Z včerajšnje seje občinskega sveta
Kot vse kaže, bo prometna študija upravičila pričakovanja
Občinski svetniki so se v sredo zbrali na 24. redni seji. Na njej so se lotili dvanajstih točk dnevnega reda, med drugim pa so seznanili tudi s prvo in drugo fazo prometne študije širšega območja mesta Kamnik ter programom priprave strategije prostorskega razvoja naše občine. Tako študijo kot tudi program priprave strategije so podprli z večino glasov, le da so študijo večinoma pohvalili, program priprave strategije pa precej kritizirali.
Več na 2. strani
NAŠ POGOVOR
Pogovor z Demitrijem Perčičem, podžupanom in svetnikom LDS, o problemih in razvojnih možnostih Kamnika, o evropski ustavi in še marsičem
na 4. strani
Srednjeveški plesi v čudovitem okolju romanske kapele na Malem gradu so tudi letos pritegnili največ pozornosti obiskovalcev.
m f g	m
	ij
"H8IJE IZ j
V L>_L)j'jJj.\Zj\IJ j LAM TJ J 2 JI J
Kar nekako vajeni smo že, da drugi konec tedna v juniju Kamnik zaživi za dan, dva življenje, kakršno je bilo značilno pred stoletji. Tudi letos so že deveti Srednjeveški dnevi na starodavne ulice in trg v treh dneh, od 10. do 12. junija, prinesli obilico pisanih dogajanj, ki naj bi oživela naše predstave o življenju davnih prednikov. Medtem, ko je bil petek namenjen predvsem otrokom, je bilo živahno sobotno dogajanje na ulicah mesta, na Glavnem trgu, Trgu svobode in na Malem gradu privlačno tako za najmlajše, kot tudi njihove starše, babice in dedke. Spoznali so lahko starodavne obrti, zbirko orožja in oklepov, uživali ob srednjeveški glasbi in plesih, ob napetih dvobojih vitezov, ves čas pa smo srečevali srednjeveško gospodo, postopače, berače, bruhalce ognja. Nedeljski dan je obarvalo dogajanje na Starem gradu, kjer je devete srednjeveške dneve v Kamniku sklenil Venerin viteški turnir.
Več na 9. strani.
Po ulicah starega mestnega jedra smo srečevali Konjenico Veronika Kamnik.	SAŠA MEJAČ
Priznanja najboljšim učencem
Jutri bodo za osnovnošolce in srednješolce (z izjemo maturantov) napočile že tako težko pričakovane počitnice, z njimi pa čas brezskrbnosti in novih dogodivščin.
Še preden pa so se šolska vrata zaprla je župan Tone Smolnikar 7. junija v Domu kulture Kamnik podelil posebna občinska priznanja in nagrade 36 učencem in dijakom kamniških osnovnih in srednjih šole ter glasbene šole, ki so se v tem šolskem letu še posebej izkazali - bodisi z učnim uspehom, z dosežki na različnih tekmovanjih, z raziskovalnimi nalogi, humanostjo in podobno.
Priznanja in nagrade so prejeli: iz OŠ Šmartno v Tuhinju Karmen Burja, Eva Traven, Maja Drolc, iz
OŠ Toma Brejca Andrej Iskra, Eva Kotnik, Eva Vučkovič, iz OŠ Frana Albrehta Nataša Pangeršič, Klemen Pavlič, Špela Perčič, Katarina Uršič, Andreja Jeklar, iz OŠ 27. julij Tjaša Gašperlin in Jure Medved, iz OŠ Stranje Tanja Jegličt Nataša Kodra in Matija Rifl, iz OS Marije Vere Manca Mrvar, Tina Logar, Miha Klemenčič, Jana Osolnik, Dijana Tešič, iz Osnovne šole ZUIM Nino Rakovič, iz Srednje šole ZUIM Ines Golobič in Aljoša Agič, iz Šolskega centra Rudolfa Maistra iz gimnazije Barbara Brumec, Matija Lavrinc, Anja Lukan, David Orešnik, Biljana Bartulac in iz ekonomske šole Rok Pirnat in Teja Grilc ter iz Glasbene šole Kamnik Tjaša Vrhovnik, Janina Lorenci,
Gašper Seiko, Nina Horvat in Matjaž Poljanšek.
Ti mladi učenci in dijaki so neprecenljivo bogastvo, ki ne sme ostati skrito, pred njimi je namreč še mnogo izzivov in priložnosti, da pokažejo in oplemenitijo svoje znanje, sposobnosti, ustvarjalnost. Zato jim želimo sreče in vztrajnosti na nadaljnji poti, prav vsem »šolarjem« pa kar najlepše, nepozabne počitniške dni!
SAŠA MEJAČ
Priznanja iz rok župana Antona Toneta Smolnikarja seje še posebej razveselila najmlajša prejemnica 7-letna Tjaša Vrhovnik, ki se uči violončelo drugo leto, na mednarodnih tekmovanjih pa že dosega visoka priznanja.
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 1 f. julija. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 7. julija; oglase in zahvale pa do torka, 12. julija, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91311 in 041/662 450, faks: 01/83 19-860, e.naslov: sasa.meiac&siol.net
Uradne ure uredništva ob sredah od 8. do 12. in od 13- do 17. ure.
Velika izbira
kvalitetnih kolesarskih
oblačil NALIIMI po norih cenah ŠPORT cs- koles in kolesarske opreme
tve in oblačil
Smuči po znižanih cenah - 30%! Možnost nakupa na do 24 obrokov.
;i kotiček z veliko izbiro
SERVIS KOLES IN OPREME

IHljjStiLJl
1.000.000 SIT = 30 minut +
darilo I
Pokličite v Poslovalnico Duplica (tel.: 831 83 72) ali Poslovalnico Glavni trg (tel.: 831 85 24)
www.nlb.si
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Kamnik
Spoštovane občanke in občani!
Iskrene čestitke ob Dnevu slovenske državnosti.
Letošnji praznik bomo obeležili v petek, 24. junija, ob 18. uri na Glavnem trgu. Slavnostna govornica bo poslanka evropskega parlamenta, Kamničanka Mojca Drčar Murko.
Tako kot vsako leto bomo slovesnost popestrili z nastopom Mestne godbe Kamnik, za prijetno razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Viharnik. Vljudno vabljeni!
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
OB NAŠEM SKUPNEM PRAZNIKU, DNEVU DRŽAVNOSTI, VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM!
MIHA NOVAK načelnik Upravne enote Kamnik
V POZDRAV POLETJU •
Minulo nedeljo, 19. junija, so prizadevni pevci Lire na Glavnem trgu pripravili že tradicionalni glasbeni večer V POZDRAV POLETJU. Letošnje srečanje je bilo še posebej zanimivo in s strani številnih obiskovalcev toplo sprejeto, saj so povabili zanimive goste.
Več na 8. strani.
Priložnost smo imeli spoznati priznano sopranistko in solistko Mariborske opere Andrejo Zakonjšek. Odlomek iz Puccinijeve opere Don Giovani, ki sta ga zapela v duetu s Primožem Krtom, je sprožil val navdušenja.
Raiffeisen
LE ASI MG
TZift
ičite oi 565 97 85,
M (6/N D
Raiffeisen KREKOVA BANKA

Z včeraišnie seie občinskega sveta
Kot vse kaže, bo prometna študija upravičila pričakovanja
Občinski svetniki so se v sredo zbrali na 24. redni seji. Na njej so se lotili dvanajstih točk dnevnega reda, med drugim pa so seznanili tudi s prvo in drugo fazo prometne študije širšega območja mesta Kamnik ter programom priprave strategije prostorskega razvoja naše občine. Tako študijo kot tudi program priprave strategije so podprli z večino glasov, le da so študijo večinoma pohvalili, program priprave strategije pa precej kritizirali.
5 prometno študijo, katere izdelavo je občinska uprava na predlog občinskega sveta lani naročila ljubljanskemu podjetju Ci-ty Studio d.o.o., želimo v naši občini doseči naslednje cilje: odkriti prave razloge za preobremenjeno naših prometnih povezav, rešiti probleme povezane z mirujočim prometom, ugotoviti učinkovitost načrtovanih ukrepov za rešitev te problematike, uravnoteženo razvijati mestno prometno infrastrukturo, odpraviti problematične točke na obstoječem prometnem omrežju ter na podlagi vsega tega dobiti prometni model, ki bo podlaga za prostorski razvoj ter prometno in urbanistično planiranje v prihodnjih letih.
Ob multimedijski predstavitvi dosedanjih aktivnosti pri izdelavi prometne študije je v imenu pripravljavcev študije Uroš Pust povedal, da je izdelava študije razdeljena na tri sklope. Prvi je namenjen zbiranju podatkov, štetju prometa, sledenju vozil, raziskavi potovalnih navad kamniških gospodinjstev, inventarizaciji našega obstoječega cestnega omrežja ter stanju prometne varnosti na območju Kamnika. Drugi sklop obsega zasnovo mirujočega prometa ter popis in spremljanje zasedenosti razpoložljivih parkirnih površin. Na osnovi teh podatkov bo pripravljena ocena dejanskega primanjkljaja parkirnih mest ter predlagani ustrezni ukrepi. V tretjem sklopu pa bo na osnovi zbranih podatkov in ugotovitev izdelan prometni model za leta 2004, 2014 in 2024.
Študijo bo treba vključiti tudi v prostorsko strategijo občine
Razprava, ki je sledila, je sicer trajala cele tri ure, vendar je bila konstruktivna in je opozorila na številna pereča vprašanja. Samo glede tega, ali naj Sutna ostane zaprta za promet ali naj se v eno smer odpre, se svetniki niso mogli poenotiti. Za obe rešitvi smo namreč slišali kar nekaj argumentov. Največ konstruktivnega sta na to temo povedala Demitrij Perčič, svetnik LDS; in Marjeta Humar, svetnica NSi. Perčič je opozoril na to, da so prometne razmere v naši občini že sedaj nevzdržne in da bi poleg štiripasovne ceste v smeri sever - jug (vse do Šmarce) potrebovali tudi priključek na povezovalno cesto Vodice - Želodnik. »Zato naj občina začne postopke za rezervacijo in pridobivanje vseh zemljišč, ki jih bo potrebovala za širitev državne ceste Kamnik - Domžale, vse skupaj pa naj vključi tudi v naslednje proračune naše občine,« je predlagal Perčič, svetniki pa so njegov predlog ob koncu razprave tudi podprli. Poleg tega je Perčič zastavil še nekaj drugih, zelo umestnih vprašanj. Najprej ga je zanimalo, zakaj je študija zahodno obvoznico postavila na povsem stranski tir. Zavzel se je tudi za to, da se ta študija vključi tudi v že nastajajočo novo strategijo prostorskega razvoja naše občine, ob koncu pa ga je zanimalo še to, kdo bo financiral nakup zemljišč in gradnjo vseh parkirišč in parkirnih hiš, ki so predvidene v študiji. Mnenja, da občina ne bo mogla zgraditi vseh predvidenih garažnih hiš, je bila tudi Marjeta Humar. V nadaljevanju svojega nastopa pa se je dotaknila še ene zelo zanimive podrobnosti iz predstavitve. Zanimalo jo namreč (1) kako bomo dosegli, da se bo promet s cest preusmeril na železnico, kot je predvideno v študiji ter (2) kako so zbrani podatki in koliko so sploh vredni, če je bil odziv na anketo med občani res tako slab, kot navaja pripravljavec študije. Poleg tega je želela izvedeti, kako bodo na pretočnost prometa vplivala vsa predvidena krožišča, ali bodo parkirišča ob Kovinarski cesti res namenjena stanovalcem ali jih bodo uporabljali kupci nastajajočega nakupovalnega središča ter kako bodo na prometne razmere vplivale morebitne nove industrijske in obrtne cone. Janez Repanšek, svetnik SDS, je v predlaganem usmerjanju prometa po mestu ugotovil nekaj napak in zato dejal, da je očitno, da študije ne pripravlja domače, kamniško podjetje. Glede parkirišč v garažnih hišah pa ga je zanimalo, kdo bo v njih kupoval zelo draga parkirišča, ko pa so nekateri celo do stanovanj prišli za vsega deset tisoč nekdanjih nemških mark. Prav tako kot Humarjevo so tudi Daniela Kovačiča, svetnika Zelenih Slovenije, zanimala nekatera metodološka vprašanja - na primer to, kako so se merili potovalni časi. Po njegovem mnenju bi morala Šutna ostati zaprta za promet, če ne zaradi drugega že zaradi varnosti otrok in mamic z vozički, ki jo pogosto uporabljajo za sprehode. Tudi po Kovačičevem mnenju bi se morali semaforjem v bodoče izogibati in jih nadomeščati s krožišči. Mnenja svojih predhodnikov je dobro povzel Mihael Resnik, svetnik Obrtno - podjetniške liste, ko je dejal, da v razpravi ni bilo slišati nič novega. Glede širitve kamniške obvoznice, ki je po mnenju vseh nujna, je predlagal, da se zaradi pomanjkanja prostora ob njej nove pasove postav[ nad obstoječo traso in podpre s stebri. Po njegovem bi morali Šutno za promet odpreti. Nasprotno je glede Sutne menila samostojna svetnica Tatjana Sonja Rot Dja-lil, saj bi odprtje po njenem mnenju zmanjšalo kakovost življe-
Kamniški OBČAN
- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 23. 6. 2005.
nja ob njej. O študiji je dejala, da je preveč kvantitativno in premalo kvalitativno naravnana, intenzivna stanovanjska gradnja pa bi zaradi vse bolj perečega pomanjkanja parkirišč po njenem mnenju utegnila povzročiti še kakšen ljudski upor. Vilko Dobovšek, svetnik NSi, je opozoril, da Kamnik nima povezave na avtocestni križ in se zavzel, da bi pri gradnji garažnih hiš kapitalsko sodelovali tudi lastniki avtomobilov. »Ce pa bi se vendarle odločili, da Šutno odpremo za promet, tega nikakor ne smemo storiti zgolj zaradi prometa,« je bil odločen Dobovšek in tudi on podprl pripombe Perčiča in Humarjeve. Njegov strankarski kolega Janez Leskovec je v študiji opazil, da v njej niso predvidene intervencijske poti. Borut Žagar, svetnik Socialnih demokratov (SD) je podprl Perčičev predlog za rezervacijo zemljišč za širitev državne ceste Kamnik - Domžale, medtem ko je zahodna obvoznica po njegovem mnenju zaenkrat še precej utopična rešitev. »Vsekakor bi bilo bolje, če bi razširili že obstoječo vzhodno obvoznico,« je dejal in se zavzel tudi, da bi na lokaciji podjetja Meso Kamnik uredili parkirišče in da bi Šutne ne odpirali za vsako ceno.
Potrebujemo tudi tunel proti Avstriji?
Po desetminutnem odmoru, v katerem je občinska uprava dvorano poskušala ohladiti s klimatsko napravo, se je razprava nadaljevala. Marjeta Humarje k svojemu prejšnjemu nastopu dodala še eno informacijo in sicer, da stanovalci Sutne njenega odprtja ne odobravajo. Franci Spruk, svetnik SDS, je študijo pohvalil in izrazil upanje, da bo pripomogla k boljšemu načrtovanju v prihodnjih letih. Po njegovem mnenju bi mesto potrebovalo obroč, sestavljen iz enosmernih ulic, zgraditi bi morali tudi tunel proti Avstriji, tovorni promet pa preusmeriti na železniške tire. Gordan Ambrožič Malenšek, svetnik DeSUS, je podprl Perčičev predlog, hkrati pa opozoril, da bi morali prometne povezave v naši občini načrtovati v sodelovanju s sosednjimi občinami. Okrog Mengša bo namreč prej ali slej zgrajen obroč. Anton Rajsar, prav tako svetnik DeSUS, je predlagal, da bi semaforja na križiščih obvoznice z Maistrovo in Cankarjevo cesto nadomestili z enim samim krožiščem. Tudi Brane Golubovič, svetnik LDS, je pohvalil študijo in dejal, da bi nam pri širitvi obvoznice lahko finančno pomagala država. »Ko bo študija dokončana, jo moramo na vsak način vključiti v naše razvojne programe in proračun,« je dejal Golubovič in s tem občinsko upravo opozoril, naj poskrbi, da bo študija tudi realizirana. Valentin Zabavnik, svetnik SDS, se je zavzel za izgradnjo zahodne obvoznice, saj bi slednja po njegovem mnenju dolgoročno rešila naše prometne probleme. Janez Repanšek je tik pred koncem razprave dodal še to, da bi se morala zahodna obvoznica začenjati na povezovalni cesti Želodnik -Vodice in končati šele v Tuhinjski dolini, poleg tega pa ga je zanimalo, kdaj bodo o prometni študiji lahko kaj povedali tudi občani.
Pred glasovanjem je nastopil še Ivan Kenda, višji svetovalec za cestno - prometno dejavnost. Najprej je pohvalil konstruktivno razpravo, nato pa pojasnil, da se občinska uprava trenutno ukvarja kar s tremi projekti, ki so povezani z reševanjem prometnih težav. Prvi je prometna študija, drugi urejanje brežin Kamniške Bistrice tretji pa širitev obvoznice. »Če bomo z Direkcijo RS za ceste do konca letošnjega leta uspeli doseči dogovor o delitvi finančnega bremena za širitev obvoznice, potem bi se lahko dela začela že sredi prihodnjega leta,« je napovedal Kenda in dodal, da bi bilo najbolje, če bi prometno študijo posodabljali vsako leto. Pust je svetnike opozoril še na to, da semaforjev ni mogoče kar tako nadomeščati s krožišči in da bo prometni model, ki ga morajo še izdelati, odgovoril tudi na vprašanje, ali bi bila gradnja zahodne obvoznice upravičena ali ne. Na glasovanju so svetniki prvo in drugo fazo prometne študije podprli z večino glasov.
Golubovič: »Brez vizije ni strategije«
Program priprave strategije prostorskega razvoja naše občine (SPRO) je bil nedvomno najbolj vroča točka na tokratni seji občinskega sveta. Čeprav je bilo pričakovati zelo dolgo in burno razpravo, so bili svetniki v ocenah zelo enotni, saj so program priprave strategije vsi po vrsti ostro kritizirali.
Bojan Mlakar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, je v uvodni obrazložitvi poudaril, da pripravo nove strategije zahteva cela vrsta razlogov. Po eni strani so to potreba po nadaljnjem razvoju naše občine, novi medobčinski odnosi (ki so posledica nastanka nekaterih novih občin) in pospe-
Kulturno društvo Miran Jarc, Škocjan pri Domžalah, vabi v Poletno gledališče na Studencu na
Kulturni poletni festival Studenec 2005
Petek, 15 Julij, ob 21.00 Domača gledališka predstava -komedija
ŽENITNA MEŠETARKA
V glavnih vlogah: ženitna mešetarka Dolly Levi - Pija Brodnik, Trgovec iz Vonkersa - Franc Pestotnik
PONOVITVE: 16., 17., 22., 23., 24., 29., 30. in 31. julij -ob 21. uri; 19., 20. in 21. avgust - ob 20. uri
PRODAJA VSTOPNIC:
Vele, trgovska družba, tel.:oi/72i 83 31, SAM d.o.o., tel.: 01/72 98 800, Foto Repanšek Mengeš, tel. 01/723 74 92, Trgovina nakup Kamnik, Šutna 48, tel.:oi/839 7° 81,
po el. pošti: kdmi.skocian@siol.net. www.drustvo-miraniarc.si in telefonu 01/72 49 189.
ševanje razvoja tržnega gospodarstva, po drugi pa tudi spremenjene družbeno - ekonomske, socialne in pravne razmere v državi, kriza vrednostnega sistema pri urejanju prostora ter vse manjše spoštovanje skupnih in dolgoročnih interesov v prostoru. »Z novo prostorsko strategijo bomo določili zasnove poselitve, komunalne infrastrukture in krajine, pa tudi prostorskega razvoja ter urejanja naselij in krajinskih območij. V tem dokumentu bomo določili izhodišča in vizijo prostorskega razvoja naše občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj vseh dejavnosti v prostoru. Poleg tega bo to osnova za prostorska izhodišča za pripravo izvedbenih prostorskih aktov-tako prostorskega reda občine kot tudi občinskih lokacijskih načrtov,« je poudaril Mlakar.
Z argumenti pa svetnikov ni prepričal, saj je sledil plaz pripomb. Demitrij Perčič je v imenu svetnikov LDS dejal, da v programu priprave strategije pogreša vizijo razvoja. »Ker pa slednje nimamo, lahko vsak razmišlja po svoje. Čeprav se širša javnost javnih obravnav tovrstnih dokumentov še ni navadila, bi občina vseeno morala k sodelovanju privabiti kar najširši krog ljudi - od občanov pa do direktorjev kamniških podjetij, pa tudi strokovnjake, politične stranke, civilno družbo in vse druge interesne skupine.« Na njegove besede se je takoj odzval župan Anton Tone Smolnikar in izrazil skrb, ker bodo že tako kratek čas za pripravo strategije prihodnje leto prekinile še volitve. Podobno kot Perčič je tudi Daniel Kovačič v imenu svoje svetniške skupine opozoril na to, da bi morala strategija prostorskega razvoja temeljiti na natančni viziji, v katero smer se bo razvijala naša občina. Marjeta Humarje v imenu svetnikov NSi opozorila na težko razumljivo besedilo programa. »Kaj sploh pomeni ta uradniška latovščina,« je vprašala pripravljavce programa in dodala, da strategije iz tega dokumenta sploh ni mogoče videti. »To besedilo ne zasluži imena strategija in ga, takšnega kot je, naša občina ne potrebuje,« je bila ostra Humarjeva. Brane Golubovič je dejal, da brez vizije ni strategije. »Občina mora imeti pri pripravi tega projekta jasno vizijo, saj je to najpomembnejši dokument, kar smo jih doslej sprejemali. Njegovi učinki se bodo pokazali šele čez dvajset let,« je opozoril na resnost tega projekta in se zavzel, da bi občina za pripravo strategije zaposlila ali najela posebnega strokovnjaka, ki ne bi imel drugih zadolžitev. »Dokument, kakršen je sedaj, pa ne daje možnosti za razpravo,« je ob koncu svojega nastopa dejal Golubovič. Franci Spruk je nastopil malce bolj prizanesljivo in se zavzel za kar se da široko javno obravnavo tega dokumenta ter dovolj ambiciozno postavljene cilje. »V nasprotnem primeru bomo napake še dolgo popravljali;« je opozoril. Nato je sledil nastop svetnikov LDS. Najprej je svoje predhodnike podprl Iztok Debevec in tudi on opozoril na pomen jasne vizije, saj bomo brez nje čedalje težje upravljali s prostorom. Marjan Semprimožnik je dodal, da bi se pri pripravi strategije kazalo povezati s kakšnim ustrezno usposobljenim strokovnjakom, Zvonka Cveka pa je motilo, da svetniki v pripravi strategije nimajo pomembnejše vloge. »Nenazadnje smo mi tisti, ki imamo stike z občani in ne občinska uprava,« je dejal. Daniel Kovačič, svetnik Zelenih Slovenije, je ob koncu razprave predlagal, da bi k pripravi strategije povabili kamniške strokovnjake, ki so s problemi najbolje seznanjeni. Tik pred glasovanjem je župan svetnikom pojasnil, da je program priprave strategije zgolj koledar priprave strategije in da se bodo v njeno pripravo strokovnjaki vključili že avgusta letos. Program priprave SPRO je ostrim pripombam navkljub na glasovanju dobil podporo večine svetnikov.
ZORAN JEREB
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si
ME
KamniK
V piti«
KOLEDAR PRIREDITEV
Kulturno društvo Priden možic
Glavni trg 1, Kamnik
GLAVNI TRG - ANA DESETNICA V Kamniku
Sobota. 9. iulii.ob 10. uri
Kulturno društvo Priden možic
DOBRO JUTRO, GOSPOD FRANZ
Sobota. 9. iulii ob 11. uri
Gledališče Ane Monro
PIKNIK
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
www. domkulture. o ra: e-mail: info@domkulture. ora 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro)
Petek. 24. iuniia. ob 17. uri
Glasbena šola Kamnik
RAZDELITEV SPRIČEVAL GLASBENE ŠOLE Zaključena prireditev
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
OBMOČNA IZPOSTAVA KAMNIK
Japljeva 2, tel.: 01 83 19 830 ; fax.: 01 83 19 831 e-pošta: oi.kamnik@iskd.si
GALERIJA VERONIKA, KAMNIK Petek. 24. iuniia 2005 Odprtje razstave
LIDIJA BALANTIČ: SANJE IZ ČIPKE
V programu bodo nastopili:
Jože Prezelj in Janez Kožar - didgeridoo,
Matjaž Balantič - kitara, Matej Hribar - flavta
Razstava bo odprta do 15. julija 2005, vsak dan od 10. do 12.
in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstop
prost.
+
Svetniki sprašujejo in predlagajo
So cene dimnikarskih storitev res previsoke?
Že večkrat je bilo izpostavljeno vprašanje visokih cen dimnikarskih storitev, ki za marsikatero družino predstavljajo občutno breme, za dimnikarsko podjetje pa kar precejšen (lahko tudi nezaslužen) dohodek.
Svetnik Anton Hočevar je zato občinski upravi predlagal, da naredi analizo trditev in pripravi vse potrebno za ponovno določitev cen dimnikarskih storitev na območju občine Kamnik.
