Edini glovenftki dnevnik -« v Zedinjenih držaT&h. s- Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov > GLAS NAROD list slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 7. — ŠTEV. 7. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 9, 1915. — SOBOTA, 9. JANUARJA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXIII. RUMUNSKA MOBILIZIRA ARMADO, BROJEČO 750,000 MOŽ. 120,000 NEMŠKIH ČET SE JE POSLALO V ROJ PROTI SI 3 Vreme ovira operacije na vzhodnem bojišču* -0- F GENERAL HINDENBURG JE REKEL, DA JE RUS SOVRAŽNIK, KATEREGA JE TREBA UPOŠTEVATI. NATANČNO POROČILO O TURŠKEM PORAZU V TRANSKAVKAZUI. TURKI BODO VDRLI V EGIPET. TURŠKA VLADA SE NAMERAVA PRESELITI. Na Rusko-Poljskem in v Galiciji. Berlin, Nemčija, 8. januarja. Dmifs je hjlo izdano tukaj uradno poročilo o 1>oj i h v (Jalieiji ij* na Rusko-Poljskem. Iz nj«-ga je razvidno *» manjši artilerijski spopadi. Pr*emysl. Berlin, Nemčija, s. januarja. Okoliea Przemysla se je Tisto pomirila. Odkar so hoteli Kitsi vdrngič obkoliti trdnjavo in so bili tudi topot vrženi nazaj, se niso več pojavili v bližini. Posadka vprizori skoraj vsak dan kak izj»ad in se vrne vedno / bogatim plenom v mesto. V Karpatih je vee rek prestopilo bregove in poplavilo okoli-en. Ceste ko tako razmočene in ra/orane. da ni mogoče transporting vojnega materijala. Izjava generala Hindenburga. London, Anglija, 8. januarja. Najboljši nemški vojskovodja, feldimirial Hindenhurg, je rekel nelemu ameriškemu easnikarske-mu poročevalcu sledeče: — (»ni, ki mislijo, da bi hi I a z zavzetjem Varšave vojna končana. se zelo motijo, Rusi se v svojem velikan-sketn earstvu .lahko vedno umikajo. IV zavzamemo Varšavo, bodo šli v Kijev, iz Kijeva v Moskvo in odtam dalje v Sibirijo. Do VladivoHtoka jim pa nikakor ne moremo slediti. Rusi so imeli zadnje ineseCe velike izpuhe. sebno pri Vloelavekn. Kutnu. Lo častnikov. Beaeč*> mldeljke desetega armadnega zbora še sedaj zasledujemo. Ultimatum Perzije. Rim, Italija. 8. jan. — Dopisnik nekega italijanskega časnika se je pogovarjaj s perzijskim poslanikom o položaju na Turškem in v Perziji. Diplomat mu je rekel, da je nameravala ostati Perzija čisto nevtralna, kar pa sedaj ne more več biti, ker so Turki in Kurdi že parkrat vdrli preko meje. Perzija je poslala Turčiji ultimatum, o katerem pa še ni znano ničesar natančnega. Brzojavna zveza med Perzijo in Turčijo je namreč prekinjena. Poslanik ni tega izvedel iz u-raduega ampak iz privatnega vira. t Malovrjetno poročilo. Sofija, Bolgarsko, 8. januarja. -Visoka Porta se boji revolucije. Ljudstvo je silno razburjeno vsled poraza v Transkavkaziji. Turška vlada se bo v slučaju nevarnosti preselila v Drinopolje, kjer je že vse pripravljeno za sprejem. Nemci proti Srbom. Rim, Italija, 8. jan. — Iz Trsta poročajo, da je šlo skozi Solno-graško 120,000 nemških vojakov. Avstrija je zato vojake izrecno prosila, češ, da mora ojačiti svojo južno armado. Nemci bodo šli na južno Ogrsko in se tam združili z Avstrijci. Turki na potu v Egipet. Berlin, Nemčija, 8. januarja.— Turki bodo v najkrajšem času vdrli'v Egipet. Neki tukajšnji časopis je dobil brzojavko, da je turška armada že Čisto pripravljena na pohod proti Sueškemu prekopu. V Palestini je koncentriranih 120,000 vojakov, katerim se bo pridružilo še 70,000 Iiedu-inov. Velika armada je preskrbljena z vsem potrebnim. Prebivalstvo se« bo vprlo. Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Abbas Hilmi, bivši egiptovski ke-div, katerega so Angleži odstavili, je rekel nekemu dopisniku, da se bo egiptovsko prebivalstvo vprlo, takoj ko bodo prekoračile turške čete mejo. Prej so morali ljudje vse potrpeti, če so pa pokazali le senco nezadovoljnosti, so jih Angleži vrgli v ječo. Egipčani so prepametni, da bi udarili prej. predno bi s** jim nudila u-godna prilika. Ostri boji v Argonih, Velika bitka v Alzaciji. Iz Berlina se poroča, da so Nemci napredovali v Argonih in iztočno od Rheims. PRIZOR PO ZAVRŽENI NESREČI V NEWYORSKI PODZEMSKI ŽELEZNICI Rumunska mobilizira armado 750 tisoč mož. ' London, Anglija. 8. januarja.— V neki brzojavki na "Morning Post" iz Bukarešte se glasi: 'Rumunska mobilizira armado 750 tisoč mož ter bo med temi tvorilo pol milijona vojakov armado v polju. Rumunska bo udarila tudi v slučaju, da se odloči Italija proti vdeležbi pri vojni. Turške bojne ladije. Carigrad, Turčija, 8. januarja. Z bojišča v Kavkazu ni dospelo danes sem nobenih novic. Včeraj je sporočil generalni štab, da so začele turške čete, ki so pred kratkim zasedle Urin i jo, prodirati proti severu. Turško h rodov je je včeraj z uspehom obstreljevalo ruske postojanke severno od Mčuirsala. Bombe za Dunkirk. Nemško vojno ministrstvo poroča nadalje da sta včeraj dva nemška avijatika zopet vrgla bombe v Dunkirk. Prošnja na kardinala Mercier. Rim, Italija, 8. januarja. — Nemška vlada je poslala Vatikanu poročilo glede dogodka s kardinalom M ereier. Dement ira se, da je bil kardinal aretiran ali količkaj nadlegovan od strani Nemcev, Nasprotno pa so naprosile nemške oblasti kardinala, naj ne zavzame stališča proti Nemcem, vsled katerega bi bilo otež kočeno stališče Nemcev ter bi lahko nastali nemiri, ki hi dovedli do krvoprelitja. Ako nastanejo nemiri, je nemogoče preprečiti ostre odredbe za zopetno u-vedbo miru. Angleško rekrutiranje. London, Anglija. 8. januarja.— Angleška vlada noče objaviti števila novih rekrutov. ker bi bilo to le v korist Nemcev. Na neko vprašanje je odgovoril danes zastopnik vlade v gosposki zbornici : "Z rekrutiranjem smo lahko popolnoma zadovoljni, a glede števila rekrutov ne sinemo ničesar objaviti, ker l»i bilo to edino-le našim sovražnikom v korist. Mi vemo, da je bilo vpoklicanih v Nemčiji veliko število ljudi, ki bi sicer nikdar ne nosili vojaške suknje' i v Utrjenje avstrijsko-italijanske Pcziv na vojaščine meje. , sebe. London, Anglija, 8. januarja.— Ženeva, Švica. 8. januarja. — Poročevalee "Daily .Mail" v i Vse vojaščine obvezne Italijane Chiasso ob italijanski meji brzu- • v Ženevi s«' j<» pozvalo, naj xe o-javlja: jglasijo na konzulatu v svrho "Milanski časopis 'Seeolo' j,* J zdravniške preiskave, (ilasi. da dobil informacije. da je poslal ; se J4' slične pozive objavilo v dru-grot" Berchtold avstrijski mini- ! J-r'fl švicarskih mestih, ster za zunanje zadeve, baronu', Italijani, ki se nahajajo v Sonnino, italijanskemu zunanje- Švici, jih je baje vojaščine <»l mu ministru, noto, v kateri s« obvezne o- v Alzaciji se vrši velika bitka. Ženeva, Švica. 8. januarja. — A' okolici Steinbach, Thann in Sfiinheim v gorenji Alzaciji postajajo boji z vsakim dnem o-strejši. Kraje, oziroma posamezne hiše in za kope se je zavzelo z bajonetnim naskokom ter jih zo-fet izgubilo iu izgube so na o-beh straneh Velikanske. Nič manj kot 250.000 mož si stoji tukaj nasproti in obe stran- ">0,000 protestira proti okupaciji Avlonej ^ ve<- kot en teden nazaj m , . od strani Italije. Baron Sonnino sme n"1"'" Italijan v starosti od kl »«atj' ^a razpolago težko arti-odgovoril energično in ' ^ prekoračiti mejnih lerijo. Nemci dobivajo vsaki dan jtoČk pri Chiasso, Como in dru- " god. Izvoz živil iz Italije *e je je baje neizprosno. V brzojavki iz Ženeve se glasi, da*je došel v četrtek v Salzburg strogo omejilo na Švico, en nemški armadni zbor. ol>sto- j ječ povečini iz mladih mož iz f General Villa v EI Paso. Wnertembrega. Avstrija je pri-i Paso, Texas, 8. jan. — Da-čela utrjevati mejno črto Brxen- nes popoldan je dospel general Meran-Bozen-Trento. j Villa v Juarez, nakar se je takoj V poročilu se glasi nadalje, ,da začelo s pripravami za konferen so d osle na to mejo iz Innsbru cka baterije težke artilerije in havbieov ter da se je pod voil-stvom nemških in avstrijskih častnikov postavilo cementne podloge za te topove. Pomnožitev mornarice. Washington, D. ( ., 8. jan. —jNaca, Ariz. Konferenca s< Vsa znamenja kažejo, da bo pred lagal hišni komitej za mornariške zadeve v prihodnjem proračunu pomnožitev mornarice, ki bo daleko presegala ono, za k v tero se zavzema mornariški tajnik. Proti dvem bojnim ladijaiu, osem rušilcem, osem podmorskim čolnom prvotnega vladnega programa bo predlagal komitej sledečo pomnožitev: Dve bojni ladiji, osem rušil cev. 17 podmorskih čolnov, eno hospi-talno ladij o, eno reparaturno in eno transportno ladijo. Bivši predsednik republike Peru mora iz Chile. Santiago, Chile, 8. januarja.