedaj bistveno drugi.
MAROLT: Dejstvo je, da se investira na račun Združenih papirnic. Kar se tiče nove investicije, se lahko pokaže tudi v bodoče možnost. Pred leti so bile možnosti za celulozo še večje.
VENGUST: Varianta s Kanado lahko pride še na vrsto, v primeru, da bo Jugoslavija tesneje povezana s skupnim evropskim trgom.
MAROLT: Na sestanku papirničar-jev sem napadel sedanji koncept izgradnje celuloze kot nerealen. Realna bi bila postavitev novega kuhalnika, da bi si zagotovili start na les.
LEJKO: Po sedanji diskusiji sodeč organizacija podjetja ni bila ovira za realizacijo investicij v Medvodah. Diskutante je razumeti tako, da do realizacije investicij ne bi prišlo tudi v slučaju, če bi bilo podjetje organizirano strogo centralizirano.
MAROLT: Do sedaj je bilo vseeno, kakšna je bila organizacija, v naprej pa je vprašanje.
VENGUST: Sedaj se ne bi menili več. Predlagam, da se vsedemo čez toliko časa in ugotovimo, kaj se je v tem času spremenilo. Do takrat pustimo, da stvari ostanejo take kot so, čeprav tako stanje dolgo ne more trajati.
ZULE: V Medvodah bomo nadaljevali začeto delo v zvezi s pripravami za realizacijo investicij.
VENGUST: Strinjam se.
ZULE:	Nastaja vprašanje pravne
legitimacije, ki jo je do sedaj predstavljala prokura.
VENGUST: Prokura je bila dodeljena tov. Jelenu, ki je bil prej namestnik direktorja, ing. Iglič pa je postal namestnik.
ZULE: Ne zdi se mi pravilno, da se direktor podjetja posvetuje o vprašanjih prokure s kolegijem enega dela podjetja.
VENGUST: Direktor Jelen je sam izstopil iz kolegija. Zame so tovariši v kolegiju na Vevčah moji pomočniki in se lahko z njimi posvetujem.
ZULE: Tovarna nima prave legitimacije navzven, ker direktor ni prokurist. Kljub temu bomo nastopali navzven ter animirali papirnice glede investicij.
LEJKO: Vprašanje podelitve prokure je dejansko vprašanje zaupanja do tistega, ki se mu prokura daje, kajti prokura se primerjalno z ostalimi vrstami pooblastil razlikuje v tem, da je njen obseg ter vsebina določena z zakonom.
MAROLT: Mi smo mislili, da bi se dala delna prokura ter smo nato ugotovili, da zakon kaj takega ne predvideva.
Še dodatno vprašanje.
Morali bi se tudi zmeniti glede dobav celuloze v prihodnjem letu. Morali bi izkoristiti stanje na tržišču s skupno akcijo.
ING. MLAKAR: Naš cilj je držati kupce na isti ravni. Ne smemo dovoliti, da bi se podrlo zaupanje, ki smo ga v letošnjem letu dobili s strani papirnic. Okvirno se bodo dobave Vevčam gibale v istem obsegu kot letošnje leto.
Tov. LADO JELEN - direktor tovarne celuloze Medvode
je odšel v pokoj
Medvode, oktobra. — V začetku tega meseca je bila na Topolu pri Medvodah manjša slovesnost. Udeležili so se je predstavniki organov upravljanja in političnih organizacij tovarne ter ožji strokovni sodelavci dosedanjega direktorja tovarne tov. Lada Jelena. Tov. Jelen je bil razrešen na položaju direktorja tovarne 20. avgusta letos, nato pa je do srede septembra opravljal še nekatere naloge za potrebe tovarne. Po sklepu organov upravljanja je bil ob njegovem odhodu iz tovarne organiziran skromen poslovilni večer. Sodelavci so se na tem večeru še enkrat pogovarjali z njim o številnih problemih tovarne, o njenih težavah, uspehih ter bodočnosti. Tako starejše kot mlajše sodelavce je prevevala enaka zaskrbljenost, ko je nanesla beseda na nadaljnji razvoj tovarne in podobna vprašanja, ki živo zanimajo vsakega člana kolektiva. Glavna pozornost je na večeru veljala dosedanjemu direktorju tov. Jelenu. Sodelavci so mu v znak zahvale za dobro sodelovanje izročili skromno darilo ter rože.
Tov. Jelen med svojimi sodelavci na poslovilnem večeru
Ne želimo ob tej priložnosti navajati obširnih podatkov iz njegove pestre življenjske poti in službovanja na položajih direktorja slovenskih papirnic: Videm-Krško, Vevče ter Medvode. O tem je bilo že nekaj povedanega v našem intervjuju, objavljenem v 5.-6. številki »Našega dela«. Želimo pa izrabiti to priložnost, da spregovorimo nekaj besed o tov. Jelenu kot osebnosti in o odnosih, ki jih je vsa leta prizadevno gojil v kolektivu. Po naravi je bil sicer mehak, a dosleden in nepopustljiv pri ustvarjanju dobrih odnosov v tovarni in v borbi za njen razvoj ter napredek. Sam je bil zelo skromen in ni nikoli poudarjal svojih uspehov ter deleža pri tem razvoju, ki ga je prispeval s svojim vztrajnim delom na tako odgovornem delovnem mestu. Bil je dosleden borec za humane odnose in ni dopuščal intrig, nezdravih ambicij za osebni prestiž posameznikov in tudi ne uveljavljanje negativnih človeških strasti. V kolektivu je bil avtoriteta tako kot človek in kot direktor. Vedno se je zavedal, da ne sme biti popustljiv, kadar gre za usodne korake v razvoju tovarne ter za uspešnost njenega razvoja. Tudi v okviru združenega podjetja je skušal doseči take odnose med tovarnama, ki bi sloneli na zdravih temeljih medsebojnega sodelovanja in zaupanja ter skupnega prizadevanja za razvoj celotnega podjetja in obeh tovarn. Za člana kolektiva je vedno našel toplo besedo, prijateljski nasvet ter bil vedno pripravljen pomagati v težavah vsakemu. Znal je grajati napake, ni pa štedil s pohvalami za uspešno, vestno in dobro opravljeno delo.
Največ skrbi je posvečal razvoju zelo zastarele in zaostale tovarne. Pri tem pa se je zavedal, da mora poleg skrbi za investicije posvečati posebno pozornost strokovnemu kadru, ki si je le s težavo utiral pot v tovarno. Koliko je pri tem uspel, dokazuje sedanji ugled in napredek tovarne.
Udeleženci poslovilnega večera so se skupno z novim direktorjem tovarne tov. Slavkom Zuletom zahvalil tov. Jelenu v imenu celotnega kolektiva za uspešno in plodno delo ter mu želeli še mnogo zdravih let in prijetnega počutja v zasluženem pokoju.
V imenu kolektivov celotnega podjetja — Združenih papirnic Ljubljana se tem iskrenim željam pridružuje tudi uredništvo »Našega dela«.
Perspektive gradnje stanovanj
Vevče, oktobra. — Ze večkrat smo ugotovili, da je stanovanjska gradnja, ki jo izvajamo v tovarni, v zadnjih letih zelo intenzivna. Naglico v gradnji narekujejo kadrovske potrebe, saj smo v zadnjih letih sprejeli v delovno razmerje skoraj izključno mlade delavce, ki so večinoma brez urejenih stanovanjskih razmer. — Takšna pospešena gradnja prinaša s seboj tudi finančne težave, kajti morali smo angažirati stanovanjski sklad podjetja do maksimuma, da je taka gradnja lahko uspevala. Lahko rečemo, da smo rešili najnujnejše probleme, zato je delavcev, ki so ostali v skrajno slabih stanovanjskih razmerah malo, pa še to se bo dalo postopoma reševati z dodeljevanjem manjših najemnih stanovanj. Zato danes ni več bistveno, niti ni nemogoče preangažirati sredstva podjetja, temveč nastaja nov položaj, v katerem je pomembnejše, kako vzpostaviti stalen dolgoročen sistem financiranja in gradnje, da bo vsak delavec — predvsem mlad — videl zanesljivo možnost pridobitve stanovanja v doglednem času.
v prihodnjih letih
Za varčevalno dobo
Za enkratne pologe ali
občasne pologe v devizah
od privarčevanega zneska (brez obresti)
Za redno mesečno varčevanje
Za enkratne pologe ali
občasne
pologe
Za redno mesečno varčevanje v devizah
Doba vračanja posojila
za
za stan. graditev
gradnjo
počit.
hišic
Takšne možnosti nam ponuja Kreditna banka in hranilnica Ljubljana z »združenim varčevanjem delavca in delovne organizacije«. To pomeni bistveno spremembo dosedanjega načina financiranja. V takšnem sistemu nastopa kot nosilec 'kreditov oziroma zbiralec potrebnih sredstev za nabavo stanovanja, delavec sam, po pogojih, ki jih daje Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. Delovna organizacija — tovarna pa njegovemu prizadevanju za pridobitev stanovanja pomaga z mesečnimi prispevki, s katerimi delavec povečuje svoje varčevalne obroke pri banki. Na ta način delavec-varčevalec hitreje dosega svoj življenjski cilj, oziroma hitreje privarčuje ustrezno vsoto za nakup stanovanja. Delovna organizacija, v kateri dela, pa mu lahko s svojim pologom tudi olajšuje odplačevanje kreditov. Seveda je pri tem mnogokdaj odvisno od finančne moči stanovanjskega sklada.
Kako praktično poteka omenjeno združeno varčevanje?