Kot pojasnjuje Mihaela Veternik z občine Kamnik, sta Občina Kamnik in Energetski servis E.S. d.o.o. na podlagi izvedenega javnega razpisa za podelitev koncesije v novembru 2001 sklenila koncesijsko pogodbo, s katero je občina na koncesionarja prenesla pravico in dolžnost opravljati obvezno lokalno gospodarsko javno službo »dimnikarstvo« v občini Kamnik od 1.12.2001 dalje. Sestavni del koncesijske pogodbe je tudi cenik dimnikarskih storitev, ki se od uveljavitve koncesijske pogodbe dalje ni spreminjal.
Novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, st. 41/2004), ki je začel veljati 7. maja 2004, pa je na področju dimnikarske službe uvedel temeljito spremembo. 148. člen ZVO-1 namreč določa, da spada izvajanje dimnikarskih storitev med obvezne državne gospodarske javne službe. Od 1. januarja 2005 dalje dimnikarstvo ni več lokalna (občinska) gospodarska javna služba, zato občina na tem področju sedaj nima nobenih pristojnosti. ZVO-1 med drugim določa, da koncesionar, ki je imel pred uveljavitvijo ZVO-1 z občino sklenjeno koncesijsko pogodbo, izvaja to javno službo v enakem obsegu in na enak način (ter z enakimi cenami) do tedaj, ko sklene vla-
da RS s koncesionarjem novo koncesijsko pogodbo za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe »dimnikarstvo.« Vlada RS bo pri podelitvi koncesij za posamezne občine upoštevala razen določil ZVO-1 tudi določila Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/ 2004). Z uveljavitvijo te uredbe so prenehali veljati vsi (odloki), ki so določali način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe »dimnikarstvo.«
Po informacijah z Ministrstva za okolje in prostor RS pripravlja Direktorat za okolje enoten tarifni sistem za vsa dimnikarska podjetja, ki vključuje tudi natančno opredelitev, kaj mora njihova storitev obsegati. Cene bodo v vseh občinah enotne, predvidoma se bodo gibale od sedem do petnajst tisoč tolarjev na leto za kurilne in dimovodne naprave posamezne individualne stanovanjske hiše. To pomeni, da ni pričakovati, da bi se v občini Kamnik cene dimnikarskih storitev bistveno spremenile glede na sedanje veljavne cene.
Bo staro župnišče v Zg. Tuhinju kulturni spomenik?
Marjeta Humar je podala pobudo, da se staro župnišče v Zg. Tuhinju razglasi za kulturni spomenik. Stavba je bila prvič omenjena 1. 1215 in je bila menda poletna rezidenca Celjskih grofov.
Občinska uprava je podano pobudo prenesla na Zavod za varstvo naravne in kulturne de-* diščine Kranj, ki bo ugotovil, ali je z arhitekturnega in zgo-
dovinskega vidika smiselno speljati postopek za razglasitev omenjenega župnišča za kulturni spomenik.
Je kopanje pri izviru Bistrice dovoljeno?
Svetnik Janez Repanšek opozarja občinsko upravo na problem posebne vrste, saj se pri izviru Kamniške Bistrice dogajajo razne seanse golih kopalcev, kar naj ne bi bilo spodobno do obiskovalcev te lepe doline. Po njegovem je tovrstno početje lahko sporno tudi iz higienskih razlogov, saj je v tem porečju glavno zajetje kamniškega vodovoda. Pred leti je bila na tem mestu postavljena tabla z napisom »prepovedano kopanje.« »Upam, da bo občinska uprava zbrala dovolj razuma za postavitev še ene table, če se pa stvari še ne bi izboljšale, naj primerno ukrepa«, pravi Repanšek.
Ivo Kokalj, komunalni nadzornik, je potrdil, da je bilo ob rednem nadzoru javnih površin kopanje v izviru reke Kamniška Bistrica tudi dejansko ugotovljeno.
Vodni viri so na podlagi zakona državna last, kot tudi razpolaganje z njimi. Glede dejstva, da je tudi zemljišče pare. št. 901/1 k.o. Županje njive, na katerem naj bi stala predlagana neprometna signalizacija (ta je bila nekdaj že postavljena), ki bi prepovedovala kopanje v izviru ljudem in živalim, v lasti države (Ministrstva za okolje in prostor), so zadevo odstopili v pristojno reševanje lastniku zemljišča in vodnega vira.
Kot navaja Kokalj, so 25. 5. 2005 imenovanemu ministrstvu predlagali zavarovanje vodnega vira Kamniške Bistrice s postavitvijo neprometne signalizacije, ki bo prepovedovala kopanje ljudi in živali v izviru reke. Žaprosili so tudi za obvestilo o ukrepih, ki jih bodo izvedli za zavarovanje izvira.
Vi sprašujete, župan odgovarja
B. Z. iz Smarce sprašuje: »Ali je stanje kamniškega gospodarstva res tako kritično, kot je bilo razbrati iz nekaterih medijev? Podatki naj bi bili predstavljeni na javni tribuni civilne iniciative.«
V	občini Kamnik letno pripravljamo analizo stanja poslovanja gospodarskih družb za preteklo leto. Podlaga za izdelavo analize poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja gospodarskih družb so podatki iz letnih poročil. ki so jih gospodarske družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V analizo stanja gospodarstva občine Kamnik v letu 2004 so vključeni tudi podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov, analiza trga dela ter poslovni subjekti. Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili na AJPES-u, Statističnem uradu Republike Slovenije ter na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje smo pripravili pregled stanja kamniškega gospodarstva v letu 2004 (analiza je objavljena tudi na spletni strani občine Kamnik). V nadaljevanju podajamo ključne ugotovitve o uspešnosti kamniškega gospodarstva v letu 2004, ki pa ne kažejo tako kritičnega stanja, kot je bilo predstavljeno na javni tribuni civilne iniciative.
V	občini Kamnik je bilo m dan 31. 12. 2004 v Poslovnem registru Slovenije vpisanih 1.830 poslovnih subjektov, kar je za 3,4 % oziroma
61 poslovnih subjektov več kot 31. 12. 2003. Trend naraščanja števila poslovnih subjektov se nadaljuje tudi v letu 2005 (na dan 3L 3. 2005 je bilo 1.860 poslovnih subjektov s sedežem v občini Kamnik).
Gospodarske družbe kot celota so v letu 2004 poslovale z neto čistim dobičkom, ki je znašal 1.374 milijonov tolarjev, kar je zelo pozitivno, saj so v zadnjih 10 letih samo dvakrat poslovale z neto čistim dobičkom. Čisti dobiček v znesku 3.021 milijonov tolarjev je v letu 2004 ugotovilo 394 družb, to je 67 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2003 povečal za 8,4 %. Čisto izgubo v znesku 1.647 milijonov tolarjev je v letu 2004 ugotovilo 164 družb. V primerjavi z letom
2003	je bila manjša za 43,2 %. Delež prihodkov gospodarskih družb se je v letu 2004 povečal za 9 %, delež odhodkov pa za 6,8 %. Poleg tega se je v letu
2004	povečalo tudi premoženjsko stanje gospodarskih družb in sicer z.a 14,5 %.
Po podatkih iz letnih poročil za leto 2004 je bilo v občini Kamnik 738 podjetnikov posameznikov, ki so v letu 2004 obračunali za 14% več prihodkov kot v letu 2003. Podjetniki kot celota so v letu 2004 ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 1.031 milijonov tolarjev. Tako kot pri gospodarskih družbah, je bilo tudi pri podjetnikih najpomembnejše področje predelovalnih dejavnosti, tako po številu zaposlenih kot po doseženih čistih prihodkih.
Razmere na trgu delovne sile v občini Kamnik bi lahko v primerjavi z letom 2003 ocenili za ugodne, saj je prišlo do rasti zaposlenosti ter zmanjša-
nja števila registrirano brezposelnih oseb v primerjavi z letom poprej. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v občini Kamnik je bila v letu 2004 za 36,8 % nižja od slovenskega povprečja (10,6%) in je znašala 6,7 %. Decembra 2004 je bilo na Zavodu za zaposlovanje registrirano 856 brezposelnih oseb, kar pomeni 130 oseb manj kot decembra 2003.
Rast plač v občini Kamnik je bila primerljiva z rastjo plač v državi (5,8 %), kljub temu pa plače še vedno ostajajo pod državnim povprečjem za cca 15 % oziroma za cca 7% pod povprečjem Osrednje slovenske regije.
Na podlagi zgoraj navedenih dejstev lahko povzamemo, da se stanje kamniškega gospodarstva p d razpadu velikih gospodarskih sistemov v času tranzicije iz leta v leto izboljšuje, saj so gospodarski razvoj v občini prevzela mala podjetja, ki jih je v strukturi gospodarskih družb kar 97,4 %. Poleg tega pa majhne gospodarske družbe ustvarijo več kot polovico vseh prihodkov ter zaposlujejo 52,6 % vseh zaposlenih.
Župan ANTON TONE SMOLNIKAR
Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji
Prizadevanja Term Snovik, da bi blagodejni učinki sno-viške termalne vode pritegnili čim širši krog obiskovalcev, ki bi lahko v čudovitem zelenem okolju Tuhinjske doline tudi prenočili, so obrodila sadove. Pred dnevi so namreč nad obstoječim bazenskim kompleksom zaključili prvi del apartmajskega naselja s 24 modernimi apartmaji s 110 ležišči, ki že sprejema prve obiskovalce.
Apartmaji v Snoviku, ki so lepo umeščeni v naravno okolje in zagotavljajo visoko kakovostne prenočitvene zmogljivosti, že sprejemajo prve goste.
Zgrajena sta dva sklopa, prvi njen za sestanke, seminarje ali sklop z imenom Smreka, kjer je pa se bo uporabljal kot učilni-v treh hišah skupaj 17 apartma- ca.
jev za štiri osebe in apartma za Izgradnja celotnega apart-dve osebi, ter sklop Bor s 5 majskega naselja osmih sklo-apartmaji za štiri osebe in pov z 90 apartmaji in 426 ležiš-apartmajem za dve osebi. Drugi či se bo izvajala v treh fazah in sklop ima v kleti tudi večna- se bo predvidoma zaključila ju-menski prostor, ki bo name- nija 2007.1,6 milijarde tolarjev
Ljubljanska urbana regija (LUR) je v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 konec maja v Galeriji Veronika v Kamniku organizirala delavnico »Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji«. Kot so ugotovili udeleženci, je za večjo konkurenčnost kulture nujno tudi povezovanje akterjev s področja kulture - tako na lokalni kot regionalni ravni, hkrati pa več pozornosti nameniti tržni naravnanosti žive kulturne produkcije.
LUR je kot prva izmed slovenskih regij začela s pripravo novega regionalnega programa za obdobje 2007-2013, s ciljem, da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo novim ciljem kohezijske politike. V okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa se organizirajo srečanja in posveti s ključnimi partnerji in nosilci razvoja v regiji, saj je njihovo sodelovanje SAŠA MEJAČ pri pripravi programa ključnega
OBVESTILO
Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1, obvešča, da bo zaradi prenove objekta
od 1. 7. do 30. 9. 2005 občasna delna zapora lokalne ceste POT NA POLJANE v dolžini objekta.
Za morebitno oviranje prometa se že vnaprej opravičujemo.
V Termah Snovik že prvi apartmaji
vredno investicijo bodo financirali z lastnimi sredstvi, dolgovanimi sredstvi ter sredstvi iz naslova evropskih strukturnih skladov za turistično infrastrukturo. Prva faza je doslej zahtevala 480 mio sit.
V okviru investicije gradnje apartmajskega naselja izvajajo v Termah Snovik še investicijo obnovljivih virov energije, v okviru katere so že vgradili dve toplotni črpalki in namestili vakuumske sončne kolek-torje.
Apartmaji v Snoviku so izjemna pridobitev tako za Tuhinjsko dolino kot celotno občino Kamnik, ki se že dolgo časa ubada s pomanjkanjem prenočitvenih kapacitet, hkrati pa zagotavljajo tudi nova delovna mesta, razvoj dopolnilnih dejavnosti v ožjem in širšem okolju in nadaljnji korak k razvoju termalno-zdraviliš-kega turizma.
pomena, da program vključuje prave vsebine in projekte. Prave vsebine in projekti z opredeljenimi nosilci in finančnimi viri so predpogoj za uspešno izvajanje in realizacijo vsakega razvojnega programa; tudi regionalnega.
Na posvetu v Kamniku so bile predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike EU, že obstoječe vsebine v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 in realizacija posameznih projektov s področja kulture v regiji.
Udeleženci so se strinjali, da je v regiji nujno medsebojno
povezovanje akterjev s področja kulture tako na lokalni kot tudi regionalni ravni, če želimo povečati konkurenčnost kulture v regiji. Pri tem ima pomembno vlogo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Prav tako udeleženci razprave puščajo odprte možnosti za morebitna nova sodelovanja z drugimi organizacijami, tudi s področja turizma. Kot so poudarili, je potrebno v prihodnosti več pozornosti nameniti tudi tržni naravnanosti žive kulturne produkcije z namenom vključevanja novih partnerjev v projekte s področja kulture.
SMREKA
zaposli
SMREKA d.o.o. Podsmrečje 20 3342 GORNJI GRAD
VEČ KVALIFICIRANIH TESARJEV, MIZARJEV in LESARJEV Z DELOVNIMI IZKUŠJAMI ZA DELA V PROIZVODNJI IN VRŠITEV MONTAŽ NA TERENU.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SMREKA d.o.o., Podsmrečje 20, 3342 Gornji grad.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 5 dneh po opravljenih razgovorih.
Pogovor z Demitrijem Perčičem, podžupanom in svetnikom LDS
»Namesto, da bi mi gospodarili s prostorom, prostor gospodari z nami«
sodelovanja lastnikov hiš ne more narediti. Zgradili smo sicer nekaj parkirnih žepov ob železniški progi, vendar so slednji bolj ali manj sami sebi namen, saj je Streliška ulica zaprta za promet. Tudi stanovanjska soseska Mali grad na Šutno ne prinaša večje živahnosti.
Vendar je Šutno mogoče oživiti, kar dokazuje lanskoletni polet-
Demitrija Perčiča bi glede na to, koliko funkcij opravlja, lahko imeli za deloholika, vendar njegov miren nastop dokazuje, da svoje številne naloge usklajuje brez problemov. V Titanu tako opravlja naloge komercialnega direktorja, poleg tega je tudi neprofesionalni podžupan, občinski svetnik ter predsednik odbora za oživljanje mestnega jedra, tako da snovi za najin pogovor ni manjkalo. Največ časa sva (razumljivo) namenila kamniškim problemom in razvojnim možnostim, seveda pa sem ga času primerno povprašal tudi za komentar nezaupnic, ki jih evropska ustava doživlja na referendumih, in o načrtih za letošnji dopust.
Demitrij Perčič: »Nedavne nezaupnice evropski ustavi bodo upočasnile širitev EU, kar pa za nas ni dobro. Če bi namreč balkanske države, ki so naše pomembne gospodarske partnerice, vedele, kdaj se bodo lahko pridružile EU, bi se njihova demokratizacija dogajala hitreje kot se bo sicer.«
Kdaj in kako se je začela vaša politična kariera?
Začela se je ob koncu osemdesetih let, ko se je v Kamniku zbrala mlada politična ekipa, ki ni imela nobene zveze s Partijo in je v devetdesetih letih nastopila tudi na lokalnih volitvah.
Ste v tem času kaj razmišljali tudi o tem, da bi gospodarsko kariero zamenjali za politično?
Ne, nisem. Čeprav sem bil medtem nekaj časa tudi član sveta LDS, sem se odločil, da se politično udejstvujem samo na lokalnem nivoju.
Se sedaj, ko se je vaša stranka na državni ravni znašla v novem (opozicijskem) položaju, kažejo kakšne nove priložnosti?
Dejstvo je, da je stranka LDS po dvanajstih letih vladanja znašla v opoziciji in da se je v tem času v njene vrste vključilo precej ljudi, ki bodo sedaj odšli k novim zmagovalcem. Osebno pa o kakšnem bolj aktivnem političnem delu ne razmišljam. Prej nasprotno, mislim, da se bom moral svojemu delu v Titanu posvečati še bolj, politiki pa še manj. Službenih poti je namreč vedno več, saj sem vsak mesec kakšnih deset dni v tujini, zato tudi posebno dober podžupan trenutno prav gotovo nisem...
Boste na naslednjih volitvah spet kandidirali za župana?
V tem trenutku je moj odgovor ne.
Zaradi službenih obveznosti ali še česa drugega?
Vsakdo se mora odločiti, čemu bo dal v življenju prednost. Kdo bo kandidiral za kakšno funkcijo, se v stranki sicer še nismo dogovorili, ampak kot zaenkrat kaže za župana ne bom kandidiral. Me pa zaradi tega prav nič ne skrbi za prihodnost LDS-a v Kamniku, saj so člani svetniške skupine v občinskem svetu in nekateri posamezniki izven nje zelo konstruktivni ter delovni na posameznih vsebinskih področjih. Mogoče je naša napaka edino ta, da se s svojim delom ne hvalimo oziroma ne nastopamo v medijih, ker smo mnenja, da so samo končni rezultati merilo uspešnosti našega delovanja. Vendar pa mora biti enkrat tudi tega medijskega posta konec. V politiki se je potrebno včasih tudi pohvaliti.
Ali je sprememba na zadnjih volitvah kaj spremenila razmerja in odnose med političnimi strankami v občinskem svetu?
Ne, zaenkrat ne, saj so razmerja ostala ista. Specifika lokalnih volitev je v tem, da za stranko ni najpomembnejše, koliko svetnikov ima, ampak to, ali ima v svojih vrstah tudi župana. V naši občini pa je župan politično neopredeljen in ima za opozicijo vse stranke ali pa nobene. Je pa res, da je naša stranka v občinskem svetu najmočnejša in da brez naše podpore tako župan kot kakšna druga politična opcija težko sprejema odločitve. Najbolj razvidno je to bilo, ko smo predlagali županu in ostalim političnim strankam, da se še pred pripravo in sprejemanjem proračuna za le-
to 2005 pripravijo proračunske teze oziroma izhodišča, ki jih je nato obravnaval občinski svet in o katerih smo razpravljali na ožjih sestankih vseh političnih strank. Rezultat tega je bil, da smo nato proračun gladko in z minimalnimi spremembami na občinskem svetu tudi sprejeli. V naslednjem mandatu pa si želim, da bi bilo v občinskem svetu bolj jasno kdo je koalicija in kdo opozicija. Tako bi tudi volivke in volivci lažje merili učinkovitost posameznih političnih opcij.
Kako si z županom delita delo? Ga zgolj nadomeščate v času njegovih odsotnosti ali so katera področja povsem »vaša«?
Dela si ne deliva, saj je naloga neprofesionalnega podžupana v našem političnem sistemu takšna, da slednji opravlja naloge, za katere ga pooblasti župan. Področja, za katero bi bil v celoti pristojen, tako nimam, udeležujem pa se določenih sestankov in pri vodenju sej občinskega sveta in drugem tekočem delu nadomeščam župana. Po mojem mnenju bo moral župan, kdorkoli že to bo, v naslednjem mandatu razmišljati o profesionalnem podžupanu. Trenutno stanje je namreč veliko breme za oba - tako za župana kot tudi za podžupana, saj je zaradi velikosti občine obveznosti veliko. V tem mandatu je to še toliko bolj očitno, .saj je podžupan samo eden, prej pa sta bila dva.
Kako ocenjujete delo kamniške občinske uprave - nekatere vaše izjave na sejah občinskega sveta so namreč precej kritične. Še posebej to velja za delo oddelka za okolje in prostor, ki ga najpogosteje kritizirate, čeprav se verjetno strinjate, da je upravljanje s prostorom zelo nehvaležno delo, še zlasti v naši občini, kjer so prostorske zahteve v marsičem specifične in si pogosto celo nasprotujejo?
Kot podžupan sem vabljen in se pogosto udeležujem tudi županovih kolegijev z njegovimi najožjimi sodelavci, zato imam o teh problemih mogoče malo več informacij kot ostali svetniki. Na kolegijih ves čas poudarjam, da se moramo stvari lotevati celovito, pri upravljanju s prostorom pa to še vedno pogrešam. Namesto tega, da bi se šli urbanizem v pravem pomenu besede, obravnavamo zgolj majhne »kvadratke« in znotraj njih iščemo idealne rešitve. Zaradi takšnega pristopa imamo na področju otroških in športnih igrišč, pa tudi šolstva in otroškega varstva, ogromne luknje. Mislim, da bi se morala občina bolj kot z gradnjo trgovskih centrov in stanovanjskih sosesk, za katero bodo tako ali tako poskrbeli investitorji sami, ukvarjati s komunalno in družbeno infrastrukturo, se pravi ceste, šole in vrtce.
Vseeno pa se s podsekretarji, ki vodijo posamezne občinske oddelke, kar dobro razumemo in mislim, da tudi oni razumejo, če kdaj opozorim na kakšno njihovo napako. Naš odnos je odkrit in vse tisto, kar me moti, povem najprej njim, šele nato drugim.
Res je sicer, da ima naš prostor določene omejitve, toda nanje lahko gledamo tudi drugače - kot
na priložnosti. Novi Gorici, ki je bila urbanistično zasnovana šele po drugi svetovni vojni, danes mnogi očitajo, da nima nobene duše. Kamnik pa dušo vsekakor ima, vendar se bojim, da jo bomo mi ubili. Pri trenutni prometni politiki in obstoječih prometnih povezavah v smeri sever - jug je namreč jasno, da bo en del Kamnika odmrl, po vsej verjetnosti bo to ravno Šutna. Povrhu vsega tudi dolgoročne vizije razvoja prometa v mestu nimamo in ne vemo, kaj bi bilo bolje - zgraditi zahodno obvoznico, tunel pod Starim gradom ali razširiti obstoječe ceste. Bomo videli, kaj bo prinesla nova prometna študija.
In kakšna rešitev bi bila po vašem mnenju za mesto najboljša, če denar ne bi igral nobene vloge?
Ker nisem strokovnjak, ne želim dajati strokovnih ocen, vseeno pa ni sprejemljivo, da ima mesto takšne velikosti eno samo cesto v smeri sever - jug. Kratkoročna rešitev je lahko tudi odprtje Šutne za enosmerni promet, dolgoročno pa bomo morali zgraditi zahodno obvoznico za Zapricami, v zelo kratkem času pa zgraditi vsaj tretji pas na kamniški obvoznici.
Koliko priložnosti za hitrejši gospodarski razvoj pa je naša občina po vašem mnenju izgubila s tem, ko se štajerski krak avtocestnega križa gradi čez Trojane in ne čez Tuhinjsko dolino?
Ko bo gradnja avtocestnega križa dokončana, bo zelo pomembno, da bomo nanj dobili ustrezne priključke, sicer bomo res odrezani od sveta. Zato bomo morali v prihodnjih letih razmišljati tudi o dvopasovni cesti do Domžal ali Trzina ter ureditvi primestnega potniškega prometa.
Omenili ste Šutno, pa me zanima kako ocenjujete dosedanja prizadevanja in rezultate oživljanja starega dela mesta (še zlasti Šutne), pri čemer tudi sami aktivno sodelujete? Menite, da bi Šutno lahko oživili samo tako, da bi jo odprli za promet ali še kako drugače?
Najprej je treba priznati, da je po smrti Bojana Schlegla odbor za oživitev mestnega jedra malce zgubil na tempu svojega dela. Temeljni problem Šutne je še vedno prometna ureditev in dokler se ne seznanimo z ugotovitvami prometne študije lahko v tej smeri zelo malo naredimo. Interesi prebivalcev in najemnikov lokalov na Šutni so namreč zelo različni, vedno več lokalov pa je zaprtih.
Seveda pa samo s prometno ureditvijo Sutne ne bomo oživili, ampak moramo v ulico vrniti tudi življenje, česar pa občina brez
ni festival, ki je stari del mesta napolnil z obiskovalci.
Sicer pa se s tovrstnimi problemi ne ukvarjamo samo v Kamniku, ampak tudi v drugih, precej večjih mestih, vendar to ni noben izgovor. Menim, da je problem rešljiv samo s kompromisi, o teh se pa v naši občini trenutno še nismo sposobni dogovoriti.
V	zadnjih letih se naša občina loteva predvsem stanovanjske gradnje, kar je (glede na trenuten način financiranja občin) za njene prihodke v prihodnjih letih celo bolje kot če bi spodbujala razvoj podjetništva, od katerega občine neposredno nimajo nič. Kaj menite o tem?
Kriteriji za mestno občino so jasni - 25 tisoč prebivalcev in 15 tisoč delovnih mest. Prvo merilo že dosegamo, drugega pa ne. Vprašati pa se moramo, ali ždimo postati spalno naselje Ljubljane ali občina z lastno industrijo. Mislim, da zgolj spalno naselje ne more biti naš cilj. V občini Komenda se tega bolje zavedajo in bodo z denarjem, ki so ga dobili s prodajo zemljišč v obrtni coni, zgradili šole in vrtce. Pri nas pa je problem v tem, da prostor gospodari z nami in ne mi z njim. Kdaj je nazadnje občina kupila kakšno zemljišče, ga komunalno opremila in prodala? Pri nas to vedno počnejo zasebni investitorji, ki za seboj puščajo nedokončane projekte.