— VTlada je pozvala danes Guiller-ma Billinghurst, bivšega predsednika republike Peru in dr. nja o«l posadk v renskih tr.J -javah. (ilasi se. «la vodi na francoski strani vse operacije general Pa iu Kriv umora po drugem redu. Velika porota je spoznala včeraj Antona Delissa krivim umora Denarje v staro domovino. Promet s Avstrijo M Je tolik xbolj tal, da zopet pošiljamo d« nar v staro domovino. V slučaji da bi se razmere pozneje na kal način predrugačile, in bi se dena ne mogel izplačati določenim os« bam, bodemo istega vrnili pošiljk Celjem. V sedanjem položaju p& nI m* sliti, da bi denar dospel v roke na ulovljen ca tako hitro, kakor pr« je v normalnem času, ker vsakdr ve, da sedaj potrebujejo pisma * Evropo, ali iz Evrope sem 23 d* 25 dni in v približno tem času be de denar v stari domovini tu____ 1. 170.... 34 00 9.10 180.... 38 0C eo.... 10.00 IGO____ 38.00 55.... 11.00 200... 40 or 60____ 12.00 250.... 60.08 65____ 13.00 'SOC____ 50.0F 70____ 14.00 350.... 70 0) 75.... 15.00 80. rt 80____ 1« 00 450.... >0.00 85.... 17 00 BOO.... «00.00 18.00 TVRDKA FEJLHK liim •S Oortiaad It. V«v Tork. V. V Uspehi Francozov pri Soissons. Pariz, Francija 8. januarja. — V današnjem oficijelnein večernem poročilu se glasi: "Severno od Soissons smo zavzeli neko nemško reduto in dve vrsti zakopov, ležečih za njo. Odbili smo tri protinaskoke Nemcev. Na višinah pri Haute Chevauchee so vprizorili Nemci izvan-redno oster naskok ter smo bili prisiljeni sprva umakniti se za en kilometer. Pozneje pa se nam je s pomočjo protinaskoka zavzeti stare pozicije. Ministrski predsednik Viviani je dobil ofieijelno poročilo, da je padel njegov najmlajši sin v nekem boju dne 22. avgusta. j Dosedanje francoske izgube. Amsterdam, Holandsko, 8. jan. V nekem poročilu iz Bruseija na berlinsko "Kreuz-Zeitung" se ceni francoske izgube na mrtvih, ranjenih in ujetih na 1,000,000 mcž. Pri tem je vštetih 20,000 častnikov. . . J GLAS NARODA', 9. JANUARJA, 1915. "GLAS NARODA" (Slovenic Dally.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. • LOUIS BEN'EDIK, Treasurer. « corpoT i office » Fl»c addr»-Hsea of above officers 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto Tt-Ija list za Ameriko in Canado........................$3.00 - pol ieta....................... 1-60 " leto tu. mesto New York .......4.00 let.a za me^to New York ... 2.00 jjo zu. ieto...........4.W) * 44 " pol leta............. 2.55 "četrt leta............ 1.70 "(J LA S NAHODA" izhaja vsak dan izvzem^i nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Vcice of the People") ifaued every day except Sundays and Holidays. Sub cription yearly $3.00. Ad*«rti*ernent on agreement. Dopisi br^E {HnJpisa in osobnosti Bene pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. 1'ri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopi jjm in pošiljat vam naredite ta naslov: -GLAS NARODA- 82 Cortland t St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. niki glavni del izvoza, posebno kar se tiče orožja in municije. Prepoved izvoza pa bi na noben način ne izzvala protesta An- vicah, ker vidim, da je malokedaj kak dopis iz te največje slovenske naselbine. Delavske razmere so bolj slabe in ne vera, če so glije in Francije, ki sta izrecno J drugje tudi take ali še slabše kot izjavili, da ne potrebujeta nikake tu. Na društvenem polju nismo pomoči od strani Združenih dr- nič zaostali za drugimi naselbina-žav, niti direktnim, niti indirekt- mi in kljub slabim delavskim raznim potom. Da pa predstavlja iz- meram precej napredujemo. Pa voiz orožja iz Združenih držav ta- kako tudi ne! Saj nismo v stari ko pomoč, ne more tajiti nihče,' Avstriji, ampak v prosti, svobod-tudi v slučaju ne, da se ne jemlje ni domovini, kjer se prosto gib- v nekateri pa pravi: jaz na pustno nedeljo 14. februarja J® "e iuarani kregati m prepirati t. 1. v cerkveni dvorani sv. Dni-j !cak1or to "avada .J,n d,m-žine na 21 Nassau Ave., Brook-|stv,h- R<*s J%da ^ 1,repifaj°' k*Z Iyn. N. V. Tainburašiee se pridno, "e izreka 1 — ——t r — i. i., — ' pripravljajo za to veselico in u-i I slo gi je mot Toraj, delujino bodo tudi topot zado-!skl,Pn" i" df kaj doseže- mo. Prihodnjič kaj boljšega m več. — Poročil se je Frank Zorič. '•lan gl. odbora Clevelandske Slovenske Dobrodelne Zveze, z gdč. j Pavlo Drobtino. Hilo srečno! — j Josip Knutarič. Profit in vojna. —o— Bi. j;nua poročila iz Washing tona j- -a vi j o, da je delovalo na-ziut:i;l i k •n_rre.snika Flooda, pred-i: .. zborniškega komiteja za zunanje zadeve, kot bomba. Flood je namreč i/-javil, da je dobil zu-nanji urad <»d nemške vlade naznanilo, dri n<' pričakuje slednja liik.'l.e at ifiiške prepovedi izvoza <>ro/.j i. nmnieije iti živil. Poroča S'1, da > se poslanci začudeno spoji!> i;ii in c» lo zastopniki nem-hko-ano ri.ške narodne zveze niso \ tri-jin'ku vedeli, kaj naj storijo. To /;"'udenje je dokaz, da so izvajali zagovorniki prepovedi izvoza svoje argumente s povsem j a; ... de poditi sre. Pri tem se ne prav i. • za to, ali želi nemška i . ini'jra vlada prekinjenja i >. /a. te,IIveč edino le za to, če i • dali končati evropsko vojno s mo prepovedjo izvoza. Vsled i l»i 111 • 1 i padla važnost ugovo i . « . n; urinega kršenja nevtral ii" " a praviee Združenih ati je, voljile občinstvo. Natančen vspo-i eil sporočim pozneje. Kakor znano, j«- to društvo že pred letom Večkrat javno nastopilo. Zadnje čase se j »a ni več prikazalo, ne na odru, ne na veselici. Vzrokov je bilo več. Zgubili smo namreč našega prvega zborovodjo Rev. Ire-nija Pelričaka, ki je bil premeščen v drugi del mesta in vsled tega zaradi službe zadržan. Dalje so se tudi naše članice deloma preselile, deloma odšle v Evropo, da jih je tako ostalo samo par. Pn-tečeiio spomlad se jih je zopet priglasilo precejšnje število, tako da nas j«' sedaj lep zbor. Treba je bilo naročiti nekaj novih instrumentov in začeti z učenjem popolnoma od kraja. To so vzro- Na morskem bregu. Nad nama je bilo jasno južno nebo v tisti temnomodri barvi, ki se razliva tam, kjer turobno zelene ciprese, bujno cveto palme in opojno duhte lovorjevi grm Pod nama je bilo morje, mirno in pohlevno. I\> vodni planjavi so se zibala jadra in rezala voljno gladino. Pogubljala so se v daljavah ki se potapljala za horizont, kjer ki, da naš klub ni napredoval ka-|je „,odro nebo ljubkovalo modr« kor bi bilo želeti. Bilo ie težavno »i.v,;,,. ,..,.1 ►vije na p avica izvoza orožja ti i* da je eelo "veliki prijatelj milu -i< itVi'Mni zastopal to stališče. S t • ■ 111 pa ni rečeno, da ima veljavo danes to, kar se je pred več K1 't ■» i i lahko smatralo za mirovno politiko! Ali ni bilo na isti isti način dosedaj običajno, da so •neriid bankirji posojali vojskujočim Se državam v Evropi denar in ali ni predsednik Wilson izrecno dal izraza upanju, da ne bo iiol»eria ameriška banka posodila deri i*.i a kaki vojskujoči se državi v i-'.