Če se delavec odloči, da bo vlagal pri Kreditni banki Ljubljana
mesečno 250 N din 5 let in če se odloči tudi gospodarska organizacija, da bo delavcu v korist varčevala prav tak znesek za dobo 5 let, doseže po petih letih privarčevano vsoto 30.000 N din ter z obrestmi vred (banka obrestuje vloge) približno 37.000 N din. Ta znesek po petih letih banka vrne delavcu in mu da tudi kredit v višini 185 odstotkov privarčevane vsote, kar znaša pribl. 68.000 N din, to je skupno s privarčevanim zneskom že ca. 105.000 N din, kar
približno ustreza nabavi dvo ali dvoinpolsobnega stanovanja. Pri tem lahko delovna organizacija v skladu s svojimi finančnimi možnostmi povečuje svoje deleže ali pa se dogovori z banko, da veže svoja sredstva za daljšo dobo, s čimer omogoči delavcu, da mu banka podaljša dobo odplačevanja za prejeti kredit.
Glede združenega varčevanja je izdala banka poseben pravilnik, kjer natančno določa način vezave, vročanja, vlaganja, lastnega kreditiranja, medsebojne pogodbene odnose, skratka navaja vse manipulacije s tem v zvezi. Najzanimivejša določila pravilnika kreditne banke citiramo:
6.	člen
Občan dobi stanovanjsko posojilo, če varčuje sam ali združeno z organizacijo. Varčuje lahko:
a)	z enkratnim pologom,
b)	z rednimi mesečnimi pologi,
c)	z izrednimi, občasnimi pologi.
7.	člen
Občan in banka določita pravice in dolžnosti z varčevalno pogodbo, ki jo skleneta na podlagi tega pravilnika.
Varčevalna pogodba mora vsebovati zlasti:
—	predvideni privarčevani znesek,
—	varčevalno obliko po 6. členu tega pravilnika,
—	varčevalno dobo,
—	predvideni znesek posojila Po lestvici v 16. členu za varčevalno obliko po točki a) in b) t. 'člena.
8. člen
Občanu, ki sklene varčevalno pogodbo za določeno varčevalno dobo, brez vnaprej predvidenega privarče-
vanega zneska, izračuna banka posojilo po končani varčevalni dobi po določilih tega pravilnika. Pri tej varčevalni obliki mora biti vsak izredni ali občasni polog naložen v banki najmanj 13 mesecev, 2 leti, 3 leta itd.
9.	člen
Najkrajša varčevalna doba je 13 mesecev. Privarčevani znesek mora biti tako visok, da dobi občan posojilo v višini najmanj 2500 novih dinarjev.
10.	člen
Varčevalec med varčevanjem ne more dvigati privarčevanih zneskov niti obresti, razen, če odstopi od varčevalne pogodbe.
Odpoved varčevalne pogodbe mora biti pismena. Z dnem, ko dobi banka pismeno odpoved, sprosti vložena sredstva. Na ta sredstva prizna banka dodatne obresti tako, da jih obrestu-
je po veljavni tarifi za navadne (a vista) hranilne vloge.
11.	člen
Sporazumno z banko lahko občan spreminja varčevalno pogodbo tako, da podaljša ali skrajša varčevalno dobo.
Vsako spremembo v varčevalni pogodbi morata banka in občan uskladiti z določili tega pravilnika.
12.	člen
Občan lahko med varčevanjem v sporazumu z banko prenese pravice in obveznosti iz varčevalne pogodbe na drugo osebo.
ce občan umre med varčevanjem ali potem, ko je že izpolnil pogoje za posojilo, lahko stopi na podlagi sodnega sklepa na njegovo mesto dedič z vsemi pravicami in obveznostmi iz varčevalne pogodbe in v skladu z določili tega pravilnika.
13.	Člen
Ce občan ne plača enega ali več rednih mesečnih pologov (po točki b 6. člena), se mu podaljša varčevalna doba za enako število mesecev.
14.	člen
Obrestna mera za privarčevane zneske občana po tem pravilniku je:
Za varčevalno dobo: Obrestna mera:
13 mesecev	1 #7»	letno
2	leti	2 %	letno
3	leta	3 •/•	letno
4	leta	4 •/•	letno
5	let	5 •/•	letno
6	let in	več	let	6 •/•	letno
15.	člen
Ko začne varčevalec porabljati posojilo, prenese banka njegova privarčevana sredstva in pripisane obresti na poseben račun »lastni deleži varčevalcev«.
Ta sredstva bo občan namensko porabljal za stanovanjsko graditev lahko tudi v gotovini.
Sredstva na tem računu obrestuje banka po obrestni meri, določeni v varčevalni pogodbi.
16.	člen
Po končani varčevalni dobi odobri banka občanu posojilo:
13 mes.	80 0/o	90 "/o	105 °/u
2 leti	110 "/o	125 »/o	125 "/»
3 leta	135 «7«	160 »/o	160 °/j
4 leta	160 °/o	185 %	185 «/o
5 let	185 */•	210 %	210 "/o
6 let	210 "/o	235 °/.	235 '/o
7 let	230 "/o	255 %	255 «/o
8 let	250 °/.	275 '/•	275 °'o
9 let	275 °/o	300 ”/•	300 °'o
10 let	300 »/o	325'/o	325 "/o
11 Tet	325 °/o	350 •/.	350 V«
12 let	350 “/o	375 »/o	375 '/o
13 let	375 »/o	400 »/o	400 V«
14 let	400 “/»	425 »/o	425 '/o
15 let	425 “/o	450 «/»	450 •/»
16 let	450 «/o	475 °/»	475 "la
17 let	475 «/o	500 %	500 Vo
18 let in več let	500 °/o	525 “/o	525 °/u
17.	člen
Obrestna mera za stanovanjska posojila je 3 °/o letno in 3 %> za posojila za graditev počitniških hišic.
Občan vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunih na mesečne obroke.
18.	člen
Banka lahko izda na željo varčevalca garancijsko pismo v višini predvidenih privarčevanih sredstev in pripadajočega posojila, če pristane varčevalec na pogoje, ki jih bo zanj določila banka in niso zajeti v tem pravilniku.
Združeno varčevanje delavca in delovne organizacije:
19.	člen
Delavec lahko namensko varčuje za stanovanjsko posojilo združeno s svojo delovno organizacijo tako, da tudi organizacija varčuje za delavca z enkratnim ali mesečnimi pologi.
Pri tej obliki varčevanja morata tako delavec kot gospodarska organizacija skleniti z banko vsak svojo pogodbo o namenskem varčevanju.
20.	člen
Delovna organizacija sklene obenem s pogodbo o namenskem varčevanju
115 %	4 leta	3 leta
140 °/o	9 let	5 let
185 •/•	14 let	7 let
210 •/»	20 let	7 let
235 •/#	25 let	7 let
260 •/•	30 let	7 let
280 •/.	30 let	7 let
300 "Z.	30 let	7 let
325 •/•	30 let	7 let
350 •/.	30 let	7 let
375 •/•	30 let	7 let
400 */•	30 let	7 let
425 V*	30 let	7 let
450 •/.	30 let	7 let
475 •/•	30 let	7 let
500 •/•	30 let	7 let
525 •/•	30 let	7 let
550 «/.	30 let	7 let
tudi pogodbo o vezavi privarčevanih sredstev po tejle lestvici:		
Varč. doba delovne organi- zacije	Najkrajša doba vezave sredstev delovne organi- zacije	Odplačilna doba posojila, ki velja za delavca
13 mesecev	3 leta	4 leta
2 leti	7 let	9 Tet
3 leta	11 let	14 let
4 leta	16 let	20 let
5 let	20 let	25 let
6 let in več	24 let	30 let
Povprečno dobo vračanja posojila delavca izračunamo tako, da posojilo na sredstva, ki jih je privarčeval delavec, pomnožimo s pripadajočo dobo vračanja. Enako pomnožimo posojilo na sredstva delovne organizacije in posojilo na sredstva, ki jih je zanj privarčevala delovna organizacija s pripadajočo dobo vračanja. Sešteti zmnožek delimo s skupnim posojilom in dobimo dobo vračanja posojila, ki velja za delavca. Dobljeni rezultat zaokrožimo na cela leta.
Ce želi delovna organizacija podaljšati dobo vračanja posojila svojemu delavcu, mora vezati sredstva za daljši čas, kot je določeno v zgornji lestvici. Tudi v tem primeru obračuna banka dobo vračanja posojila na podlagi ponderiranega povprečja.
21.	člen
Organizacija pismeno odpove v banki vplačana in vezana sredstva po končani varčevalni dobi in pred odobritvijo združenega posojila delavcu.
22.	člen
Delavec dobi pravico do posojila iz združenega varčevanja po izteku varčevalnih dob obeh varčevalnih pogodb.
23.	člen
Delovna organizacija lahko prenese pravice iz pogodbe o namenskem varčevanju na drugega delavca, če je delavec, ki je preje varčeval, odstopil od svoje varčevalne pogodbe ali dal soglasje.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Idejni osnutek razporeditve stanovanj v 20-stanovanjskem bloku
Z razstave načrtov stanovanj v avli upravnega poslopja
Perspektive gradnje stanovanj v prihodnjih letih
(Nadaljevanje s 5. strani)
24.	člen
Po izteku obeh varčevalnih dob odobri banka delavcu združeno posojilo za stanovanjsko graditev, ki je sestavljeno iz treh virov in v višini:
1.	posojila po določilih 16. člena tega pravilnika na sredstva, ki jih je privarčeval delavec,
2.	posojila po določilih 16. člena tega pravilnika na sredstva, ki jih je privarčevala za delavca delovna organizacija,
3.	posojila v višini zneska, ki ga je zanj privarčevala delovna organizacija.
Privarčevana sredstva delavca in pripisane obresti prenese banka na posebni račun »lastni deleži varčevalcev« takrat, ko začne varčevalec porabljati posojilo. Ta sredstva bo delavec namensko porabljal za stanovanjsko graditev, lahko tudi v gotovini.