V	začetku letošnjega leta smo občinski upravi poslali pobudo, da pripravi dokument, v katerem bi se določile možne lokacije v občini za ustanovitev ter komunalno ureditev poslovnih, podjetniških, obrtnih in industrijskih con z namenom vzpostavljanja pogojev za dodaten gospodarski razvoj občine in s tem posledično zagotavljanje novih delovnih mest. Na žalost je bil odgovor občinske uprave, da se to načrtuje znotraj Strategije prostorskega razvoja občine, ki mora biti sprejeta do 20. julija 2007. Menim, da lahko take cone že sedaj predvidimo in da nam ni treba čakati na sprejem strategije. Če bi bilo tako, se v Kamniku ne bi smelo nič graditi. Zato smo v začetku junija občinski upravi predlagali, da do konca letošnjega leta pripravi več posvetovanj z zainteresirano javnostjo, tako laično kot strokovno, na temo sprejemanja novega temeljnega prostorskega akta -Strategije prostorskega razvoja občine.
Ali ste se z rezultati prometne študije že seznanili (pogovor je potekal 10. junija, op. a.) in kaj osebno pričakujete, da nam bo ta študija prinesla? Pričakovanja od nje so namreč zelo velika, morda celo prevelika...
Ne, študije še nisem videl, pa
tudi posebnih pričakovanj od nje nimam. Kot uporabnik naše prometne infrastrukture približno vem kje so problemi in jih ena sama študija ne bo rešila. Dokler se s problemi ne bomo soočili in se lotili gradnje jih ne bomo rešili. Upam, da bo študija pokazala, kje rabimo kakšno dodatno cesto, kako konkretno urediti tekoči, mirujoči, kolesarski in peš promet, saj samo širitve obstoječih cest in postavljanje novih semaforjev ne zadoščajo. Morda bo študija pokazala vsaj to, kje moramo začeti.
Se ne bojite, da bo rezultat študije samo nek matematičen model, ki pa bo v praksi težko izvedljiv?
Upam, da ne. Glede na to, da ima podjetje ustrezne reference in da je prejelo izhodišča, ki so jih pripravili občinski svetniki in krajevne skupnosti, sem prepričan, da bo študija dala ustrezne rezultate. Še največji problem bo po mojem mnenju izvedba študije, vendar'sem optimist.
Kako torej ocenjujete razvoj naše občine po osamosvojitvi kot celoto? So bile po vašem mnenju v preteklih letih pri sprejemanju posameznih odločitev storjene kakšne napake?
Nekaj napak je bilo storjenih, to je treba priznati. To velja predvsem za področje otroškega varstva, kjer so kapacitete vrtcev premajhne in več kot 300 otrok čaka na sprejem v vrtec. Zato smo se v svetniški skupini LDS odločili, da je temu potrebno narediti konec in smo pregledali že vse možne lokacije in finančne konstrukcije. Glede na to, da je občina v dobri finančni kondiciji smo pozvali župana, naj začne z vsemi potrebnimi procedurami glede izbire lokacije za novi vrtec ter še v letošnjem letu pristopi k izbiri izvajalca. Poleg tega naj, če je potrebno, pripravi rebalans proračuna, ki bi omenjene ukrepe omogočil ter v proračunu za leto 2006 predvidi še manjkajoča sredstva za vrtec, da bi ta lahko odprl svoja vrata že prihodnje leto.
Po drugi strani pa smo pretiravali z gradnjo trgovskih centrov in preveč zapostavljali razvoj podjetništva in turizma, saj že * dvanajst let o tem, kako pomemben je turizem za našo občino, samo govorimo, hotela pa še vedno nimamo, čeprav se v zadnjem času tudi na tem področju stvari odvijajo v pozitivno smer. Imamo nekaj svetlih točk, kot na primer Terme Snovik, v katere so sprva vsi dvomili, sedaj pa zaključujejo gradnjo apartmajskega naselja. Poleg te ponudbe pa Tuhinjska dolina dobiva tudi vsebinsko ponudbo, kar nenazadnje dokazuje tudi KS Motnik, kjer razvijajo in dopolnjujejo svojo bogato turistično ponudbo. Bližje centru imamo Zdravilni gaj in apartmaje v Tunjicah in še bi lahko našteval.
Katere odločitve, ki nas čakajo v prihodnjih letih, bodo po vašem mnenju najpomembnejše in se pri njih nikakor ne smemo »zmotiti«?
V prihodnjih letih nas prav gotovo čakajo težke naloge, saj je treba urediti tako predšolsko vzgojo kot tudi osnovno šolstvo. Pogoji v šolah so zelo neizenačeni, v najslabšem stanju je šola v Stranjah, pa tudi šoli Toma Brejca in Frana Albrehta skoraj ne zaslužita več svojega imena. Premajhnih kapacitet v vrtcih pa tudi ni mogoče opravičevati z negativnimi demografskimi trendi, še zlasti, ker nova stanovanja že nekaj let gradimo in jih bomo tudi še v prihodnjih letih. Vrtce in šole bomo torej vsekakor potrebovali. Povsem drugačna, veliko bolj spodbudna, pa je situacija na področju kulturnega doma in mladinskega centra, ki sta veliki pridobitvi za občino. Premiki na bolje torej so, vendar osebno s tempom nisem zadovoljen.
Kakšne razvojne možnosti pa nam dajejo ugodni demografski trendi, saj se število prebivalcev naše občine po-
večuje, veliko pa imamo tudi mladih?
Posledica intenzivne stanovanjske gradnje so vsekakor tudi novi prebivalci, naša naloga pa je, da iz spalnega naselja (spet) naredimo mesto oziroma da poskrbimo za kakovostno preživljanje prostega časa in ustrezno mladinsko politiko. Slednja je že sedaj dobro zastavljena in upam, da bo takšna tudi ostala. V nadaljevanju je treba ustanoviti ustrezna lokalna organa, v katerem morajo sodelovati predstavniki občinskih oblasti in predstavniki mladinskih organizacij, ki bo mladim omogočil soodločanje o zadevah, ki se jih neposredno dotikajo, ter o občinskih sektorskih politikah, ki posredno vplivajo na položaj mladih v občini Kamnik. Mladi so konec koncev tisti, ki bodo živeli z na-, širni odločitvami, zato naj pri sprejemanju tovrstnih odločitev tudi sodelujejo. Seveda povečevanje števila prebivalcev s seboj prinaša tudi določene urbane probleme.
Kako komentirate »vstaje« občanov, ki se zadnje čase dogajajo po občini - najprej zaradi parkirišč na Duplici, pred dnevi pa je bilo veliko kritičnih besed izrečenih tudi v zvezi z obnovo šole v Stranjah ter vplivi Calcita na okolje?
To ni nič posebnega, saj se podobne stvari dogajajo tudi v drugih občinah. Problem je običajno v tem, da ljudje za stvari, ki jih zadevajo, izvedo prepozno. Mislim, da s tovrstnim načinom reševanja problemov ni nič narobe, še zlasti, če so posledice tako pozitivne, kot so denimo na Duplici, kjer so stanovalci vendarle dobili parkirišča. Podobno kot so se na Duplici, se tudi problemi v Stahovici kopičijo že nekaj let in ker se podjetje na vprašanja krajanov ni odzivalo, je prišlo do zbora krajanov.
Ker je trenutno zelo aktualna tema tudi prihodnost evropske ustave, me zanima, kako komentirate rezultat na referendumih v Franciji in na Nizozemskem?
Če mene vprašate, kako bi se odločil na takšnem referendumu, priznam, da bi se tudi sam odločal podobno kot so se v Franciji in na Nizozemskem. To pa so vprašanja, kaj smo doslej dobili od EU in ali želim, da se EU pridružijo tudi Bolgarija, Romunija in Turčija. Vsekakor ta rezultat ne pomeni, da je evropska ustava dobra ali slaba, pač pa, kako zadovoljni so volivci s svojo vlado in položajem njihove države v EU...
Pri nas je šlo vse skupaj zelo gladko ...
Mi smo evropsko ustavo potrdili še preden je bila dokončno napisana. Poraz ustave v nekaterih državah sicer ni nič tragičnega, je pa vsekakor alarm za tiste gospode, ki sedijo v evropskih institucijah. Sedaj se bodo morali z akademskega nivoja spustiti v realno življenje in se odločiti, kakšno ustavo (če sploh kakšno) dejansko potrebujemo. Vsekakor pa bodo nedavne nezaupnice evropski ustavi upočasnile širitev EU, kar pa za nas ni dobro. Če bi namreč balkanske države, ki so naše pomembne gospodarske partnerice, vedele, kdaj se bodo lahko pridružile EU, bi se njihova demokratizacija dogajala hitreje kot se bo sicer.
Bliža se čas dopustov, pa me zanima, kako običajno preživljate poletne dopustniške dni in kakšne načrte imate za letošnji dopust?
Običajno poleti odhajamo v našo družinsko hišico na Krku, kjer si malo odpočijemo, lovimo ribe in podobno. Verjetno bomo odšli tudi na kakšen izlet - v Posočje ali kam drugam. Po vsej verjetnosti pa dopust ne bo trajal več kot deset dni, saj tako meni kot tudi ženi služba tega ne dovoljuje.
ZORAN JEREB
+
DAN VZGOJE V ZUIM
Mladi skle krog prijatel
Letošnjemu, petemu srečanju so v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik dali naslov »Kamnik ali te poznamo?« . Vroč petkov dan, 27. maja, so namenili še boljšemu povezovanju in medsebojnemu približevanju učencev in delavcev kamniških šol ter krepitvi poznavanja Kamnika, njegovih znamenitosti in značilnosti.
V	prostorih in na igriščih Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik so se na kvizu in v ustvarjalnih delavnicah poleg mladostnikov iz ZUIM-a pomerile šole: OŠ Frana Albrehta (Vranja Peč), OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere Duplica, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Stranje,
OŠ 27. julija in Šolski center Rudolfa Maistra.
V	uvodnih besedah je direktorica ZUIM-a Zdravka Slavec med drugim poudarila, da so letošnji dan vzgoje obogatili s preteklostjo in sedanjostjo starodavnega mesta Kamnika, v katerem nehote spregledamo marsikatero znamenitost. Za zanimiv, prijateljski in pester dan zasluži pohvalo enota in ravnateljica Doma ZUIM Kamnik Ana Zadnik, od katere med drugim zvemo, da že šestindvajset let z veseljem prihaja na delo med dober kolektiv in prisrčne mladostnike.
Ves dopoldan so mladi ob pomoči mentorjev pridno ustvarjali. Povezovalo jih je mesto Kamnik in veseli so, da so del njega, da pripadajo tako lepemu mestu pod kamniškimi plani-	,
nami Že kamniški Tudi tokrat je prireditev popestril zavodski ansambel, ki ga sestavljajo (z leve): Damjan Bur-pesnik France Ba- gar, Milan Slapničar, vodja ansambla Miran Antonin - učitelj glasbene vzgoje v zavodu, Denis lantič je zapisal: Močnik, pevka Lea Bernik, spremljevalec osnovnošolskih otrok Sandi Belec in Matej Zore. »Vem, da je najlep-
Barbara Grižun. Vsi so bili odlično pripravlje
V lončarski delavnici na prostem (v atriju ZUIM-a) smo občudovali najmlajše ustvarjalce. Na sliki učenci OŠ Vranja Peč, OŠ Marije Vere in OS Stranje (zadaj predstavnice šol in predstavnik občine Anton Kamin).
Učenci kamniških centralnih šol so se v kvizu dobro izkazali. Na sliki z leve: OŠ ZUIM (Franci Bajde, Boris Šmigoc, Matej Gregorič in Igor Balkovec), OŠ Marije Vere in OŠ Stranje...
ši Kamnik, pa tudi gora še nisem pozabil!.« Tudi mladi vedo, da je Kamnik mesto z bogatim izročilom, tradicijo in dušo.
Kako poznamo Kamnik, je bilo razvidno iz ankete, ki smo jo videli na filmu, pripravili pa so jo mladostniki iz ZUIM-a. Priznati je treba, da je bilo zelo zanimivo. V jedilnici je potekal kviz z naslovom »Kamnik nekoč in danes«. Učenci petih kamniških osnovnih šol so spretno in modro odgovarjali na različna vprašanja iz zgodovine, legend, pomembnih osebnosti, geografije, gospodarstva in turizma, ki so jih pripravile vzgojiteljice Veronika, Barbara, Stanka in Jožica, kviz pa vodili Veronika Lisjak Banko in
Dvajsetletna Adrijana Agatič jevnaslikala drevo na platno. Riše od 1. razreda OŠ, na svilo pa slika zadnja štiri leta. Razmišlja o študiju na Fakulteti za socialno delo...
ni, razvrstili pa so se takole: 1. OŠ Šmartno 2. OŠ Stranje, 3. OŠ Marije Vere, 4. OŠ ZUIM, 5. OŠ Toma Brejca. OŠ ZUIM so častno zastopali: Franci Bajde, Boris Šmigoc, Matej Gregorič in Igor Balkovec. Peka kruha je potekala v kuhinji v pritličju Zavoda, slikarska delavnica pa v zelenem okolju pod drevesi. Najmlajši udeleženci so ustvarjali v lončarski delavnici v atriju, nakit so izdelovali v atriju pred jedilnico.
V	telovadnici so se mladi pomerili v sedeči odbojki, v tekmovalni ekipi ŠCRM, ki se je prilagodila zavodskim mladostnikom, oviranim v gibanju, so sodelovali tudi profesorji. Navijanja in smeha je bilo na pretek.
Ravnatelje, spremljevalce in druge goste je vzgojiteljica Petra popeljala na ogled Zavoda.
V	prvem nadstropju je na ogled zanimiva razstava izdelkov modelarskega krožka mentorice Milene Rupnik, vodil pa ga je dijak zavoda Sandi Žužinjak, in slik na svilo. Še posebej izstopata pravi umetnici, letošnji maturantki zavoda Adrijana Agatič in Ines Golobič, ki ostajata v zavodu še eno leto, ker bosta obiskovali enoletni maturitetni tečaj v ŠCRM Kamnik in si z uspešno opravljeno maturo prižgali zeleno luč za željeno fakulteto. Njuni mentorici Samira Šabič in Zvjezdana Backovič sta poudarili, da sta zelo uspešni dijakinji srednje ekonomske šole. Zanimiva je bila tudi prodajna razstava izdelkov mladostnikov ZUIM-a.
Organizatorji kviza so razglasili rezultate in podelili nagrade, ki jih je prispevala NLB ekspozitura Kamnik, ki je tudi podprla srečanje skupaj z Občino Kamnik in Calcitom Kamnik. Moj mir Mavrič, mentor sekcije sedeče odbojke za animacijske dejavnosti na vzgojnem področju v okviru Zavoda, je zelo pohvalil borbeno igro v sedeči odbojki. Za prizadevno delo, sproščenost in prijateljstvo je mladostnikom v imenu občine Kamnik in župana spodbudne besede namenil načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton


Devetnajstletna Ines Golobič riše in slika z usti. Občudovali smo njen umetniški dar in spretnost ob risanju malograjske kapele na platno. Riše že od petega leta, na svilo pa slika zadnjih pet let. Odločila se je za študij prava.
Kamin in med drugim še ponosno dodal: »Pridni ste, imate pa tudi dobre mentorje. Iskrene čestitke za dosežene rezultate!« Razigrani predstavniki vseh tekmovalnih ekip oziroma šol so simbolično sklenili krog prijateljstva, v sredini kroga je bil predstavnik ZUIM-a, v zrak spustili 88 balonov in s tem dali piko na i brezhibni organizaciji množičnega srečanja.
Besedilo in foto: VERA MEJAČ
Dijaki ŠCRM (na levi) so se v sedeči odbojki prilagodili zavodskim mladostnikom, oviranim v gibanju, tako daje bila igra borbena in napeta.
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Ob Dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo vse dobro vsem občankam in občanom.
* LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
OBČINSKI ODBOR KAMNIK
(čestitke ob prazniku slovenske državnosti!
SDS	Občankam in občanom čestitamo
SLOVENIJA na novi poti	za prazniti državnosti!
SLS.
Slovenska ljudska stranka
00 SLS Kamnik
OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITKE OB PRAZNIKU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI!
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
So tudi junci s petimi nogami...?
anez Kamniški je na letos njih srednjeveških dnevih na Malem gradu koval novce z najnovejšim kamniškim grbom, da ne bo kdo rekel, da ni na tekočem s spremenjenim občinskim statutom. Škoda, da mu župan ni naročil, da bi nekaj ton kovancev skoval tudi za občinski proračun, da mu ne bi bilo treba razprodati vse občinske zemlje in vseh občinskih stavb... icer pa se župan Tonti letos ni prelevil v Antonima, pač pa je svojo oblast, kot je dejal, za dva dni, od petka popoldne do nedelje, takrat ko so občinski uradniki doma, preložil na samega presvitlega direktorja turistične agencije Mirana. Ta pa je imel v tem času toliko dela, saj je moral na Malem gradu sprejeti same Celjske grofe
in pod njim številne rokodelce iz vesoljne Slovenije, da v tem času sploh ni imel časa, da bi nekoliko znižal občinske davke, kot so mu svetovali meščani, ali da bi vsaj oprostil plačila občinskih taks šutenske trgovce za postavitev ene table ali nekaj stolov na pločnik. Kako pa naj bi, saj niti svoje poslovalnice v TlCu v soboto dopoldne ni mogel pustiti odprte, da ne bi kdo od turistov slučajno prišel do kake (srednjeveške J informacije...
r/animivo, da je v času sred nje-veških dnevov spet zaprl svoja vrata tudi kamniški Clochmerle na avtobusni postaji. Tako je prav, Zlati direktor Kambusa, saj v srednjem veku javnih sekretov sploh niso po-
znali ... Kaj pa o takem ravnanju mislijo tisti, ki jih včasih nekam prime ali pa bližnji gostinci, pa menda Zlatega direktorja verjetno ne zanima. Važno je, da smo vsi za razvoj turizma...
T 7 slavnih snoviških termah V žejni kopalci zaman iščejo znamenito cocto, da o laškem pivu ne govorimo. Saj res, kje ste pa še videli, da se pod Unionovo (belgijsko) marelo pije laški (slovenski) kozel. Menda bi se temu lahko reklo: delitev interesnih sfer. Kakorkoli že, laško in cocto v tuhinjski tomf prinesite s seboj...
o pa res pravi mojstri, tile naši mesarji. Po Tuhinjski dolini se govori, da znajo iz junca s štirimi nogami narediti toliko mesa, kot bi ga imel junec s petimi. Toliko nog je namreč v čebričku (čeprav je
včasih peta noga malo tanjša), ki ga naročnik klanja odpelje domov, da ne govorimo o tem, da je včasih kakšna krava tudi brez repa. Saj ni treba posebej razlagati, da je rep najbolj MIKaven za dobro župco. Seveda pa tudi račun za klanje ni ravno majhen...
T)ohvaUti pa je treba nekda MT njega direktorja Zaklada narave (Dušana, da ne bo pomote), ki je nedavno po nacionalnem radiu pozval, naj turisti poleti obiščejo velikoplaninske pašnike, kjer jih bodo pastirji prijazno pozdravili in jim ponudili lat-vico kislega mleka. Upajmo, da pastirji Dušanu ne bodo delali sramote in da upehanim turistom ne bo treba več letati od bajte do bajte in spraševati, če se kje dobi kaka šalca mleka... KRIŠTOFOV PEPE II.
KAKO KUPITI NOVOST?
Kupci novosti želijo kupiti licenčne pravice zaščitene industrijske lastnine ali pogodbene pravice intelektualne lastnine avtorskih in sorodnih pravic po realni ceni in s čim manjšim tveganjem. Ker je tako proizvodnja kot prodaja v praksi še nepreverjena, je običajno preizkušena le v manjših količinah in običajno le na lokalnih trgih. Če je novost razvita na nižjih nivojih, kot so poskusna proizvodnja in trženje, prototipi, idejne rešitve, so s tem tveganja večja in seveda cena nižja.
Nezaščitene novosti, kot so različne izboljšave, prenosi znanja, idejne rešitve se prodajajo pogodbeno, pri čemer kupec prevzema tudi vsa tveganja, ki se pojavijo po realizaciji nadaljnjega razvijanja novosti po pogodbenem prenosu.
Začetni stiki potekajo običajno v znamenju nezaupanja med ponudnikom in kupcem ter ocenjevanja potencialne vrednosti novosti in poslovnih tveganj.
Zato je priporočljivo, da partnerja po uvodnih stikih in pred resnimi pogajanji podpišeta tako imenovano Pismo o dobrih namenih, s katerim se partnerja/i obvežejo, da bodo vse informacije in znanja ostala v njihovem okolju in jih ne bodo prenašali tretjim osebam brez soglasja obeh partnerjev.
Priporočljivo je, da se partnerja na pogajanja dobro pripravita. Največ si bosta pomagala s sodelovanjem posrednikov, izkušenih managerjev ali komercialistov, ki imajo z uvajanjem novosti večletne izkušnje. Lastnik novosti pa nujno potrebuje pomoč posrednika z znanjem patentnega inženirstva, ki bo znal pripraviti pravilno ponudbo prenosa licenčnih pravic,-realno oceno vrednosti ter pogoje, načine in prodajne roke.
Na pogajanja pojdite s strokovnjakom, kar pomeni pri pogajanjih prednost pri zagotavljanju strokovnosti in varovanju partnerjevih pravic.
Lastnik novosti najprej pošlje ponudbo s predpisanimi obveznimi elementi in informacijami s kratko obrazložitvijo.Največkrat ponudnik za nekatere elemente ponudbe navede več možnosti in načinov prenosa licenčnih pravic.
Po proučitvi ponudbe se partnerja dogovorita za pogajanja. Ce je ponudba dobro pripravljena in realno ocenjena vrednost, se pogajanja bistveno skrajšajo.
Pri tem je najpomembnejše, da lastnik natančno določi, kje velja licenčni prenos, koliko časa, kako je omejena in kakšne so pravice kupca pri razpolaganju z novostjo. Zelo pomembno je jasno opredeliti način in roke prenosa pravic, obliko dokumentacije in prenosa znanja, strokovno sodelovanje in svetovanje lastnika in prednostna pravica pri ponudbi novih izboljšav lastnika.
Kupec mora pred nakupom novosti izdelati strateški načrt realizacije proizvodnje in trženja kupljene novosti. Predvsem pa mora zagotoviti potrebno usposobljene strokovne kadre poleg vseh tehničnih, tehnoloških in prostorskih pogojev ter naprav in marketinško tržnih aktivnosti.
Pri tem bi še posebno priporočil veliko promocijsko aktivnost, ki mora spremljati novost ob prihodu na trg. Ta mora biti časovno usklajena in dovolj obsežna, da jo spozna dovolj velik del potrošniške javnosti.
Običajno novi lastniki premalo koristijo javne poslovne predstavitve in demonstracije uporabe novosti, pozitivna strokovna mnenja strokovnjakov in potrošnikov z javnimi nastopi, ki pritegnejo tudi medijsko pozornost.
Interesenti lahko dobijo vzorce pisem o dobrih namerah, navodila in obrazce za cenitve, elemente za ponudbe in pogodbe in promocijske aktivnosti po e pošti ali pošti po naročilu na telefon 01 83 11 925, e pošta : marijan.stele@gu-est.arnes.si
MARIJAN STELE - mednarodni posrednik novosti
Kmetijska politika skozi oči Socialnih demokratov
V zadnjem času je bilo veliko napisanega in povedanega na temo kmetijske politike, nove davčne zakonodaje in posledičnih obdavčitev subvencij kmetom.
Resornemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se očita manjkajoče arhive, nečednosti pri poslovanju s kmetijskimi zemljišči in zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja. Resnih očitkov in nepravilnosti pa ne vidi oziroma noče videti niti vlada niti njen predsednik, saj ne komentira in ukrepa pri aferah na kmetijskem ministrstvu.
Socialni demokrati bi na tem področju izpostavili dve stvari:
1.	Mandat (parlamentarnega) nadzornega odbora, ki traja dve leti, je prekratek.
Po dveh letih se nadzorni odbor šele dobro seznani s poslovanjem sklada, potem pa se člane in članice že zamenja. Glede na dejstvo, da sklad razpolaga s 110.375 hektarji kmetijskih zemljišč ali 28% vseh kmetijskih zemljišč in ima v upravljanju in gospodarjenju kar 260.000 hektarjev gozdov, vrednost vseh nepremičnin v upravljanju sklada pa se ocenjuje na 275 milijard tolarjev, mora biti nadzor vsekakor ostrejši;
2.	Sklad ne sme upravljati in gospodariti z zemljišči v zazidalnih območjih,
To je potrebno prenesti na občine. Sklad ne vlaga niti tolarja v komunalno opremljanje, iztrži pa, kot vidimo, zelo velika sredstva. Poleg tega se izgublja vloga sklada, ki naj bi skrbel za kmetijska zemljišča in se namesto tega znotraj njega razvija korupcija.
Glede teme s seznami za podeljevanje subvencij želimo opozoriti na dejstvo, da bi sicer vzpostavitev seznamov bila mogoča, toda vsebina vlog bo za vedno uničena. V interpelaciji proti ministru Smrkolju leta 1999 se je zelo jasno opozorilo, da prav nobena vloga za prestrukturiranje zadrug ni bila popolna in da so med koristniki sredstev tudi takšni, ki so celo potvorili dokumentacijo.
Inšpekcija je takrat kot nujen ukrep predpisala, da upravičenci vrnejo sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vred, če so nenamensko porabili sredstva.
Tega očitno ne bo mogoče več ugotoviti, zato lahko predpostavimo, da je država oškodovana za na stotine milijonov tolarjev.
O vsem tem vlada molči in kar je še bolj zaskrbljujoče, molči tudi o novi finančni perspektivi 2007-2013, čeprav je očitno, da bo manj denarja za razvoj podeželja.
In vendar se bodo razlike med regijami še povečevale.