-ropi; Pravica posoditi zavez-i oni ali zaveznikoma denar ob-Haj.i «,e danes, a administracija ^ na ji je kljub temu nekoliko /. ,1:1.1 sapo, ker noče prevzeti ga>- ;. ij • /a denarne pošiljatve. Jl< <1 p. "U j.in jem zlata, s katerim je mogoče kupiti orožje, in vojnim iiiaterijalom pa je komaj tni._" • najti ra/Jiko. Ako je prvo etično neupravičeno, je drugo tudi i;i narobe. Ako sta mogla "Wil-1 ti van ukrotiti bankirje, lora biti v isti meri tudi dast, da v enakem smislu i na kongres ter se s tem eeli črti to, s čemur se je bon jim dai vpl KtOl pri. Dobava orožja, katero ni mogo-če \ evropskih tvornicafa dosti hitro ugotoviti, podaljša vojno. Prepoved izvoza bi jo morala vsled tega prikrajšati. Argument za prepoved izvoza, katerega se je navedlo in ki se glasi kršenje nevtralnosti, je v dveh o/irih zelo šibak. Prvič ni vlada ničesar storila proti izvozu «ro/.ja v Nemčijo in Avstrijo — in to bi edino involviralo kršenje nevtralnosti —, drugič pa je gotovo, da pride dobršen del v skandinavske dežele in na Ho-landsko designiranega blaga v Nem ijo in Avstrijo. Ako bi ng bilo tako, kako bi mogel poskočiti izvoz v Švedsko za 200 od-hi vi iv. v lldandsko pa celo za 70») i, K otkor. S tem pa Se nikakor m re<-eno, da ne dobe za vez- je težavno globine. Nizko nad površino mir-in naporno delo. z vstrajnostjo uih pianjav so se podili morski Članic je pa le šlo. Danes igra;pti^ in pri ,ovu kričeče padali v morje. Potapljali so se, sfrfota- 4'Slovenka" dobro več komadov, dasi je društvo še mlado. Greater-ne\vyorški Slovenci iii Slovenke, pridite na zabavo in prepričajte se sami! — l\ Zakrajšek, tajnica. Rockland Lake, N. Y. — Dne 3. januarja je obiskala podi isa_ uega slovenskega duhovnika velika nesreča. Ob 8. zjutraj sem šel v eerkev in mislil sem po prvem odzvonjenju začeti spovedovati. Kar naenkrat pribiti do spoved-nice mladenič, ki je kuril peč pod cerkvijo in obupno za kliče: ''Father, o h en v kostolt!" (Ogenj v cerkvi!) Takoj nisem ničesar zapazil, kmalu potem sem pa zagledal, da se vali gost dim iz sobe, kjer so imeli mladi fantje svoje seje in zabave. Tečem k sestram dominikankam prosit vode in nazaj grede vidim, da se kadi že iz strehe. Le še toliko časa sem imel, da sem rešil najdražje PresVeto Telo in posode iz tabernakelna. V dimu napol omamljen sem tekel iz krasno okrašene cerkvice in rešil Njemu, čegar volja se je zgodila in s^bi življenje. Vrnil sem se, da bi rešil vsaj nekoliko obleke in svojo edino zimsko suknjo, toda ni bilo mogoče; s pomočjo božjo sem se priplazil do okna in si tako rešil življenje. — Podpisani je na slovaški fari, ki vsebuje sicer tudi druge narodnosti, posebno veliko je sv. Cerkvi nehvaležnih Italijanov. Cerkev je sezidal Rev. John Nagel-eiser, katerega newvorski Slovenci kot gostoljubnega svojega župnika vsi dobro poznajo. Njegov prvi slovanski naslednik je bil Very Rev. Kazimir, ki je sedaj župnik v Brooklynu, N. Y. Nato je prišel Rev. Ambrož Širca. sedaj hrvaški župnik v New Yor-ku. Vsi ti duhovniki Slovenci so se dosti namučili na tej newyor-škim Slovencem poznani fari in vsak od teh je žel plačo le od Boga, ne pa od revnih Slovakov, od brezbrižnih Anglikov ali od nehvaležnih Italijanov. Upam, da ta dopis omehča kako dobro srce vali so z mokrimi peruti in nada ljevali svoje polete. Njihova bela krila so bleščala v solnčnih žarkih. Ju bilo je zopet mirno. Pa jtJ priplul mimo naju čm parnik. — Vznemiril je mirno površino, da so valčki zapljuskali ob breg in se <>d sivih,, razjedenih skal odbijali nazaj. Naveličali so se igre in se umirili poredni nagajivčki. — Parnik je plul naprej in za seboj je puščal dolgo zarezo, v kateri so blesketali kristali. Počasi se je zravnala in pokopala svetle kristale, ki so se pogreznili na dno temnih globin. Sedela sva ob morju. Zrla sva na bela jadra, opazovala sva lov belokrilih ptic in se čudila skak-Ijanju delfinov. Starejši, mnogo starejši od mene je bil moj znanec. Mnoga skušnja mu je ležala v potezah in črni lasje so mu sem tertja dobivali sive odseve. Njegovo oko je pa bilo modro, kot morje pod nama. Tiha sva bila. Vsak izmed naju je bil pri samem sebi in misli so nama molčale. Človek varuje svojo skrivnost, brez katere ni noben zemljan. Znanec je večkrat uprl svoje oko v daljave in v njegovem pogledu je bila žalost, ki se je hotela skri vati. Skriti se pa ni mogla. "Kaj ste žalostni?*' sem ga vprašal. "Saj nisem", mi je odgovoril in v njegovih besedah je bilo žalovanje. Pogledal me je. Videl sem da hoče govoriti in v mojih potezah je vstala radovednost. "Ste že bili v kakem velikem mestu, kot je Pariz, London, Berlin in tako dalje?" 4'Se nikdar", sem mu odgovoril. 44Čaka me mogoče še, a do-zdaj sem le redkokedaj pogledal preko domovine." "Potem me boste težko razu meli, prijatelj mladi", in dobrodušen je bil njegov nasmeh. 44Vseeno, le pričnite!" sem ga prosil in naslonil sem se proti njemu, da bi nobena beseda ne zgre- med mojimi rojaki in pripomore, šila cilja. da bi se stavilo novo cerkev in šolo ined zapuščenimi sobrati Slovaki. — Rev. Valentin Mihelič. Canon&burg, Pa. — Tukaj je 5. januarja po kratki in mučni bolezni preminula rojakom in rojakinjam širom Amerike dobro znana in nad vse priljubljena rojakinja Marija Godec. Pokojnica je bila rojena v vasi Zagrad, župnija St. Peter pri Novem mestu, Dolenjsko. V Ameriko je prišla pred 10 leti Tukaj zapušča potrtega in žalujočega moža, eno mladoletno hčerko ter enega brata. Pokojnica je bila radi njenega finega in "Na vašo lastno odgovornost. Pogoj stavim tudi. Sredi pripovedovanja me ne smete nikdar povpraševati po tem ali onem. Čudna je ta moja želja in gotovo se vam zdim grozen čudak." 44Vseeno, jaz poslušani in upo števal bom vašo željo." Pričel je in pazno sem poslušal njegove besede, a vseh takrat ni sk?iii razumel. Njegovo pripovedo vanje je bilo približno sledeče: — — — Da, da, poznate jih! Napol upadla lica, ki jemljejo od mladostne svežosti bridko slovo. In ve, dtree "slabe, duše človeške, [ ljnje vedno bolj in bolj. Njen cilj ki ste zabredle in ne znate poti je bogve kje. — Tam v poktemi n»*«ifl T „ *■--------------_ • - ____• , v . • nazaj?! Le v temne pajčolane bodeče megle in skrijte se kot plaš pa tujka zvije svoj košati vrat in mrzel pogled švigne sera do me- na divjad. Oj, grenak je okus ne. Mrzel je bil, a pogled je bil spoznanja in spoznanje samo jej vendar in misel je bila vendar, neusmiljeno. Zato se pa skrijmo ker je bila tudi moja. Tisti po-in varajmo sampga sebe. Tolažil-1 gled, ki bi mi drugače bil le pre-na laž! Kdo je oni, ki bi zameril ziranje, tisti mrzel pogled skuje tako laž in zaničljivo zasmehnil v srcu sklep, ki je pogumen, sko-svojega bližnjega, če se zlaže in ro predrzen. Ne da bi se zavedal, samemu sebi hoče v laži pomiriti stojim tik ob nji in očesa se upre-bodečo vest? Krut bi bil, zelo ta v očesa. Pomirim se in opazim krut! — Usmiljenja so vredne insvojo predrznost. Spustil sera se vendar te pri tem pogledu nanje v valove in treba je naprej, navda misel, ki je neusmiljena.j "Kaj hočete, gospod?" Prezir-Kot da ti še nisi nikdar grešil, kot Ijivo in doneče je njeno vpraša-da nisi še nikdar v samem sebi'nje. spoznal človeka, ki je človek in J ''Oprostite, gospodična, opro-ne pičice več! Le na drugih