Sredstva na tem računu obrestuje banka po obrestni meri, določeni v varčevalni pogodbi.
25.	člen
Za dobo varčevanja in vezave sredstev delovne organizacije obrestuje banka ta sredstva po 1 #/o obrestni meri od dneva vplačila do konca dobe vezave.
Obresti obračuna banka letno, izplača pa jih ob koncu vezave sredstev skupaj z vezanimi sredstvi.
26.	člen
Obrestna mera za stanovanjska posojila iz združenega varčevanja je 3 odstotke letno. Delavec vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke.
Če hočemo prilagoditi naša prizadevanja za nadaljnjo gradnjo stanovanj možnostim, ki jih nudi citirani pravilnik, moramo tudi
sami bistveno spremeniti določila obstoječega pravilnika o gradnji, kreditiranju in najemu stanovanj. Za gradnjo oziroma pridobitev stanovanja ne bo več najpomembnejša lastna udeležba ali denarni polog ob razpisu gradnje, ter izbira kandidatov po točkovnem sistemu, temveč pripravljenost delavca varčevati za pridobitev stanovanja in pa seveda preveritev, da gre pri tem za resnično potrebo po stanovanju, ki mu jo prizna s pravilnikom delovna organizacija. Torej bo moral pravilnik določati, za katere delavce meni delovna organizacija, da žive v neprimernih stanovanjskih prostorih. O tem je potreben stalen seznam. Nadalje bo moral določati pravilnik po kakšnih kriterijih in v kakšni višini bo delovna organizacija združevala sredstva stanovanjskega sklada s sredstvi, ki jih vlaga posamezni upravičenec. Jasno je, da bodo-morali biti favorizirani tisti varčevalci, ki vlagajo več in šele na drugem mestu tisti, ki iz najrazličnejših okoliščin vlagati ne morejo. Za tiste, ki vlagajo manj ne velja, da so odklonjeni, pač pa si le podaljšujejo rok vselitve. Iz prakse vemo, da je tisti, ki živi v izredno slabih stanovanjskih pogojih, pripravljen vlagati mnogo več, kot oni, ki si želi samo izboljšati razmere in je že sama vsota vlaganja razmeroma objektiven kriterij nujnosti reševanja stanovanjs!kih vprašanj. Res je, da nastopajo pri tem nekateri socialni problemi, ki jih bo moral ta pravilnik tudi uzakoniti.
V čem je prednost novega sistema financiranja stanovanjske gradnje?
Vsak lahko varčuje po svojih finančnih zmožnostih, s čimer si ob zagotovilu, da mu bo podjetje sorazmerno pomagalo, vlaga pa
postopoma, lahko izračuna, kdaj bo stanovanje tudi dobil.
Delovna organizacija lahko svoja finančna sredstva razporeja prav tako postopoma mesečno, v skladu s številom varčevalcev in obsegom svojih sredstev, redno mesečno brez velikih občasnih obremenitev.
Delovna organizacija, oziroma njene strokovne službe, lahko natančno programirajo vrsto gradnje, ter izvajajo druge priprave kot so komunalne naprave, priprava zemljišča in urejanje zazidalnega načrta ipd.
Delavec varčevalec ima možnost sugerirati kakšno stanovanje želi, tako po vrsti, opremi, legi in velikosti.
Delavcu se lahko zagotovi, da bo ob izteku varčevalne dobe dejansko že prejel ključ, ker je možnost gradbenim podjetjem, ki grade za tržišče, izdelati oziroma diktirati načrt začetka in končanja gradnje, ter načrt financiranja med gradnjo.
Da je temu res tako, dokazujejo že uvodni razgovori z našimi delavci-varčevalci, ki so z veseljem sprejeli pojasnila in tudi uvodni razgovori z gradbenim podjetjem »Gradis«, ki je iz propagandnih razlogov predložil idejni načrt stanovanjskega bloka z 20 zelo ekonomičnimi stanovanji. Zato smo lahko že priredili razstavo Gradisovega idejnega osnutka z vsemi pripadajočimi pojasnili. (Razstava je v avli upravnega poslopja.) Predlog novega pravilnika bo predložen še letos, z varčevalci pa bo vzpostavljeno najtesnejše sodelovanje, pri čemer bo kadrovska služba postavljena v vlogo pobudnika in zastopnika koristi posameznega graditelja.	T. N.
Nov prispevek k zvišanju standarda vevških papirničarjev
VEVČE, OKTOBRA — Dne 4.
oktobra 1968 je bila v prostorih zimskega kopališča majhna slovesnost. Odprta je bila nova pralnica za delovne obleke, posteljno perilo samskih domov in za perilo obrata družbene prehrane. Začetek obratovanja pralnice so si ogledali predstavniki družbeno-političnih organizacij v podjetju, zastopniki samoupravnih organov in organov upravljanja.
Pred začetkom je varnostni tehnik, tovariš Janko Vidic navzočim predstavil upravičenost obstoja tega malega, novega obrata. Dejal je, da je s to dejavnostjo zagotovljena čistoča delavcev pri delu, ki jo zahteva vsak sodoben obrat, obenem pa pomeni pranje delovnih oblek in drugega perila v tovarni veliko razbremenitev v gospodinjstvih, zlasti tam, kjer so zaposlene tudi žene. Dejavnost predstavlja tudi korak naprej v preventivnem zdravstvu zaposlenih, obenem pa bo tudi estetski čut ljudi na delovnem mestu dosegel zadovoljivo stopnjo.
Ker je pralnica avtomatizirana, sta perici, Anica Vidergar in Martina Kirne, s pritiskom na gumb navzočim demonstrirale potek operacij, med obratovanjem pa razkazali skladišče o-pranega perila, prostor za likanje in drugo.
Vsekakor vevški papirničarji pozdravljajo to novo pridobitev in so z njo zadovoljni. Ker je pranje brezplačno, bo ta pridobitev indirektno predstavljala pravzaprav tudi povišanje osebnih dohodkov
Koča na Veliki planini bo vsak čas nared
V planini je kajžica...
VEVČE, OKTOBRA — Kot je
že vsem članom kolektiva znano, gradimo nad Šimnovcem na Veliki planini planinsko kočo. Tu bo prostora za 14 oseb. V njej bo električna razsvetljava. Čeprav se je začela gradnja šele spomladi, je koča sedaj že pod streho. Tudi znotraj je že precej izdelanega. Koča bo last podjetja, u-pravljalo pa bo z njo Planinsko društvo Vevče. V ta namen je že določen gospodar. Za ureditev notranjosti je postavljen odbor, ki bo skupno z izvajalci in investitorji proučil ustreznost in slog notranje opreme in temu primerno uredil prostore.
V zadnjem času je PD Vevče večkrat naslovilo na svoje članstvo in tudi na ostale člane kolektiva vabilo za prostovoljno delo pri koči. Potrebno je bilo o-praviti zemeljska dela, splanira-ti teren, skopati jarek za električni kabel, napraviti škarpo, izravnati okolico hiše, odstraniti grmičevje itd. Takšne delovne akcije so bile štiri in sicer: 20. aprila 1968 se je udeležilo 13 ljudi, 21. septembra 13, 28. septembra 15 in 6. oktobra 14 ljudi. Vsi
skupaj smo opravili okrog 320 delovnih ur.
Med udeleženci teh akcij je bilo veliko število takšnih, ki so se dela udeležili tudi po večkrat. Posebno navdušenje so pokazali tisti, ki so žrtvovali za to delo tudi svoj redni dopust in pa tisti, ki so neposredno po nočnem delu odhajali na prostovoljno delo. Razpoloženje je bilo vedno zelo prijetno, zlasti ob lepem vremenu. Vsi, ki so sodelovali, so bili navdušeni nad kočo, okolico, lahkim dostopom, bližino žičnice, kar bo posebno v zimskem času dobrodošlo.
Ker delo izvajalca zelo počasi napreduje, nas skrbi, če bo koča pred zimo gotova. V zimski sezoni bo prav gotovo zelo obiskana, saj bo tam glavno področje naše smučarske sekcije, za katero je v tovarni veliko interesentov. Zato prosimo vse pristojne, da vplivajo na izvajalce in omogočijo uporabo koče v letošnji zimski sezoni.
Vsem udeležencem prostovoljnega dela pa se PD Vevče iskreno zahvaljuje.	F. R.
Moderno čiščenje odpadne vode s ploščnimi Mitri
VEVČE, OKTOBRA — Točno poznanje vodne gospodarnosti papirnega stroja, to je vodenje snovi ter sveže in odpadne vode, sodi med osnovna znanja izkušenega papirničarja.
Ako opazujemo krogotok vode papirnega stroja, vidimo, da sestoji iz enega, dveh ali treh krogotokov, pri katerih velja pravilo le za sitovo vodo 1 in 2. Tej se priključi še krogotok vode za čiščenje sita.
Sitovo vodo 1 uporabljamo za razred-čenje snovi, ki v primeru primanjkljaja avtomatično dodajamo še sitovo vodo 2. Krogotok vode za čiščenje sita, posebno pri uporabi VIB postopka uporabljamo predvsem za prihranek uporabe sveže vode, s čimer lahko prihranimo tudi do 80°/o sveže vode. Na osnovi teh dejstev stremimo obdržati celoten krogotok kolikor mogoče ozko ter s tem znižujemo porabo sveže vode.
