Janko Samec:
Miš in mačka.
iUi, ui7« zastoka miška v pasti in zatrjuje sama sebi: ¦»Če biJa prosta bi, hotela nebi nikdar več sala krasti!«
Pa mimo pride mačka, siva teta, in misli si: i>Ej, miška lažel — A vendarle naj še enkrat pokaže, da zna driati, kar obetal«.
Odpre ji mačka tiho past železno in miška plane hitro d luknjo. A mačka.modra smukne brž pod suknjo in se ozira v mrak oprezno.
Vonjavo salo — to dehti od mizel Nista prešli se dve minuti, pa že je spet požrešno miško čuti, kako slastno ga d mraku grize.
De mačka: »Kdor nalašč v pogubo rije, ej, iemu vendar ni pomoči!« — Pa v loku brž na drobno miško skoči ier ji za kazen vrat zavije.