Socialni demokrati Kamnik-Komenda
/	———— ——	~ ~ " \
Z ostrejšimi pogoji do
večje kvalitete bivanja
Kamnik je zaradi svoje lokacije in lepe narave vse bolj privlačen za priseljevanje in s tem večje investicije v večstanovanjske novogradnje. To za seboj potegne tudi investicije v poslovno trgovske centre. Občina se vse večjega interesa investitorjev seveda ne sme braniti, vendar pa se je obenem potrebno zavedati, da ta interes narekuje tudi izgradnjo potrebne pripadajoče infrastrukture, ki bo vsaj ohranila sedanji nivo kvalitete bivanja oziroma ga v nekaterih segmentih celo postopoma povečevala. Dejstvo, da se občina razvija in postaja vse bolj zanimiva za ljudi, namreč pomeni tudi povečanje povpraševanja po določenih storitvah, kijih občanke in občani potrebujemo v vsakodnevnem življenju.
Občina Kamnik je po mojem mnenju v tem trenutku prestopila neko mejo zmogljivosti, saj z obstoječo infrastrukturo ne zmore več v polni meri zadovoljiti potreb in interesov svojih občank in občanov. Pri tem imam v mislih zlasti preobremenjenost prometne infrastrukture in pomanjkanje prostih mest v vrtcih. Povečanje števila prebivalstva poleg reševanja teh težav zahteva tudi večje kapacitete v zdravstvu, pospešeno gradnjo in vzdrževanje šol, gradnjo in vzdrževanje lokalne prometne infrastrukture (lokalne ceste, površine za pešce in kolesarje, javna parkirišča), gradnjo in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov in naprav, več igrišč za šport in rekreacijo, otroških igrišč, parkov, trgov itd.
Zaradi omenjenega je potrebno ustrezno ukrepati, po mojem mnenju je občinska uprava v tem trenutku upravičena, da zaostri pogoje za vse novogradnje, predvsem eno-in večstanovanjskih objektov, tako pri sprejemanju prostorskih aktov kot tudi pri zaračunavanju finančnih obveznosti investitorjem (komunalni prispevek).
BRANE GOLUBOVIČ (brane.golubovic@lds,si) član občinskega sveta
v'V ' .-V:...'' . . ___________________________J
Otroško varstvo v Kamniku: dobrina ali luksuz?
Nova stanovanja v Kamnik vabijo mlade družine
V	zadnjih mesecih lahko v naši občini gledamo številne nove ograje, ki označujejo vedno nova gradbišča, ki na zelenih površinah rastejo hitreje, kot je nekdaj na njih rasla trava.
Tudi člani občinskega odbora Aktivne Slovenije v Kamniku se zavedamo, da bodo novi prebivalci občine pripomogli k razvoju mesta in so nenazadnje, preko dohodnine, tudi dodatni vir dohodka za občino, novi lokali in trgovine pa prinašajo nova delovna mesta.
Ne smemo pa pozabiti, da moramo novim prebivalcem omogočiti tudi ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo, da o potrebah na področju sociale, zdravstva ter šolstva in otroškega varstva sploh ne govorimo. In prav slednje je v Kamniku velik problem in še večji bo, saj so kupci novih stanovanj predvsem mladi ljudje, ki so si novo domovanje v Kamniku izbrali zaradi naravnih lepot, prijaznega starega mesta in predvsem zaradi ustreznih cen stanovanjskih površin in bližine prestolnice.
Lepa slika pa kmalu zbledi, ko po vselitvi ugotovijo, da nižja cena stanovanja pomeni tudi vsakodnevno vožnjo v koloni proti Ljubljani, ki se za njih začne na mestni obvoznic^ za prebivalce Tuhinjske doline pa že na Vrhpolju. Še večje in bolj neprijetno presenečenje pa jih čaka, ko želijo svojega otroka vpisati v vrtec, tam pa jim odgovorni sporočijo, da je njihova prošnja na dvestotem ali tristotem mestu v čakalni vrsti.
Na vprašanje, kdo je kriv za nastalo situacijo, je težko odgovoriti. V Aktivni Sloveniji menimo, da v prvi vrsti država oziroma vse dosedanje vlade, ki so to pomembno področje, tudi za obstoj naroda, povsem zanemarile in ga preložile izključno na ramena staršev in občine, ki velikega organizacijskega in finančnega bremena ne zmorejo sami.
In ker v Sloveniji nimamo enotnega zakona, se dogaja, da starši z enakimi dohodki, v dveh različnih občinah plačujejo tudi do 50% manj ali več kot v sosednji občini. Razlog za to je preprost, saj imajo občine različno urejeno sofinanciranje otroškega varstva.
V	Kamniku cene otroškega varstva, po zadnji podražitvi, ki so jo verjetno podprli občinski svetniki, ki tega varstva ne potrebujejo več ali pa so jim v zadnjem letu plače zrastle za več kot 6%, kolikor znaša zadnja podražitev, spadajo v najvišji nivo na državni ravni. Absurdno pa je tudi dejstvo, da se starši, ki imajo otroke v organiziranem varstvu, sploh nimajo komu pritoževati, saj imajo vendar srečo, da niso med čakajočimi. Tako se nehote poraja vprašanje, komu ustreza, da je povpraševanje večje od ponudbe, saj starši otroško varstvo jemljejo že skoraj kot privilegij in ne kot osnovno pravico, ki jo mora razvijajočemu se narodu zagotoviti država. A očitno ima slednja sama s seboj dosti in preveč dela, saj jo bolj kot mlade družine zan imajo kadrovanja, pa strokovne in politične menjave na odgovornih mestih...
V	Aktivni Sloveniji pričakujemo, da bo ob gradnji novih stanovanj in sprejemanju novih zazidalnih načrtov v njih našel mesto tudi nov vrtec. Opozarjamo občinsko upravo in občinske svetnike, naj se vedejo odgovorno do mladih družin in tudi s projektom, ki ni zgolj profitabilne narave, pokažejo, da jim je mar...
Ne pozabimo, da mesto sloni na mladih, njihovem razvoju in idejah. Omogočimo jim uresničiti jih!
Za OO Aktivne Slovenije MATIC ROMŠAK
Neustavljiva sla po ustvarjanju
Galerija Miha Maleš od 1. junija do 1. oktobra gosti razstavo ene najzanimivejših slovenskih slikark sredine 20. stoletja Mire Pregelj, ki je delovala v skupini Četrta generacija.
Razstava Mira Pregelj ob 100. obletnici rojstva je rezultat sodelovanja Galerije Miha Maleš v Kamniku z g. Mitjem Pregljem, dedičem in skrbnikom zapuščine, ter ga. Mileno Koren Božiček, vodjo Galerije Velenje. Zanimivo razstavo preko 80 del iz obsežne zapuščine preko 3000 del Mire Pregelj, je Medobčinski muzej Kamnik pospremil tudi z izdajo priložnostnega kataloga.
Ob odprtju razstave, 1. junija, je mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, v uvodnih besedah poudarila pomen galerije Miha Maleš, ki letos obeležuje 25-let-nico delovanja. Leta 1980 je bila namreč v obnovljenih prostorih galerije prva razstava o življenju in delu Mihe Maleša. V če-trtstoletni zgodovini galerije so številne študijske razstave, opremljene s katalogi, predstavljale Malešev umetniški opus, pa tudi njegove sodobnike, kot so Stane Cuderman, Jakob Savinšek, Maksim Gaspari, Maks Koželj in umetnike Četrte generacije, med kaetere se je zapisala tudi Mira Pregelj. Hkrati z bogato razstavno dejavnostjo pa se galerija Miha Maleš razvija kot do-kumentacijsko-študijsko središče umetnosti in kulture prve polovice 20. stoletja, katere osrednji predstavnik je prav Miha Maleš. Pravzaprav ni institucije, ki ob predstavitvi sodobnih umetnikov 20. stoletja ne bi po-
iskala strokovne pomoči in si izposodila del in dokumentacije prav v galeriji Miha Maleš.
O pričujoči razstavi ob 100. obletnici rojstva Mire Pregelj sta spregovorili Milena Koren Božiček, vodja Galerije Velenje, in kustosinja Barbara Sa-venc, ki je predstavila varuha bogate zapuščine Mire Pregelj, nečaka Mitja Preglja, ki je za kamniško razstavo posodil preko 80 njenih del.
Po besedah kustosinje Barbare Savenc, dela Mire Pregelj še danes odsevajo modernost. Prepoznavne črne obrisne črte dopolnjuje barva v madežih in potezah, ki so skupaj dovolj navdihujoči, in hkrati zagonetni, da ujamejo pogled. V na videz bežno zarisanih motivih se skriva življenje, ki je z oluščenjem podrobnosti dobilo nekoliko pomečkan* videz in se izmaknilo ploskvi. Njena dela razkrivajo občuten slikarski svet, večinoma pisan, na trenutke humoren in včasih samoten.
Razstava je kronološko pregledna, od njene diplomske naloge Ciganka in slikami iz let 1928-30, ko je razstavljala s Četrto generacijo, pa vse do njenih zadnjih del, od olj na platnu, grafik, do risb, slik na steklo in gvašev na papirju. Najobširneje so predstavljeni portreti v gvašu kot največja prepoznavnost njenega bogatega ustvarjanja in figuralni motivi.
KD PRIDEN MOŽIC V BRATISLAVI
v soboto, 4. junija, se je uspešno zaključilo tridnevno gostovanje slovenskih ustvarjalcev najmlajše generacije z naslovom Slovenskae splietanija v Bratislavi, ki sta ga organizirala Kulturno društvo Priden možic iz Kamnika in bratislavski klub Burundi datalab / studio / displej / press, ki deluje v sklopu organizacije A4 - Zero Space. V treh programskih dneh so se zvrstili literarni večer, DJ večer, predstavitev videov študentov ALU in dve ulični predstavi, hkrati pa je bila v Burundijevih prostorih postavljena tudi oblikovalska razstava.
Trije programski selektorji (Dražen Dragojevič, Maja Smrekar in Ana Duša) so na področju literature izbrali avtorje Gala Gjurina, Polono Glavan, Jureta Jakoba, Ireno Svetek in Tomislava Vrečar, njihova dela je prevedla Magda Volk. Na področju videa so se predstavili Nina Slejko, Luiza Margan, Maja Smrekar, Sašo Sedlaček, Mark Požlep, Miha Erman, Maja Babič - Košir in Martina Giuliatti, za DJ večer sta poskrbela DJ Zhe in DJ Dado (CodeEp.org), oblikovanje je bila domena Tomata Koširja, ulično gledališče pa sta odlično predstavila KD Priden možic s predstavo Sprajt in Ana Deseta s predstavo Grandi Strukture.
V	času, ko je povezovanje eden izmed temeljnih pojmov evropske kulturne politike, sta se oba organizatorja odločija z gostovanjem odpreti pot sodelovanju slovenskih in slovaških umetnikov mlade generacije, hkrati pa med obema prestolnicama vzpostaviti aktivno kulturno vez. Vseh dogodkov se je poleg ostalih gostov udeležil tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva v Bratislavi g. Edvin S k rt, ki je v pozdravnem nagovoru pred pričetkom literarnega večera poudaril pomembnost povezovanja kulturnih organizacij na neinstitucionalni ravni, saj lahko ta odpirajo poti kvalitetni kulturni produkciji, ki (še) nima zaslombe v velikih in močnih organizacijah. Gostovanje je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
V	posebno veselje nam je bilo dejstvo, da sta bili izredno dobro sprejeti obe ulični predstavi, ki v slovaški prostor, ki tovrstnega gledališča sicer ne pozna, vnašata popolnoma novo umetniško prakso.
Ob odprtju razstave Mire Pregelj v galeriji Miha Maleš, na kateri so najobširneje predstavljeni figuralni motivi in portreti v gvašu, so veliko zanimivega o slikarki Miri Pregelj imeli povedati (z leve) kustosinja Barbara Savenc, vodja Galerije Velenje Milena Koren Božiček, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in Mitja Pregelj (z ženo), nečak in varuh bogate zapuščine Mire Pregelj. V ozadju njeno delo z naslovom Ciganka, olje na platnu, 1926, na levi pa portret Mirine babice, olje na platnu, 1927.
V	svoji popolni predanosti slikanju se je Mira Pregelj postopoma odmaknila od začrtanosti plastično zasnovanega realnega motiva in tedaj veljavne nove stvarnosti; na njen rob se je vključila s Četrto generacijo. Kot edina ženska v skupini je leta 1928 začela javno slikarsko pot.
Od vsega začetka so gledalci njenega slikanega sveta v razvijajoči se ustvarjalki zaznavali sijajno kompozicijo barv, živahen temperament in samosvojost v prizadevanju, da bi dosegla več kot le fotografsko podobnost. Prepoznali so oseben, samostojen rokopis, ki se je potem, ko se je seznanila s slikanjem na steklo, obrnil tudi k številnim za tisti čas opazno izstopajočim religioznim motivom - Prizori iz Kristusovega življenja in Pasi-ona; nekateri so na robu posvetnega - Mati z otrokom. Prepuščati se je začela črni obrisni črti, ki se je izvijala v samostojno življenje. Omogočila ji je odmik v gestualno označen realizem. Podobno snovanje obrisov, kateremu je dodajala svetlobne in telesne poudarke, opazimo tudi v črno-beli grafiki.
V	ospredje slovenske umetnosti sredine 20. stoletja jo moramo uvrstiti prav in posebno zaradi neumornega oblikovanja njenega lastnega likovnega rokopisa. Ni se izpel v prvem, mladostnem valu, ampak se je prebudil v dolgoletnem beleženju motivov, tako da lahko za njena najboljša dela štejemo slike, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh desetletjih življenja. V osrednji
prostor galerije zato sodijo prav dela, ustvarjena v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Tu je cela vrsta Portretov znanih in manj znanih obrazov, sosedovih otrok in sopotnikov na vlaku, v barvni potezi, ki slika in nič več ne riše, ki gradi in ujema, zanesljivo in dinamično, neizmernost srečanj in človeških posebnosti.. V naslednjih dveh prostorih se vrstijo motivi Trg, Gostilna, Kavama, Cirkus, Tržnica, Igrišča, Kolodvor, Vrtiljak. Njena spretnost hitrega opažanja in beleženja, izčiščenje vsega odvečnega v spominu in izoblikovanje osnovnega v trenutnem jo nesporno umeščajo med najboljše figuralike in upodabljalce množičnih prizorov v umetnosti sredine 20. stoletja.
S Četrto generacijo je Mira Pregelj postala vez med generacijami«, s svojim opusom pa že zgodaj umeščena kot »najpomembnejša ženska zastopnica slikarstva medvojne generacije* in »najpomembnejša slikarka iz skupine Četrte generacije«.
Nemir živahnega temperamenta je Miro Pregelj vodil k zanosno ustvarjenemu opusu; včasih je, zdi se, neurejen v celovitosti in nejasen v mehkobi, morda nerazumen in prepuščen muhavi spontanosti in podvržen prvobitnemu čutu, toda vselej je oseben. Prav ta njen gestu-alni način njenim motivom zelo pristoji. Pogled in rokopis Mire Pregelj zato živita naprej.
Srečajte se in spregovorite z njenimi slikami!
VERA MEJAČ
Ana Desetnica po Ani Desetnici
V Ljubljani bo letos že osmo leto potekal Mednarodni festival uličnih gledališč Ana Desetnica. Že tretjič zapored pa se bo festival predstavljal tudi v Kamniku in drugih slovenskih mestih. Kulturno društvo Priden možic bo letos kamniški del Ane Desetnice organiziralo teden dni po zaključku festivala v Ljubljani, torej v soboto, 9. julija. Na kamniškem Glavnem trgu bosta v dopoldanskih urah odigrani dve ulični predstavi, ki bodo mimoidoče za kratek čas ustavile na poti po njihovih sobotnih opravkih.
Kulturno društvo Priden možic, ki s svojimi predstavami že od začetka sodeluje na festivalu v Ljubljani kot tudi na kamniškem delu festivala, se bo letos domačemu in ljubljanskemu občinstvu predstavilo s svojo novo predstavo Dobro jutro, gospod Franz, ki pravkar nastaja v njegovih delavnicah.
Ana Desetnica, naša ljuba pocestnica, se vrača v naše mesto. Prepustite se njenim čarom.
Za Priden možic
ANA STANOVNIK
Sv. Primož pripoveduje...
Tudi letošnjo pomlad nadaljujemo s predstavitvami enega izmed najpomembnejših ciklov fresk na Slovenskem, poslikave cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom. Predstavitve lansko jesen in tiste, ki smo jih letošnjo pomlad že izpeljali, kažejo, da obiskovalce tega bisera na pragu kamniških vršacev pripoved fresk zelo pritegne. Izjemno lepo ohranjene freske so, kot na predstavitvi radi poudarimo, živa priča verovanja, strahov, upov in tudi vsakdanjega življenja ljudi iz tega časa.
Zgodba se pred obiskovalcem v pasovih razvije po praktično celotni površini cerkvene ladje. Naši predniki so ob razumljivem podajanju snovi, ki so jo poznali skozi pridigo, molitev rožnega venca in druge vire, razmišljali o misteriju
Gre za simbol »neumnosti« oz. greha prvih staršev, ki sta ga Marija in predvsem Jezus z zmago nad smrtjo popravila. Če je Jezus tako novi Adam, je Marija nova Eva, oba skupaj pa sta v kompleksnem prizoru »Dvojnega posredništva« preprostemu romarju tolažba, da bodo njegove prošnje, kljub ‘ nejasni nameri Boga Očeta na vrhu kompozicije, uslišane...
Kvaliteta in živahnost slikarjevega izraza nam po 500 letih omogoča vpogled tudi v kulturo tedanjega vsakdanjika. Kljub temu, da na freskah spremljamo zgodbo svetih oseb, jih je mojster umestil v prostore, kjer lahko prepoznavamo značilne gotsko-rene-sančne prvine in predvsem predmete za vsakdanjo rabo. Med vsemi nas najbolj prevzamejo različni »statusni simbo-
Na sv. Primož nad Kamnikom in predstavitev fresk ste lepo vabljeni še to nedeljo, 26. junija, ob 10h dopoldan ! Naj sv. Primož pripoveduje ...
učlovečenja in Marijinega življenja. Predvsem je pri pripovedi pomemben mistično simbolni nivo vsebine, ki je današnjemu »bralcu« na prvi pogled marsikdaj težko razviden. Skozi Kužno podobo poleg klasičnih vsebin »Marije zaščitnice s plaščem« presevajo tudi druge, ki so del visokosrednjeveškega teološkega naziranja. Ob pogledu na Marijo in »evharističnega Kristusa« so naši predniki začutili povezavo med njima ter Adamom in Evo. Pri tem ima zanimivo vlogo opica, ki je naslikana ob strani in ima v roki sadež, ki bi lahko bil jabolko.
li«, s katerimi je mojster poudaril visok rod treh Modrih. Freske imajo tako tudi izvrstno dokumentarno vrednost.
Umetnostni zgodovinar Damjan Sova vas to nedeljo vabi na zadnjo predstavitev fresk pred poletnimi počitnicami. Naj religiozni okvir, mištično-simbolne vsebine in elementi vsakdana na freskah spregovorijo o času, ko sta ustvarjala Leonardo Da Vinci in Michelangelo, ko se je Evropa seznanjala s Kolumbovimi odkritji in ko se je, nenazadnje, rodil naš Primož Trubar.
DAMJAN SOVA
Vaša
3 3 Matična
knjižnica Kamnik
Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica
iuliia in avgusta odprta:
ponedeljek: 13. do	19.	ure
torek:	13. do	19.	ure
sreda:	9. do	15.	ure
četrtek:	9. do	15.	ure
petek:	9. do	15.	ure
sobota:	zaprto
Dislocirana enota v Šmarci je od 1. julija do 31. avgusta zaprta.
KMEČKI
TURIZEM
PAVLIN
Šenturška gora 23/a, tel.: 04/25 22 083
vabi zaključene družbe do 60 oseb
IZREDNO UGODNA PRODAJA DOMAČIH PRŠUTOV
brez kosti - 2.500 SIT/kg
Zaključni koncert Glasbene šole
OBETA SE NAM PESTRA GLASBENA PRIHODNOST
V Domu kulture Kamnik je v petek, 10. junija, Glasbena šola Kamnik ob koncu zelo uspešnega šolskega leta organizirala ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV, v
Jaka Plahutnik, kitara - mentor Marko Mozetič
V godalnem orkestru so se predstavili: Barbar Brnot, Urša Zore, Rok Klobčar in Maja Rejc. Njihov mentor je prof. Janez Klobčar, ki je letošnji zaključni koncert tudi spretno in prijetno povezoval.
Slišali smo najboljše soliste na Ob tej priložnosti je ravnatelji-različnih instrumentih: Neža Jam- ca Glasbene šole Kamnik Darka nik (rog), Maksimilijan Kadivec Skalar pohvalila nastopajoče (klarinet), Jaka Plahutnik (kitara), učence, ki so se na državnih in Spela Pibernik (saksofon), Roxa- mednarodnih tekmovanjih viso-na Spruk (trobenta), Matjaž Po- ko uvrstili.
m F i 1	j	1
k 1	i 1 i '
■ f m E v S	/ tj
	jK i
tt' ip*	El
| r-	E |
	
Otroški pevski zbor Glasbene šole Kamnik...	na klavirju j|h je sprem|ja| „jihov mentor
Simon Skalar.
katerem je nastopilo več kot sto mladih glasbenikov - 9 solistov in 8 glasbenih skupin.
V prijetnem koncertnem večeru so se predstavili najmlajši učenci v otroškem pevskem zboru, ki ga vodi Simon Skalar; učenke plesne pripravnice so s plesno točko Labodje jezero navdušile polno dvorano ljubiteljev glasbe in plesa.
ljanšek (harmonika), Mirjam Juhant (klavir), Nina Horvat (flavta), Tadej Spruk (diatonična harmonika); Erika Kozamernik in Martina Močnik (duet citer); godalni kvartet: Barbara Brnot (VIO), Urša Zore (VIO), Rok Klobčar (VLA) in Maja Rejc (VLC); ansambla violončelistov in kitar, mladinski godalni in pihalni orkester.
Prijetno je bilo spremljati predstavitvene točke učencev. Spoznali smo utrinek dela izredno prizadevnih učencev in pedagogov Glasbene šole Kamnik.
Čestitamo vsem in želimo lepe počitnice!
VERA MEJAČ
Ljubke baletke plesne pripravnice so navdušile z baletno točko Labodje jezero. Njihova mentorica je Larisa Stefin.
RECITAL MATICA SMOLNIKARJA
V sredo, 1. junija, je imel v dvorani Glasbene šole Kamnik svoj recital kitarist Matic Smolnikar - študent prvega letnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na dobro obiskanem koncertu
se nam je predstavil s suito št. 7 Roberta de Viseea, sledile so etude Lea Brouvverja in Llobeto-ve katalonske pesmi.
V drugem delu je začel s Borovim uvodom in varijacijami na temo iz opusa 26, nadaljeval z Barcarolo Agustina Barriosa in
zaključil s Sandades št. 1 in 2 Rolanda Dyensa.
Že ob prvih taktih koncerta nam je bilo jasno, da je pred nami izredno muzikalen kitarist. Koncertanta krasi natančna interpretacija, izjemno dinamično izražanje in neverjeten spomin. Vsaka glasbena misel ima v njegovi interpretaciji svojo končno poanto in nobena figura ne ostane brez povednosti. V dodatku je pred navdušenim
Skladba je dokaj enostavna -vendar ob izvedbi pravega mojstra postane ena največjih biserov v bogati kitarski literaturi.
Na koncu lahko ugotovimo, da se kitarist Matic Smolnikar razvija v pravega koncertanta in da je pred njim še bogata glasbena kariera. Garancija za to je tudi njegov sedanji mentor-vir-tuoz in koncertant mednarodne vrednosti prof. Tomaž Rajterič.
IVO DROLJC
		KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
*	i S i KAMN 1 K Cankarjeva 11	
		''Plidtuifttjmnfi je četdmeam <m dnemi dt^imnoiUi!
V 'PU2MMA V P91STJ
Poletni sončni obrat - 21. junija označuje najdaljši dan leta. To je praznik sonca in življenja. Življenjska moč vsega življenja na zemlji izvira iz življenjske moči sonca. Sonce se vzpenja vse više in više po nebesnem obodu. Trave in žita valovijo v razkošnem zelenju. Sonce nas je v nedeljo, 19. junija, dodobra pregrelo, šolsko leto se končuje in pred vrati so počitnice. Prizadevni pevci Lire so nam tudi letos na Glavnem trgu pripravili svoj tradicionalni V POZDRAV POLETJU.
V pestrem programu, ki ga je prisrčno povezovala Mojca Božič, so številne zbrane obiskovalce razveseljevali: Plesna skupina Štupi iz Tunjic pod vodstvom Barbare Stupar, Mladinski godalni orkester Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Janeza Klobčarja, pevci PSPD Lira so pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona med drugim zapeli tudi ziljsko ljudsko »Ko bi Žilo noj Dravco« v priredbi prof. Sama Vremšaka, v spomin na tega našega častnega občana. Obogatil jo je solist Primož Krt. Umirjenost in veselje v srca poslušalcev sta prinesla tudi nekdanja znana Avsenikova pevka Jožica Kališnik in harmonikar Božo Matičič, ki je imel svoj prvi nastop pred 72. leti. Ta večer je spremljal še Janeza Majcenoviča, spoznali pa smo tudi njegove pevske sposobnosti. Na prečni flavti sta se predstavili učenki
3.	razreda Glasbene šole Kamnik Tjaša Romšak in Daša Šarec. Kot ponavadi so poslušalci navdušeno prisluhnili Klapi Mali grad, ob njihovem petju je zaživela prelepa spevnost, harmonija in nostalgičnost staro-gradskih pesmi. Z izborom dalmatinskih pesmi so pričarali vzdušje toplega poletnega večera ob morju. Poslušalce je prevzel čudoviti glas priznane sopranistke Andreje Zakonjšek,
ridoo, ki predstavlja glas zemlje in posnema glasove narave, sta poletje iz zemlje poklicalajože Prezelj in Janez Kožar. Na klavirski in na diatonični harmoniki je z zanosom spretno raztegoval meh mladi nadarjeni Matjaž Poljanšek.