Dosedanje metode čiščenja vode Strugalo
Pri proizvodnji z malo spremenljivim programom npr časopisni papir, uporabljamo za čiščenje sitove vode sedimentacij-ske bazene s strugalom (slika 1), ki se zelo
Strugalo (slika 1)
1~raiočno kor/to 5- črpalka goste snov/ z - deli/na stena 6 ~ prekotgk prečišč. vode s -struga/o v -prečiščena voaa 4 -gosta snov 8 -črpalkaprecišene vode
koristno uporabljajo celo za čiščenje celotnih odpadnih vod iz tovarne. Odpadna voda pride iz natočnega korita v sedimen-tacijski bazen, kjer zadene v pregrade, pri čemer je usmerjena proti dnu posode. Na dno usedajoči se delci, kar je možno pospešiti z dodatkom kemikalij, se postrgajo s strugalom po dnu posode v jašek na eni strani, od koder prečrpavajo dalje k porabniku. Prečiščeno vodo na drugem koncu zgoraj odvzamemo. Propustnost take čistilne naprave je 200 m3 za 1000 l/min, pri čemer vsebuje prečiščena voda l/min, mg 1.
Sedimentacijski lijak (slika 2)
Za spremenljiv program stroja, predvsem v vrsti papirja ter gramski teži se do sedaj uporablja v velikosti do 300 m3. Ta deluje zelo poceni ter enostavno, če je
Lijak [ slika k)
l -dotok odpadne vode z - odtok goste snov/
3 - odlok preč/scene vode
dovolj bogato dimenzionirana in če skrbimo, da na konici lijaka odvzeta gosta snov vsebuje 20 — 30 °/o natočene količine. Preprečiti je treba vsakršne turbolence v sredini lijaka. Pomanjkljivost je vsekakor njegova izpraznitev, pri vsakršni spremembi programa, predvsem pa barve.
Flotatoč (slika 3)
Pri njem lahko eliminiramo navedeno pomanjkljivost, kjer vsako spremembo programa lahko izvedemo brez vsakršnih večjih snovnih izgub. Znano je več sistemov v odprti in zaprti izvedbi. Njih prednost je, da pri visokem izkoristku rabijo malo prostora, vendar jih zasenčujejo mnoge pomanjkljivosti. Ena je predvsem
ta, da za izplavanje snovnega skupka vpih-njeni zrak in dodatne kemikalije vodijo k tvorbi pen in sluza. Posebno pri barvastih papirjih povzročajo pene lise na papirju.
votlo os. Segmenti sestoje iz okvirja, na katerega je napeto pletivoi Vsak segment pa je povezan z votlo osjo, ki ima na eni strani odtočno glavo, na drugi strani pa brezstopenjski pogon.
Pri vrtenju omočijo plošče s svojo spodnjo polovico v sitovo vodo, ki je v filtro-vem koritu. Prek filtrske glave odteka filtrat. Ta s svojim odtekanjem v nižje ležečo posodo ustvarja barometrični podtlak. Pri tem stalno sesa vodo skozi filtrne plošče, snovni delci pa ostajajo na njih v obliki debele plasti, katero pa nato s pomočjo vodnega curka lahko odločimo od njih, ter tako gosto snov vodimo nazaj v proizvodni proces. V začetku, ko se plošča omoči v vodi, nabere nanjo še malo snovne prevleke, je filtrat še dokaj čist. Zapora v odtočni glavi omogoči delitev nečistega filtrata do čistega.
Z nadaljnjo rotacijo plošče pride segment iz vode. S pomočjo v plošči vladajočega volumna se surova plast na segmentu osuši. Na določeni točki se prek odtočne glave prekine vakuum, ter snovna plast z močnim curkom vode odloči od segmenta. Tako pridobljeno gosto snov vodimo prek mešalnega polža, kjer se še dodatno razredči na gostoto snovne kadi, dalje v kad. Preden pride plošča k novi sesalni operaciji, se z močnim vodnim curkom očisti. Nečist filtrat vodimo nazaj v ploščni filter. En del filtrata uporabimo za odločenje snovne plasti, en del pa za razredčenje goste snovi.
Ako voda za prečiščevanje ne vsebuje dovolj snovnih delcev, ki ustvarjajo dobro filtracijsko plast, ki se tudi z vodnim curkom lahko odloči od segmenta, je potrebno dodajati vodi snov iz kadi. Ta ne gre v
F lot at or Sv/een Pederson (odprt sistem - stika 3)

l- fiotator Z ~ redukcijski ventil 3 ~ bazen
k ~ struga/o za gosta snov
5	- črpalka za gosto snov
6	-črpalkaza prečiščeno vodo
Čeprav je snovni izkoristek pri flota-torju boljši kot pri sedimentacijskem lijaku, pa povzročajo koloidnokemični procesi pri flotatorju večkrat težave pri transpa-renci. Dostikrat povzroča težave pri menjavi programa snov iz gaučne jame, vodena nazaj v strojno kad in ovira odvod-njavanje na situ, kar pripelje do lepljenja na stiskalnice in do odtrgov papirnega traku. Pri tem je potrebno pravočasno odklopiti fiotator in gosto snov, oziroma snov iz gaučne jame, voditi v končno čistilno napravo vseh odpadnih vod.
Vse to je vodilo k iskanju novih metod za čiščenje sitove vode 2.
Modemi načini čiščenja
V zadnjih letih vedno bolj uporabljamo ploščne filtre za čiščenje odpadnih vod papirnih tovarn. Njih velika prednost je v tem, da nudijo na najmanjšem prostoru največjo filtracijsko površino, in da dosežejo velik izkoristek brez uporabe kemikalij.
Zaradi teh mnogih prednosti se vedno bolj uporabljajo ter tudi prihajajo na tržišče novi modeli vseh mogočih firm. Omenili bi samo nekaj najbolj pomembnih predstavnikov kot so: Dorr Oliver Saueall, Jones Plydisk, Voith, Krofta ploščni filtri.
V principu delujejo vsi enako, kar bi si ogledali podrobneje na enem izmed filtrov.
Dorr Oliver Saueall filter:
Ta filter je bil zgrajen že leta 1925 ter ga uporabljajo v mnogih papirnicah. Sestavljen je iz filtrnih plošč, ki se delijo v segmente in so nameščene na horizontalno
Shema
Shema priključitve ploščnega filtra
č
Zgoščevalec
bazen se s. omare
pulper
ploščnega filtra
izgubo, ker po filtraciji gosto snov vodimo nazaj v strojno kad. Izkustveno dosežemo najboljše rezultate, ako vodimo do 25 °/o snovi iz strojne kadi prek ploščatega filtra. Ploščni filtri so zgrajeni iz jeklene pločevine z gumirano površino ali iz nerjavečega jekla. Prek njih prevlečeno pletivo pa iz nerjavečega jekla.
Kot primer takega filtra naj omenimo samo nekaj velikosti teh filtrov:
(Nadaljevanje na 8. strani)
a ~ oapadna voda b - gosta snov c -prečiščena voda d - nečisti filtrat
l - natočno konto Z - filter
3	-
4	- odtočna glava
5	-nečist filtrat
6	~ prečiščena voda
segmentne plošče filtra
Cp
Ali bodo papirni stroji še hitrejši in širši ?
VEVČE, OKTOBRA — To vprašanje postaja vedno bolj zanimivo v krogih papirničarjev. Ako opazujemo dosežke oziroma novogradnje zadnjih let v Ameriki in Evropi, vidimo, da gre želja po čim večjih in čim hitrejših strojih svojo pot dalje v proizvodnji časopisnega, kot tudi finega papirja in kartona. Kar so imeli ob koncu zadnje vojne še za neuresničljivo, je sedaj postalo stvarnost. Stroj s 5 m širine ter 400 m delovne brane je bil takrat atrakcija, ki so jo vsi občudovali. Sedaj pa ga je zamenjal stroj z 9 m širine ter 1000 m delovne brzine. Pri strojih za higienične papirje so hitrosti še večje, celo 1300 m/min. Ako pogledamo samo nekaj podatkov v zadnjih letih zgrajenih papirnih strojev, vidimo jasno, kam res gre ves razvoj.
1963: Warkhaus III. na Finskem z 8,3 m sitove širine ter 650—700 m/min brzine za proizvodnjo 350 t/dan časopisnega papirja.
Schauman na Finskem 7,15 m sitove širine s 500 m/min za produkcijo 290 ton/dan ovojnega papirja.
za proizvodnjo časopisnega papirja.
1968: V Nemčiji so v gradnji trenutno 3 veliki stroji. Stroj za proizvodnjo časopisnega papirja v Ehlingenu-Maxan. En enak stroj v Schongau in drugi stroj za brezlesni papir v Stockstadtu.
Tudi v Ameriki gre enak razvoj dalje. Tam je trenutno v programu 25 strojev za proizvodnjo papirja in kartona s širino sita 7—8,78 m. V gradnji pa je še 13 strojev s širinami do 9,85 m.
Pri vsem tem se poraja vprašanje, zakaj gradijo tako široke stroje. Gospodarnost igra najod-ločilnejšo vlogo. Pri sedanjih tehnoloških pogojih tvorbe papirnega traku se proizvodnja lahko poveča le s povečano širino in ne s povečano hitrostjo stroja. S strani strojegradnje ni tu nikakršnih ovir. Stroški izdelave enega širokega papirnega stroja so manjši od dveh manjših strojev. Stroški za instrumentacijo stroja so le za malenkost večji pri širokih strojih od stroškov za manjše stroje. Prihranek na strežnem osebju je največji z izgradnjo širokega stroja. V Ameriki računajo s prihrankom do
1964: Naj večji stroj v Nemčiji: Schongau s širino sita 6,45 m ter hitrostjo 700 m,/min za 280 t/dan časopisnega papirja. Ta stroj je bil nato predelan za teoretično hitrost 1000 m/min ter sedaj stalno obratuje z 850 m/min.