za-jstite! Predrzen sem in uvidi in gledaš temno stran in sam blodiš svojo napako. Ne zamerite pre-v najtemnejše noči. Taki ste, ki več!" Moje besede so prošnja, ki Dvoje velikih motnih oči in pod nežnega nastopa med trpini de- njima Črna kolobarja, »pričujoča lavei zelo priljubljena. Zastopala prebedele noči. Koliko vas je, oj je vedno idejo svobode, enakosti duše slabe, ki ste padle in se ne in bratstva. Bodi ji lahka svobod-'morete več povzdigniti do žarkov na žemljica! Soprogu in hčerki zlatega solnca! Obsojene ste, da naše sožalje. — Poročevalec. jzatavate tavanje skozi meglene Cleveland, Ohio. — Tudi jaz se temine velikomestnih ulic. Le tam hočem oglasiti in nekoliko ome-[od daleč par žarkov in se ti so^pae ni namenjena meni. Hiti v,_____^ ________ niti o tukajšnjih razmerah in no- slabi, kot da ugasnejo vsak čas.drnge smeri in se od mene odda- sedam, ki so skrivnostne kot pe- še niste odkrili srca bližniku, taki ste, ki hočete s svojo odkritosrčnostjo zatajiti svoje napake, da bi sočlovek v vas zazrl nadčloveka, magari — če izvolite — polboga. Le ubogi se mi zdite in podaril bi vam umazano ogrinjalo, da pokrijete svojo "olimpijsko" masko. In grem mimo njih, katerim so padle ma^ke. Mimo dolgih senc, mimo umazanih hiš. Dalje in dalje. Samotna pot mi ugaja in slutnja miru leži v njenem ozračju. Mir! Zaželi si ga človek, ko stopi preko praga domače hiše in naperi svojo misel v svet. Misel švigne kot izprožena puščica, ki zgine v temni les, a strel pa še vedno kroži nad glavo in vedno drznejše riše svoje polete. Misel človeka ni tista misel, ki razkri-ljuje svoje peruti od vzhoda do zahoda; nad človeštvom je kot zemlja. V večnem kroženju le mala točka, brezpomembna stvarica brez katere bi bila večnost isto-tako večna. Ta'ke misli mi blodijo po glavi, iz glave v prsa, kjer trudno po ležejo in težko vzdih ne j o. Streseni si glavo, močno zahropem in jih hočem izdihniti iz se. Pa jih izdihni, ko so tvoje, kot je tvoja roka, katero kvečjemu lahko odsekaš, odtreseš pa ne. Bodite misli, ostanite! Privadim se vas, kot se pes privadi verige ali kanarček kletke. Le slutnja o miru — miru samega pa ni... Svoj precej počasen korak po žurim, se zavijein in si zasnujem cilj. Preko mene lete megle, mimo mene vozovi in v njih tesni obrisi; na kozlih pa resignirano sedt kočijaži, vsi zabuhli v poraščene obraze. Ponoči zaslužen kruh tek ue lačnemu želodcu istotako, kot oni, ki si ga človek pribori v znoju opoldanske vročine. Na vogalu ozke ulice in široke ceste žari močna luč in meče v kaos poltemin svoje prebujajoče žarke. Na obeh straneh vogala se vrste razsvetljena okna, zagrnjena z rumenimi zagrinjali. Vidim jih in vprašam se: "Kaj je pač za temi zagrinjali!" Oditi hočem dalje. Pa se odpro vrata in iz predveže stopi elegantna dama s črnim ogrinjalom. Na glavi se ji širokoglavi klobuk in čez njegove kraje se valovi gosto nojevo pero. Izpod njih rumene zlati lasje enaki dozorelemu klasju. Pod belim čelom se ji vije dvoje ogljenih obrvi, ozkih in dolgozačrtanih. Njene črne oči so žametaste in senčijo jih dolge trepalnice. Skrivnostno bajno, odkimajoče in vendar mrzlo vabljivo je njeno oko. Tista mrzla vabljivost, ki vzbuja hrepenenje in človek zaželi in hoče iz mrzlote priprositi udan pogled... Kontrast v objemu s kontrastom je lepota. Kot snežnik, ki se dviga nad morsko obalo. Morje, to prekrasno morje in večna bela gora, ki je s svojimi oledenelimi bregovi veličastna in v SfBpin veličastvu občudovanja vredna. Pa bi bil pogled na morje lepši, če bi človek zrl raz njenih visokih planjav? Da, da! Ob vznožju človek ne vidi vseh prostranih daljav in ne zazre onkraj morja one črte, ki znači zemljo in mornarju cilj. Blondinka črnooka! Glej, rodila se je misel in ž njo želja, ki je preslaba, da bi postala up. Začenjam življenje, ki je posvečeno tebi, čeprav le par trenotkov, in naj tudi izzveni v umagajočih spominih. Vem, pridejo še trenot-ki, ko boš v želji moja in bom v svoji duši epazil tiste tvoje ledene oči. V nejasnih nočeh bom zabredel v spomine in vzkliknil bom po ljubezni. Saj poznate tisti vzklik, ki je popevčica in obenem tužna pesem slavca. — Pa pojdi mimo mene in vem, ne srečava se več. Tiho odide mimo mene naprej. Še pogleda, čeprav mrzlega, mi ne privošči. Zazrem se za tujko in ji hočem izpreobrniti misel, ki prosi odpuščanja in obljubil je, da popravi za grešen o. V zadregi sem in svoje poglede obrnem v tlak ulice. Ona se pa zasmeje. Njen smeh je zasmeh in nekaj dobrohotnosti, ki sili iz zasmeha v ospredje, da jo lahko opazim. Tista mala dobrohotnost mi zravna razburjene misli in omili jezo nad samim seboj, ker sem se v svojem navdušenju spravil v zadrego. Stopim k nji, ji povem svoje ime in jo prosim za družbo. Poda mi roko, mi prikima in skupaj nadaljujeva pot, ki se je tekom par trenotkov začrtala in nama postala skupna. Kam naj pelje ta pot? Ne vem in ona tudi ne ve. "Gospod, kaj vam je vzbudili misel name in željo po moji družbi? Kar slučajno sva se srečala in zakaj ste pograbili ravno ta slučaj, ko vam j« vendar dosti drugih na razpolago?" Iii na smeh ne se. "Ne vem, sam ne vem, gospo dična! Le eno lahko rečem in ne zamerite moji prostosti: Vaš mrzli pogled me je ogrel. Čudno izražanje!" "Moj mrzel pogled? Saj ven dar moje oči niso mrzle, take. so. kot oči navadnega človeka. Še nihče, tudi moj mož..." Zagovo rila se je. Svojo napako opazi nekoliko zardi. a takoj nato poprime nit svojih besedi in nadaljuje: 4'Veste, gospod, jaz sem o-možeua in upam, da vas to dejstvo ne žali preveč. — Za vas naj le bom gospodična, in sicer kar tako, ker ste me že ravno tako pričeli nazivati. Tudi nekoliko preboječi se mi zdite... Bodite bolj domači in ne rabite preveč fraz in vsakdanjih oblik." Z mi-lostljivim nasmehom me premeri od nog do glave. "Hvala vam, milosti — pardon ! — gospodična, prisvojil si bom vašo naklonjenost. Jaz sem jako, jako radoveden človek in zvedel bi rad, kako je to, da hodite zvečer sama, brez moža po kavarnah. In tudi družbe nimate. Oprostite, poslužujem se samo vašega dovoljenja." Skoro jezno me pogleda, a vendar kmalu omili svoj pogled. Takrat szazrem v njenem očesu žalost in tisto hrepenenje, s katerim človek hrepeni od tod, v daljne kraje, kjer bi pozabil na vse, prav vse. Sram me je svojega vprašanja. Ona to menda opazi in me potolaži z zvonkim glasom : 44 Vi ste pa res radovedni, gospod ! Poglejte, odpnera si rokavico. jo slečem in si iztaknem poročni prstan. Gotovo me razumete!" Odpre si ročno toi*bico in poročni prstan zdrči iz drobne roke vanjo. Nato me pogleda, zapre torbico in brez prstana na roki nadaljuje pot na moji strani. 4 4 Gospodična, zanimanja ste vredna, skoraj bi vas nazival 44lepi problem". Jako sem vesel, da sem deležen vaše ljubke družbe in veselje bi bilo še popolnejše, če bi mi darovali nekaj intimnih trenotkov. Mogoče je, da mi zamerite, hudo zamerite in prosim vas že vnaprej za odpuščanje. Krotka je moja želja..." 44In ta je?" 44Da smem v vaši dmžbi izpiti na vaše zdravje kozarec rujnega vina." Pogleda me nekoliko postrani in v pogledu lepe gospe je vendar nekaj, kar noče zanikati moje želje. Vesel ji ponudim roko in z lahkoživo mislijo v sreu grem! poleg nje. Tudi ona se mi zazdi odkritosrčnejša. Ne, njeno oko ni več tisto mrzlo, omililo se je in' enako je onemu gazeli. In — zav zre se v daljavo______s 44Naj bo, gospod! Samo pod po-' gojem, da nikdar ne izrabljate znanstva z menoj, da nrkdar ne povprašujete po meni in nikdar ne zasledujete mojih poti. Ali mi obljubite, kot obljubi kavalir?"" Kako naj se človek protivi be 5 Navadni prehlad, vnetje sapnike in influenza — zapuščajo bolniku vstrajni kašelj. Radi tega bi si moral bolnik zapomniti, da se morajo napadi kašlja olajšati, bolečine zmanjšati m neudobnost utešiti. SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (Severov Balzam za Pljuča) je zdravilo za uživati v takih slučajih. Znano je že več nego trideset let kot uspešno zdravilo zoper kašelj, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, m da-vico. Cer,a 25 in 50 centov. — Ako spremlja gonomenjene i.eprilike tudi prehlad, bi morali uživati tudi SEVERA'S COLD AND CRIP TABLETS (Severove Tablete zoper prehlad m hri-po) da preženejo prehlad. Cena 25 centov. fee HQ aa BB BQ BB BE3 NE POZABITE dobiti zastonj zvezek Severovega Almanaha za Slovence za 1915. Vaš lekarnar ga ima. Vprašajte njega ali pišite nam ponj. BB ii ii BB Kadar kupujete zdravila, hočete tista, katera so zanesljiva. Vprašajte za Se vero va. Ne sprejmite nadomestitev. Zahtevajte pristna. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA sem v izgubljenem upu in mile, kot bol razočaranega srca, ki ne zna sovražiti. In pritrdim ji z moško besedo: "Obljubujem, da nikdar ne bo-dem poskušal sneti vaše krinke in to zato ne. ker sem prepričan, da ste ženska, ki čuti pošteno. Hvala vam, iskrena hvala, da smem preživeti par trenotkov v vaši družbi. Zanesite se na mojo uslišano željo, ki ne vsebuje nič zakulisnega." "Razveselile so me vaše pripro-J ste in moške b«*sede. In, se res lahko zanašam na vašo besedo?*'» 4'Gotovo, gospodična! Pivveč nezaupljivi s»' mi zdite." "Da, priznani! — Menda ste pozabili, da se vidiva prvikrat." Spogledava se in v njenem očesu je nezaupljivst, ki bi rada zginila in se nadomestila /. udanim zaupanjem. (Pride Še.) Neločljiva. 1 Vse vesti, tako piše "Frankfurter Zeitung", o nesporazumu francoskega in angleškega vrhovnega poveljnika so neresnične. Tudi če bi se hotela, se ta dva ne moreta ločiti. Kvo dokaz: Jof-fre Fre ne h Sveti oče je poročil v svoji vatikanski kapelici princa Kuffo della Sealetto s konte-Baeei. Poroka vzbuja velikansko pozornost, ker že deset let ni no-hen papež osebno sem poročni. Papež Benedikt XIV. je še kot. Rampollov državni podtajnik prijateljsko občeval v knežji rodbini RulTo. V Bol ogni je seznanil /. grofovo rodbino P.aeel in je obljubil, da bo najmlajšo hčer sam poročil. Kar je bivši liulong-ski nadškof obljubil, je sedanji papež lienedikt XV. tudi održal. Kje je JOSIP KOVAT / J>„ma je i/ Stare vasi pri Pcstt.jni, Pred štirimi leti je <»dše! i/. Allegheny, Pa., v St. Marys. Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Merhar, Progress St.. Allegheny, Pa. < V kdo izmed cenjenih rojakov ye za njegov naslov, naj ga blagovoli na gori naveden naslov naznaniti, ali se pa naj sam ZiHasi. (8-11—1) LEPA PRILIKA se nudi možu, ki razume trgovino. Prodam saloon, ki je poleg velikega rova in pri parku; v to- W vu se dela že nad 10 let iu se'bo \ še več kot 10 let delalo. Saloon je tri leta star, vse novo ii ima velik prostor za ples. Sedaj iztržim povprečno fciO na dan. Prodam ga radi tega, ker mislim odpotovati na farmo. Pojasnila daje lastnik: Louis Itaek, P.ox 21, (8-14—1) Deer ParkV 111. Dr. Josip V. Grahek, EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni mofike, ženske in otročje. S41 East Ohio St., [Allegheny] N. S. PitUb.r,, Pa. Nasproti "Hotela Pavline« — Kar iter. X..S. 9 In 4 ▼ ob tja r**enw moj« dlM Važno. Rojakom po Združenih državah priporočam svoje VINO, ki je prešano iz najboljšega Ohio-grozdja. Kdor ga naroči pri meni, bo zadovoljen. Fino Catawba vino sod 50 galon $38.00, sod 25 galon $20.00. Fino Niagara vino sod 50 galon $:i6.00, sod 25 galon $19.00. Fino Concord vino sod 50 galon $28.00, sod 25 galon $15.00. Pri tem je že vračunan vojni davek. Naročilu naj se priloži denar ali pa Money Order ter natančen naslov. JOSIP BIRK, 6006 St. Clair Street, Cleveland, Ohio. (12x 22-12 pon, sred, sob) * 'KRACKERJEV' BRINJEVEd je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznin. "KRACKERJEV" Tbrinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja Bamo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let Ako ga Vaš lekarnar a»i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domaČi TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Po itn* naročila m točno isvrfetfefo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling co, 61024)4, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, fl* GLtAS NARODA, 9. JANUARJA, 1915. \ Mi smo Slovenci - nikaki strankarji. PROGRAM SLOVENSKE LIGE. NEMCI IN POLJAKI. NEPOPISNO ŽALOSTNI POLOŽAJ V AVSTRIJI. I. B. —o— NOVO LETO. — 1915. — SEATTLE. Načelno o 111 popokale, naša srca ne popoka-! ' , kak° ''" T ,tr0ntl jo.. . nerodno se izražam, kaj ne? *Posob™ ™ obrat. To nalogo ima-Da me le razumete! .V,"',no,na ^ezn.skc stotnije. V kuhinji je ležala brez zave-. ™*3? J who na sti moja žena. Dvignil sem jo in lavt?™.?b!lt; k' ?a n,f vselej nesel na posteljo. Bila je bleda ker se je treba z njimi kakor vosek. Močil sem jo z vza Lampreto-ve nepopisno srečno pismo. Pisal ga je sam Andrej tam iz daljne Sibirije i/, mesta Kurgana, ki leži ob sibirski železnici v givberniji Tobolsk. Pisal je. da je še živ. Pismo s<> brali in zopet brali in solze veselja so jim stale v očeh. Lampretovi prej toli potrti in žalostni, so zdaj tako veseli, da bi kar vriskali. O j, kakšna skrb in žalost se jim je pa tudi odvalila od srca! — Jožef Jenko, doma iz (Vrkelj na Gorenjskem, rezervnrk pri domobrancih, je prišel dne 1<>. oktob/a v rusko vjetništvo. Osemnajst <1 ni se je neprenehoma vozil, pa še peš je mOral hoditi, tako da je minulo ravno mesec dni, predno je. dospel z drugimi v jetniki vred na določen jim kraj \ mesto Tjumen, ki leži v guber-niji Tobolsk v Sibiriji severno od mesta Kurgana, kjer se nahaja več v jetnikov Slovencev. Dne 17. decembra so dobili njegovi ljudje pismo, v katerem jim je naznanil, da je š#* med živimi. Ves čas, kar je stopil na bojno polje, ni dal glasu od sebe. Kako žalostni so bili doma. kako potrti, obupani! Ali prišlo je pre vesel o pismo, da je Jože še živ, in odslej kraljuje pri Jenkovih v Cerkljah zopet veselje in sreča. — Iz ruskega vjet-ništva se je oglasil Ignacij Podobnik i/. Spodnje Kanomlje št. :{4. «'ela dva meseca ni bilo nobenega glasu od njega. Sedaj pa piše svoji ženi sledeče: Draga Mici! Ti naznanim, da sem zdrav kakor >em bil prej. liil sem ranjen, pa sem že ozdravel. Nahajam se v Kusiji. Na veselo svidenje po voj-j ni. Pozdravim vse skupaj. Z Uo-gom! Moj naslov je; Ignacij Podobnik, Oorod Ribinskij št. 21.. linija. Sle venec cdlikcvan. Poročnik Anton Čiž.mau pri domobranskem polku št. 27 se nahaja že od pričet ku vojne na severnem bojišču iti se je zelo hrabro udeleževal vseh posamnih bojev. Zdaj je poveljnik stotnije in je bil tudi odlikovan s srebrno kolajno I. razreda za hrabrost. Odlikovanec je rojen Ljubljančan v trnovski fari iu član akademičnega društva "Zarja"' v Gradcu. Ranjenci. 15. decembra ponoči se je pripeljalo v Lgubljano zopet 511 ranjencev, večinoma Slovakov, Madžarov iu Nemcev. 170 so jih odpeljali v garnizijsko bolnišnico, 12:1 v intauterijsko vojašnico, 148 v lice j in 70 v obrtno šolo. Mnogo vojakov ima ozebline. Raujem i in bolniki so se pripeljali z dolgim posebnim vlakom. Kn tlel vlaka je ostal v Ljubljani, drugi del vlaka se je pa ml peljal v Trst. lt». decembra se je pripeljalo 40 težko in 90 lahko ranjenih v Št. Vid, kjer so knezoškotijski zavodi prirejeni za bolnico. Na ljubljanskem kolodvoru sta ranjence pozdravila štaeijski poveljnik Moric Mo-1 i tac h iii neki pol kovni zdravnik. Štirje bratje v vojski. Od dru zine Itegu« v Ljubljani so štirje bratje v vojski: Janez Beguš, ki služi pri telefonskem oddelku na južnem bojišču, Andrej lieguš pri domobranskem polku št. 4 na severu.-ni bojišču, Štefan Beguš pri 17. peš] olku iu Franc Beguš pri lopničarjih. Za vojake. V št. Petru na Krasu je damski konuite z izredno pridnostjo nabral preeejšno svoto za nakup volne iu drugega blaga za napravo tople obleke našim vojakom. Dela (nad 400 različnih predmetov) so izvršile nekatere *eiitpeterske dame, dekleta in u-čenke ljudske šole. Dne 2. decembra so se vsi predmeti razstavili v dvorani hranilnice in posojilnice. Razstavo je jako lično uredil tukajšnji tovarnar Franc Križaj. Razstavo si je po cesarski sv. maši ogledalo mnogo odličnega občinstva, ki je bilo polno priznanja. Med obiskovalci je bila tudi grofica Hohenwart, ki je naklo- obleke dosegel, gre v prvi vrsti zahvala gospe j Križa je vi, ki je vodila vsa dela v zvezi z gospemi P rem rov, Sever in Pavlič. Srečko Kumar v Lipskem. Iz vposlanih nam programov in kritik — piše "Slovenec" — posnemamo, da je imel naš rojak Srečko Kumar, učenec profesorja Josipa Pembaura, sedaj nameščen pri 'Dr. Seibels Musikunterrieht" v Lipskem kot učitelj klavirja, pri prvem javnem nastopu zelo lep uspeh, zaigravši Bachov Pre-ludij in fugo Es, Bach g v Capric-cio in Chopinovo Etudo eis. Dnevniška kritika poudarja, da je bilo izvajanje "na stopnji visoke u-metniške popolnosti*'. V domovini za nadarjenega Slovenca ni prostora. Umrli so v Ljubljani: Gospica Pavla Ženko. — Eleonora Svoboda, soproga vpokojenega finančnega svetnika, 71 let. — Nikolaj Kerže, sin ključavničarskega pomočnika, 4 dni. — Frančiška Mirt, hči kovaškega pomočnika, 12 let. — Bogomir Pogačnik, sin čevljarskega pomočnika, '.i leta.-Primož Ušeničnik, bivši knjigovodja. 40 let. — Mikita Vitvickv. vojaški voznik, 18 let. Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji Janko Zakraj-šček, župnik v Vavtivasi. Rojen je bil dne 13. oktobra 1866, v maš-nika posvečen dne 10. julija 1890. Služil je kot kaplan v Metliki, v Smariji in slednjič od leta 1807. nadalje kot župnik v Vavti vasi. Pokopali st> ga 17. decembra. — Dne l:{. decembra pa je umrl v Metliki ondotni kaplan Fran Ka-kovee. Rojen jebil dne 25. marca 1S7(» v Naklem, duhovniško po-s več en je pa je prejel dne 14. julija 1901 in je služil kot kaplan na. Raki, v Škocijanu, na Blokah, v Semiču in slednjič v Metliki. Župnija Koč. Planina (Stockeu-dorf) je podeljena ondotnemu župnemn upravitelju Janezu Jak-litsch. ki je bil umeščen na to župnijo dne 10. decembra. Podaljšanje policijske ure. Deželna vlada je naznanila trgovski in obrtni zbornici, da smejo biti gostilne odprte do 11. ure in kavarne do 1. ure ponoči. Ljubljanica je vsled deževja tako narasla, tla je jela 15. decembra zjutraj pri izlivu Gradašice teči če// zatvornice. Meščanska straža v Novem mestu ima od leta 1865. sem spominsko knjigo. Ob potQvanju generalnega štaba leta 1890. pod vodstvom načelnika generalnega štaba barona Becka so počivali častniki 12. junija v Novem mestu. Vseh 32 je meščanska straža prosila, naj se vpišejo v spominsko knjigo, kar se je tudi zgodilo. Med drugimi so se podpisali, in sicer na isti strani: Franc Conrad, major; Herman Knsmanek, stotnik; Viktor Danki, stotnik. ŠTAJERSKO. Nepošten dacar. Vinko Pliber-šek, dacar v Laškem, je poneve-ril svojemu gospodarju, najemniku užitnine Ivanu Ježovniku na sprejetem užitninskem davku 1257 kron 67 vinarjev in 124 kron občinskih doklad. Pliberšek je bil v Celju obsojen na 5mesečno težko ječo. Blaznik ubil dva ctroka. Neki Jožef Weiss v I^pnici je dne 4. decembra nenadoma zblaznel in s kamnom ubil polletnega otroka svojega brata in šolarja, Štefana Scherrer. Zjutraj je blaznik zlezel v zvonik in zvonil. Električni tok ubil je 61 letnega dninarja Mihaela Čokana, ko je šel ponoči iz Čreslove v Celje. V temi je z glavo zadel ob električno žico in se je mrtev zgrudi«. KOROŠKO. Novi krški knezoškof. "Grazer Volksblatt" piše: Profesor dr. Adam Hefter je v 44. letu. Rojen je bil v Rosenheimu in je Bavarec po rodu. V katoliškem društvenem življenju na Dunaju in v Klosterneuburgu si je pridobil dr. Hefter ugledno stališče. Kot učitelj modroslovja na klosternen-burškem nižjeavstrijskem deželnem zavodu si je pridobil posebno zaupanje takratnega kloster-neuhurškaga opata, sedanjega kardinala nadškofa dr. Piffia. Njegova sijajna govorniška zmožnost in njegov ljubezniv takt mu je pridobil spoštovanje v vseh krogih. Delavnost in izredna izobrazba sta mu pridobila tudi nHa za ranjence, ki se vozijo skozi spoštovanje vseh, s katerimi ni bil Št. Peter, lep primeren dar. Na-'v stiku. Ko se je poslovil od za- voda v Klosterneuburgu, je slovo vzbudilo splošno obžalovanje. Dr. Hefter je zdaj rektor v dr. Hyr-tovi sirotišnici v Modlingu. Krškega škofa imenujeta menjaje se cesar in solnograški nadškof. PRIMORSKO. Umrl je v Gorici profesor italijanske gimnazije Artur Naglig. Bil je obenem tudi zadnji čas gl. urednik lista **L" Eeo". Pokopali so ga 11. decembra popoldne. Pogreba s*1 je udeležil deželni glavar dr. Faidutti, poslanec Cssai, vladni svetnik Livezig, vitez Jacob i i. dr. Odlikovanje. Srebrna hrabrostim svetinja drugega razreda je podeljena naredniku Alojzu Ber-lic, četovodjema Antonu Andexer in Karlu Radoj, desetniku Ivanu Laekner. pionirjem Martinu Gornik, Frideriku Koller, Sebastija-iiii Kri sto vie, Alfonzu Legiša in Tomažu Razpotniku; vsi služijo pri -'i. pionirskem bataljonu, 2. stotnija. Ranjen je bil na bojišču dne 6. decembra urednik italijanskega krščansko-soeialnega dnevnika v Gorici "L' Eeo de Litorale" Artur Štefani. Granata ga je ranila na desni nogi. DALMACIJA. Umrl je v Zadru Lovro Bene-venia. profesor v pokoju. NAZNANILO. Tem potoan naznanjam, da imam še nekoliko suhih ZDRAVILNIH RASTLIN in CVETJA, kakor lipovo cvetje, bezgovo cvetje, polaie. pravi pelin in prave gomilee. Kdor mi pošlje $1, dobi 1 funt zgoraj navedenih rastlin po pošti, razun gomile, ki stane l/4 funta 41- Poštnina plačana. Martin Rudi, (8-9—1) • Clinton, Ind. Rad bi zvedel za naslov KAROLA MIFIELIČ. Doma je i/ Trave pri Dragi pri Kočevju, podo-maee Kuharjev. Sedaj biva nekje v Pennsvlvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Rudolph Knaus, Box 199, Kirbv-ville, Texas. (8-11—1) NAZNANILO. Podpisani naznanjam vsem rojakom po Združenih državah, da sem se preselil s svojo trgovino iz št. 54<>!> St. Clair Ave. na 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. Torej rojaki, ako ima kedo kaj za dobiti, ali bi rad kaj kupil od mene, naj se oglasi ali piše na novi naslov, pa mu bom radevolje post rogel. Torej ne pozabite novega naslova! Obenem se zahvaljujem vsem onim, ki so me podpirali dosedaj in mi pripomogli k uspehu. Priporočam se vam še za naprej in vam bodem vedno hvaležen. Obenem vam voščim veselo novo leto, da bi bili boljši časi v 1. 1915 kakor so bili v 1. 1914. Torej ne pozabite gesla: SVOJ K SVOJ MU! Moja trgovina se nahaja blizu E. 55. Street. JOSIP MARINČIČ, SU)VENSKI I RAR in ZLATAR 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. (8-11—1) Pouk v angleščini. Prva in edina Slovenska Korespon-denena Sola. Podučuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, potom dopisovanja pišite za pojasnila Sltreoib Korespoodeačaa šola 6119 SL CWr krt., . Ombrni, 0. Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska. Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena ?5c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše poli jo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj. SLOV. KNJIGARNA 535 WnfcbgtM St., Mihrtdcs, Wit. Za slovenske grafofonske plošče, Columbia graf of one, zlatnino in srebinino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, P. O. Box 25, Denver, Colo. (7—11 v sob) TAtMQ KAMMMMUm. Vsi bvalft ot—aH v staro ali a* » F«* j* faroda* dražb« prekinila Mdotače* Im t Kadar m sopat ra pro drafatijo, bod Iščem svojega očeta FRANKA ADAMIČ'. Doma je iz Male ■ Račne. župnija Kopanj, pošta Cusperk. Cenjene rojake prosim, da mi javijo njegov naslov. — Joseph Adamič, P. O. Box 292, El v. Minn. (7-9—1) NAZNANILO. Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu v Cleveland^, Ohio, in okolici. «la se bom dne 15. januarja preselil iz G52:i St. Clair Ave. lia 6301 Glass Ave., nasproti G-». ceste. Odprl bom popolnoma preurejeno MESNICO z vsakovrstnim svežini in suhim mesom. Cene nizke, postrežba najboljša. Joe Žulič, mesar. 0201 Glass Ave.. Cleveland, Ohio. (9-12—1) Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-ler z Anchorvar-stveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 WaskisftM St., New Y*rfc, N. Y. Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 4-0 centov steklenico. Peter Keber, 1703 — 2nd Ave- New York. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR asa. leto 1915 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne služb« Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA BOKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketna pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezna država sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov • poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stana Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah is Idaho. V naši podružnici Frank *a-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu ▼ Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenu ▼ Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chaa. Kar-linger ju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj m odra na te cene. Naročite ga prit SLOVENK) PUBLISHING OO, 41 Oortiandt ML, Hew York City. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v develan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIB, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. HAKMONIM bodlal kftkorfsakoll mti lsdelaj«* te popr»T!;am po na J nit Ji h cenah, m Salo trpežno in usealjlra V popravo aaaa-»IJIto vsakdo poilja, k«r lem te ntifl II lat tukaj t tem poalu ln aeda} ▼ aro-Jem lastnem domu. V popravek rsamasi kranjske kakor vse druge harmonik« ter ratunam po delu kaJcortno h tava kres nadaljnlk vpraSa^. JOHN WENZiL 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon erno vino pu ................ &0c. ,, 1) rožni k 4 pallcne za .................... Sli.00 lirinjevec 12 steklenic zs................ $12.00 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Z a ohilno narofbo Be priporoča Marija Grill, o308 St Clair Ave., N. E., Oeveland, Ohie Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. BITTER-W1HE TR INC ROV o horkevi'no — - _. .i -i»i»- '■— ^-JOSEPH TRIMS* . Ave. Prihranek. Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo TRINER-JEVO ameriško Elixir grenko vim To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah v črevu, krčih, želodčnem katarju in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekinjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu. V vseh lekarnah. Cena $1.00. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutn vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov. GLAS NARODA, 9. JANTARJA, 1015 H X K H h \ * ¥ 'w w^^r^^w^^rw www ^^ ^AA^di i a a * a ~ - Procop - iznajditelj N Spisal Paul d* Abrest. — Za ,;Glas Naroda" priredil J. T. ►j » f t f^y^yyy^fft^^^ N (Nadaljevanje.) V zvoniku vasi Pierrefitte, je udarila ura dvanajst. Naokoli je vladala tišina. Megla je bila taka, da se ni videlo niti pedi pred seboj. Po razmočeni zemlji je tiho stopal poročnik Reinhold s svojimi! ljudmi. Vseh skupaj jih je bilo kakih trideset. Njihov cilj je bila hiša pri Drancv. Četa je prispela že do glavne ceste. Ko >o prišli v vas. so se razkropili in šla po dva moža skupaj gledat, če je kaj nevarnega v okolici. Nekaj jih je dospelo do cerkve. Eden izmed njih je z bajonetom poskušal . če so cerkvena vrata zaprta. Takrat je nekaj zakričalo. — Stoj! — je za klical vojak — kdo je tukaj? Ker ni nič oglasilo, so prižgali svetilko. Nudil se jim je precej čuden prizor. Pri rožaucu sta stala dva otroka in se v strahu tresla po celem životu. Večji deček je skušal braniti mlajšega, ker se je skoraj čisto naslonil nanj. Zakričal je bil starejši, ker «ra je bil vojak zadel z bajonetom v pleča. __ Vojaki *»o se postavili v polkrog in radovedno ogledovali črnino dvojico. Niti sanjalo se ni nikomur kaj sta dečka. Mogoče sta tatova, mogoče zapuščeni revi. Iti sta slučajno zašli v ta kraj. Vojaki niso vedeli, kaj bi storili. Na obrazih se jim je videlo, da so sočustvovali z revčkoma. Skorajgotovo je vsaki izmed njih pomislil pri tem na svoj dom. Kake lepo bi bilo sedaj sedeti pri gorki ].ečl, imete v naročju sinčka ali hčerko in se prijateljsko pogovarjali z ljubljeno ženo. Toda nastopili so hudi časi. Zapustiti so morali dom, svoje drage in oditi v strašno negotovost. Kdaj bo končana vojna? Kdo ve.' Ali se še kdaj vrnejo? Nikomur ni znano. Vsak hip preti človeku smrtna nevarnost, vsak hip ga lahko zadene sovražniška kroglja. Čakati je treba in potrpežljivo prenašati vse napore. Take in enake misli so se podile vojakom po glavi. Poročnik Reinhold je stal mirno in gledal otroka. Slednjič je vzel naredniku iz roke luč in vprašal v gladki francoščini: Kaj delata tukaj? Večji deček se je boječ obrnil, položil kazalec na usta in pokazal na svojega mlajšega brata. No. kaj je žnjiin. Odgovori na vprašanje. Poročnik ni več čakal njegovega odgovora. Pristopil je bližje in posvetil mlajšemu naravnost v obraz. Komaj je zapazil njegove obrazne poteze, je stopil presenečen nazaj. Deček se je bil namreč medtem prebudil in začel stegovati ročice po svojem bratu. Poročnik je pomel oči in ga še enkrat pogledal. Nekaj se mu je zasvetilo v glavi, premišljeval je in premišljeval, do pravega zaključka ni mogel priti. — Čudno, čudno! — je zamrmral sam pri sr-lu, potem se je pil obrnil k vojakom rekoč: Teh dveh črv h'ko v ne sme več pustiti tukaj. Vzemimo jih s -boj v utrjeno hišo kamor smo namenjeni. Dva vojaka stn postavila puški na ramo in prijela vsak po rnega otroka. O se je oglasil starejši deček — le pustite me jaz znam marširati. Veliko sem že prehodil danes, pa nisem prav nič utrujen. Deč«-k j«- govoril nemško, kar se je vsem čudno zdelo. » — 'idej ga, glej! Ti si pa naš rojak. Seveda. Mati me je naučila nemško. — Kje je pa sedaj mati? — N'e vem. Sla je. pa je ni bilo več nazaj. — Ali je ta moli tvoj brat? — Da. moj brat je. C t m jen j.* bil, zato sva pa morala nekoliko počivati. Ke" je poročnik Reinhold vodil četo. ni slišal tega pogovora. Vojaki so več kot dve uri patrulirali po vasi. Če so šli mimo irka, se jim je zdelo, da slišijo neko skrivnostno šumenje. Neki Jjak je že celo rekel, da je videl neko črno postavo. Nameril je ^ško in hotel ustreliti, toda medtem je postava izginila. Kaj bi bilo.' — so ugibali nekateri. — Zdi se mi, da si se zmotil. Povsod vidiš strahove. N* i sem se zmotil, ne — je zatrjeval vojak. — Prav razločno selil videl. Zakaj pa jaz nisem? Misliš, da nimam oči. V tem slučaju jih že nisi imel. Dolgo sta se preprintla. Poročnik je slednjič odredil, da še malo počakajo in če ničesar ne vidijo oziroma tie slišijo, gredo naprej. Skoraj | ol ure so poslušali, pa ni bilo odnikoder nobenega glasu. Ničesar ni je rekel poročnik — zmotil si se. Naprej. Četica se je začela pomikati po deželni cesti. Noč je bila še vedno temna in mirna. Vojaki so še nekaj časa vpraševali dečka, toda njuni odgovori so [»ostajali vedno bolj nejasni in tihi. Vedoč. da sta utrujena, so ju pustili pri miru. Poročnik je bil nekoliko sklon i glavo in zamišljen stopal pred svojo Četo. Obraz mlajšega dečka mu nikakor ni šel iz spomina. — Kje sein že videl ta obraz, kje sem ga že videl. Tako znan se mi zdi, pa se ne moreni spomniti. No, obraz je obrazu podoben — je rekel slednjič sam pri -iebi. Homo že videli, kako stoji cela zadeva Sedaj me čaka važnejša naloga, in šele ko bo enkrat rešena, se bom pobrigal za dečka. Četa je dospela do malega posestva. V neposredni bižini so stala tn poslopja. Hlev, skedenj in močno zidana hiša. Kljub temi. se je bel zid že od d«W» svetlikal. Z največjo pozornostjo se je približal hiši, razpostavil vojake in jim dal potrehna povelja. V hiši je gorela luč. Stopil je previdno k oknu in pogleda! v sobo. Malo je manjkalo, da ni omahnil na-*«j. V sobi ni bilo nobenega sovražnika, pač sta pa sedela za mizo dva časruika in metala karte. Ko se je nekoliko zavedel, je stopil k vratom in močno potrkal. — O. kaj si Ti Reinhold? — je rekel eden častnikov — vem, d« se ti čudno zdi. Prehitela sva Te. no. pa saj je vseeno. Komaj bil Ti odšel, je dospelo poročilo, da so se Francozi nenadoma u-maknili. Pomisli, kaka škoda. V tej hiši so imeli blagajno. Najmanj dvesto* soČ frankov je bilo v njej. Kje si pa hodil toliko časa? Ti ne ven. kaj se je že vse prigodilo medtem. Poveljnik se bo jutri preselil v to hišo. Pravi, da je Drancy najbolj pripravna postojanka. Tnd naša blagajna se že nahaja tukaj. Seveda, mi smo prišli ravno od nasprotne strani. Poročnik se je globoko oddahnil in segnil tovarišema v roko. i..... ► & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. ** i T - -----^ ^ ~ ^ r ^---^ - ---r —- Izšla je QLAVNI ODBORt Predsednik: Frank B&kaet-, tj Cortland St, New York, MX. Podpredsednik: Paul Scbneller, Calurntt, Mich. Tajnik: Frank Kerie. 2711 8 Millard Ave.. Cfciaafo, DL Kaaajnlk: Geo. L. Broaich. Kly. Minn. DIRCKTORlJs DtrekterlJ obstoj) 1» lednega aaatopnlka od reek Slovenskih podpornik organizacij, od vseh Sloveneklb listov ls od vseh samostojnih drulter. Ca finamke, knjižice in vse drugo se obrnite na tajnika: Frank • Karla, 4711 a. MI tiaro Ave.. Chicago. III. Tudi vse denarne potlljatva poUlJaJte na ta Narod ki ne skrbi *a svoje reve, nima postora med clvlllsovanlml narodi-Človek ki ne podpira narodnih savodov, cl vreden sin svojega Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega StTetUia — .laz sem se p;i že čisto pripravil na smrt. Še pred odhodom in i je rekel poveljnik, da bo boj vroč in da bo šlo za življenje. Francozi ne izročijo kar tako meni nič tebi nič blagajne. Saj je vseeno. Bom pa tukaj ostal s svojimi vojaki. Ali sta sanin? — Sama. Poveljniku se ni zdelo vredno pošiljati vojakov, ker ni v bližini nobenega sovražnika. — lioljše bi bilo. če zapremo okuiee. Človek ne ve. kaj ga čaka. — Saj res. Pa napravimo tako. Zaprli so vrata z močnim zapahom, privili luč in posedli po klopeh. Šele tedaj je imel Reinhold toliko časa. da je povedal tovarišema. kjt* je dobil otroka. Častnika sta se prijazno nasmehnila in rekla skoraj obenem: — Glej ga glej! Ti že vsij prazen ne boš prišel. Jaz še nikdar nisem ničesar ujel. če sem šel na patruljo. Še bolj me veseli, ker sta Nemca. Kakšna korenjaka bosta še postala. < it a tel j i so gotovo že uganili, kdo sta bila dečka. Stala sta poleg vrat in zvedavo ogledovala drugega za Rov. J. M. Trunk * je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je fe* . sana t platno in u spomin jako prilična. * Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n ♦ Izplačala, zato je cena r« i rana. da se vsaj deloma ookii-jejo veliki stroški. Dobiti je pri i * Slovenic Publishing Company, ( 82 Cortlandt Street, New York, If. Y_ » t > > » » t lična knjiga: "VOJSKA NA BALKAJTO". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cexij. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obaegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tndi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO*. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je HJCBB a ig-grsia-ag-w^; mm i^nr^ »rA »p^vig jSnUM^I Najmodernejša.. TISKARNA GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah* Delo okusno. Irrršnje prerode v druge jedka, Unijsko organizirana; Posebnost se društveni pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y Mr. M. PAPIG, 118 Frederick St., Steelton, Pa^ naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino- za naš list "Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. & a —JBt HOJAEJ NAROČAJTE SB NA lGLA8 NARODA", NAJVlOP fil .OV^NSKT DNEVNIK ▼ BB* VAS Ameriki is Asierlkanci« Spisal EE V. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zaloge rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMTIRTKA IN AMERIKANCL Ni naš namen izreči na tem mostu kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo avojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanea iz sedanjih, ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božič ni dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani kojigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. - Slovenic Publishing Co, M Cortlandt SL. Now York Oft? Um 4 1 | | • winTtti fi ■■■111 (tuj* »a rakafe. nocak ia hrbtenici, kvnm, mwk* aa. bol« tar*, krasta is kurja at—. 1» inM« mb, aablteaftd. odatnate v txafc la*. Mala adravda aa laglaliliana v Waiblnataaa. da aa Mata la nafboti mm)«. MM* ■Ok I FaUJara mm aaataaf. JAKOB W AH Old, 1093 X. Mth St., Cleveland, O. H.B. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-slrih posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na^Otih straneh in vsaka stran je 10^ pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsegaDdevet raznih zemljevidov ns 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov.,' VilZzemljevidi'so'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko Bpozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obsegipovršine, katero" zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali£pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zažeijeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. CiQape generale Tiansatlantlaue .Francoska parobrodna družba.) Olraktni trti do Hane, Pariza, Slice, loomosla Ii LJubljane .anovENc*' M Sva vijaka Poštni parniki so: "LAJLOftftAJMP* "LABAVOM™ aa rtlak* *LA~ FRANCE* MttOfUtW Kksprecni parniki so: "arieago", "La Toorame", "Boefcambeu" ia "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building. Poitni parniki odplnjejo vedno ob sredah iz pristanišča itevilka •7. m. m. ® d) a) o) NAJBOLJŠA ® <2> ® (S) SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 CortlandtStreet, New York, N. Y. Cena t platno mani;$1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 SL Qair Ave^ N. E.