Besedilo in foto:
VERA MEJAČ
Janez Krt, ki že nekaj let živi in glasbeno ustvarja v Švici, je s prepevanjem in s trobento navdušil zbrano množico.
Mlade plesalke plesne skupine Štupi iz Tunjic so na Glavni trg prinesle veselo razpoloženje.
Flavtistki Daša Šarec in Tjaša Romšak.
V toplem večeru na pragu poletja, prežetem z glasbo, je uživalo mnogo poslušalcev, med njimi so prevladovale mlade družine.
Godalni orkester Glasbene šole Kamnik z mentorjem prof. Janezom Klobčarjem.
solistke Mariborske opere, dobro pa jo pozna tudi ljubljansko občinstvo. V odlomku iz Puccinijeve opere Don Giovani se ji je v duetu pridružil Primož Krt, ob zaključku prijetnega večera pa se jima je s trobento pridružil še Janez Krt, ki že nekaj let živi in glasbeno ustvarja v Švici. Tako smo JPA trio slišali tudi v Kamniku v pesmi Don’t cry for me Argentina. Janeza, ki se je ta večer predstavil tudi solistično - s trobento in kot pevec, je zbrana množica kakih dvesto poslušalcev z navdušenjem pozdravila. Na inštrumentu dige-
sil5Z?est
N	O	V	A
poslovne storitve
. urejanje delovnih razmerij . odškodninski zahtevki . izdelava etažnih načrtov . vpis v zemljiško knjigo . druge poslovne storitve
Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net
Kamniški ObČAN	SREDNJEVEŠKI DNEVI
23. junija 2005	9
TRIJE DNE VI V ODMAKNJENI KAMNIŠKI ZGODO' VINI
Kar nekako vajeni smo že, da konec drugega tedna v juniju Kamnik zaživi za dan, dva življenje, kakršno je bilo značilno pred stoletji. Tudi letos so že deveti Srednjeveški dnevi na starodavne ulice in trg prinesli pisana dogajanja, ki naj bi oživela naše predstave o življe-
nju davnih prednikov.
Tridnevna srednjeveška dogajanja so se začela v petek, 10. junija, ko je bila pozornost namenjena otrokom. Po mestu smo srečevali skupinice živahnih in radovednih otrok, ki so pod vodstvom vodnic kamniškega TlC-a iskali zaklad uklete grajske gospodične Veronike, na Malem gradu so potekale srednjeveške delavnice. Ko se je dan prevesil v večer, so v Galeriji Pika na Glavnem trgu predstavili več stoletno solinarsko tradicijo in na to temo odprli zanimivo razstavo oljnih slik Borisa Selana. Na Starem gradu pa se je ob razvalinah upravnega sre-
dišča grofov Andechs-Meranskih za nekdanjo Kranjsko večer zaključil s srednjeveško pojedino.
V sobotno dogajanje, ki je s svojo pestrostjo, truščem in vriš-čem napolnilo staro mestno jedro in Mali grad, nas je že zgodaj dopoldne popeljal mestni klicar, ki je oznanjal, kje se skupaj s srednjeveško gospodo lahko srečamo s prikazom dela v starodavni kovačiji, kaj ponuja orožarska delavnica z razstavo srednjeveškega orožja, kam na ogled platarske delavnice z razstavo oklepov, kje se lahko udeležimo srednjeveških plesov, uživamo ob predsta-
vah gostujočih srednjeveških skupin...
Ta dan je na kamniškem srednjeveškem trgu (Trg svobode) ponovno oživela živilska tržnica, sejem domače in umetne obrti na Glavnem trgu s predstavitvami lončarja, cunjarja, izdelovalca starih glasbil, krojača, tkalca, zeliš-čarja, srednjeveškega tiskarja...
Obiskovalce, ki jih je bilo letos nekoliko manj kot pretekla leta, so pritegnili zelo prepričljivi dvoboji vitezov domačega gospodarja Tihomirja in plemiča Ferdinanda iz Zahodnega kraljestva, ki sta se borila za naklonjenost in čast lepe
Dvorišče pred romansko kapelo na Malem gradu je ponovno zaživelo - množica obiskovalcev je z zanimanjem spremljala plese srednjeveške gospode.
Čarodej Mr. Saturno je s svojimi čarovnijami pritegnil staro in mlado ... očitno bi prav prišlo znati kdaj pa kdaj tudi čarati ...
gospodične Milene, predvsem pa seveda za svojo čast in moč.
Ves dan se je po ulicah starega mestnega jedra dogajalo kaj zanimivega: poulični spektakel z vedno skrivnostnimi bruhalci ognja, srednjeveški plesi, srednjeveška glasba, za rokav so nas cukali postopači in berači, čarodej Mr. Saturno je preizkušal svoje trike... Poskrbljeno je bilo tudi za te ali one vrste okrepčila, da obiskovalci ne bi lačni in žejni odhajali iz
srednjeveškega Kamnika.
Nedeljski dan je obarvalo dogajanje na Starem gradu nad Kamnikom: tam je zaživela srednjeveška tržnica, predstavljali so se tiskar, kaligraf, lončar, dogajanje pa ni moglo mimo srednjeveških mešetarjev, beračev, opravljivk, pa seveda srednjeveških plesov. Devete Srednjeveške dneve v Kamniku pa je sklenil Venerin viteški turnir.
SAŠA MEJAČ
»Usojamo se vam naznaniti, da se leta Gospodovega 2005 na deseti, enajsti ino dvanajsti dan meseca rožnika v tem našem Kamniki imajo po stari šegi ene slavnosti veršiti,« je 9. Srednjeveške dneve naznanil mestni klicar.

Glumači na hoduljah, postopači in berači so nam bili ves čas za petami...
J}
r


V sklopu prireditev ob srednjeveških dnevih so v Galeriji Pika v petek, 10. junija, odprli razstavo oljnih slik grafičnega oblikovalca, kiparja, risarja in slikarja Borisa Selana na temo soline. Prijeten kulturni dogodek je pritegnil veliko pozornosti, saj so obiskovalci prišli iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Celovca. Razstavo je spremljala fotografska predstavitev solin nekoč in danes, na stojnici v atriju pa se je s svojimi izdelki iz naravne soli sečoveljskih solin predstavil sponzor Soline Pridelava soli d.o.o.
Soline so ena največjih lepot slovenske krajine. Prve zapise o solinah zasledimo že v drugi polovici 13. stoletja. V dolgih stoletjih obstoja so doživljale tako obdobja razcveta kot nazadovanja, povezana s spreminjanjem družbenih in političnih razmer. Zaradi bogate kulturne in naravne dediščine so razglašene za krajinski park. Mnoga območja so zaradi njihovega botaničnega in ornitološkega pomena zaščitena kot naravni rezervati. S svojimi lepotami, raznolikostjo in umirjeno dinamičnostjo so privabile tudi zanimanje in priznanje zunanjega sveta. Zaradi svoje vraščenosti v značilno primorsko slovensko krajino predstavljajo nekakšen simbol Slovenije in slovenstva.
J
v 1,-1	-	-•	- .	> /V ,-'v ;;
Bojeviti spopadi vitezov domačega gospoda Tihomirja in plemiča Ferdinanda iz Zahodnega kraljestva.
V sobotno srednjeveško dogajanje pa se je vključil tudi Mercator center Kamnik, kjer smo spremljali zanimiv program s prikazom ureditve srednjeveškega trga, srednjeveško gostijo z grajsko gospodo in vitezi. Predstavilo se je novoustanovljeno domače društvo z imenom Društvo ljubiteljev srednjega veka Stari grad Kamnik, ki je v nedeljo pripravilo zanimiv program tudi na Starem gradu. Na sliki (z leve): birič Perkus - Bojan Doblekar, žužemberška viteza, pred njima grajska gospa Darja Doblekar z mlajšim biričem Timom, grajski pisar - Stane Osolnik in pater - Matjaž Dolenc.
BililliiiikHiiiBi 1 --j*
Velika planin A	fsk %'V
tel.: 01/839 71 77	IJiPiP
internet: www.velikaplanina.si	OL^JCS
-* KOMBINIRANA KARTA VELIKA PLANINA - TERME SNOVIK PO ZELO UGODNI CENI RENT A BIKE na spodnji postaji nihalke VABLJENI NA OGLED PRESKARJEVEGA MUZEJA V PASTIRSKEM NASELJU
OBREZOVANJE ŽIVE MEJE • OBŽAGOVANJE DREVES • KOŠNJA TRAVE • UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ZELENIC
GSM: 041/727-841	041/281-903
Franci Poljanšek s.p., Perovo 14, Kamnik
.	L«—
Marsikdo si je zaželel svoje ime izpisano s kaligrafsko pisavo, saj je bila kaligrafija (lepopis) v srednjem veku izjemnmo cenjena veščina.
ffri & jB	f	
		
	* HH	
Umrl je slikar Dušan Lipovec
Ob koncu letošnjega muhastega maja smo izgubili dva velika slikarja slovenskega rodu. V sredo, 25. maja, v Parizu in Benetkah po drugi svetovni vojni živečega starosto slovenskih umetnikov Zorana Mušiča (rojen 12. februarja 1909 v Gorici) in v soboto, 28. maja, sredi zrele moške dobe v slovenskem kulturnem prostoru izstopajočega slikarja Kamničana Dušana Lipovca, rojenega 13. februarja 1952.
Razlika v letih med njima je ogromna, prav tako glede uveljavljenosti. Vendar je Slovenija in njena strokovna srenja obema s primerno pozornostjo izkazovala časti in ju tako zapisala v zgodovino slovenske umetnosti. Svetovljanskega Zorana Mušiča tudi kot likovno mednarodno konkurenčnega sodobnega slikarja Benetk,
Dušana Lipovca pa večstransko uspešnega, še kot pesnika, likovnega kritika, publicista, umetniškega fotografa, oblikovalca in kiparja in vseskozi še posebno upodabljanju Kamnika naklonjenega slikarja. V Kamniku je s krogom prijateljev organizacijsko spremljal in poživljal tudi tamkajšnje živahno likovno življenje.
Tako je tudi zdaj že srednji generaciji slovenskih slikarjev pripadajoči Dušan Lipovec ostal od samega začetka likovno zvest občudovalec vsem nam skupnega stvarne-
Akademski slikar Dušan Lipovec je pogosto upodabljal Kamnik.	(foto: Dušan Sterle)
svoji, od staršev podedovani vili, v Galeriji Neptun v Kamniku, pripravil »instalacijski« prikaz 35 let svojega slikarstva + 15 let likovne publicistike. Svoje kritiške prispevke je zbral v knjigi »Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi« (1992). Mimo številnih katalogov je bil izčrpno predstavljen v dveh monografijah: »Dušan Lipovec. Slikarski pesnik narave« (1994) ter »Dušan Lipovec. Impresije slovenske pokrajine« (1996). Svoje družbeno izjemno kritiške in ekološko osveščene dnevne zapise je zbral v »Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi (2005), pred tem pa je objavil tudi zanimivo zbirko svojih pesmi »Barve besed« (2003).
MIRKO JUTERŠEK
ga sveta, tako pri snovanju svojih slik kot ob kritiškem spremljanju sodobne umetnosti in življenja nasploh. Spoštovanje dimenzij realnega je zaznati tako v njegovih nežno ekspresionistično deformiranih, mehkobno občutenih, hitro naslikanih krajinah, prizorih z obmorskimi motivi, kot tudi v njemu vse bolj ljubemu upodabljanju Dolenjske ali v povsem poenostavljenih, a barvno udarnejših tihožitjih in še redkejših figuralnih kompozicijah. V vsem je bil hiter in učinkovit.
Z razstavljanjem je pričel že kot študent ljubljanske akademije, kjer je diplomiral 1977. Leta 1986 se je redno pričel uveljavljati kot publicist, v časnikih, časopisih in revijah, kot so Delo, Dnevnik, Gorenjski glas, Kmečki glas, Kamniški občan, Mladina, Družina, Razgledi, Slovenec, Republika, Planinski vestnik, Likovne besede in Lucas. Bil je član Slovenskega društva likovnih kritikov in seveda tudi Zveze društev likovnih umetnikov.
Ob svoji 50-letnici je leta 2002 v
Slikarska kolonija v spomin na Dušana Lipovca
Petintrideset slikarjev iz vse Slo- čali in da bodo ustvarjali, delali, darila najmlajšemu udeležencu sli-venije se je v začetku meseca ude- kajti Lipovec si je to zagotovo naj- karskega srečanja dvajsetletnemu ležilo slikarske kolonije pod našlo- bolj želel. Še pred njegovo smrtjo kamniškemu slikarju Matevžu vom Srečanje slikarjev iz vse Slove- sta se pogovarjala o pomembnosti Sterletu.
nije, ki sta jo po zamisli, ki seje po- takšnih srečanj, o tem, kako tudi Srečanje slikarjev se je zaokro-rodila že pred leti, pripravljala umetniki, ki v sebi nosijo podu- žilo v soboto zvečer ob zvokih kamniški slikar Dušan Lipovec in hovljenost, potrebujejo sogovorni- bluesa Mamut dmeland banda, ki Miha Resnik. A sredi priprav se je ka, potrebujejo takšna srečanja, da ga sestavljajo pretežno Kamniča-nenadoma končala izredno bogata se pogovorijo o sebi, o svetu, o ni: Rok Spruk, Uroš Košir, Franci
Priznani slovenski umetniki (na sliki skupaj s prijatelji Dušana Lipovca) so ustvarjali na nedavnem slikarskem srečanju v spomin na velikega kamniškega slikarja Dušana Lipovca.
ustvarjalna pot Dušana Lipovca, vsem tistem, kar nas teži, veseli... Lipičnik, Luka Einfalt, Žiga Kožar Po prvih razmislekih, da bi sreča- Zamisel o tradicionalnem sreča- in Marko Mozetič, s pevko Ivo Stanje odpovedali, so slikarji z Mihom	nju slikarjev in ustanovitvi Lipov-	nič.
Resnikom sprejeli odločitev, da se	čevega sklada za pomoč mladim	Dela, ki so jih priznani umetniki
vendarle srečajo v Kamniku »Pod	umetnikom je pozdravila tudi Ma-	iz vse Slovenije ustvarili v spomin na
skalo« in prav s čopičem obeležijo	ja Zakonjšek, življenjska sopotnica	velikega slikarja, zapisovalca, kronis-
spomin na velikega akademskega	Dušana Lipovca. Ob tem je Duša-	ta in tenkočutnega poeta Dušana Li-
slikarja Dušana Lipovca.	nov slikarski pribor z njegove zad- povca, bodo razstavili v galeriji Vero-
Ob začetku slikarskega srečanja	nje likovne kolonije v Zrečah z be-	nika 19. avgusta, v septembru pa jih
v petek, 10. junija, je o veličini Li-	sedami Ivane Kobilce »Barve in sli-	bodo prodali na dražbi.
povčevega ustvarjanja govoril pri- karski pribor dajte Jakopiču!« poznani likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek, ki je poudaril, da je potrebno ohranjati ime Dušana Lipovca, ki je Kamniku s svojim bogatim ustvarjalnim opusom izredno veliko zapustil, ohranjati - tudi s tovrstnim slikarskim srečanjem, ki naj bi postalo tradicionalno.
Kot je povedal Miha Resnik, si tako slikarji kot on sam želijo, da bi kolonija in prodajna razstava, ki bo sledila, imeli svojo prihodnost. Na njegovo pobudo so slikarji podprli tudi ustanovitev posebnega sklada slikarja Dušana Lipovca za pomoč mladim kamniškim in drugim umetnikom.
Dolgoletni prijatelj Dušana Lipovca, oblikovalec in kamniški slikar Dušan Sterle je ganjen povedal, da je prav, da so se slikarji sre-
SAŠA MEJAČ
a
....
%A '	»***.,t
Spretni prsti kamniškega kiparja Miha Kača so v glini oblikovali podobo prijatelja, pokojnega akademskega slikarja Dušana Lipovca.
~....~ ~.........~...... '
Besede v slovo Dušanu Lipovcu
Dragi prijatelj Dušan!
"V somraku senc/prebuja se spomin na dan / kije bil dan /le nekaterim«, si zapisal v eni od svojiti pesmi v ciklu Pejsaži v zbirki z naslovom Barve besed.
Spomin torej na čas, ki je bil dan, ne noč, in ki je bil izbrancem podarjen. In misel nadaljuješ
v Barvah dneva, kot pesniški slikar /slikarski pesnik, ki Z izbiro motiva, na videz se: tako vsakdanjega, potrjuje vrednost in veljavo podarjenega časa tiivanja. Praviš namreč:
»Današnji dan / ki je zelen od pričakovanja / rdeč od ljubezni / rumen od nelagodja / rjav od trpljenja / črn od smrti /je moj in tvoj/edini dan /sivi slehernik«.
Dan torej kot omejeni, med jutro iti večer odmerjeni čas bivanja: kratek vek življenja.
V	njegovih barvah so kot na paleti razvrščeni odtenki razpoloženj in občutij, od hrepenenja in ljubezni do trpljenja in smrti. Kakšen odnos ima do njih, če jih sploh še zaznava, tisti ali tisto v naš, kar poimenuješ, slikar in pesnik, čuteči umetnik, z imenom siri slehernik '
Ti, Dušan, se nikoli nisi ne hotel, ne mogel sprijazniti s te vrste sivino, čeprav jo je vsepovsod preveč. Najbrž ravno zato: v dojemanju, sprejemanju, komentiranju, razlaganju, podajanju življenja, so bile noje izrazno Sredstvo, tvoje orodje barve: od pigmentov, ki si jih v različnih tonskih, svetlobnih, jakostnih vrednostih v svojem rokopisu uporabljal kot slikar, do barvitih besed, ki so posredovale tvojo izborno vezano in nevezano govorico.
In še posebne vrste barve si premogel! Tiste, ki so označevale tvoj odnos do tako rekoč vsega bivajočega. pa naj je šlo za soljudi, naravo, tvoje starodavno rojstno mesto, kulturno in naravno dediščino, ekološko zavest, opredelitve do pomembnih družbenih vprašanj...do različnih ravni človekovega bivanja nasploh. In ti vseh teh barv nisi skrival ali ljubosumno čuval zase, ampak si z njimi vehementno stopal v svet, med ljudi, v pokrajino, ter z njimi hote zaznamoval dosegljivo in dojemljivo bližino...
Barvite ure. ki so merile in zdaj na žalost tudi izmerile dolžine dnevov, mesecev in let, preživetih v znanstvu, prijateljevanju, sodelovanju s teboj, dragi Dušan, so seveda tekle v različnih časih različno: drugače v otroštvu kot v najstniških letih, spet drugače v času študentskih nabiranj znanj, širjenja duhovnih in fizičnih obzorij ter odkrivanj večplastnosti sveta, tako domačega kot tistega, ki se je odstiral onstran meja...V merah časa so se seveda spet vsakomur po svoje in spet različno zarisovale tudi sledi poklicnih izkušenj in življenjskih preizkušenj...
A ne glede na raznolike različnosti šobila srečevanja, dobrodošla in dragocena; preveč, da bi kdo razmišljal o njihovi minljivosti.
S teboj, Dušan, smo se od blizu, v živo, imeli možnost srečevati in soočati z umetnostjo: tvojega lastnega ustvarjanja, tvojega odnosa do umetniškega snovanja drugih, tvojih poznavalskih razlag, tvojih komentarjev, skratka, tvojega zavzemanja za umetnost, za njeno prepoznavanje in vrednotenje.
Obenem sm« se srečevali z iskrenim prijateljem, človekom otroške zaupljivosti in odkritosrčnosti, možem, ki ni skrival svojega mnenja ali z njim kvečjemu nedoločno mencal, pač pa ga je brez dlake na jeziku tudi izrazil!
Koliko doživetij, koliko spominov, koliko anekdot je vezanih na "ta naša druženja!
Ne samo za svoje generacijske vrstnike, prijatelje in stanovske kolege, sopotnike v različno obarvanih dnevih, v različno števnih merah bivanja in ustvarjanja, pač pa za vedno Širši krog tistih, ki sp te spoznavali, priznavali in cenili kot umetnika,, si bil s svojim delom vse bolj prepričljiv, da kot Kamničan nikakor nisi nekdo s sivega obrobja, ampak te nezamenljivo prepoznavni ustvarjalni opus umešča v vrsto najvidnejših slovenskih likovnih umetnikov.
Starodavni Kamnik, ki je bil tvoj najpogostejši slikarski motiv, si tako ovekovečiti v zgodovinsko-mitskih razsežnostih, ob čemer še bolj razumemo tvojo zaskrbljenost zanj v času, ki na žalost vse bolj daje prednost drugačnim stremljenjem.
V	Kamniku si v krogu prijateljev, likovnih zanesenjakov, že kot študent ljubljanske likovne akademije (po končani srednji šoli za veterinarske tehnike) ustanovil likovno skupino Nova, ki je prvo razstavo pripravila že pred več kot tridesetimi leti. In se odtlej v teku let še večkrat predstavila javnosti na istem mestu: v Galeriji Veronika, ki je v veliki meri zaživela prav po tvoji zaslugi. V skoraj dveh desetletjih in pol si tod na samostojnih ali skupinskih razstavah predstavil velik del svojega umetniškega opusa; nazadnje v letošnjem januarju z izborom krajinskih niotivov,popotnih slikarskih zapisov, kakor si dejal, v tehniki akvarela in tempere. Vse razstave, ki so te v četrt stoletja povezovale s kamniško Veroniko, je skoraj nemogoče prešteti, kaj šele: ovrednotiti!
V	svoji rojstni hiši v Kamniku si osnoval lastno likovno galerijo Neptun, tvorno sodeloval z likovnimi ustvarjalci in organizatorji likovnih razstav na različnih ravneh, s pomočjo svojih razvejanih znanstev s stanovskimi kolegi pa pripomogel k srečevanjem z njihovo ustvarjalnostjo na več kot dvesto razstavah na različnih prizorisčillv Kamniku.
Ne samo kamniški Montmartre, likovna kolonija Sutna, tudi druga likovna srečanja, delavnice in
ekstempori v mestu in okolici bi bili brez tebe nedvomno siromašnejši, zlasti še, ker si k sodelovanju vedno uspel privabiti vrsto najuglednejših umetniških imen.
Sodeloval si tako z domačimi in tujimi društvi kot s posamezniki. Bil si učitelj, mentor, spodbujevalec mnogim avtorjem; vedno s pristopom ne samo razgledanega teoretičnega poznavalca, ampak tudi živega ustvarjalca, ki mu je tuja kakršnakoli akademska vzvišenost. Pozornost si posvečal tako šolanim kot samoniklim likovnikom, zanimala so te predvsem njihova dela. Do avtorjev nisi bil nekritičen, vendar so v tvojih presojah prevladovale predvsem vzpodbude njihovi ustvarjalnosti. To je ne nazadnje razvidno tudi iz mnogih prispevkov, ki si jih namenil slikarskim prijateljem, objavljena pa so bila v kdo ve kolikih vabilih, zloženkah ali katalogih kot spremna besedila k njihovim likovnim razstavam.
Kot nemimi slikarski popotnik si s svojih poti po domovini in tujini prinašal svoje vtise in zapise na platnu ali papirju: z jadranskih otokov, od katerih je imela posebno mesto v tvojem srcu Silba, pa iz Istre in s Krasa, s tvojimi predniki zaznamovane Prlekije, vedno bolj domače ti Dolenjske, pa tudi Toskane, Katalonije in še in še...
Dragi Dušan, tvoj zajetni slikarski opus, več kot sto samostojnih in še več skupinskih likovnih razstav doma in na tujem, številna priznanja in nagrade, pričajo o tvoji vidni umeščenosti v vrh sodobne likovne umetnosti na Slovenskem. Ne nazadnje to potrjujeta tudi obe tvoji knjižni monografiji, Slikarski pesnik narave (1994) in Impresije slovenske pokrajine (1996), kjer najdemo o tvojem delu izborne ocene različnih uglednih avtorjev.
Na tem mestu z dovoljenjem navajam besede urpetnostnega zgodovinarja, likovnega kritika, po blicista in pesnika dr. Milčka Komelja, ki je o tebi zapisal:
»Dušan Lipovec je danes eden redkih kvalitetnih slikarjev, ki slikajo iz neposrednega soočanja z motivi iz narave. Naravi prisluškuje kot lirski pesnik in v svojih akvarelih in gvaših odzvanja njenim ritmom, mogočnosti ali krhkim vzdušjem, kot jih doživlja v razponu od veselo nežnih pomladnih utripov do poznojesenske otožnosti, ki mrtvaško poje po opustošenih vrtovih.