Največji stroj finega papirja v Stockstadtu s širino 6,05 m ter za proizvodnjo 240 t/dan brezlesnega papirja gramske teže 40—250 gramov na kvadratni meter.
Največji tissue stroj v Evropi za proizvodnjo krepane celulozne vate gramature 17 g/m2 v Neu-ssu — Nemčija s širino sita 5,2 m ter hitrostjo 1000 m/min.
1965:	Reisholz-Feldmiihle za
izdelavo higieničnega papirja z delovno širino 5 m ter hitrostjo 900 m/min, ki proizvede dnevno 105 ton papirja, kar znese 1 milijon rol toaletnega papirja z 200 lističi.
Največji papirni stroj v Kanadi s širino sita 8,79 m, delovno širino 920m/min za proizvodnjo 450 ton papirja na dan.
1967: Hallstaxi-Svedska, od firme Voith zgrajen stroj s širino sita 9,0 m ter hitrostjo 1000 m/min
37 “/o. Razumljivo je, da je gradnja širokih strojev mogoča le za določen program proizvodnje, večinoma vedno enakega papirja. Pri tem je tudi lahko doseči enakomernejšo kvaliteto papirja kot pri večjem številu manjših strojev.
Vendar pa tudi pri teh strojih nastopajo težave, ki se jih je treba ubraniti. Kljub brezhibnemu natoku lahko nastopijo težave zaradi obdržanja enakomerne vlažnosti po širini papirja ali težave s presušenimi robovi. Temu se odbranimo z vgraditvijo valjev z vpihanim zrakom, ki ga sekcio-nalno vključimo. Veliko skrbi je treba posvečati pri tako velikih strojih predvsem dobro izučenemu kadru, kajti tak stroj ima mnogo večje zahteve do strežnega osebja kot majhen stroj.
In kakšne so napovedi za bodočnost?
Težko je reči, če in koliko bo mogoče z dosedaj obstoječimi načini tvorbe papirnega traku še večati širino strojev. V Evropi in Ameriki stalno poskušajo najti kako novo možnost. Ena rešitev
O prečnih odtisih
VEVČE, OKTOBRA — Eden od skrivnostnih pojavov za pa-pimičarja je lahko tudi prečni odtis valjev suhega gladilnika. Četudi se odtisi rajši pojavijo pri visokih hitrostih, niso vedno odvisni od njih in jih opazimo tudi pri, nizkih hitrostih stroja. Pri nastanku odtisov si večkrat ne moremo drugače pomagati, kot da prebrusimo valje gladilnika. To pa je drago in vzame veliko časa. Vsak papirničar, ki se mora s tem problemom spoprijeti, ima za to lastno teorijo in razvija vse možnosti, da bi prišel problemu do konca. Očitno lažje pa je, če vemo kaj natančnejšega o vzrokih nastanka prečnih odtisov.
Prečni odtis je viden v obliki črte prek cele dolžine na valju, po določenem času pa se enak odtis pojavi na papirnem traku, kar lahko napravi papir nesposoben za prodajo. Istočasno zapazimo na gladihiikih pojave vibracije in šumov, ki lahko naraščajo do nedopustnih stopenj. Pri tem se lahko menja stopnja in frek-
pri tem je že Twinverform — si-tova skupina, ki je našla svoj krst v 6,1 m širokem stroju firme Kimberly Clark.
Konstrukcijska hitrost modernih papirnih strojev znaša sedaj 500—1000 m/min in se močno izenačuje tudi z dodelavno hitrostjo. Vedno bolj bo tudi hitrost dobivala na pomenu, ako se bodo le našle kake nove oblike sitove skupine, kajti po mnenju mnogih strokovnjakov so edino tu še večje rezerve. So pa tudi drugi optimisti, ki trde, da bomo že v nadaljnjih 20 letih lahko izdelovali papir s stroji širokimi 12,5 metra. Zaenkrat so to za nas še vedno neverjetne številke, a tehnika gre le svojo pot dalje.
Ing. J. H.
venca sprememb debeline papirja v zelo kratkem času. Te spremembe so včasih enakomerne, drugič pa relativno padajo in naraščajo.
Amplitude markirnih linij (odtisov) na samih gladilnih valjih so lahko od valja drugačne in nastopajo zelo razločno na enih površinah valjev, na drugih pa so komaj vidne. Razen tega se dogaja, da se amplituda markacije valja ne sklada z ono na papirnem traku.
Odtisi na valjih so podobni vzorcu svetlih in temnih črt v razdaljah približno 25 mm. Vendar je optični vtis odvisen od kota, od katerega opazujemo valj. Opazujemo po navadi celotno garnituro valjev. Odtisi povzročajo pasove, ki so menjaje gladki in hrapavi. Hrapavi pasovi povzročajo pri tem kratke praske in okrogle poglobitve. Na valovih poglobitev je opaziti tudi deformacije, v obliki valov z močno tvorbo jamic.
Tudi nihanje debeline papirnega traku vpliva na prečne odtise, najčešče pri nepravilni suhoti, pri čemer so tanka mesta traku izpostavljena določeni stopnji potemnitve. To sliči tudi prekomerni gladkosti. Ker so nihanja debeline (gramature) enakomerna, iščejo nekateri papirničarji vzrok nihanja v sitovi skupini in res se frekvence nihanja debeline in prečnih odtisov skladajo. Potemtakem je popolnoma možno, da nihanje snovi pod določenimi pogoji vodi k vibraciji v suhem gladilniku. Ni pa dvoma, da se prečni odtisi pojavijo tudi popolnoma neodvisno od dogajanja v sitovi skupini.
V splošnem vlada prepričanje, da je vzrok prečnih odtisov v suhem gladilniku samem in v njegovi konstrukciji ter načinu delovanja. Sigurno igra vidno vlogo navpična vibracija suhega gladil-
nika, eventualno tudi tresljaji strugal.
Kot najbolj poznan ukrep za odklanjanje prečnih odtisov velja prestavitev valjev ali sprememba števila valjev, kar pa seveda vpliva na gladkost papirja. Da bi vibracijo preprečili, predlagajo industrije in konstruktorji papirnih strojev vgraditev lahkega votlega zgornjega valja, ki bi bil obtežen z manjšim številom valjev na pnevmatskih elementih.
Interesantna je tudi nova teorija, po kateri je vzrok prečnih odtisov v debelejših robovih papirnega traku. Če nakopičena vlakna na robovih presežejo dovoljeno mejo, bo odvečna količina težila v smer teka stroja in se zbirala pred cono glajenja, dokler je ne potegne skozi cono. To povzroči skok valja, kar vodi k pojavom navpičnih tresljajev in nazadnje k nastajanju prečnih odtisov. Temu pa ni kriva samo večja masa vlaken na robovih, ampak tudi razlike, ki se pojavljajo med robovi in sredino papirnega traku in ki izvirajo od nepravilnega postopka sušenja, tj. neenakomernega krčenja in raztezanja. Težko bi bilo urediti pred suhim gladilnikom napravo za rezanje robov papirnega traku, zlasti je to iz ekonomskega gledišča popolnoma nemogoče. Prednostna alternativa pa je odstranitev razlik med robovi in sredino papirnega traku, kar najlažje dosežemo z enakomernim sušenjem papirja v sušilni skupini. Ravno na tem področju se strokovnjaki trudijo že leta nazaj, da bi našli ustrezno rešitev, vendar ne dosežejo končno veljavnega recepta. Zaradi tega je vprašanje rešitve nastanka prečnih odtisov še vedno odprt problem, četudi predstavlja »Not-bohn« teorija dragocen prispevek k razumevanju tega pojava.
(po »The Paper Maker«)
Moderno čiščenje odpadne vode $ plošenimi filtri
(Nadaljevanje s 7. strani)
Plošče filtra:
Premer (mm)	Število	Celotna dolžina (mm)	Plo- ščina filtra (m!)
2150	2	2270	13
2150	12	6450	78
2'850	4	3670	42
2850	20	10170	208
3650	4	3670	76
3650	15	8140	290
Ako povzamemo vse odlike takih filtrov, bi jih lahko našteli v tem zaporedju:
1.	Velika površina filtra na najmanjšem prostoru.
2.	Finančni dohodek s pomočjo nazaj pridobljenih surovin, delcev in polnil, brez dodatka kemikalij.
3.	Neobčutljivost za menjavajočo se o-bremenitev ter eventualne napake strežnega osebja.
4.	Ph število ima pri tem podrejeno vlogo.
5.	Boljša tvorba papirnega traku in večja produkcija, ker nazaj pridobljeni snovni delci vsebujejo manj pen in zraka kot snov, pridobljena s flotacijo.
Vsebina zraka pade od 1,5 “/o pri flota-ciji na 0,4—0,6°/o pri filtraciji.
6.	Manjše izgube pri menjavi programa; ker se pojavljajo sluz in pene v veliko manjši meri kot pri flotaciji.
7.	Lahko čiščenje ploščnih filtrov ter s tem lažja menjava barve in programa.
8.	Velika čistoča prečiščene vode (10— 50 mg/l) pri delitvi v čist in nečist filtrat.
9.	Zmanjšanje porabe sveže vode z uporabo prečiščene vode za čiščenje sita.
10.	Majhni stroški za vzdrževanje, ker ima pletivo plošč veliko življenjsko dobo.
Omeniti pa je potrebno tudi tri velike pomanjkljivosti in sicer:
1.	Visoki nabavni stroški nasproti drugim sistemom čiščenja.
2.	Višja poraba el. energije kot pri flotaciji (ca. 10°/o).
3.	Pretrgi pletiva na ploščah ter s tem manj prečiščena voda za čiščenje sita, kar
lahko povzroča pri pomanjkljivem nadzoru njegovo krajšo življenjsko dobo.
Vendar pa so te pomanjkljivosti mnogo manjše od prej naštetih prednosti.
Če omenimo samo primer iz prakse firme Biberist, vidimo, kaj se res da doseči s temi filtri. Prej so uporabljali Swen Pe-derson flotator, sedaj pa Dorr Oliver filter z naslednjimi podatki: 10 plošč s premerom 2800 mm, ki da površino filtra 110 m2 na površini tal 17 m2. Prehod skozi filter 2500—3000 l/min.
Pri tem so ugotovili, da znašajo stroški obratovanja s ploščnim filtrom več, kot še enkrat manj v primerjavi s flotatorjem. Zato je tudi razumljivo, da povsod posvečajo filtracijskemu postopku čiščenja odpadnih vod vedno več pozornosti.
Ing. Janez Hribar
Pogled v eno izmed inozemskih papirnic
Surovi papir
VEVČE, OKTOBRA — Ena najpomembnejših švicarskih papirnic, ki je Obenem tudi zaradi svoje ureditve in programa ena najbolj zanimivih zahodnoevropskih papirnic, proizvede dnevno 250 ton papirja. Zaposlenih je 1100 delavcev, od tega 300 žensk in 100 v upravi.
Njen proizvodni program so pisalni, tiskovni in barvni papirji, kot tudi lahki karton ter premazni papirji. Vse to proizvede na svojih petih papirnih ter štirih premaznih strojih in k temu pripadajočih dodelavnih strojih. Kvaliteta, ki je odraz 105-letne tradicije v proizvodnji papirja ter 66-letne v premazovanju papirja, je garant, da s prodajo nimajo nobenih težav, ter si jo drugi lahko le jemljejo za vzor.
Kot surovine uporabljajo v glavnem švicarski les. Nekaj sul-fatne celuloze, celulozo iz slame in breze pa uvažajo.
Vsi njihovi stroji so že starejšega letnika, z naj večjo širino 3,6 m. Vsak dan pridobe nekaj novega, tako da gredo s tehničnimi dosežki vedno vzporedno.
Priprava snovi je urejena za vse papirne stroje avtomatično, z mletjem vseh komponent istočasno. Preko transportnega traku, na katerega dovažajo z viličarji iz skladišča, se dozirajo surovine v razpuščevalni pulper. Tu vnašajo tudi ves drugi material in razpuščevalno vodo. Doziranje je s pomočjo programatorja popolnoma avtomatično. Vsaka reppP-tura ima svojo kovinsko ploščico, katere vdolbinice prištedijo veliko množino rok in truda. Seveda je temu primerna tudi zbirka vseh mogočih merilnih instrumentov in regulatorjev, ki poenostavljajo ves tehnološki proces. Mletje z Jones in Emerson rafi-nerji je kontrolirano z avtomatsko napravo za merjenje stopnje mletja.
Tudi posamezni stroji imajo svoje specifičnosti. Tako 3. stroj upravljata samo 2 človeka, nadzornika stiskalnic in sita nado-mestuje televizijska kamera z e-kranom pri navij alnem aparatu. Vsi stroji so opremljeni z eno izmed modernih stiskalnic in lahko bi rekli, da je to edina tovarna, kjer preizkusijo vsako noviteto in imajo zato pri tem tudi največ izkušenj. Isti stroj je opremljen na prvi in drugi stiskalnici s fa-bric pletivom in dosega 43 %> su-hoto. Sesti stroj ima na tween stiskalnici, na obeh straneh, fa-bric pletivo in dosega enako su-hoto. Z markiranjem na obeh strojih nimajo težav. Tudi drugi trije stroji imajo prenovljene stiskalnice in sicer z venta nip valjem, ali z valjem z navlečenim sitom. Uporaba sit iz umetne mase jim ne dela težav ter dosegajo z njimi visok čas obratovanja.
Priprava programa jim ne dela težav. Že za 1 mesec v naprej imajo planiran program za vse stroje. Najmanjše naročilo je 3 tone, srednje pa 20 ton papirja. V zadnji polovici leta je porasla poraba papirja za 40°/o. Tretjino vsega izdelanega papirja premažejo na svojih štirih premaznih strojih. Priprava premaza je avtomatizirana s programatorskim doziranjem surovin. Urejena je centralno za vse 4 premazne stroje, kot tudi za klejne stiskalnice, s katerimi so opremljeni vsi papirni stroji. Na enem izmed strojev izdelujejo offset papir v zvitkih s 13°/o pepela, na klejni stiskalnici, v katero pride papir s 85 do 90 Vo suhoto pa ga premažejo s 6—7 g/stran škrobne emulzijie pri pritisku 40 kp/cm. Na koncu stroja papir elektrostatično navlažijo ter na gladilniku s Kii-sters valjem zgladijo. Zaradi različnih stiskalnic uporabljajo 1000 do 1100 g težke klobučevine z dodatkom sintetičnih vlaken.
Sortiranje papirja imajo uvedeno na več zaporednih poljih, kjer sortiranju takoj sledi rezanje na formate, štetje s števnim strojem ter zavijanje risov z za-vijalnimi stroji. Tako 8 ljudi v enem polju izvede celotno operacijo od štetja do pakiranja. Tri
taka polja, katerim dovažajo in odvažajo papir viličarji, tvorijo jedro papirne dvorane.
Ker imajo tudi oni, kot pri nas, težave z majhnimi naročili, so zgradili veliko skladišče v sistemu predalov, kamor v 10 vrstah in 5 nadstropjih lahko zlože 7500 palet papirja. Posluževanje teh predalnikov je avtomatično s skladiščnimi dvigali, ki dobe od programatorja impulz, v katerem predalu je zaželeni papir.
Zanimivo je skladiščenje kao-lina, ki ga skladiščijo v velikih silosih s kapaciteto 12.000 ton. Uporabljajo Dinkie A, China Clay in Rumeno zemljo. S pihalno napravo z daljinskim upravljanjem ga dozirajo v razpušče-valnike in od tu dalje do porabnikov. Dodajajo 0,07 "/o Polyfos-fatov.
Paro proizvedejo v dveh Sulzer kotlih 26/32 t, z 58 atm in 475° C, katerim sta priključeni dve odvzemni turbini. Škrob razpuščajo z avtomatično Esčher Wyss napravo.
Za vzdrževanje naprav imajo veliko mehanično delavnico. Poseben poudarek dajejo elektronskim napravam, za katerih vzdr-
Zdravniško spričevalo je dokument, 'strokovna ugotovitev, da bo prosilec fizično in umsko u-strezal na delovnem mestu, ki ga je razpisala delovna organizacija. Zdravniki, ki so pooblaščeni za izdajanje zdravniških spričeval, so za svoje delo po zakonu odgovorni. Zato morajo biti ti pregledi izredno natančni in vestni.
Zahtevi delovne organizacije pa lahko le redko stoodstotno u-godimo. Če bi jemali na razpisana delovna mesta najmočnejše in najboljše, ki bi tudi imeli v zelo kratkem času zelo velik delovni učinek, bi se približali zahtevam, ki jih je postavljal Tay-lor in so prepovedane celo v samih ZDA, kjer so nastale. Kljub temu pa posamezniki v Ameriki te zahteve še vedno postavljajo.
Te zahteve so predvsem meha-nicistične in ne upoštevajo dovolj fizioloških možnosti poprečnega človeka. Zato so propadle in so pri nas nemogoče.
Smernice za izdajo zdravniškega spričevala so vedno strožje. Delodajalec je pravzaprav tisti, ki usmerja dodatne preiskave, ki jih zahteva tehnološki proces na delovnem mestu. V zadnjem času je vedno več visoko specializira-
ževanje imajo 6 električarjev samoukov ter 2 tehnika, ki so usposobljeni popraviti vse naprave in se na servise dobaviteljev sploh ne zanašajo.
Vse odpadne vode čistijo v lastnih čistilnih napravah, katerim je priključeno tudi biološko čiščenje. Z nastavitvijo kislosti očistijo vode v sedimentacijskem bazenu predvsem kazeina. Tako predhodno očiščena voda gre dalje v del biološkega čiščenja v 3 stopnjah. 10—20 ton goste snovi čistilnih naprav odvažajo dnevno pri koncentraciji 12—16°/o v vagonih v sosedno tovarno časopisnega papirja. Barvni del sedimenta pa v filtrirnih stiskalnicah osuše na 50—60 o/o suhote.
Celotna tovarna da vtis zelo organizirane tovarne v tehničnem, komercialnem kot tudi socialnem oziru.
Čeprav stoji tovarna v kapitalističnem svetu, kjer delavci niso upravljavci tovarne, pa je le na vsakem koraku videti njih veliko delovno zavest, marljivost in čistočo, s čimer žele čimveč pripomoči k uspehu in ugledu tovarne, in ga tako tudi imajo.
Ing. J. H.
nih delovnih mest, ki zahtevajo izključno šolan kader, pogosto celo s prakso. Priučeni mojstri postajajo vedno redkejši, čeprav tudi tem ne moremo odrekati kvalitete dela.
Za pravilen razpis delovnega mesta mora imeti delovna organizacija dobro analizo tega mesta. Upoštevati pa je treba tudi izkušnje, ki se kopičijo z leti.
Pismeno zahtevo, oziroma opis delovnega mesta, zdravnik točno pregleda in na podlagi tega odredi potrebne preglede.
Nekatera podjetja gredo pri sprejemanju celo tako daleč, da se zadovoljijo s splošnim vtisom »saj ta je pa zdrav«. Da to ni vedno tako, naj ponazori naslednji primer:
Pri obhodu delovnih mest je zdravniška služba opazila delavca, ki se je močno znojil in je bil zelo nervozen. Med delom je popil nad 4 litre vode. Roke je imel vlažne in tople. Že od daleč je bila vidna golša. Našteli so mu visok pulz, kar 120 na minuto in izmerili visok krvni pritisk. Sam delavec je izjavil, da mu močno izpadajo lasje in da se mu noge tako tresejo, da je to vidno skozi hlačnice. Ker ga je zaradi tega sram, se izogiba ljudi.