S preprostimi, a zanesljivo izrabljenimi oblikovnimi sredstvi, ter še posebej s koloritom, reducira realno podobo pokrajinskega videza do stopnje, ko zgoščeno, a zato toliko bolj prepoznavno, prestreže utrip motn a, zaprt v njegovo navidezno arhitekturno nespremenljivost, spremenljivo v objem lune ali sonca, ali potopljen v nihanje bežnega trenutka: v mogočno slikovito podobo Gorenjske, v geometrično urejene planjave dalmatinskega otoka in v posebno poetično ubrano gričev-natost starožitne in pesniške Dolenjske,
Najpogosteje pa Se v Lipovčevih delih pojavlja v malone heraldično pretehtano geometrizirano podobo preurejeni motiv rodnega Kamnika. Skupine magično razsvetljenih kockastih hiš pod ča-, robno goro postajajo emblem za slikarjev dom, od koder umetnik kot popotni vitez odhaja na potepe po slovenskih pokrajinah, kjer proslavlja njihove prelesti ter še posebej rad opozarja na estetske dragocenosti sveta, ki izginja.
Slikarjeva lipovinasto mehka duša in narava sta si v najboljših delih tako blizu, da se medsebojno prežemata, zato so slike motivno in tudi po značilnem krajinskem vzdušju docela topografsko prepoznavne, a so obenem prav toloko tudi avtentična in poetična podoba čisto osebnih umetnikovih doživljanj.«
Ob likovno prepoznavnem avtorskem rokopisu upodabljanih motivov, poezije svetlobe in barve, pa si, dragi Dušan, svet in življenje v njem več kot dve desetletji izražal in posredoval javnosti tudi z izrazitostmi besed. Ustvarjalnemu horizontu likovnega umetnika Si odprl novo razsežnost zaznav, odsevov in prelivov občutij ter njihove pretanjene sporočilnosti v pesniški govorici zbirke Barve besed (2003).
A ne zgolj to: kot likovni kritik in publicist v širšem smislu si objavljal strokovne članke, likovne kritike, eseje in aktualne odmeve tako v dnevnem in periodičnem tisku kot v dveh samostojnih knjižnih publikacijah z naslovom Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi, z letnicama 1992 in 2004. Likovni zapiski in razmišljanja »o raznih kulturnih in nekulturnih dogodkih na Kamniškem in širši domovini«, kot si zapisal sam, so tvoji besedni odtisi »kronike popotnika po naši kulturni krajini«. So svojevrstno dokumentirana in interpretirana, na poseben način »zaustavljena«, shranjena in ohranjena nedavna kulturna preteklost, ki tako ostaja del nas. So, tako kot tvoje slike, Dušan, v sedanjost in tudi v prihodnost segajoč tvoj duhovni dotik, so opominjajoč nagovor kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju, samozavedanju, spominu, vrednotenju.
Dragi Dušan!
V občutenju, ki nam po teh dneh (nerazumljive usode) ostaja, so tvoji zapisi; odtisi, ki - kot na slikah - s površine vse bolj pronicajo v skrivnostne globine ozadij.
Od tam, iz stičišč ohranjenih živih podob in brezčasja, v katerega si prestopil, se bodo poslej prebujali spomini nate; s spoštljivo hvaležnostjo za vse, kar si nam v svojih dnevih dal in zaradi česar v nas ostaja vrednost tega, kar si bil.
Dušan, pogrešali Te bomo!
TONE PTIČAR
+
BESEDA V BARVI IN OBLIKI
15 LET MAVRICE IN GOSTOVANJE V TROFAIACHU
Člani in članice MePZ Mavrica Srednja vas smo letošnjo pevsko sezono uspešno zaključili z mlado in talentirano zborovodkinjo Matejo Kališnik. Lepo obiskan letni koncert smo imeli v aprilu v OŠ Šmartno. Skupaj z našimi gosti moškim zborom Slavina iz Pivke smo praznovali 15-letnico delovanja.
V	prvem delu koncerta smo pripravili program slovenske in tuje umetne pesmi, nato je zapel moški zbor Slavina, v drugem delu pa smo predstavili slovenske ljudske pesmi. G. Ptičar je podelil našim pevkam in pevcem bronasta in srebrna Galusova priznanja za 5 oz. 15 let prepevanja.
Konec maja pa smo gostovali v našem pobratenem mestu Trofaiachu. Nastanjeni smo bili v luksuznem hotelu, zlasti pa smo bili veseli prisrčnega, toplega in domačega sprejema naših gostiteljev: Janeza Ivanca z ženo Zdenko, podžupanje Helge Pongratz, g. župnika Franca Hirzabauerja, občinskega svetnika Gerharda Slamniga, zborovodkinje in ostalih.
V	soboto smo v farni cerkvi sv. Ruperta pripravili nepozaben koncert. Prepevali smo polni cerkvi poslušalcev, sebi in Gospodu. Nagrajeni smo bili z buč-
Krvodajalstvo v Kamniku se krepi
60 let krvodajalstva
Območno združenje Rdečega križa Kamnik je prav na Dan krvodajalstva v, Sloveniji 4. junija pripravilo odmevno slovesnost. Podeljena so bila priznanja krvodajalcem in zaslužnim aktivistom Rdečega križa s področja občine Kamnik in Komende.
Slovesnosti so se udeležili krvodajalci, ki so darovali kri dvajset in večkrat. Vzdušje v galeriji Veronika Kamnik je bilo čudovito. Poleg krvodajacev so bili prisotni še mnogi, med ostalim predstavnik krvodajalev iz Doberdoba, predstavnik republiškega odbora Rdečega križa in drugi.
V uvodnem delu je slovesnost popestrila glasbena skupina iz osnovne šole Stranje pod vodstvom mentorice Karle Urh.
Dr. Breznik, predsednik Območnega združenje RK Kam-nik-Komenda, je poročal o aktivnostih pri organiziranju krvodajalstva v Sloveniji in v obeh občinah. Odziv na krvodajalske akcije se v Sloveniji zmanjšuje, a na področju Kamnika in Komende
nararšča. V letu 2004 se je na našem področju odziv na akcije povečal za 14,2% glede na preteklo leto. V letu 2004 je kri s tega območnega združenja darovalo 907 krvodajalcev. Zaupanje v organizacijo RK se krepi in stabilizira.
Podeljena so bila priznanja za:
2O-kratni odvzem krvi 19 krvodajalcem, 30-kratni odvzem krvi 10 krvodajalcem, 40-kratni odvzem krvi 11 krvodajalcem, 50-kratni odvzem krvi 4 krvodajalcem, 60-kratni odvzem krvi 2 krvodajalcema, 80-kratni odvzem krvi 1 krvodajalcu.
80-krat je daroval kri Stane Balantič iz Godiča, ki pa se podelitve ni mogel udeležiti.
50-krat so kri darovali: Peter Hostička iz Kamnika, Anton Rajsar iz Šmartrffega, Ljubica Vrhovec iz Kamnika in Borivoj Zeilhofer iz Kamnika, 60-krat sta kri darovala Marija Kuhar iz Sovinje Peči in Matjaž Ravnikar iz Kamnika.
Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi posebna priznanja najbolj aktivnim aktivistom Rdečega križa. Na podlagi predlogov kra-
Predstavitev študijskega krožka za odrasle
V začetku februarja smo se na pobudo in povabilo mentorice Rosane Kleindienst Premk ter ob gostoljubju Matične knjižnice Kamnik pod vznemirljivim naslovom »Beseda v barvi in obliki« zbrali udeleženci študijske skupine.
nirni aplavzi, ob zaključku pa je bila vsa Cerkev na nogah. Za nas je bilo to vzdušje nepozabno. Povabljeni smo bili na okusno večerjo v prijetni domači gostilni, pogovor z našimi prijatelji iz Avstrije in slovenska narodna in narodnozabavna pesem je bila iz srca zapeta. V nedeljo na god patrona podruž-ne cerkve Sv. Trojice smo peli pri praznični maši v 670 let stari cerkvi, ki ima najstarejše orgle na avstrijskem Štajerskem. Orgle so mogočno donele, nam pa je bilo v veselje prepevati v tako akustični cerkvi. Po maši, smo se pridružili občanom na veselici. Na stojnicah po mestu je bilo mogoče zapraviti nekaj evrov. Lepo so nas pogostili, zlasti žene so za nas spekle čudovite torte in drobno pecivo. Obisk smo zaključili popoldan s prepevanjem slovenskih ljudskih pesmi na prireditvenem prostoru, kjer nas je prišel pozdravit župan Wagner, vsakemu je stisnil roko v slovo. Za spomin smo prejeli še posnetke koncerta na zgoščenki in lepote Trofaiacha.
Dragim prijateljem še enkrat hvala za vse.
FANI JERAS
jevnih odborov RK so jih prejeli: Valentin Bernot iz KO RK Črna, Dragica Požek iz KO RK Duplica, Stane Balantič iz KO RK Godič, Franc Podjed iz KO RK Komenda, Slavko Lap iz KO RK Moste in Marija Hribar iz KO RK Šmartno.
Posebne zahvale so bili deležni učenci 8. d razreda Osnovne šole Frana Albrehta. Njihova mentorica Tina Plahutnik je prevzela tudi tortico, da so se otroci posladkali z njo, saj so bili pridni pri zbiranju igrač in drugega za otroke.
Pred zaključkom slovesnosti so organizatorji srečanja povabili krvodajalce, da se tudi v prihodnje udeležujejo krvodajalskih akcij.
STANE SIMŠIČ
Osnovni namen - širjenje bralne kulture, razvijanje doživljajskega branja, spodbujanje lastne ustvarjalnosti pri besednem in likovnem izražanju - je bil izziv, da smo se zbrali knjižni molji z neko sebi lastno potjo iskanj in izražanj. Skupina je izredno pisana. V njej smo mladi, mlajši, nekoliko mladi ter seveda vsega spoštovanja vredni izkušeni in modri. In le-ti tudi večkrat presedejo avtobus v eno smer in ravno tako v drugo, zato, da se udeležijo krožka.
Struktura študijskega krožka se je oblikovala na osnovi teme ali literarnega dela, ki smo ga predlagali, prebrali sami ali v skupini, doživeli s svojimi znanji in spoznanji, izrazili na svojstven način, v različnih ustvarjalnih tehnikah, v različnih materialih, izdelkih - od risbe, do keramične male plastike, si izmenjevali znanja, izkušnje ter se predvsem prijetno družili dvakrat mesečno. V zadnjih mesecih pa skoraj vsak teden. Terminsko smo se sproti usklajevali.
Začetna pričakovanja udeležencev so bila raznolika: dvig samospoštovanja, govorne izraznosti, razvoj lastne poezije in izdaja pesniške zbirke, premagovanje strahov, v vztrajnosti oblikovati samosvoj razvoj, premagati razvajenost, poznati bonton, izraziti in nadzorovati negativna čustva, občutiti enostavnost, preprostost bivanja tu in zdaj, se naučiti poglobljenega dojemanja življenja, narediti skulpture večjih dimenzij. Ali , kot je dejala Urša Šimnovec, se poglobiti v svojo notranjost, prepoznati dobra in slaba čustva in se abstraktno izraziti.
Prva tema je bila LJUBEZEN. Univerzalna, vsem znana, v vseh časih iskana, večna narodna kvaliteta, na katero nas je opozorila gospa Marina Zarnik: »Ljubezen je b‘la, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svet’ več ne bo.« Skušnjava, kič ali trd oreh smo se spraševali ob besedi ljubezen in zapluli v Prešernov Sonetni venec, Dantejevo občutenje neuresničljive ljubezni z Beatrtrice. Ljubezen smo doživljali ob sonetu Objem Cirila Zlobca, pa ob Minattiju Nekoga moraš imeti rad, Župančiču - Meni se hoče in Mak na polju. V slednji, ki jo je izbrala gospa Fani Vrankar, vre na površje neizmerna ljubezen do narave. Nakazuje tudi odklon od običajev in iskanje svojega individualnega vrelca, stika povezanos-
ti s stvarstvom. Rosana nas je popeljala do nam neznanega dela Maye Angelov Nove poti, kjer v črtici Moč besede poudari:» Bog me ljubi!«. Stavek se večkrat ponovi in prepoznali smo novo razsežnost, kajti osuplost se je pritajila skozi solze in molk udeležencev. Knjiga Ženici Velme Wallis pa dodaja k našemu vedenju o starševski ljubezni tudi možnost
podnevi, kako ponoči?
In potem se ji je pridružil še Divji moški s svojo naravno potrebo po osamosvojitvi in odločnosti.
Miti in zgodbice govorijo, da iz nas nastane najboljše, ko se spopademo z zlom, z negativnim in se sprašujemo, če nista kriza in strah največji poživili. V svoji senci najdemo moč, ki nam omogoča živeti z navdušenjem, radost-• jo, celimo svojo dušo, ljubeča prijaznost, sočutje, zmožnost trpeti z nekom, družiti se, združiti se v enost, v celovitost. In videli smo
za izgubljanje in odpuščanje.In nas prepriča o moči ljubezni’ do življenja.
Preko literarnih del smo tako spoznavali različne zorne kote ljubezni, njeno večplastnost in bogatost, ki se lahko izraža kot ljubezen do sebe, kot materinska ljubezen, starševska, partnerska ljubezen, ljubezen do bližnjega, do Boga, do življenja, do narave..
Ljubezen, fizična, telesna, duhovna. Tudi kemična, nas je opozorila gospa Mira Resnik, sicer tudi sama kemik, ki je podelila svojo osebno zgodbo ljubezni, kako je ob vzoru nesebične ljubezni tasta in tašče spoznala sprejetost in toplino. Gospa Jelka Dolinšek vidi pogojenost ljubezni v povezavi z določenimi astrološkimi znamenji.
Kajetan Dolinar pa vidi ravno v lastni aktivnosti in bistvu življenja to preseženost v brezpogojni ljubezni. »Vse je nično, če ne bi imeli v sebi ljubezni!« smo si bili edini z Manco Košir iz knjige Ženska pisma. Živ ognjemet pogledov, občutij! Dobro nas je razvnela tale ljubezen. Za en drobec smo jo ujeli tudi v barvo in obliko.
Od tematike o ljubezni so se teme same ponujale: intuicija, stanovitnost in vztrajnost, gibanje, mir, Lilit, svoboda.
Izbrali smo si knjigo za skupno branje Ženske, ki tečejo z volkovi Clarisse Pinkola Estes in se podali na pot raziskovanja divje ženske v nas. Kje je? Kakšna je moja divja ženska? Kako se kaže
nek razvoj dvojnosti v enosti, jih prepoznali kot troedinost, usklajenost, harmonijo, simetrijo, štiri strani neba, štiri elemente: zemlja, zrak, voda, ogenj, pentagram, heksagram in tako naprej v neskončnost in spet nazaj v enost. Smer, kam greste, pa je odvisna od VAS: kam si VAŠA duša želi, kaj jo radosti in predvsem - kakšna je VAŠA RESNICA!
Naša srečanja so bila polna, dinamična, ustvarjalna, kar prekratka kljub trem uram. Rojevale so se naše kreacije kot odsevi besed, misli, občutij. Še doma so se porajale pesmi, kratke misli,drobni prebliski v takšni in drugačni obliki.
Če vas mika, pridite v petek, 24. junija, ob 19. uri v dvorano matične knjižnice Kamnik na predstavitev našega študijskega krožka beseda v barvi in obliki.
Osebno si oglejte, preberite, začutite našo ljubezen, divjo žensko in divjega moškega, naše gibanje in svobodo. V petek bomo imeli namreč zadnje srečanje, kjer vam bomo z veseljem v živo predstavili naš krožek in naše kreacije.
P.S. No, v tem sklopu zadnje srečanje, kajti jeseni bo nov začetek, osvežen s poletnimi branji...Kaj pravite na Lepotico s pomarančami ? Kakšen pa je vaš predlog?
VESNA ŽIVADINOV ŠTEBE, udeleženka študijskega krožka
V	KAMNIKU ZAŽIVEL 14. LEO CLUB
V	Kamniku smo pretekli petek, 10. junija, ustanovili in predstavili javnosti že štirinajsti Leo klub pri nas - Leo klub Kamnik. Na prvi obletnici ustanovnega večera, imenovanem Charter Night, Lions kluba Kamnik, ki je bil ustanovljen v aprilu preteklega leta in ga je v tem letu vodil dr. Bogomir Kovač, seje sedaj pridružil tudi podmladek z osmimi ustanovnimi člani.
Posebno priznanje RK je dr. Breznik, predsednik OZ RK Kamnik-Ko-menda izročil tudi učenkam OŠ Frana Albrehta z mentorico Tino Plahutnik, saj so se izkazale pri zbiranju igrač in drugih sredstev za otroke.
Po redni letni skupščini, kjer so izvolili novo vodstvo (nova predsednica je postala Veronika Matjašič) je sledil kulturni program, za katerega sta poskrbela mlada in nadarjena glasbenika Andreja Humar in Matic Smolnikar. V dobrodelni dražbi izbranih vin pa so kamniški lionisti zbrali tudi dobrodelna sredstva, ki jih bodo namenili za dobrodelne akcije v prihodnjem letu.
V prvem letu delovanja Lions kluba so člani 1. junija obdarovali peterico osnovnošolcev iz socialno šibkejših družin kamniške občine. Predsednik kluba dr. Bogomir Kovač je vsakemu učencu na krajši slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki Občine Kamnik, vodstva šol in starši, simbolično predal ček
za 100.000 SIT.
Leo klubi, so tako kot Lions klubi dobrodelna, nepolitična in nereligiozna združenja mladih med 16. in 30. letom starosti, ki so pripravljeni pomagati pomoči potrebnim.
Skupaj z LCI (Lions dubs organization) gre za največjo humanitarno organizacijo na svetu, tako deluje že preko 5.650 klubov s preko 141.000 člani v 139 državah sveta. In sedaj je tudi Kamnik dobil svoj dobrodelni Leo klub.
LEO kratica pomeni Leaders-hip, Experience, Opportunity, torej je kratica, ki pomeni za mlade pridobivanje izkušenj iz vodenja in organiziranja na
Od leve proti desni stojijo: Aleksander Šinigoj, bodoči predsednik Leo Distrik-ta 129 - Slovenija, Uroš Sili, predsednik novoustanovljenega Leo kluba Kamnik, Mark Agovič, tajnik Leo kluba Kamnik, Petra Jevnikar, Špela Kralj, Karmen Kosmatin, Peter Kosmatin, zakladnik Leo kluba Kamnik, Andreja Kališnik, Peter Ribič iz Leo kluba Domžale.
osnovi pridobljenih priložnosti.
Na tem večeru so člani kluba uspešno izpeljali prvo samostojno dobrodelno akcijo imenovano »Prvi šolski dan«, katere izkupiček bo namenjen pomoči učencem pri nakupu učbenikov ob začetku novega šol-
skega leta.
Trenutno je to po stažu najmlajši Leo klub pri nas, kljub temu pa njegove člane druži elan do dela, veselje do spoznavanja novega in predvsem, kar je najpomembneje, pomoč soljudem.
PETER RIBIČ
KAKO Sl SKUŠAMO PRIBLIŽATI EVROPO
V ponedeljek, 23. maja, je OŠ Šmartno v Tuhinju obiskala evropska poslanka iz Slovenije Ljudmila Novak. Povabili smo jo na okroglo mizo o Evropski uniji, ki smo jo organizirali v počastitev dneva Evrope.
V uvodu je gospa Ljudmila Novak povedala nekaj o sebi in svojem delu, potem pa smo ji učenci zastavljali vprašanja na temo Evropska unija.
Preden so jo izvolili za evropsko poslanko, je bila županja Moravč. Seveda je bila nad izvolitvijo kar presenečena in je na začetku nekaj časa »žalovala« za svojim prejšnjim delom, potem pa je novo delo sprejela s pomočjo reka: »Ne žaluj za starim delom, posveti se tistemu delu, ki ga trenutno opravljaš.«
Zaupala nam je tudi nekaj o svojem zasebnem življenju in družini. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in nemščine, poučevala je tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Njena družina je njeno delo sčasoma sprejela: ima tri otroke (dve hčeri in sina), njeno mnenje o devetletki pa je, da
smo otroci preveč obremenjeni (s čimer smo se seveda strinjali), podrobneje pa je ne more komentirati, saj je ni občutila na lastni koži.
O svojem delu nam je povedala, da ima zelo veliko sestankov, veliko potuje, pisarne ima v Franciji, Belgiji, Ljubljani. V evropskem parlamentu so razdeljeni po strankah in abecednem
redu. Tam se trudi po svojih najboljših močeh predstaviti Slovenijo, nekaterim evropskim poslancem je naša država všeč, nekateri bi jo radi spoznali. Dela na področju zabave, kulture, športa in šolstva.
Zaupala nam je tudi nekaj utrinkov s svojih potovanj. Posebej nam je opisala pot v Afriko. Najbolj nam je ostalo v spominu, ko
je govorila o revščini in o slabih življenjskih razmerah.
V dveh urah smo od poslanke izvedeli veliko novega o Evropski uniji in njeni ustavi. Na koncu je sledilo fotografiranje in gospa ravnateljica Jožica Hribar ji je izročila skromno darilo - leseno pero in črnilo.
Učenke 7.b razreda OŠ Šmartno
Študent&Muzika
www.studentski-klub.com
V soboto, 18. junija, je bil na sporedu zaključni koncert cikla Študent&Muzika v tej sezoni. Kot ponavadi je bilo glavno prizorišče grad Zaprice, vendar s to razliko, da se je v soboto vse odvijalo na grajskem dvorišču. Za vrhunski zaključek pred poletjem je poskrbel Big Band RTV Slovenije. Sedemnajstčlan-ski orkester pod vodstvom dirigenta Emila Spruka je pod zvezdnato nebo privabil okoli 250 ljudi, kar je že precej lepa številka. S tem smo dokazali, da so tudi Kamničani željni kulturnega dogajanja, potreben je le pravi program. Glasbeniki so s svojimi večinoma jazzovsko obarvanimi skladbami v slabih dveh urah navdušili ne le jazzovske navdušence, ampak tudi tiste, ki jim ta zvrst do nedavnega ni bila najbolj blizu. S svojim temperamentnim igranjem so dvignili že tako ne prav nizke temperature. Skratka, o tem koncertu lahko pišemo s samimi presežniki.
Seveda pa Študent&Muzika ni vse, kar organizira Študentski klub Kamnik. Že nekajkrat smo omenili, da se je zaključil Tečaj fotografije ter da so v klubskih prostorih na ogled dela vseh tečajnikov. Še vedno pa na Glavnem trgu 23 lahko prebirate nove in stare številke revij in časopisov, brskate po internetu ter dobite bone za študentsko prehrano po ugodnih cenah...
Za poletno kratkočasje pripravljamo kar nekaj projektov, med drugim »barvne kroglice« - paintball ter ledeno osvežitev v bistri hčeri planin - rafting na Soči.
Literarni in mednarodni likovni natečaj
Kaj je otrokom najpomembnejše na svetu?
Letos smo v Matični knjižnici Kamnik že peto leto zapored pripravili natečaje za otroke (do 11. leta starosti), ki potekajo v okviru interaktivne knjige Veronika z Malega gradu (www.kamniskave-ronika.net) . Izhodišče je bila kamniška ljudska pripovedka O prebrisani deklici, ki jo je pred več kot 130 leti zapisal Gašpar Križnik iz Motnika. Prebrisana deklica modro reši vse sodnikove uganke, na koncu pa ga celo prepriča, da tudi kot mož bolje ravna s svojo ženo. Otroci so morali napisati - narisati, kaj je zanje najpomembnejše na svetu.
Mednarodni literarni natečaj je potekal v okviru evropskega projekta Spring day in Europe 2005. Projekt je pobuda Evropske skupnosti, da bi se mladi različnih držav med seboj povezovali, se tako bolje spoznali in hkrati predstavili posebnosti posameznih držav. Osrednja tema letošnjega pomladnega dne je bila Evropska ustava.
Na mednarodni likovni natečaj smo prejeli 204 prispevke, ki jih je ustvarilo 195 otrok iz osmih držav: Poljske, Bolgarije, Slovaške, Romunije, Finske, Litve, Turčije in Slovenije. Izdelke so otroci ustvarjali z računalniškimi orodji. Prvo nagrado je prejel Aleksander Hlebš iz Kranja, drugo Petko Kala-ydjiev iz Bolgarije, tretjo pa Polona Opara iz Mirne Peči.
Literarni natečaj je potekal v okviru slovenskega dela projekta Pomladni dan, ki ga vodi Zavod RS za šolstvo. Prejeli smo 151 prispevkov, ki jih je ustvarilo 185 otrok iz vrtca in 26 šol iz vse Slovenije. Prvo nagrado je prejel Ama-
dej Sklepič iz OŠ Miklavž pri Ormožu, drugo Gaja Gašparič OŠ Ormož in tretjo Klara Hozjan iz OŠ Sečovlje. Nagrajenci obeh natečajev so prejeli nagrade in priznanja v Piranu ob zaključku mednarodne izobraževalno računalniške konference MIRK 2005.
Velik odziv na oba natečaja priča, da je interaktivna knjiga o kamniški Veroniki priljubljena in dobro obiskana. Vabimo vas, da si tudi vi ogledate izdelke sodelujočih na spletni strani www.kam-niskaveronika.net. V poletnih mesecih bodo Stvaritve otrok na ogled tudi v avli Matične knjižnice Kamnik.
Andreja Štorman
Najpomembnejše na svetu je prijateljstvo
Najpomembnejše na svetu je prijateljstvo. Če nimaš nobenega prijatelja, se nimaš s kom igrati, pogovarjati, smejati...
Na svetu sta dve vrsti prijateljev. Prvi so tvoji prijatelji le zaradi koristi. Imenujem jih »namišljeni« prijatelji. Ko prideš na igrišče z novo, moderno žogo, se le-ti želijo igrati s tabo zato, ker je tvoja žoga tako čudovita. Če pa se slučajno pojavi na igrišču še boljša žoga, jim nisi več zanimiv.
Drugo vrsto prijateljev pa imenujem »pravi« prijatelji. Zame je pravo prijateljstvo takrat, kadar imaš ob sebi osebo, ki ji lahko zaupaš vse stvari, tudi tiste, ki jih nosiš skrite na dnu srca. Prijatelja ne smeš tepsti in grdo govoriti o njem. Prav tako se mu
Kaj je na svetu najslajše?
Najslajše na svetu je spanje. Najslajše na sveto je zmaga Tudi sladoled je najslajši. Najslajša je tudi moja sestrica, ko se smehlja. Najslajša na sveto je sirova pica. Najslajša je dobrota ljudi. Najslajši na sveto so dojenčki in tudi
počitnice'	Gaja Gašparič, 8 let, OŠ Ormož
Najpomembnejše na svetu je ...
Sreča je zelo širok pojem in sreča je lahko:
•	če sladkosned najde čokolado,
•	če imajo starši pridne otroke,
•	če bolni ozdravijo,
•	če planinec osvoji vrh gore,
•	če nogometaš zadane gol,
•	če pilot varno pristane,
•	če klošar dobi sto tolarjev,
•	če...
Sreča je opoteča in spremlja nas, če smo srečni. Sreča ni za vse enako velika. Starejši si, več sreče si želiš. Kolo sreče se pa vrti, enkrat ste srečni vi, drugič pa mi.	Hribar Žana, 10 let, Laze v Tuhinju
ne smeš lagati, kajti če se mu kaj zlažeš, si nikoli več ne bosta tako dobra kot do tedaj. Moraš se z njim igrati, mu pomagati in se z njim pogovarjati ter mu priskočiti na pomoč, ko te potrebuje. Ko je bolan, ga obiščeš, se z njim pogovoriš in ga povprašaš, ali mu je kaj bolje.
Poznam fanta moje starosti. Stanuje blizu mojega doma. Nekoč ta fant ni imel nobenega prijatelja, mislim, da zaradi svoje podobe, saj je nizke rasti, piskajočega glasu in vase zaprtega značaja. Tudi jaz se nisem nikoli prej pogovarjal z njim. Nekega dne pa je prišel na igrišče ravno takrat, ko sem tudi sam metal na koš. Najprej sem ga pozdravil. Fant mi je le s težavo odzdravil. Nato sva vsak zase nekaj časa brcala žogo na svoj gol. Čez nekaj
časa mi je postalo silno dolgčas, zato sem ga vprašal, če si greva brcat enajstmetrovke. Plašno je prikimal. Čez čas pa je ta njegova sramežljivost izpuhtela. Pogovarjala sva se o vseh mogočih stvareh. Ko sem ga bolje spoznal, sem se komaj zavedal, kako prijazen in dober človek je. Nisem mogel verjeti, da nima nobenega prijatelja. Ob teh mojih mislih pa se je na igrišču tisti dan rodilo novo prijateljstvo.
Fantu je ime Andrej in brez pomisleka lahko rečem, da je moj pravi prijatelj. Od takrat pa do danes me ni nikoli izdal ali mi lagal. Velikokrat prihajava drug k drugemu, skupaj igrava nogomet in se že skupaj podiva za dekliškimi krili. Brez Andreja bi bilo moje življenje precej dolgočasno.
To, kar se mi je zgodilo, in to, kar sem napisal, je zame pravo, resnično prijateljstvo. Spoznal pa sem tudi to, da človeka nikoli ne presojaj po zunanjosti, raje poglej, kaj se skriva v njegovi notranjosti. Našel boš veliko topline in ljubezni!
Amadej Sklepič, 11 let, OŠ Miklavž pri Ormožu
»Hura, prosti čas« prinaša brezplačne športne dejavnosti med poletnimi počitnicami
Športni program »Hura, prosti čas« je namenjen otrokom in mladim, ki želijo svoj prosti čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami preživeti v družbi vrstnikov na športnih površinah. Poleg kakovostne športne ponudbe, ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in pestro ponudbo športnih vsebin, pa se preko programa spodbuja odpiranje novih športnih površin ter posodabljanje obstoječih.
Program je precej mlad, saj poteka šele od leta 2003. Od takrat se je zelo razširil, kar kaže, da je dobro zasnovan in v slovenskem prostoru prepotreben. Tako je bilo lansko leto v okviru programa »Hura, prosti čas« izvedenih 415 različnih športnih programov po vsej Sloveniji. Udeleženih je bilo skoraj 50.000 otrok in mladine, kar je 2,8 % populacije. Preko 1300 koordinatorjev je izvedlo skoraj 26.000 ur programa in opravilo preko 14.000 ur volonterskega dela. Program sofinancira država preko Zavoda za šport Slovenije in Zveze za šport otrok in mladine RS. Lokalnim skupnostim pa se lahko zahvalimo za brezplačno uporabo objektov. Več informacij o programu dobite na spletni strani www.sportmla-dih.net.
V juliju in avgustu so na vrsti že tradicionalni glasbeno športni žuri na domžalskem bazenu, eden od njih - Pool partyje že uspešno za nami. Več o tem in seveda kakšna atraktivna fot-ka v naslednjih prispevkih... do takrat pa pridno klikajte na www.studentski-klub.com.
Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com
KAMNIŠKI DIJAKI V ISTANBULU
Med 3. in 6. majem se je Občina Kamnik s predstavniki iz Šolskega centra Rudolfa Maistra prvič udeležila mednarodnega tekmovanja raziskovalnih projektov v Istanbulu. Kamniška udeležba je plod večletnega sodelovanja med občinama Kamnik in Trofaiach. Vabilo za sodelovanje smo prejeli s strani Občine Trofaiach in predstavnika za tisk g. Azmija Kočaka s strani organizatorja.
Tekmovanje, že štirinajsto po vrsti, je organizirala zasebna turška izobraževalna institucija MEF in sicer na naravoslovnem področju: fiziki, kemiji in biologiji.
V	letošnjem letu se je tekmovanja poleg Slovenije (Občina Kamnik) udeležilo še osem drugih držav. Po Pravilniku tekmovanja tuji udeleženci do letošnjega leta niso bili kandidati za nagrade, pač pa so po predhodni oceni o ustreznosti projektov v navedenem terminu svoje projekte razstavljali, zagovarjali in ob zaključku prejeli priznanja.
V	Istanbulu seje kamniška gimnazija predstavila s projektom FOOD ADDITIVES/DVES IN CANDIES profesorice kemije R. Capuder Mermal. Nalogo so izdelali dijaki 3. letnika Teja Krt, Tina Pogačnik in Aleš Ručigaj. V Istanbul sta odpotovala dva dijaka, ker so s strani organizatorja postavili omejitev v številu sodelujočih.
Med poletnimi počitnicami bodo na igriščih pri OŠ Toma Brejca in OŠ Marije Vere člani Športnega društva Kamniček organizirali športne dejavnosti v okviru programa »Hura, prosti čas«, in sicer različne športne igre kot so košarka, mali nogomet, odbojka ipd. Organizirani bodo turnirji, člani športnega društva Silver Hawks pa bodo predstavili pri nas manj znana športa -ameriški nogomet in frizbi, ki jih bodo udeleženci programa lahko tudi poskusili igrati. Dejavnosti bodo potekale pod nadzorom koordinatorja, ki bo poskrbel za red, rekvizite, organiziral bo turnirje in prižgal reflektorje, ko se bo začelo temniti.
Program bo potekal med 18. in 22. uro, v času od 1. julija do 15. avgusta (najmanj 30 dni), odvisno od vremena in želja udeležencev. Kdaj bodo organizirani turnirji in kdaj bosta predstavljena ameriški nogomet in frizbi, bodo udeleženci seznanjeni naknadno. Program je za vse udeležence BREZPLAČEN!
Več informacij o poteku programa dobite pri ŠD Kamniček na
e-naslovu: rok.rutar@volja.net, 040/429-109.
V nalogi so dijaki preučevali barvila v bonbonih in nekaterih najbolj priljubljenih pijačah kot sta Coca Cola in Coc-kta. S papirno kromatografijo so uspeli pokazati prisotnost na embalaži zapisanih barvil.
S pomočjo spleta in literature so zbrali formule spojin, ki se na embalaži živil pojavljajo pod oznako E+ številka oz. s komercialnim imenom in ustvarili obsežno bazo formul. Bolj podrobno so raziskali formule spojin barvil in ugotavljali njihove strukturne značilnosti.
Z anketo so raziskali kaj in koliko o dodatkih živilom poznajo anketiranci. Ugotovili so, da so najbolje poučene (jih tudi najbolj zanima) ženske, najmanj pa mladi, za katere so ugotovili, da jih v večini primerov sploh ne zanima kaj pojedo, pomembno jim je le, da je hrana okusna in privlačna na pogled.
Naloga bo objavljena v strokovnem časopisu v Istanbulu.
Renata Capuder Mermal
USPEŠEN KOŠARKARSKI SPEKTAKEL V STRANJAH
Na igrišču OŠ Stranje se je v soboto, 11. junija, odvijala tradici- skupine SKOKCI . Mladeniči in onalna prireditev 12 ur košarke med ekipama Stranj in Vrh- mladenke iz Srednješolskega cen-polj. Tokratna prireditev, že deveta po vrsti, je potekala v zna- tra Celje so letos zmagali med ak-menju dobre košarke in obilice obrobnih prireditev. Košarkar- robatskimi skupinami v tem tek-ska tekma se je končala z visoko zmago domače ekipe.	movanju in v desetminutnem na-
stopu smo lahko videli zakaj. Ak-
Naj omenimo, da so dvakrat na-	so razgibala fantovsko domišljijo	robatika z žogo, preskoki in seve-
stopila dekleta iz plesne skupine	in pokazala, kako se lahko dobro	da atraktivno zabijanje žoge skozi
FRIKE, ki prihajajo iz gimnazije	pleše. Pika na i pa je bil nastop	obroč je navdušilo gledalce ob ig-
Kranj. S svojim dobrim nastopom	zmagovalcev ŠKL- ja, akrobatske	rišču, ki so njihov nastop pospre-
Košarkarji po koncu spektakla
mili z dolgim aplavzom. Mirno lahko rečemo, da je njihov nastop vrhunski dogodek, ki ga je marsikdo ob igrišču prvič v življenju videl v živo.
Seveda pa je bila najbolj pomembna košarkarska tekma, ki se je letos končala z visoko zmago domače ekipe. Rezultat 872:755 za ekipo Stranj ni pravi pokazatelj moči na igrišču, saj je bilo srečanje do približno dveh tretjin povsem enakovredno, rezultat se je namreč prevesil šele v zadnjih treh urah srečanja. Po končanem spektaklu je sledilo himna, ki jo je odpel solist Primož Krt, podelitev prehodnega pokala zmagovalni ekipi in najboljšemu igralcu srečanjajuretu Sitarju.
Ob koncu naj velja zahvala vsem sponzorjem, brez katerih prireditve ne bi bilo moč izpeljati, ter še posebej ravnatelju OS Stranje Borisu Jemcu, ki nam je nesebično pomagal pri izvedbi. Prireditev smo končali z ognjemetom in vabilom na naslednje tradicionalno deseto druženje pod obroči v juniju 2006. Športni zdravo!
ODBOJKARJI NA MIVKI
Kot smo že poročali, se je zaključila letošnja sezona v dvoranski odbojki in sedaj nekateri od odbojkarjev že pridno nabirajo točke za državno prvenstvo v Beach volleyu. Eden najuspešnejših je tudi Kamničan Janez Makovec, ki bo letos med glavnimi favoriti za najvišja mesta v državnem prvenstvu, ki se z glavnimi turnirji začne 9. julija.
Na kamniških igriščih pa je klub nekoliko slabšemu vremenu že precej živahno. Prvi večji turnir bo potekal v soboto, 25. junija, od 11. ure dalje, ko se lahko ekipe preizkusite v turnirju mešanih trojk. Turnir je bil v preteklosti zelo dobro sprejet, OK Kamnik pa zagotavlja tudi lepe nagrade. Drugi še večji turnir pa bo 9. julija, ko bo v Kamniku potekal prvi turnir v seriji za Pokal Radia Hit. Še naprej pa si lahko rezervirate-svoj termin na kamniških igriščih. Vse informacije lahko dobite na www.okkamnik-klub.si ali na gsm.:
Nogometni turnir posebne vrste
0:°5°0CVo0
SNOVIK
Mlada< Sloveniji
imtt Mi»<rmnJ ww
'V
tu ■
SAVNE
SOLARIJ
MASAŽE S (01! 83 08 631
V soboto, 18. junija, je ob lepem sončnem vremenu na igrišču v Zgornjem Tuhinju potekal nogometni turnir posebne vrste. Med seboj so se pomerile mešane ekipe, katerih člani so bili tako fantje kot tudi dekleta. Organizator turnirja, Mlada Slovenija (podmladek NSi), je pripravila poseb-
na pravila, ki so velevala, da mora imeti vsaka ekipa na igrišču ves čas najmanj dve dekleti, prav tako pa je zadetek dekleta štel za dva. Vsa ta pravila so celotni turnir nekoliko umirila, ga naredila bolj zabavnega in atraktivnega.
Turnir je odprl Anton Kokalj, državnozborski poslanec, nato pa
se je »boj« za zmago pričel, osem ekip se je najprej pomerilo v predtekmovanju, iz katerega so se v polfinale uvrstile štiri najboljše. Prvo polfinalno tekmo sta odigrali ekipi domačinov (»Skrhane kose«) in Nevelj (»Kdo so to«), drugi polfinalni par pa sta bili ekipa Domžal (»Šentpavel«) in druga eki-
pa Nevelj (»Ne znam prebrat«). Obe polfinalni tekmi sta bili izredno napeti, nepredvidljiv konec tekme so zagotavljala dekleta, katerih zadetek je štel za dva, tako se je vodstvo lahko v trenutku spremenilo v zaostajanje. V finalu sta se tako pomerili obe neveljski ekipi »Ne znam prebrat« in »Kdo so to«. Z rezultatom 5:3 je zmagala ekipa »Ne znam prebrat« (Mihelič, Pun-gertar, Novak, Go'stič, Letnar).
Vse dogajanje se je odvijalo v lepem in prijetnem vzdušju, ključni namen turnirja je bil druženje mladih, ki pa je bil zagotovo dosežen. Vsi mladi smo lepo sobotno popoldne preživeli skupaj ob najrazličnejših pogovorih in športnem razgibavanju. Udeleženci turnirja so dobili ogromno praktičnih nagrad, ki so nam jih podarile Terme Snovik in še številni drugi sponzorji, ki jim gre vsa zahvala, da je turnir resnično dobro uspel. Tisti najboljši pa so poleg praktičnih nagrad prejeli še denarne nagrade in pokale. Se vidimo prihodnje leto!
za MSi Kamnik MATEJ TONIN
ter za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Na igrah je bil prisoten tudi minister za zdravje dr. Andrej Bručan in številni poslanci. V popoldanskem času je športne navdušence obiskal tudi predsednik SDS in predsednik vlade Janez Janša.
Po končanih tekmovanjih so v posameznih disciplinah prvi tri-
je uvrščeni prejeli priznanja in pokale, pokal za najuspešnejši odbor SDS v letu 2005 pa je prejel OO Polzela. Za prijetno vzdušje je po podelitvi priznanj poskrbel ansambel Frajkinclerji.
Odbor za informiranje in medije SDS Kamnik ROBIN MAJNIK predsednik odbora
KAMNIČANI NA 7. ŠPORTNIH IGRAH SDS
V soboto, 4. junija, je Slovenska demokratska stranka priredila že 7. športne igre v prelepem koncu Štajerske, to je v Zgornji Kungoti. Športnih iger se je udeležilo več kot 550 športnih navdušencev iz vse Slovenije, ki so tekmovali v šestih disciplinah. Športne igre je v lepem sončnem vremenu svečano odprl glavni tajnik SDS Dušan Strnad.
Posebnost letnih športnih iger je bila ekipa ženskega od-
bora v malem nogometu, ki pa je, žal, ostala brez pokala. Kamničani so tekmovali v malem nogometu, tenisu, namiznem tenisu in šahu. Konkurenca v vseh disciplinah je bila zelo dobra in najbolje seje odrezala ekipa v malem nogometu, ki je v drugem kolu izgubila s tesnim rezultatom 1:2. Ekipa šahistov je po končanih partijah zasedla deveto mesto.
V tenisu se je pomeril minis-
041/760-469 - Aco.
CICO 1.
Ekipa dečkov VD Kamnik do 12 let - državni prvaki za leto 2005v. Z leve stojijo: Urban Stele, Blaž Benkovič, Tilen Leskovec, Primož Šinkovec, Grega Šuštar, Erik Drolc; čepijo: Jaka Zorman, Gašper Žurbi, Sebastijan Novak, Martin Stele (manjka Matej Pinterič).
ŽE 12. DAN VATERPOLISTOV V KAMNIKU
Minuli konec tedna, 17. in 18. junija, je na kamniškem bazenu potekal že 12. dan vaterpolistov Slovenije.
Letos so na dnevu tekmovali predvsem mlajši, saj sta bili le 2 ekipi starejši od 18 let.
Skupno je tekmovalo 23 ekip (297 tekmovalcev) v naslednjih kategorijah:
1.	do 16 let - Slovenija (2 ekipi, letnik 89 in letnik 90), Makedonija
2.	do 14 let - Palanoto Trieste, Medveščak Zagreb,
Primorje iz Rijeke, Slovenija 1, Slovenija 2
3.	do 12 let - Palanoto Trieste, Delfin iz Rovinja,
Koper, Žusterna Triglav,
Olimpija, Kamnik
4.	do 10 let - Triglav,
Slovan, Kamnik, Koper,
Kokra
5.	rekreacija - Mroži iz Ljubljane in Na hitro zbrani
Tekmovalni del, ki se je odvijal od petka od 18.30 do sobote do 21. ure, je popestril dodaten sprem- NAJ IGRALCI do 12 let (z leve): najboljši ljevalni program v vodi in igralec Jaka Štirn (Triglav), naj strelec Tilen Leskovec in naj vratar Gašper Žurbi -Nadaljevanje na 14. strani oba Vaterpolsko društvo Kamnik.
♦
MemnA
Vsem občanom čestitamo ob prazniku slovenske državnosti
S-pubucuš
lllffj
ODPADKI IN PREDELAVA
Vsem občankam in občanom čestitamo ob pravniku slovenske državnosti.
PNEUMAT1C CENTER Nacionalni prodajalec in distributer	\KCIJA V MESECU JUNIJU	E Perovo 27, Kamnik, tel.: 01/ 83 08 350 K
	
	
mm+
ZE12. DAN VATERPOLISTOV V KAMNIKU
Nadaljevanje s strani 13
izven bazena. V streljanju četvercev je zmagal Luka Baciakov iz Kopra, v metanju podkve pa se je med 6 ekipami ponovno dokazala ekipa Poweri, zmagovalni par lanskega leta. Helena Sterle iz MC Kamnik je pripravila nekaj delavnic predvsem za najmlajše. Med gosti pa se je smukal tudi klovn.
Dneva vaterpolistov ni brez bogatega srečelova, ki je letos ponujal 390 zanimivih dobitkov, in brez resnično pestre zelenjavno-mesne kulinarične ponudbe. Za glasbeni del sobotnega večera je po zaključku tekmovanj poskrbel Toni Tuhinjski.
V protokolarnem - otvoritvenem delu dneva vaterpolistov so sodelavali Stranjska godba s svojimi starimi gasilskimi glasbili, Društvo harmonikarjev iz Godiča ter hip-hop plesalke in breakdan-ce plesalci iz plesne šole MAK.
Podelitev priznanj za državno prvenstvo v vaterpolu za vse mlajše kategorije je bilo letos še posebej pomembno za Kamničane, saj so dečki do 12 let pod vodstvom trenerja Uroša Kralja osvojili naslov državnega prvaka in 3- mesto v kategoriji do 10 let. Omenimo naj, da sta Tilen Leskovec daleč najboljši strelec in Gašper Žurbi najboljši vratar državnega prvenstva. Dečki do 14 let in mladinci pa so dosegli 4. mesto. Velik dosežek za kamniški vaterpolo je tudi Luka Komatar, naš stalni reprezentant v dr-
žavni reprezentanci letnik 89, ki pa občasno zaigra tudi za reprezentanco letnik 87. Čestitamo vsem za izvrstne dosežke! Veseli smo, da je prireditev uspela in upamo, da se bomo v naslednjih letih lahko izognili negotovosti, ki je spremljala letošnje priprave na dan vaterpolistov, saj je nepredvidljiv čas odpiranja in usposabljanja kamniškega bazena resno postavil v negotovost izvedbo te tradicionalne prireditve. Zaradi tega smo se žal morali odpovedati mednarodni članski tekmi, ki bi se lahko v Kamniku odigrala v okviru TRISTAR turnirja v Kranju. Tudi šolskih vaterpolskih tekmovanj zaradi tega problema ni bilo mogoče izvesti. S strani občinskih pristojnih organov bi si želeli več posluha za različne športne dejavnosti.
Zahvaliti se moramo vsem, ki so kakorkoli prispevali k letošnji uspešni prireditvi. V prvi vrsti naj omenimo organizacijski odbor VD Kamnik in prizadevne starše naših tekmovalcev, ki so denarno, materialno in z delom omogočili, da je prireditev uspela. Prav tako se zahvaljujemo vsem pokroviteljem za njihove denarne in materialne prispevke. Hvala tudi VZ Slovenije in predsedniku Rakovcu za njuno pomoč in vzpodbudo.
Člani vaterpolskega društva Kamnik upamo, da se ob letu osorej spet srečamo na dnevu vaterpolistov v Kamniku!
MARIJA ŠVRAKA
Pridobitev naziva alpinist ni preprosta
IZPITI TEČAJNIKOV IN PRIPRAVNIKOV
Pridobitev naziva alpinist ni povsem preprosta - končam alpinistični tečaj in že sem alpinist. Ne, tako enostavno to ne gre. Najprej moram končati alpinistično šolo (tečaj), postati mlajši, nato starejši pripravnik in šele po tem, če opravim najmanj določeno število alpinističnih tur, teoretični in praktični preskus znanja, ob izpolnjevanju še nekaterih pogojev, lahko grem na izpit za alpinista. In to pred komisijo za celo Slovenijo.
Letošnja alpinistična šola AO Kamnik je praktično končana.
Udeleženci so v sredo, 15. maja opravljali skupni praktični preizkus znanja (teoretični del so opravili že prej) in za pridobitev naziva »mlajši pripravnik« morajo opraviti še »izpitno« turo, ki je individualna.
Ta preizkus so uspešno opravili: Boyd Chuuya, Damir Adrovič, Marko Balantič, Anja Červek, Štefan Mujdrica, Urban Novak, Luka Podbrežnik, Uroš Resnik in Mojca Vidmar,
Ostali člani AO, ki še niso alpinisti, ampak pripravniki, pa morajo vsako leto opraviti obvezen preskus znanja za kopno in posebej za snežno (zimsko) sezono in to toliko časa, da ne postanejo alpinisti ali pa se vrnejo na začetek, ker imajo status mlajšega oziroma starejšega pripravnika lahko največ po tri leta. Tak preskus znanja jim nato da formalno dovoljenje za samostojno plezanje v smereh do določene težavnostne stopnje. Pripravniki so opravljali preskuse znanja že 28. maja na Lepem kamnu. Ker se jih pa nekateri niso mogli takrat udeležiti, ji je bila dana še ena priložnost. Zaradi racionalnosti je bilo to skupaj s tečajniki. Preskuse sta vodila Aleš Holc in Matjaž Šerkezi. Uspešno so jih prestali naslednji, ki so ali pridobili ali pa potrdili status (naziv) starejšega pripravnika: Boštjan Borštnar, Aleš Hočevar, Vlado Kladnik, Matjaž Kramar, Tadej Krišelj, Saša Lindič, Vlasta Lelek, Anže Osolnik, Marjana Prezelj in Jernej Rutar. Tisti, ki na tokratnem preskusu niso uspeli, ga bodo lahko ponovili v naslednjih dneh, tisti, ki se ga pa niso udeležili, bodo to lahko storili septembra. Takrat se bo predvidoma začela tudi nova alpinistična šola.	BOJC
Najnapornejši del preskusa je bil vzpon po vrvi - samoreševanje.
POPRAVEK	
V članku Rolanje in gasilstvo, ki je bil objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana, sem pri pisanju storila napako pri rezultatih	
pionirjev. Pravilni vrstni red je bil sledeči:	
PIONIRJI:	
1.	Hrvatin Andrej (PGD Motnik) 2.	Pikel Tadej (PGD Motnik) 3.	Bajde Aljaž (PGD Zg. Tuhinj)	
Vsem prizadetim in bralcem se za nastalo napako iskreno opravi-	
čujem.	Za PGD Špitalič HRIBAR Darinka
Tekmovalci AŠD Kamniška Bistrica tudi letos v boju za prvake
V	letošnjem letu so tekmovanja v avto športu z izjemo cestno hitrostnih dirk doživela ponoven razcvet, povečalo se je število tekmovalcev, število vrhunskih dirkalnikov in s temi dejavniki so tekmovanja postala še bolj zanimiva za gledalce.
Tudi v našem društvu smo v novo sezono štartali okrepljeni, saj so se nam pridružili trije novi tekmovalci. Poleg novih pa barve našega kluba branijo še trije tekmovalci, ki so tekmovali že lani na čelu z dvakratno zmagovalko pokala Seicento Asjo Zupanc. Asja je v letošnji sezoni zaradi starostne omejitve morala zapustiti pokalno tekmovanje je ob pomoči Sama Valanta in podjetja Hypo le-asing preskočila, kar nekaj tekmovalnih razredov in nastopa z vrhunskim dirkalnikom Fiat Punto kit car. Asja je na prvi gorsko hitrostni dirki sezone imela nekaj težav s privajanjem na avtomobil in mokro progo tako, da je zasedla 25. mesto v skupni uvrstitvi, veliko bolje pa ji je šlo že na naslednji dirki v Sevnici, kjer se je uvrstila na odlično 7. mesto. Tako po dveh dirkah v skupnem seštevku zaseda 13. mesto in do konca sezone računa na preboj med najboljših deset voznikov v gorsko hitrostnih dirkah v državi. Drugi naš tekmovalec v GHD Franci Jeras se v diviziji lil bojuje z do 400 ccm močnejšimi avtomobili in je skorajda obsojen na sedmo mesto, ki ga je zasedel tako v Lučinah kot v Sevnici. V Sevnici je Franci v mednarodni razvrstitvi, kjer vozila do 1600 ccm točkujejo ločeno zasedel 1. mesto v svojem razredu. Veliko več težav z avtomobili imata v letošnji sezoni ostala dva voznika v GHD, Tine Milič je s svojim Vugom zasedel 19. in 6. mesto v diviziji I, Brane Pogačar pa zaradi težav z menjalnikom na treningih prve dirke še nima uvrstitve v tej sezoni.
V	rallyu naše barve zastopata dve posadki; Janez Zgonec in Marko Ravnikar z vozilom Renault Clio VVilliams, ter Uroš Papež in Gregor Rant z vozilom Peugeot 309. Po polovici tekmovanj v diviziji lil. jim kaže odlično saj posadka Papež-Rant zaseda prvo, Zgonec-Ravnikar pa 2. mesto v razvrstitvi divizije lil. Na treh dosednjih ral-lyih sta posadki skupaj zasedli enkrat prvo, dvakrat drugo in enkrat tretje mesto in tudi v sami skupni uvrstitvi državnega prvenstva sta ob upoštevanju dejstva, da je na vsakem rallyu do sedaj nastopilo povprečno blizu sto tekmovalcev na zelo solidnem 15. in 30. mestu.
V	AŠD Kamniška Bistrica smo z dosedanjim potekom sezone zelo
zadovoljni in upamo na podobno nadaljevanje, hkrati vse ljubitelje avtomobilizma vabimo na 1. AVTO športni dan, ki bo potekal 2. julija na igrišču pri osnovni šoli v Stranjah. Na ogled bodo tek-I' j Jll'E.	/ i	im movalna vozila,
policijsko in gasilsko vozilo, za najmlajše bo na voljo poligon Jumnicar, za zabavo vseh bodo poskrbele kamniške ma-žoretke in Čarovnik Grega.
SANDI URŠIČ
Foto: Uroš Čuden
DOMEN STRAŽAR DRŽAVNI PODPRVAK
Polni pričakovanj in dobro razpoloženi so se člani Karate kluba Virtus Duplica v soboto, 21. maja, odpravili na državno prvenstvo v karateju. Tekmovanje je potekalo v Žalcu, sodelovalo je 446 tekmovalcev iz 45 klubov.
Klubske barve so zastopali: Rok Matoh, Dejan Kyrinov, Matej Jeglič,
Jan Magyar, Matic Klančnik in Domen Stražar. Kar petim tekmovalcem se je uspelo uvrstiti v polfinale in so se potegovali za odličja. Žal pa jim kljub dobrim borbam ni uspelo in so na koncu zasedli 5.-8. mesto. Najbolj nesrečen je bil Matic, saj je bil po vodstvu 6:3 v zadnjih sekundah diskvalificiran zaradi premočnega udarca in kazenskih točk, ki so se mu nabrale med borbo. Sesti tekmovalec Domen Stražar pa je svoje znanje dobro unovčil, saj je na koncu po dobrih bojih zasedel 2. mesto v kategoriji starejših dečkov - 45kg.	B.S.
MARKO PREZELJ V PERUJU
Marko Prezelj ne dokazuje svojih izjemnih alpinističnih sposobnosti samo v Himalaji, ampak tudi v drugih planinah sveta. Trenutno je v perujskih Andih, kjer je skupaj z Američanom Stevom Housom v Sfingi ponovil najprej Originalno smer (ameriška ocena 5.11) v petih urah in pol, nato pa še smer 800 m visoko smer Južni križ (Cruz del Sur), težavnosti 7a+ in to prosto v sedmih urah.
Po uspešni aklimatizaciji sta šla v zahodno steno vrha Cayesh (5721 m). Vstopila sta po Nemški in Ameriški smeri nato pa do vrha, kamor sta stopila še istega dne tik pred temo, preplezala enajst raztežajev prvenstvene kombinirane smeri, ocene M7/8 in do VII v skali. Zelo zahteven je bil tudi sestop v območju Nemške smeri, za katerega sta porabila kar 16 ur.
PREDAVANJE O PTICAH SLOVENSKIH ALP
Odsek za varstvo narave pri PD Kamnikje z novo načelnico Darjo Jenko začel mini serijo predavanj o ekološki problematiki.
Tako je bilo v sredo, 6. junija, zvečer v prostorih galerije PIKA na Glavnem trgu 9 v Kamniku, ki jih je za ta namen brezplačno odstopil g. Igor Pokorn, predavanje z naslovom »Ptice, ki živijo v slovenskem planinskem oziroma gorskem svetu stalno ali začasno«.
Predavalje predstavnik Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije univ. dipl. biolog Tomaž Mihelič, kije tudi koordinator Novega ornitološkega atlasa ptic gnezdilk Slovenije in skrbnik omitološ-kih podatkov. Predavanje, kije zelo strpno obravnavalo problematiko sobivanja ljudi in ptic v gorskem in planinskem okolju in je bilo popestreno z odlično zbirko barvnih projekcij ptic v naravnem okolju, je spremljalo nekaj čez dvajset gledalcev. Ti so po predavanju zastavili predavatelju veliko zanimivih vprašanj, tako da se je razvila[ koristna razprava.	BOJČ
Pojasnilo k rubriki Iz majske črne kronike
(Kamniški občan 9. junija 2005)
V zvezi z zapisom in fotografijo prometne nesreče 16. maja na regionalni cesti Mengeš - Kamnik, ki jo je avtor v rubriki z naslovom Iz majske črne kronike v prejšnji številki Kamniškega občana z dne 9. junija 2005 opisal na podlagi zapisa Policijske postaje Kamnik (5.6.2005), je policijska postaja Kamnik 17.6.2005 poslala naslednje pojasnilo:
»V zvezi prometne nesreče z dne 16.05. 2005 vas obveščamo, da je prišlo do neljubega dogodka in sicer tipkarske napake pri sestavi policijskega poročila.
Dejansko je bilo ugotovljeno, da je prišlo do prometne nesreče zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Glede na okoliščine na kraju sta policista ugotovila, da voznik ni zadobil poškodb, da gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo in da udeleženec v prometni nesreči ne želi obravnave s strani policije. Zaradi tega je zadeva beležena na PP Kamnik in zoper voznika ne sledi noben ukrep. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je povzročitelj prometne nesreče že poravnal nastalo škodo. Še enkrat se vam opravičujemo za nastalo napako.
Predstavnik za stike z javnostjo Matjaž Srša.«
Uredništvo
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
^.s-inelejo,^ ^sineleka*^
LEKARNA NOVI TRG	LEKARNA KAMNIK
POPOTNA LEKARNA
Sonce nas je končno začelo vabiti na počitnice in tudi letos nam bo lepšalo poletje. Da nam počitnic ne bi pokvarile zdravstvene težave, smo vam v lekarni pripravili nekaj nasvetov za popotno lekarno.
Izogibajmo se pretiranemu sončenju in za zaščito kože uporabljajmo kvalitetne kreme z visokim zaščitnim faktorjem (Vichy„ llrido, Eucerin, ...). Kreme si nanesemo na kožo najmanj trideset minut pred sončenjem in jih nanašamo vsaki dve uri. Ne pozabimo na zaščito tudi v oblačnem vremenu, senci, vodi. Pomembna so primerna lahka oblačila, pokrivala in sončna očala. Posebno pozornost si zaslužijo otroci. Kreme naj bi bile vidne ob nanosu, odporne na igre na plaži, pesku in vodi. Majhnih otrok, do enega leta, ne izpostavljamo neposrednim sončnim žarkom, za njihovo zaščito pa uporabljamo izdelke s primernim zaščitnim faktorjem in mikropigmenti, ki so izjemno vodoobstojni.
Če pa nas sonce vseeno opeče, moramo na prizadeto mesto čimprej nanesti kremo, gel ali losjon, ki kožo prijetno hladi, lajša bolečine in pospeši zdravljenje (Bepanthen losjon, krema, Fenistil gel, Kamagel, Eucerin gel in Vichy mleko po sončenju, Aloe Vera gel,...). Alergije na sonce in kožne reakcije, ki jih povzroča svetloba, v zadnjem času močno naraščajo. Zato ne smemo zanemariti priprave na sončenje (Bronz plus, Algea, Beta karoten,...). Tisti, ki se na sončne žarke odzovejo z alergijsko reakcijo, lahko srbečo rdečo kožo pozdravijo s tabletami (Flonidan S, Claritine, Letizen S) in z gelom (Fenistil gel, Kamagel). Fenistil gel in Kamagel bomo lahko uporabili tudi za blaženje bolečin in alergij po pikih komarjev in drugih žuželk. Fred temi se lahko zaščitimo tudi s pršili, kremami, losjoni (Autan, Off, Forth,...). Zaradi klopov še posebej ne pozabimo na to zaščito ob izletih v gozd in gore. Tudi v gorah ne smemo pozabiti na primerno zaščito, lahko se uporabijo kreme z ZF 100.
Za odrgnjena kolena, vreznine uporabimo čistilne robčke za rane. razkužila, obliže, gaze in povoje (70% Alkohol, Razkužilo za rane, Micropore, Tosamaplast, Hansaplast, Mepore, Opsite,...). Odrgnino lahko namažemo s kremo, ki prepreči okužbo in pospešuje celjenje (Bepanthen plus). Planinci ne smejo pozabiti na obliže za žulje. To so posebni obliži, ki zmanjšajo pritisk na žulj in absorbirajo žuljev izloček. Če bo naš cilj previsok, nam bodo mišice hvaležne za masažo z relaksacijsko kremo (Ma-ratonik balzam, Zeliščna masaža, Agile pena, Gehvvol kreme, Balzam za noge, Venitan, Turbo gel F 23,...).
Pazimo na čistočo rok. Sadje in zelenjavo dobro operimo in hrano dobro skuhajmo. V toplih krajih kaj hitro pride do okužbe s škodljivimi mikroorganizmi, svoje pa doda tudi nepravilna in neredna prehrana. Pojavi se slabo počutje, slabost, krči napenjanje in driska. Pri teh težavah nam bo pomagal Linex ali Pro-life. Zaradi omenjenih težav lahko pride do izsušitve telesa. Da to preprečimo, pijemo veliko prekuhane oz. ustekleničene vode (lahko uporabimo tudi tabletke za dezinfekcijo pitne vode) in nadomeščamo elektrolite in glukozo (Helit). Ob spremembi okolja pa marsikdo trpi zaradi zaprtja. Za lajšanje te tegobe lahko uporabimo blažje odvajalne sirupe, čaje, svečke in tablete (Prorektal S sirup, Portalak sirup, Bekunis čaj ali tabletke, Her-ba čaj, Čaj za odvajanje, Glicerinske svečke, ...).
Ob daljših počitnicah ne pozabimo s seboj vzeti tudi kartico zdravstvenega zavarovanja in druga potrebna potrdila in poskrbeti za mednarodno zavarovanje. V vsak kovček sodijo tudi zdravila proti bolečinam, slabosti na vožnji, ... Nasvete in vse potrebno pa dobite v naših lekarnah.
Nasta Vodnik, mag. farm.
Počitniški odpiralni čas naših lekarn: Lekarna Novi trg bo od 4. 7. do 31. 8. odprta od 8.00 do 15.00,
Lekarna Kamnik na Šutni pa bo odprta kot običajno od 7.30 do 19.30.
AVTOBUSNI PREVOZI
VRANKAR - BUS, d.o.o
BUČ 20, LAZE
tel.: 01/834 60 23, 834 72 03,
041/606 321
Organiziramo izlet DNEVNO-NOČNI GARDALAND v soboto, 2. julija
PUNSKE KONDENZACIJSKE PECI
•	PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS
• PRIKAZ DELOVANJA
•	BREZPLAČNO SVETOVANJE
Škrjančevo 8, Radomlje,
Tel.: 722-89-20, 722-74-96, GSM: 041/659-592 www. vodoterm.si
Delovni čas: ponedeljek - petek: 7. do 19. ure, sobota: 7. do 7 2.30
Materina ljubezen je podobna zraku.
Je nekaj tako vsakdanjega, da je niti ne zaznaš -dokler je ni konec.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, omice in prababice
PAVLE
ŽLINDRA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče.
Lepa hvala tudi glasbenikom, pevcem in še posebej sosedi Tin-ci za njene poslovilne besede.
Sinovi Oto, Boris in Vojko z družinami
Nevlje, junij 2005
Mar prav zares odšel je tja v neznano,
Kako je mogel, ko smo mi še tu ?
Molče nositi moramo vsak svojo rano, da mu ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob prezgodnji tragični izgubi dragega moža, ljubljenega očeta, sina, brata, strica in svaka
MARKA BIJELIČA
iz Kamnika, Kranjska 3/c (1957-2005)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Kranjske 3/c in 3/d, prijateljem, znancem, njegovim kooperantom, sodelavcem iz Ete Kamnik, kolektivoma in sošolcem SCRM Kamnik in ŠC-PET-Ljubljana za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2005
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 50. letu nas je nenadno zapustil ljubljeni mož, ati, zet, brat in stric
ŠTEFAN HRIBAR
po domače Zobavnikov iz Volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in sošolcem, učiteljicam OŠ Marije Vere, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekali sožalje in tolažilne besede, darovali sveče, cvetje in denarno pomoč, in za svete maše. Reševalni ekipi dr. Ambroževe se zahvaljujemo za takojšnjo in vztrajno pomoč, prav tako pa tudi dr. Jermanovi za premagovanje težav ob izgubi.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred in sveto mašo, pevcem in trobentaču ter gospodu Trebušaku za podporo v molitvi. Gospodu Jožku Romšaku iskrena hvala za prelepe besede v slovo.
Lepa hvala tudi vsem prijateljem, ki ste v težkih trenutkih pomagali na kmetiji.
Žalujoči: vsi njegovi Junij 2005
MALI OGLASI:
Inštruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/359-483.
V Mengšu iščemo zanesljivo gospo za opravljanje gospodinjskih opravil in varstvo dvojčic med 15. in 17. uro. Telefon: 051 39 70 21.
36-letni z iskrenimi nameni išče zvesto življenjsko sopotnico. Tel.: 031 836 378.
Leopold Orešnik,
Dolenja vas 85, Prebold.
OGREVAJTE S PUHOM - CENEJE in OKOLJU PRIJAZNO
Napredna tehnika, sodobna oblika
De Dietriclv^
mirtu svoj mm momi hmuhcjiv
TEHNIČNA TRGOVINA mERNEm*
S,n4.Ce«7EJp. ‘ ' r.-,-ooy„,,L W
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
^V^Tf7juTT^IfJr^V^T|||T1 JT|T >#41	Ij/ """' Tr~-
• HLADILNIK viš. 85, šir. 50 cin
• RADIOKASETOFONI, GLASBENI STOLPI * 20%
MALI GOSPODINJSKI APARATI -12%
•VODOVODNE ARMATURE-10%
/ 5
SVETILA
-10%
AKCIJA: PRINESI STAR LIKALNIK IN NOVEGA DOBIŠ Z 20% POPUSTOM
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
ZAHVALA
V 77. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi ata, brat in stric
SLAVKO JERIC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Matičiču in g. Vrhovniku za lep govor, osebju ZD Kamnik, družbi Kam-bus iz Kamnika, Zvezi borcev Kamnik, ZŠAM Kamnik, DU Kamnik, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste mu kakorkoli izkazali spoštovanje.
Žalujoči: vsi njegovi Junij 2005
Tvoje srce je obstalo, zvon v slovo ti je zapel, misel s tabo bo obstala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 82. letu je mirno zaspala naša draga
MARIJA JEREB
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pisno in ustno izražena sožalja in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Prisrčna hvala njeni zdravnici dr. Dolenčevi in sestri Jani, gospodu župniku Janezu Ger-čarju za lepo opravljen obred, molitveni skupini, pevcem in gospodu Vinku Kavčiču za vso pomoč. Posebna zahvala vsem, ki ste našo teto Minko v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni Šrnarca, junij 2005
»... le v Bogu se spočije moja duša...« Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
LADO OMRZU
Iskrena hvala pevcem Lire in cerkvenemu zboru Svetega Jurija iz Nevelj za doživeto zapete pesmi, zborovodjema prof. dr. Andreju Missonu in Francu Plahuti za požrtvovalno delo, Janezu Lapu za poslovilni govor, župniku Vinku Podbevšku za doživeto evharistijo, Joži, Danilu in Alešu Zobavniku, mami Mariji Zobavnik in vsem drugim sorodnikom, najbližjim sosedom in vaščanom Oševka, ki ste nam nesebično stali ob strani in kolektivu Osnovne šole Preserje pri Radomljah za vso podporo. Posebna zahvala zdravniku dr. Stanislavu Sedlaku in sestri Miji iz Komende za pomoč v času njegove bolezni. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, darove za svete maše in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Rozalija, hčerki Mojca z družino in Helena Oševek, Celje, junij 2005
NA ZALOG! GLUSNiKI, CEVI IN KATALIZATORJI
A
izpušni sistemi za PRTLJAŽNIKI !N KOVČKI .
VSE VRSTE OSEBNIH I ZA VSE TiPE VOZIL
IN TOVORNIH VOZIL
PNEVMATIKE	!
že od 33.000 SIT dalje
mmm
• Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme
^ LANEN CVET
A) # tekstilna trgovina * $ v
<5+	Moste pri Komendi 74,	(kr*/,STlhl
I	teL 01^8341-660
! „</
I^U.t«)
* NZGIAVNIM
!	ženske inofr.)
* dolge hlače
OBIŠČITE NAS,
NAŠLO SE BO TUDI KAJ ZA VAS!
Odprto: ponedeljek-petek od 9h-19h, sobota: 8h-13h.
Spoštovani!	M ..
Ko ob izgubi vašega	Nudimo vam
najbližjega ne veste kam,	kompletne
so vam naše usluge na voljo pogrebne storitve Neprekinjeno Noč in Dan!
POGREBNIK DVORJE št. 13, 4207 Cerklje POGREBNE STORITVE	Tet.: 04/252-14-24
Dvorje, d.o.o.	GSM: 041/624-685
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage mame, stare mame. prababice in sestre
MARIJE OSOLNIK
roj. Gregorš z Duplice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče in darovali za sv. maše. Hvala duhovnikoma g. Antonu Dularju in g. Antonu Potokarju za pogrebni obred ter pevcem za lepo in občuteno petje.
Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Bolnišnice Golnik.	•.
Žalujoči: vsi njeni
Junij 2005
Poslednja solza v spomin spolzi in mehka breza v vetru oveni, otrpne stisk ljubečih rok, ostane v srcu nemi jok...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
PAVLA SERŠA st.
iz Kamnika, ul. Toma Brejca
smo izkusili, da je slovo od najdražjih najtežje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom iz ul. Toma Brejca in Vegove ulice za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano melodijo, g. župniku Dularju za pogrebni obred, ZZB NOV Kamnik za poslovilni govor in praporščakom. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ker ste bili ob teh korakih z nami.
Žena Malka, sin Pavle z družino, sestre z družinami.
Junij 2005
Skozi dolge, težke dni trpljenja odšel si tja, od koder več vrnitve ni, a v naših srcih upanje živi, da nekoč spet srečamo se vsi.
ZAHVALA
V 46. letu življenja nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi sin, brat in stric
JANEZ VRANKAR
iz Laz 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom in gasilcem, ki ste našega Janeza ponesli k večnemu počitku, pevcem cerkvenega pevskega zbora za lepo in ganljivo petje ter vsem sosedom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste nas v teh težkih dneh imeli v mislih in nas spremljali v molitvi.
Žalujoči: mami Ivanka, sestri Rezi in Irena z družinama, teta Francka ter drugo sorodstvo.
Laze, junij 2005
DIGITAL
FOTO GROHAR «V

; **'****
SVETILNIK,
Ljubljanska 3 D, Kamnik,
» 01/839-71-53 I www.foto-grohar.si
I r Lii_ °^pMi
IZDELAVA FOTOGRAFIJ Z DIGITALNIH * J 5. ? MEDIJEV (CD, kartica) samo
- FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE DOKUMENTE EXPRESS SAMO m..

- IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ PREKO INTERNETA SAMO 35 SIT
PESTRA IZBIRA DIGITALNIH FOTOAPARATOV, DA BOSTE ZABELEŽILI LEPA POČITNIŠKA DOŽIVETJA!
T 1
m
i. A.
Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2
POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI PBI KAMNIKU
Informacije In prodaja:
f j LIZ INŽENIRING d.d, Vurnikova 2, Ljubljana, tel.: 01 23440 62, www.liz-lnzenlrlng.ii
UZ INŽENIRING dd. Vurnikova 2, Ljubljana
y ELECTA inženiring d.ao, tnhrin«x	Metini trg 8, Ljubljana
SIMPLY CLEVER
ŠkodaFabia Clever+
ZAPISANA V-ZVEZDAH
i' ~~ ....
(j /g-	va?
prihranek do 409.409 SIT
SRC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5 1240 KAMNIK
Približuje se vroče poletje.
ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SEŽANO nudi dobavo in montažo
Split in multi-split klimatskih naprav proizvajalca SANVO
Eco-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kW Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI Hladilne agregate
Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode
____	(HMfilB
s4Wo<S6mmergas amm
Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom.
Izdelamo celotno projektno dokumentacijo.
NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE
Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij
IZVEDBA SOLARNIH SISTEMOV
Informacije:
01 83-08-608. 0-t 1-245-9.36, Ov 1-633-779, 0» 1-677-3-* 1
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
1HI BO# d.o.o.
Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
Kamniški OBČAN
— 01/83 91311 ° 041/662 450
SALON POHIŠTVA dabor
na stari lokaciji - Kranjska 3a, Kamnik
UGODNA POLETNA PONUDBA!
•	ALPLES spalnice, dnevne in otroške sobe, predsobe in SVEA KUHINJE: pri nakupu nad 100.000 SIT popust do 10% + darilo + brezplačna montaža
•	GARANT spalnice in dnevne sobe -pri nakupu nad 100.000 SIT popust do 15% + darilo
•	SEDEŽNE GARNITURE največjih slov. proizvajalcev Tom in Hoja 15% popust
Ugodna ponudba velja do 30.7.2005.
€iS
e 90
Akcija!
PRODAJA DOLOČENIH EKSPONATOV PO ZNATNO NIŽJIH CENAH!
051/399-577
01/831-04-81
Regal za dnevno sobo Bella 230 cm, bukev-modra samo 49.900 SIT
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 20 KM.
PRI IZBIRI IN NAKUPU VAM PRIJAZNO SVETUJEJO IZKUŠENI PRODAJALCI.
POZOR AKCIJA NA TERENU
Mitsubishi Pajero, terenec, ki se spog mestno različico Pajera podpiše še vrhunski oblikovalec Pininfarina, dobimo avto, ki ga radi vozimo in vidimo. Terenske zmogljivosti, skrite v kompaktnem mestnem designu, dvigujejo libido in vabijo na odprte ceste ter brezpotja.
	
Vroča ponudba za vroče dni!	
- Voda Mercator, izvirska, negazirana 1,5 1	59,00
- Voda Mercator, izvirska, negazirana 0,5 1	39,00
- Voda Mercator z okusom mandarine 0,5 1	39,00
-	Pijača Fruc jabolko light 0,5 1 -	Stil pomaranča 1,5 1	59.00 89.00
Ponudba velja od I.	6. do 30. 8. 2005
t?-------—--------------------»
X.
Kredit do 24 mesecev - ob predložitvi bančne kartice!
V
oc! ideje do izvedbe
Sam Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše. 1235 Radomlje
Ttopdom
skupina
Za male in velike mojstre.
Strokovna skupina gradbenega inženiringa Sam d.o.o., Latkova vas, vam svetuje in organizira:
■	pripravo tehnične dokumentacije,
■	izvedbo klasične gradnje objektov,
■	izvedbo strojnih ometov,
■	izvedbo zamenjave strešnih kritin,
H obnovo kopalnic od izrisa do
izvedbe keramičarskih del,
■	izvedbo oblog iz mavčnih plošč,
■	izvedbo toplotnoizolacijskih fasad,
■	izvedbo zunanje ureditve,
■	svetujemo pri izbiri materialov in izvajalcev
■	ter pri pripravi ponudb in izvajalskih pogodb.
Z veseljem pričakujemo vaše povpraševanje na naslovu:
Sam d.o.o.
Latkova vas 85
tel.: 03/70-32-709, 03/70-32-708
sam
www.sam.si