Na vprašanje, če se je kdaj ustrašil, je odgovoril, da se je pred nekaj meseci, ko so snemali neki film, močno prestrašil neke eksplozije. Od takrat je bilo vedno slabše. Ugotovljeno je bilo, da ima ta delavec bazedovljevo bolezen. Čeprav nastopa ta bolezen pogosteje pri ženah (v razmerju 4 : 1), je imenovani še mlad prišel v podjetje mimo zdravniškega pregleda z neozdravljivo boleznijo. Tega delavca so takoj napotili v bolnico. Po daljšem bolezenskem dopustu pa je bil še vedno potreben zdravniškega nadzorstva.
Že ob prvem spoznavanju s kandidatom v podjetju je treba prosilca opozoriti na higienske zahteve v podjetju in tudi na to, da naj pride na zdravniški pregled čist in v svežem perilu. Čeprav se to zdi samo po sebi razumljivo, pa v naši praksi pogosto opazujemo, da to ni tako. Zdravnik lahko odloži zdravniški pregled pri osebi, ki je skregana z osebno higieno.
Nikakor ne moremo razumeti, kako si zamišlja delo, na primer v živilski stroki, prosilec z uma-
VEVČE, OKTOBRA Surovi papir ima odločujoč vpliv na pre-mazovanje. V poštev pridejo brezlesni ali lesovino vsebujoči papirji. Če uporabljamo lesovino, bomo vzeli le lesovino z najvišjimi kvalitetami. Vsi surovi papirji za premazovanje morajo nujno plosko ležati. Ne smejo bi-tj dvostrani, niti mehurjasti ali valoviti in kljub zahtevnim trdnostim ne smejo biti trdi. Na pretrde papirje se premazna snov slabo prijema, posledica tega pa je neenakomeren nanos premaza. Enakomernost gramske teže in dobre sposobnosti sprejemanja premaznega nanosa preko cele širine papirnega traku so posebnega pomena, sicer se pojavljajo težave tako pri premazovanju kot pri tiskanju na premazan papir.
Da morajo biti surovi papirji brez tudi najmanjših vozlov in luknjic, je samo po sebi razumljivo. Mnenje, da bo premaz pokril nečistoče vseh vrst, ki po premazovanju in satiniranju ne bodo več vidne, je napačno. Kle-jenost surovega papirja mora biti tako visoka, da nudi potreben odpor vdoru tekočine, sicer se papirji ob premazovanju zmeh-
zanimi nohti in z nečistim, gnilim zobovjem. Samo pritisk na sluznico okoli zob povzroči izlitje gostega gnoja. In higiensko tako zanemarjena oseba naj bi na primer prodajala sladoled otrokom.
Zelo zanimivi so tudi alkoholiki. Pri pregledu se jim navadno zelo mudi. Sto in sto izgovorov imajo. Ne pokoravajo se navodilom in zahtevam, dostikrat sfc> tudi grobi in grozijo. Se hujše je, če delovno mesto zahteva čistočo, s katero so skregani. Na vsak način pa mora biti podjetje obveščeno o sprejemu alkoholika, saj je to kronični bolnik. Zdravljenje teh bolnikov pa je drago in običajno malo uspešno.
Obstajajo tudi druge težave. Štirinajstletno dekle se je na primer hotelo izučiti kot vajenka v neki stroki. Pri pregledu je bila ugotovljena nosečnost v drugem mesecu. »Prosim, ne povejte tega moji mamici«! pravi deklica. Tudi fantiček s katerim se je zapletla, je še mladoletnik. Kam sedaj z bodočo mlado mamico, ki je sama še otrok? V svetu so podobni problemi vedno bolj pogosti.
Ne zaradi nosečnosti, saj to je pri zrelih ženah normalen pojav, ampak predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja raka na rodilih je pri ženah važen ginekološki pregled. Številne žene so o raku na rodilih še vedno premalo pouče-ne.
Poleg opisanih pa so še številne druge zahteve z ozirom na delovna mesta, ki pa so predvsem zdravstvene. Te najbolj pozna zdravnik, ki skrbi za podjetje, ki pozna zahteve posameznih delovnih mest, delovno okolje, strupene snovi, ropot, prah itd. in seveda razna obolenja, ki so z vsem tem v zvezi.
Zato je priporočljivo, da podjetje zaupa izstavitev zdravniškega spričevala predvsem zdravniku, ki je za to pooblaščen in ki pozna podjetje.
Številne gospodarske organizacije še vedno niso spoznale, da pomeni dobro organizirana preventivna zdravstvena služba v podjetju med drugim tudi večjo produktivnost. Seveda pa se rezultati dela te službe ne pokažejo čez noč, ampak v daljšem obdobju.
Dr. Moškon Boris
čajo, oziroma premočijo. Med tem ko je pri papirjih za umetni tisk 3/4 klejenost zadostna, morajo biti chromo papirji polno klejeni.
Vsebnost pepela znaša glede na gramsko težo od 8—l2°/o. Polnila, večinoma kaolin, služijo za zmanjšanje transparence in zboljšanje strukture površine.
Za posebne namene, kot npr. za ovojnice, za oblikovanje, zganjene prospekte in podobno mora biti surovi papir posebno trden. To lastnost bomo prej dosegli z uporabo primarnih surovin, kot pa z mastnim mletjem snovi.
Važno je tudi, da obe strani papirja, če je le možno, nimata nikakih razlik v površinski strukturi. Da bi to dosegli, moramo uporabljati pri izdelavi papirja izmenoma ležeče in obračalne stiskalnice. S preveliko temperaturo sušilnih valjev na začetku sušilne skupine kosmatimo obe strani papirnega traku. Tu je vzrok, da pokonci stoječa vlakna zajemajo večjo količino premazne mase, zaradi česar se po glajenju premaznega papirja pokažejo sive površine.
Kot pri vseh papirjih, tako tudi pri premaznih papirjih nastopajo težave zaradi ploske lege ob spreminjanju klimatskih pogojev. To se izkaže posebno škodljivo pri tiskanju v več barvah. Zaradi tega je treba že pri izdelav; surovega papirja na papirnem stroju paziti, če je to sploh možno, na stabilnost dimenzio-nalnosti papirja, ki se mora o-hraniti tudi pri precej mokri premazni snovi. Primeren je večji vnos iz kratko vlaknastih listnatih in esparto surovin k dolgim vlaknom iglavcev. Prednost daje tudi dodatek umetnih smol v mešanico snovne vode.
Načelno dobijo surovi papirji v novejšem času podosnovo oz. predpremaz, da bi se s tem izboljšala enakomernost neravnega surovega papirja. To je upoštevanja vredna prednost za naknadno površinsko premazovanje. Ob prisotnosti osnovnega premaza (predpremaza) razen tega lahko občutno zmanjšamo prehajanje vezivnih sredstev premazne snovi v osnovo. Ker nezadostna vez predpremaza z osnovnim premazom lahko vodi k zmanjšanju izpukovalne trdnosti, je primerno, da za oba premaza rabimo enako ali podobno vezivno sredstvo. Osnovni premaz nanašamo pri postopku strojnega pre-mazovanja, končno pa premazu-jemo s posebnimi premaznimi stroji.
S. R.
Dopisujte
v svoje glasilo
Naše delo J
O izdajanju zdravniških
spričeval
Parkirni prostor pred letnim kopališčem bo nekaj mesecev brez
prometa
Novosti v
1.	G. H. Nuttal: Theory and opera-tion of the fourdrinier paper machi-ne London, S. C. Philips & Co. Ltd. Sg.: CP-00193
2.	Poduzeče u reformi. OEP-13/67. Zagreb, Informator 1968. OEP-013/67, OEP-OOIOO
3.	Stojan Cigoj: Transport. Ljubljana, C. Z. Uradni list 1968. Sg.: PE-
00301
4.	Karl H. Demmer: Die neuen Ma-nagament Techniken. Munchen, Ver-lag Moderne Industrie 1967. Sg.: PE-
00302
5.	PRP-Automation. Proceedings. International congress of automation and dnstrumentation in the paper, rubber and plastics Industries. Ant-werpen — Sg.: CP-00177/2
6.	D. H. Parker: Principles of surfa-ce coating technology. New York, Interese, publ. J. Wiley & Sons 1965. Sg.: CP-00194
7.	Pipan Rudolf: Prispevek k proučevanju ekonomske zmogljivosti gozdnih gospodarstev Slovenije Ul del Ljubljana, Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij 1968. Sg.: RA-00931/3
8.	Milorad V. Kukoljiac: Zemljišno knjižno pravo. Priručnik za prak-tičnu primenu. Beograd, Finansiski studio 1968. Sg.: PE-00303
9.	Longin Plaszek: Chemische Produkte fiir die Papierfabrikation. Heu-senstamm, P. Keppler Verlag 1967. Sg.: CP-00195
10.	Zbirka sudskih odluka Knj. XII. sv. 2/67 Beograd, Vrhovni sud Jugoslavije 1967. Sg.: PE-001119/34
11.	Enciklopedija Jugoslavije -7(R-Srbija). Zagreb, Jogosl. leksikogr. zavod 1968. Sg. :LE-00005/7
12.	V. I. K. Berichte-Nr. 165 Ra-tionaliesierung von Industriekraft-werken. Essen, V. I. K. il966 Sg. ST-00067
13.	Anton Grad—Ružena Škerlj—
Nada Vitorovič:	Angleško-slovenski
slovar Ljubljana, DZS 1967 SL-O0d20 in SL-00121
14.	Silvije Krajčevič:	Organizacija
pripreme proizvodnje OEP-1/68 Zagreb, Informator 1968. Sg.: IPK-OEP-00101
15.	Ključ za Čelik. Zagreb, Metal-biro 1966. Sg.: PR-00081
16.	Ključ za aluminij. Zagreb, Me-talbiro 1963. Sg.: PR-00082
17.	DIB-Merkblattssammlung Vor-
schlagsvvesen I/II. Sg.:	PE-00304/1,2
18.	F. Rocco, R. Obraz:	Tržište
i marketing. OEP: 3-4/68 Zagreb, Informator 1968. Sg.: IPK-OEP-00102
19.	Z. Brankovič, I. Horer, D. Ivan-čevič: Primjeri i obrasci uz Zakon
0	opčem upravnem postupku. 3. izm.
1	dop. izd. IPK-7-8/68 Zagreb, Informator 1968. Sg.: IPK-OEP-OOIOG
20.	B. Zuccon, J. Bambič: Privredni prijestupi. Propisi i sudska praksa I/II. IPK: 9-10/68 Zagreb, Informator 1968. Sg.: IPK-OEP-00104/1,2
21.	V. I. K. Berichte Nr. 108 — H.
Clay: Die Wahl, Errichtung und In-standhaltung elektrischer Aniagen in Fabriken. Essen, 1961 Sg.:	ST-00068
22.	V. I. K. Berichte Nr. HO — Pil-gram, Becker, Siitthof: Die Uber-vva-chung und Sicherung von Kraft-werkblocken. Essen, 1961.. Sg.: ST-00069
23.	V. I. K. Berichte Nr. 112 — Friedrich, Pappe: Kondesatableiter, Un-tersuchung und Wirkungsweise neu-erer Bauelemente. Essen, 1961 Sg.: ST-00070
Tik pred pričetkom rednega obratovanja oddelka pinotan — danski monter ing. Christiannsen in ing. Riko Poženel (desno) kontrolirata delovanje atomizerja
Rekonstruiran obrat pinotan v Medvodah redno obratuje
MEDVODE, SEPTEMBRA —
■ Otvoritev rednega obratovanja rekonstruiranega obrata pinotan je bila 27. 9. 1968. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki podjetja in tovarne in zastopnik občinske skupščine občine Ljub-Ljana-Siška. Zastopniki Privred-ne banke v Beogradu, ki je tovarni odobrila kredit za rekonstrukcijo, pa so bili službeno zadržani in se otvoritve niso udeležili.
strokovni knjižnici Vevče
24.	V. I. K. Berichte Nr. 113 — Zaar: Lagerstrome elektrischer Maschinen. Essen, 1961. Sg.: ST-OOOTL
25.	V. I. K. Berichte Nr. 116 — Ra-
bus:	Uberspannungen, Uberspan-
nungsmessungen und Oberspannungs-schutz in industriellen Kraftanlagen. Essen, 1961. Sg.: ST-00072
26.	V. I. K. Berichte Nr. 124 — Hope,
Brinke:	Entwicklungsstand der
Dampterzeuger fur Kraftwerke mitt-lerer Leistung. Essen, 1961. Sg.: ST-00073
27.	V. I. K. Berichte Nr. 134	—
Grundsatze der Preisbildung fiir In-dustriestrom in den Lanern der EWg. Essen, 1963. Sg.: ST-00074
28.	V. I. K. Berichte Nr. 138/139 — Gaede, Kuppert, Malzer: Dampftur-binen-Strompreise — Energierecht. Essen, 1963. Sg.: ST-00075
29.	V. I. K. Berichte Nr. 135 — Kuppert: Wichtige Gesichtspunkte fur die Ermittlung der Stromkosten bei Ei-generzeugung und der Strompreise bei Fremdbezug. Essen, 1963. Sg.: ST-00076
30.	V. I. K. Berichte Nr. 153 — Bleske: Eigenforderung von Grundwasser in der Industrie. Essen, 1964. Sg.: ST-00077
31.	V. I. K. Berichte — Baatz: Uberspannungen in Hochspannungsnetzen der Industrie. Essen, 1966. Sg.: ST-00079
32.	RKW — W 18 — Laurick Heinz und Horst: Was muss der Industrie-betrieb von den Strompreisen wis-sen? Frankfurt, RKW 1966. Sg.: ST-00078
33.	Zbirka propisa o spoljnotrgo-vinskom prometu i deviznom poslovanju. Beograd, .Savremena administracija 1967. Sg.: PE-00305
34.	Mirko Perovič: Teorijski i praktični komentar zakona o upravnim sporovima. Beograd, Savremena administracija 1966. Sg.: PE-00306
35.	Kosta Vasiljevič: Teorija i ana-
liza bilansa. 4. izd. Beograd, Savremena administracija 1965 Sg.:	PE-
000307
36.	Reay, skews: Letter rvriting for general and commercial courses. London, Oxford University Press 1960. Sg.: SL-00126
37.	Carrad: English and commercial correspondence. 6th ed. London, Cas-sel 1965. Sg.: SL-00125
38.	France Verbinc:	Slovar tujk.
Ljubljana, DZS 1968. Sg.: SL-00122, SL-00123, SL-00124
39.	Deutsche Normen DIN 54003. Bestimmung der Lichtrechtheit von Farbungen und Drucken mit Tages-licht. Berlin, Beuth Vertrieb GmbH 1963. Sg.: NO-00009
40.	Referati s III. jugoslovanskega posvetovanja lesne industrije I/II Sg.: RA-00044/1,2
41.	Nadelman, Baldauf:	Coating
Formulations — Principles and Prac-tices. New York, Lockwovd Trade Journal Co., Inc. 1966. Sg.: CP-00196
42.	Zdenka Krstič: Nemački jezik za ekonomiste. Beograd, Savremena administracija 19 . . Sg.: RA-00046
43.	Pavlovič, Radič: Tehnički rečnik. Nemačko-srpskohrvatski. Beograd, Interpress 1968. Sg.: SL-0O127
44.	H. Hentschel: Chemische Tech-nologie der Zellstoff — und Papier-herstellung. 3. Verbess. env. Aufl. Leipzig, VEB 1967. Sg.: CP-00197
Zadnje novosti
France Tomšič:	Nemško-slovenski
slovar. Ljubljana, DZS 1964. Sg.: SL-00128 in SL-0O129.
IT-priručnik. II knjiga — Tehnička fizika, Hemlja. Beograd, RAD 1968. Sg.: PR-00065/2 an PR-00077/2.
IT-priručnik, v knjiga — Obrada-Montaža-Tehnologija Beograd, RAD 1967. Sg.: PR-00077/5.
Karl Keim: Sieb und Filz. 3. neu-arb. Aufl. Biberach/Riss, Guntter Staib Verlag 1968. Sg.: CP-00199.
Eduard Blaško: Kalkulacije u industrijskim poduzečima. OEP: 14-15/ 67. Zagreb, Informator 1968. Sg.: IPK-OEP-00105.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
JZ OBRATA VEVČE
SEPTEMBER 3968
Prišli v septembru:
Nikolič Dragoljub, zastopnik podjetja
Švare Miloš, pripravnik Klešnik Andreji, pripravnik Krušič Andrej, izmetar Lorbek Bojan iz JLA, nanosilec Gašperšič Marjan iz JLA, nanosilec Hribar Jernej iz JLA, pomožni delavec
Smrekar Alojz iz JLA, pripravnik Diehl Branko iz JLA, pripravnik Garbajs Ivan iz JLA, pripravnik Selan Peter, pripravnik
Odšli v septembru:
Muc Martin, II. pomočnik, samovoljno zapustil delo Jelovčan Slavko, pospravljalec izmeta, izključen iz delovne skupnosti Vindišar Tomaž, praktikant v proizvodnji, odšel na lastno željo Jančar Pavel, nanosilec, samovoljno zapustil delo
Purič Hasan, II. pomočnik, v JLA Košir Franc, obratni laborant, v JLA
Tomažin Mitja, praktikant, v JLA
Poročili so se:
Levičnik Milan z Darinko Habič Cukjati Marjan z Ivanko Malek Muranovič Nurija z Elizabeto Vučko
Čestitamo!
Rodili so se:
Pirkmaierju Andreju, hči Špela Čestitamo!
IZ OBRATA MEDVODE
Zaposlili so se v septembru:
1.	Zadravec Duro, nakladalec ža-manja (prišel iz JLA)
2.	Kosec Branko, nakladalec žama-nja
3.	Močnik Marjan, nakladalec ža-man j a
4.	Zavrl Stanko, nakladalec žama-nja
5.	Kozamernik Andrej, razkladalee surovin (prišel iz JLA)
6.	Petelinkar Franc, ključavničar (prišel iz JLA)
7.	Ponikvar Milan, razkladalee surovin (prva zaposlitev)
8.	Ponikvar Bogdan, razkladalee surovin (prišel iz JLA)
Odšli iz tovarne v septembru:
1.	Pajazetovič Ibrahim, I. pom. kuharja celuloze (samovoljno)
2.	Perač Duro, II. pom. kuharja celuloze (samovoljno)
3.	Rajgl Alojz, II. pom. kurjača (samovoljno)
4.	Kurnik Anton, II. pom. pri izž. stroju (samovoljno)
5.	Nika Rahman, razkladalee surovin (odšel v JLA)
G. Potočnik Jože, vratar (sporazumno)
7.	Jelen Lado, direktor tovarne (upokojen)
8.	Košenina Rafael, nevtralizer (upokojen)
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana
—	Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida
—	Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko melav-ska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani