delavska enotnost 31.1.1976 - ŠT. 4-L. XXXV- CENA 3 DIN GLAVNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN \/ fM/A/l R | I v UlvVInU Kar zadeva uvajanje delegatskih razmerij v delovanje družbenopolitičnih organizacij in njihovih organizmov, se sindikati na Slovenskem lahko potrkamo na prsi, češ, v marsičem smo orali ledino. Tudi sprva negotovi koraki so zdaj že veliko bolj trdni. Pravzaprav si nihče ne more več predstavljati, kako bi sicer sploh lahko prihajali do veljave interesi posameznih delov delavskega razreda, kako bi se lahko med seboj usklajevali in se stapljali v širše in skupne interese vsega delavstva. To je tudi eno najpomembnejših spoznanj pravkar sklenjenih letnih obračunov dela na vseh ravneh naše organiziranosti — od osnovnih organizacij pa tja do republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Toda že zato, da bo naš korak v prihodnje še bolj trden, si velja že v tem trenutku naliti čistega vina. Zakaj pravzaprav gre? Za to, da je abstinenca delegatov vse prevelika, da bi se lahko sprijaznili z njo naj že bo v osnovnih organizacijah, v občinskih odborih, občinskih svetih ali pa v republiških odborih in tudi v republiškem svetu. Slej ko prej bo torej treba nekaterim kar naravnost zastaviti vprašanje: tovariš, zakaj te ni? Kje so vzroki, da ne izpolnjuješ dolžnosti, ki si jih sprejel, ko so te izvolili za dela-gata? Morda bo odgovor na tako zastavljeno vprašanje tak, bomo tudi mi sami spoznali, kaj moramo kot organizirani delavci in kot organizacija še storiti, da bi delegati lahko izpolnili svoje dolžnosti in naša pričakovanja. Lahko pa, da bo komu tudi treba reči — hvala lepa! Brez škode — pravzaprav v naše skupno dobro. Prav zavoljo tega tudi ne kaže kdove kako dolgo odlašati s tem vprašanjem. Predsednik'jugoslovanskih sindikatov Mika špiljak je izkoristil vsako priložnost za pogovor z delavci v proizvodnji. Na naši sliki smo »ujeli« prizor iz mariborske Metalne, kjer je stekel pogovor o življenjskih razmerah delavcev in o možnostih za beneficiranje delovne dobe. Varilec Ivan Zorman je ob tej priložnosti izročil predsedniku Spiljku skulpturo, darilo delavcev Metalne. MIKA ŠPILJAK ZA DELAVSKO ENOTNOST Nagrajevanje veliki izpit za vse Slovenski sindikati so že lep čas v vrhu prizadevanj za večjo učinkovitost Ob koncu obiska predsednika jugoslovanskih sindikatov Mike Šipljka v Slovenji smo imeli z njim v Ormožu kratek pogovor o najpomembnejših vtisih, ki si jih je nabral pri nas, ko je obiskal Stražo, Novo mesto, Otočec, Kostanjevico, Krško, Maribor,Kidričevo, Ptuj in Ormož. plenarna seja republiškega sveta zss PO ZAČRTANI POTI Sprejeta poročila o delu v minulem letu in delovni program republiškega sveta ZSS za letos — Nove članske izkaznice — Imenovan odbor *a pripravo proslav obletnice stavk Republiški svet ZSS je na Plenarnem zasedanju minuli Ponedeljek najprej sprejel poročilo o delu RS ZSS, njegovih organov in služb v letu 1975, "ato pa še delovni program za letos. V uvodni besedi je pred-sednik Janez Barborič poudaril, glavne značilnosti delovanja ^rninulem letu - izpolnjevanje j* lepo v 8. kongresa s poudar-Koni na uresničevanju ustavnih Trememb, uspešnem gospod ar-l®Jrju in uveljavljanju vseh stabi- lizacijskih ukrepov — pomenijo •tudi izhodišče dela v letošnjem letu. Povzetek referata predsednika RS ZSS objavljamo na 4. strani. V nadaljevanju seje je republiški svet sprejel finančni načrt republiških organov sindikatov in ZSS za leto 1976 in verificiral stališča, kijih je že pred časom njegovo predsedstvo izreklo k predlogu sprememb in dopolnitev zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Po sklepu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenje bodo v najkrajšem času uvedene nove sindikalne članske izkaznice. Republiški svet je sejo sklenil z imenovanjem 25-članskega odbora za pripravo 40. obletnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev v Sloveniji. Odbor bo vodil Janez Baiborič, sestavljajo pa ga še Lojze Cepuš,Tone Fajfar, Rudi Ganziti, Mihaela Sipi STRAN 5 Gostiša, Slavko Grčar, Ivan Jakič, Jože Kopitar, Albin Kovač, Franc Leskošek-Luka, Marija Magister, Miha Marinko, Ivan Oblak in Ivanka Vrhovčak (vsi iz Ljubljane), Franc Fistro-vič in Marija Sme (Maribor), Maks Gašparič (Ruše), Francka Kavčič, Rezka.Mede in Dora Rihar (Kranj), Joža Košir (Mozirje), Franc Logonder (Škofja Loka), Jože Rant (Slovenj Gradec), Ivan Trpin (Tolmin) in Anton Višnjar (Celje). m.G. STRAN 6, „Skoraj vse omenjene kraje sem poznal že od prej, vendar me je presenetil izreden gospodarski razvoj, kar velja še posebej za infrastrukturo. Tako sem bil pred sedmimi leti zadnjič v Mariboru. Saj ga ni moč prepoznati!" DE: ,J>elo sindikatov? “ ,,Predvsem bi rad povedal, da so slovenski sindkati pri nas že lep čas na vrhu, kar zadeva njihovo praktično aktivnost in izkušnje,ki sodjo zraven. Opazil sem velik poudarek, ki ga dajete sindikalnim skupinam in njihovi vlogi. V Beogradu bomo morali prav kmalu pripraviti posebno sejo vodstva sindikatov, na kateri se bomo pogovorili o teh skupinah." DE: ,Ah gre za naključje, da ste se povsod posebej zanimali za nagrajevanje? Tudi za stimuliranje inova-torskegadela? “ ..Sindikalni funkcionar se pač mora najprej zanimati za nagrajevanje. Vendar, ni šlo za protokol. Sicer sem v grobem že prej vedel, kakšni bodo odgovori, zatorej meje bolj zanimalo, kako Judje razmiš-tjajo, ali imajo nove predloge, kako nameravajo opraviti z ovirami . . . Osnovno vprašanje je, kako boje nagraditi tiste, ki boje delajo in več vedo." DE: „So vas prepričali, daje osnovna ovira zavist? “ „Le delno ... Res je, da se po vsem videzu bojimo prevzeti primerno politično odgovornost. Vsekakor mislim, da so v nagrajevanju pri nas ta čas bolj v ospredju moralne in politične silnice kot pa — denimo — ekonomske. Vsekakor pa mora biti osnova v. izdelavi objektivnih kriterijev in meril, obračunih, ocenah stroškov .. . Imamo vse to? Morda še o vlogi sindikata: že več let se lovi z razlagami. Zdaj bomo morali iti v konkretno akcijo . .. Moramo priti do prave stimulacije za pridne in umne delavce!" DE: „Večkrat ste omenili, da agitirate ... Pripravljate posebno akcijo? „Ne! Skrb za nagr^evanje je povezana in stalna akcija vse od kongresov naprej!" DE: „Vloga tiska? “ „Veseli me, da ste novinarji pozorno spremljali pogovore s predstavniki sindikatov in samoupravljanja. In .. . saj opravljamo isto delo, mar ne? “ Tig STRAN 6 DOBILI SMO PRVI KLUB SAMOUPRAVLJAVCEV Medtem ko se danes že tretjič oglašamo z našo anketo - kaj je s klubi samoupravljavcev? - lahko sporočimo tudi veselo novico. V domu družbenopolitičnih orga-nizacj v Ribnici so v četrtek, 29. januarja, imeli ustanovno skupščino kluba samoupravljavcev občine Ribnica. In tako smo dobili prvi klub samoupravljavcev na Slovenskem. In da ne bomo krivični v naši informaciji: Takoj za Ribničani bodo imeli ustanovno skupščino kluba samoupravljavcev v Dravogradu: kaže, da že v ponedejek, 2. februarja. Ugreznine, jezera in milijonske škode Šaleška dolina j'e v naši zavesti samo kot „prav-Ijična dežela lignita", kot naš največji proizvajalec dragocene el ek trke ,jz premoga". Stara resnica pa je, da ni vse zlato,kar se sveti. Iz zemlje smo sicer pobrali milijone ton premoga, vendar . .. površina doline se zdaj ugreza, nastajajo jezera, hiše se podirajo, preseliti je treba cela naselja ... KAJ SMO STORILI... VZKLILO JE SEME... Veliko govorimo o utrjevanju lastne organiziranosti, kar naj bi tudi utrlo pot k večji učinkovitosti v delovanju sindikatov. Da bi si laže odgovorili na vprašanje, kje in predvsem kako začeti s tem, zapišimo nekaj podatkov, ki - čeprav niso povsem neznani -sami po sebi spodbujajo k razmišljanju. Zdaj obstaja v Sloveniji 5222 osnovnih organizacij sindikata. Od tega jih je bilo 2200 ustanovljenih v zadnjih dveh letih. Med vsemi 5222 organizacijami je 2000 izrazito majhnih; takih, ki vključujejo do 50 članov. In še najbolj značilen podatek: v Sloveniji trenutno obstaja 15.000 sindikalnih skupin, ne vemo pa, koliko med njimi jih res deluje. Uveljavljanje delegatskega sistema v sindikatih se pravzaprav začenja v sindikalnih skupinah. Nemara imajo prav tisti, ki trdijo, daje teh skupin še premalo, da bi jih moralo biti vsaj še enkrat toliko in da bi morale biti resnično dejavne v vseh okoljih, je razumljivo samo po sebi. Od njihove aktivnosti je namreč odvisno, kako hitro se bomo otresali ostankov forumske odtujenosti in kako bo v prihodnje hitreje napredovalo politično osveščanje sindikalnega članstva. Čeprav tudi za druge ravni organiziranosti sindikatov in ne le za osnovne organizacije velja ugotovitev, da smo veliko več storili pri formalnem utrjevanju nove organiziranosti kot pa pri dejanskem uveljavljanju njihove ustavne vloge, velja opozoriti, da so kljub slabostim tudi v bazi premiki vse bolj očitni. Vse manj je namreč takih organizacij, ki se v pretežni meri ukvarjajo z obrobnimi vprašanji, kajti politično delovanje med članstvom ne prehaja le v ospredje pozornosti, ampak tudi dejansko že pomeni osnovo in temeljno vsebino vseh ali vsaj večine prizadevanj v osnovni organizaciji. Ob prizadevanjih za spreminjanje družbenoekonomskih in drugih odnosov v okoljih, kjer delujejo, se osnovne organizacije tudi vse bolj povezujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter s sindikati v občini - z občinskimi sveti in s 362 občinskimi odbori sindikatov. Če so na ta način osnovne organizacije uspešnejše pri razreševanju problemov v organizacijah združenega dela, pa njihovega vpliva skorajda ni čutiti v krajevnih skupnostih. Prav to postaja nuja in naloga vsakega od približno 60.000 sindikalnih aktivistov v izvršnih in nadzornih odborih osnovnih organizacij, sindikalnih konferenc v organizacijah združenega dela, občinskih in medobčinskih odborih ter svetih, republiških odborih. Opravili jo bodo tem bolje in laže, bolj ko bodo izobraženi. Samo v minulem letu je bilo v različne oblike izobraževanja in družbenopolitičnega usposabljanja vključenih več aktivistov kot v petih letih prej, ali konkretno: 22.600 ljudi Napredek je velikanski, toda: usposabljali smo vendarle šele dobro tretjino vseh, ki bi jim lahko rekli sindikalni funkcionarji. Mimo tega smo zelo malo štorih na področju družbenopolitičnega izobraževanja in osveščanja približno pol milijona članov sindikata, ki jih ne moremo šteti med funkcionarje. Zakaj zdaj sindikati vodijo tako odločno akcijo za ustanavljanje klubov samoupravljavcev, s katerimi bi vsaj malo zapolnili vrzeh na tem področju, je pač več kot razumljivo in jasno. Štorih smo vehko, vendar še premalo. Vendar pa: smo na začetku poti k večji učinkovitosti. Prvi koraki so nedvomno spodbudni! MILAN GOVEKAR SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS Aktualnosti na rešetu Sindikalno listo za leto 1976 lahko uresničimo le v celoti ali pa sploh ne Predsedstvo RS ZSS je na seji v ponedeljek obravnavalo in po krajši razpravi tudi sprejelo predlog družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. V času javne razprave je bilo besedilo sporazuma usklajeno s pogledi in stališči vseh podpisnikov. Vseeno lahko rečemo, da se vsebinsko predlog ne razlikuje od osnutka, ki smo ga objavili decembra lani v naši prilogi „Sindikati“, vsebuje pa jasnejše fomulacije nekaterih določil V nadaljevanju se je predsedstvo seznanilo z nekaterimi problemi pri predlaganju in iz- PREDSTAVLJAMO VAM MARJAN KOPITAR, vodja vzdrževanja v Leku Mengeš in znan družbenopolitični delavec, je bil izvoljen za novega nepoklicnega predsednika občinskega sveta ZSS Domžale. Za dolgoletno in plodno delo v sindikatu je leta 1974 prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. NOČNO DELO ŽENSK NAPREJ OD BESED Rezultati dosedanjih prizadevanj za ukinitev nočnega dela žensk v tekstilni industriji kažejo, da zdaj dela ponoči le še 3300 žensk, medtem ko jih je leta 1973 delalo kar 7195. To je vsekakor uspeh tekstilnih delovnih organizacij, zlasti še, če vemo, da je ukinjanje nočnega dela rezultat modernizacije proizvodnje, ki je pogojeno z velikimi, predvsem lastnimi investicijskimi vlaganji Tekstilna industrija je namreč po udeležbi tujih kreditnih sredstev na predzadnjem mestu med vsemi industrijskimi panogami Zato je skrajni čas, da bi tekstilnim organizacijam omogočili najemanje namenskih sredstev za naložbe, katerih cilj naj bo ukinitev nočnegaklela žensk. To je še zlasti nujno zaradi tega, ker že začeti proces ukinjanja nočnega dela ovirajo še nekateri drugi problemi med drugim veljavne uvozne restrikcije. Po skupščinskih priporočilih in sklepih iz leta 1973 bi morali nočno delo žensk v industriji gradbeništvu, prometu in proizvodni obrti ukiniti najkasneje z len^m 1978. Časa je torej vse mar > možnosti za to pa nič kaj obetavne, kajti s podobnimi problemi se srečujejo tudi v drugih dejavnostih, kjer bo treba ukiniti nočno delo. Zato so se predstavniki RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije, RO sindikata delavcev kemične industrije in republiškega sekretariata za delo po razgovorih, ki so bili minulo sredo, odločili predlagati skupščini SR Slovenije več dodatnih ukrepov, ki naj vplivajo na uspešno izvajanje že sprejetih priporočil in sklepov o postopni ukinitvi nočnega dela žensk. ŠENKA NAMAR boru sindikalnih organizacij in sindikalnih delavcev za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije. V bistvu gre za vprašanje, kako širok naj bo krog upravičencev, ki se jim lahko podeli to priznanje. Predsedstvo stališča do tega vprašanja ni zavzelo, ker želi poprej izvedeti za mnenja sindikalnega članstva. Sledila je „vroča točka" dnevnega reda - uveljavljanje sindikalne liste za leto 1976. V praksi namreč nastajajo problemi, saj marsikje ne morejo ali pa tudi nočejo poskrbeti za organizirano družbeno prehrano. Odbor za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS je zato pripravil konkretne rešitve za možne primere uvajanja toplih obrokov oziroma izdajanja denarnih bonov za prehrano. Te rešitve, čeprav so videti življenjske, pa se v celoti ne ujemajo z določili sprejete sindikalne liste. Zato se je predsedstvo izreklo za dosledno izvajanje sindikalne liste. Praktično to pomeni, da se sindikalna lista za leto 1976 v sporazumih dejavnosti uveljavi ali v celoti ali pa sploh ne. Zaradi takega, čeprav upravičenega stališča, bodo za nekaj časa prizadete predvsem družbene dejavnosti, res pa je, da le ob doslednem izvajanju sprejetih dogovorov lahko pričakujemo, da bo praviloma vsem delavcem med delovnim časom vendarle zagotovljen topli obrok. Če torej v katerikoli dejavnosti ne bi mogli uresničiti sindikalne liste v celoti, bi to pomenilo, da morajo vprašati o vzrokih, zakaj tega ne morejo storiti. Ugotovitvam pa bo nujno morala slediti tudi akcija. Ob zaključku seje je predsedstvo RS ZSS sprejelo še pobudo RO sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti Slovenije, naj bi pri slovenskih sindikatih ustanovili odbor za varstvo okolja. Konstituirali ga bodo takoj, ko bo pripravljen program njegovega dela. M. G. IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE: izvršni odbor je obravnaval in potrdil s sindikalno listo 1976 usklajena predloga samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu oziroma v industriji gradbenega materiala. SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE: komisija za samoupravno sporazumevanje je obravnavala in z nekaterimi dopolnilnimi predlogi tudi sprejela splošna merila in postopke za dajanje soglasij za vrednostne bone za družbeno prehrano. Izoblikovala pa je tudi lastne kriterije, po katerih naj bi se občinski odbori ravnali, ko bodo obravnavali vloge ža izdajo soglasij. SINDIKAT DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: komisija o izvajanju samoupravnega sporazuma o razporeditvi delovnega časa v pekarnah je ugotovila, da sporazum spoštujejo vsi podpisniki z izjemo organizacij Žita v Ljubljani, Kočevju, Tržiču in Črnomlju. Primere kršitev je komisija ostro obsodila in hkrati ugotovila, da ni upravičenih vzrokov, zaradi katerih naj bi v imenovanih kolektivih kot izjemno rešitev vnovič uveljavili nočno dela LETNA SEJA RO SINDIKATA DELAVCEV BANK, SDK IN ZAVAROVALSTVA SLOVENIJE Prednost izobraževanju Med temeljnimi nalogami tudi utrditev dela osnovnih organizacij ter preobrazba bank, SDK in zavarovalstva V sredo, 21. januaija, je imel svojo letno sejo republiški odbor sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije. Obravnavali so poročilo o delu republiškega odbora za leto 1975, načrt, dela republiškega odbora za letošnje leto ter poročilo o delu republiškega sveta ZSS za leto 1975 in o programu delovanja v letošnjem letu. Posebno živahna razprava je bila o prvih dveh točkah dnevnega reda. Ugotovili so, da delegatski sistem še ni zaživel, kot so načrtovali. Povezava med republiškim odborom in občin- Skupščina RS Slovenije naj bi sprejela ukrepe za uspešnejše uresničevanje priporočil in sklepov o postopni ukinitvi nočnega dela žensk v industriji, prometu, gradbeništvu in proizvodni obrti IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ DRAVOGRAD Prve ocene letnih skupščin osnovnih organizacij sindikata na dravograjskem območju kažejo, da so se nanje resnično skrbno pripravili. Za letne skupščine so v večini primerov pripravili gradivo, razgibane pa so bile tudi razprave. Največ so govorili o uresničevanju programov za stabilizacijo in poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja, o delovni disciplini — posebej še o naraščanju števila bolniških izostankov in neopravičenih izostankov, nadalje o stanju družbene prehrane in o oddihu ter rekreaciji. , g g- RADLJE OB DRAVI Na zadnji seji občinskega sveta zveze sindikatov v Radljah ob Dravi so med drugim opozorili, da delavci niso dovolj seznanjeni z vsebino vseh samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki naj bi jih podpisale njihove TOZD. Zaradi tega prihaja do nesporazumov in do nejevolje zlasti še zato, ker je sporazumov vse več in zadnje čase kar „dežujejo“ v delovne organizacije. Zato so se v razpravi zavzeli za uskladitev najrazličnejših potreb s stabilizacijskimi gibanji, kajti sicer bi se v tej občini znašli v položaju, ko jim bo zmanjkalo sredstev za reprodukcijo. Opozorili pa so tudi na nujnost boljšega informiranja, še posebej o tistih dogodkih znotraj delovnih organizacij in zavodov, ki imajo navzven manjši pomen, za počutje in medsebojno harmonijo pa so bistveni. K. W. impotentna, produktivnost intenzivira ekstenzivno lT4eiL,ZAc,3SKo anga*. RAN ost ANTI/NFLACIZISK/l, ' AKCiZSKro- OFENz/VN/n AK-THALkulu JšANACkjsnih iN-r^^1^ Zakaj pa ne pove bolj preprosto? Ker nima kaj povedati... skimi odbori je sicer že dobra, ni pa pravega prelivanja mnenj in informacij med občinskimi odbori in osnovnimi organizacijami. Sklenili so, da v letošnjem letu dajo poudarek prav aktiviranju osnovnih organizacij. Zato bodo bolj kot doslej skrbeli za izobraževanje, in to ne samo sindikalnih funkcionarjev, ampak celotnega članstva. Zavedajo se namreč, da imajo banke in SDK poseben gospodarski in tudi družbenopolitični pomen. Doslej sindikat, ki ima nosilno vlogo pri preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v teh dejavnostih, ni dovolj storil za to. Tej nalogi so za letos prisodili prednostni pomen. Na letni seji so tudi sklenili, da vztrajajo pri uveljavljanju sindikalne liste v samoupravnih sporazumih panog svojega sindikata. Poročilo o delu in programu republiškega sveta ZSS za leti 1975 in 1976 so sprejeli brez večjih pripomb , A. A. NAJ OSTANE MED NAMI Predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Spil jak se je na nedavni „ turneji“ po Sloveniji v vseh pogovoril pozanimal tudi za življenjske razmere delavcev. „Koliko stanovanj imate pri vas premalo? “ je vprašal v „Novo-lesu“. „Nobenega!“ je dobil odgovor, kakor bi ga izstrelili iz topa. ? ? ?“ ,,Vsak delavec pač nekje stanuje! Tako ali drugače ... “ v središču pozornosti Nagrajevanje kot »izziv socializma« 31. januar 1976 stran 3 Bodimo pošteni v oceni delovnega prispevka pridnih delavcev in umnih gospodarjev Predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak se je med svojim delovnim obiskom v Sloveniji posebej zavzemal za stimulativno nagrajevanje delavcev, kajti »delavsko samoupravljanje je samo posoda, v katero moramo vedno znova natakati plemenito vino!« bnevni tisk in RTV sta nas sproti ^znanjala s dogodki in posebnostmi I2 Pogovorov, ki jih je imel predsednik' Jugoslovanskih sindikatov Mika Špi-]ak v okviru svoje nedavne turneje po loveniji, od Dolenjske do skrajnih robov na severovzhodu. Ne bi imelo torej pravega pomena, če bi ponavljali Poročevalske posebnosti iz omenjenih l^tih dni obiska, temveč bi raje napravi kritičen pregled nekaterih tem, ki s° se kakor rdeča nit vlekle skozi vse Pogovore ne glede na kraj ali značaj Jer velikost delovne organizacije. Nagrajevanje je bilo prav gotovo v 0spredju. Celo daleč pred vso drugo »Problematiko*4 skupaj. Osnovno vprašanje bi torej bilo: zakaj so bili Pogovori tako vsebinsko usmerjeni in kdo jim je dejal ton? Kdo jih je premišljeno (ali stihijsko) vodil v do-aJ razburkane, neusklajene in neuravnovešene vode nagrajevanja? Mika Pdjak ali njegovi menjajoči se sogovorniki? Prav gotovo Mika Špiljak. In, čim alje smo ga poslušali in opazovali, vse bolj smo bili uverjeni v to, da je djegovo zanimanje za široko paleto Posebnosti nagrajevanja daleč od sti-Jdjnosti in daleč od trenutnega razpo- Delovni obisk Poudariti velja, da je Mika Špiljak Prišel v Slovenijo na delovni obisk, tako da so bila torej njegova ključna vprašanja — ali kakor naj jih že imenujemo — skrbno izbrana in pripravljena vnaprej in usmerjena v natančno izbran cilj: ugotoviti, kako v slovenskih ae*ovnih organizacijah razmišljajo o nagrajevanju in — predvsem — kaj' Pripravljajo za morebitno skorajšnje lzPlavanje iz dosedanjega nezadovoljiva položaja, ki ima v sebi vse pre-bralo dejanskih stimulativnih pobud Za delavce s pridnimi rokami in dejav-nimi možgani. ba naše razmišljanje ne^ strelja bdmo, smo dobili potrdilo tudi v krat-em pogovoru, ki smo ga imeli s Predsednikom Špiljkom zadnjega dne °biska v Ormožu. Takrat je tudi zavrnil morebitna mnenja, da prav on sam ' S forsiranjem določenih razprav in z 2biranjem povsem določenih informa-cij - pripravlja kakšen „poseben su-nek“ v prizadevanjih za boljše in predvsem stimulativnejše nagrajevanje. »Ne gre za nikakršno posebno akcijo, emveč za kontinuirano delovanje, baroma za sestavni del v tem kon-muiranem delovanju. Izpolnjujemo °rej samo sklepe, ki smo jih sprejeli na zveznem in republiških sindikalnih kongresih,** je tedaj dejal. Poplava Nekaj pa je le treba posebej po-J* ariti. Kot nekakšen „medklic“. nevni red obiskov je bil izredno ob-^eZen> „nabit“ in z natančno „minu-azo , tako da je bilo že od vsega ačetka očitno, kako se bo izredno be^° prebiti do takih pogovorov, ki 0 0 polni vsebine. Saj se dobro po- znamo ... Ob vsakem obisku uglednega družbenopolitičnega delavca se nam zdi, da mu moramo povedati „vse od A do Ž“, tako da naposled — kljub najboljšim namenom — utonemo v poplavi površinskih informacij. Prav gotovo bi se tako zgodilo tudi z Mikom Špiljkom, če ne bi s svojo neposrednostjo, šalo v pravem trenutku, dobrodušnim „zakaj vstajaš? Sedi, tovariš, saj vendar samo kramljamo!“ že na začetkih vsakega izmed pogovorov razbil uradno, svečano, privzdignjeno vzdušje. Še več! Vljudno je dal vedeti, da ga referati prav malo zanimajo in bi se rad pogovarjal brez tistega „zgoraj“ in „spodaj“ ali ,,mi“ in „vi“. Prav zanimiveje bilo opazovati, kako je z vprašanji s koreninami vred izruval referatarske ambicije in pogovor brez uvodov prestavil v konkretne vode, brez fraz in polževsko zavitih formulacij. Prav zaradi takih prijemov se je tudi primerilo, da pogovori niso bili utrujajoče ponavljanje „prekopiranih scena-rijev“ in smo naposled tudi mi — možje peresa in mikrofona - lahko zbrali izredno zanimivo bero vtisov, mnenj, izmenjav izkušenj . . . Nagrajevanje Omenili smo že, da je bila osrednja pozornost prav vedno namenjena nagrajevanju. Tako je na primer v Novo-lesu Špiljak kar naravnost vprašal, „kako ste uspeli obdržati v svoji delovni organizaciji najboljše delavce, če pa priznavate, da ,,plače niso naj-boljše**; ali pa v IMV, kjer je med zmajevanjem z glavami prišlo na dan, da bi pravzaprav potrebovali najmanj sto tehnikov in še več, kdo bi vse vedel kakšnih inženirjev, pa če je očitno, da so osebni dohodki zelo blizu „revščini“ in sploh nimajo pravilnika za nagrajevanje inovatorjev in . . . Tako bi lahko nadaljevali spisek s posebnostmi iz skorajda vseh delovnih organizacij, ki jih je Mika Špiljak obiskal, vendar bi se naposled — čeprav so razlike med njimi morda precejšnje — le zedinili za skupni imenovalec, da prav nikjer niso odkrili ničesar revolucionarnega, nič takega, da bi morali potegniti prav posebne izkušnje iz vsesplošne sivine in bi lahko rekli: vidite, to je pa tisto pravo. Neposrednost Za kaj pravzaprav gre? Mika Špiljak je v resnici v zastavljanju svojih vprašanj govoril zelo naravnost in ni prav nič filozofiral. Bistvo njegovega zanimanja bi lahko na kratko opredelili takole: ./Tovariši, povejte mi, koliko lahko zasluži član vašega kolektiva, če dela dobro in prizadevno. Torej, koliko lahko zasluži več od tistega, ki samo ..prihaja na delo** in si v resnici nemorete z njim kaj prida pomagati. Torej, kakšne so lahko razlike v višini osebnega dohodka? “ Vprašanje je v novomeški Krki še malce poglobil (po vsej verjetnosti zaradi značaja proizvodnje v omenjeni delovni organizaciji, kjer naj bi znanje že zaradi „logike prizvodnje** prihajalo bolj do veljave: ..Povejte, kako stimulirate strokovnjaka, da bi mislil na inovacije, da bi jih dajal od sebe . .“ Zanimivo je bilo poslušati odgovore . . Največkrat je pravzaprav prišlo na dan, da si delavci prizadevajo na delu zato, ker so „vezani na kolektiv**. Denimo, da vzamemo tako razlago kot sestavni del ..moralne stimula-cije“, toda ... kje je vse drugo? Kje so resnični materialni stimulansi, ki bi imeli — in to se ta čas nakazuje kot najboj pomembno vprašanje — vso moralno in politično podporo in upravičenost. Na osnovi zadreg v pogovorih bi lahko sklepali, da je resnično največja ovira za objektivno in kvalitetno nagrajevanje v tem, ker se nihče — to velja tudi za sindikat in ZK — ni pripravljen spustiti na spolzka tla razlaganja, zakaj imajo svoj smisel večje razlike med osebnimi dohodki delavcev, ki imajo formalno enake šolske kvalifikacije, delajo na enakih delovnih mestih, in kar še sodi v podobne „enakostne razrede**. Najdimo! ,.Zakaj tako vrtam za kulise nagrajevanja? “ si je sam sebi zastavil vprašanje Mika Špiljak. Pri tem ni skrival namena, da bi za to vprašanje zainteresiral vse tiste, ki so sodelovali v pogovoru. ,.Tovariši, za resnično nagrajevanje po delu bi lahko rekli, daje osnovni izziv socializma! Točneje, morda gre celo za osnovo, na kateri socializem živi ali pade. V objektvini analizi razmer si moramo priznati, da doslej še nismo našli — mislim na vse socialistične dežele v svetu — takega načina nagrajevanja dela, da bi lahko govorili o pravi stimulaciji. Poudarjam, da gre za bistvena vprašanja socializma, saj je očitno, da mora socializem kot naprednejši družbeni sistem — če ga primerjamo s kapitalizmom - prinesti tudi naprednejše in bolj človeške rešitve v učinkovitosti proizvodnje, ki je osnova za obstoj in razvoj vsakršne družbe. Me razumete? Vprašujem vas, kaj smo pri nas uspeli storiti? Z vsega sveta prihajajo k nam proučevat delavsko samoupravljanje. Ponosni smo lahko na to, ker gre za stvar, ki je pri nas zaživela, ker je naša . . . Toda ob bok temu izredno naprednemu vodenju družbenih tokov moramo, žal, postaviti ugotovitev, da se pri resničnem in poštenem vrednotenju dela še nismo uspeli izviti iz težav, ki poganjajo svoje korenine iz filozofije o enakih želodcih.. . Mislim, da tako gledanje ni pošteno do vseh pridnih delavcev. la, ne gre samo za poštenost, temveč nam mora pasti v oči, da kreativni delavci niso dovolj stimulirani za učinkovito delo. Ne gre samo za materialno stimulacijo .. . čeprav moramo ta čas o njej največ govoriti, ker smo jo - resnici na ljubo - tudi najbolj zanemarili. “ Nesporazumi Ob tem si je zanimivo pobliže ogledati nekatere nesporazume — in prav gotovo gre za nesporazume — češ da si je Mika Špiljak v zadnjem času predvsem prizadeval za boljše nagrajevanje „visokih“ strokovnjakov in vodstvenih delavcev, čeprav naj bi ga ,,po logiki stvari**, kot predsednika jugoslovanskih sindikatov, morali bolj skrbeti delavci z najnižjimi osebnimi dohodki. ..Dobremu delavcu moramo omogočiti bistveno boljše osebne dohodke v primerjavi s slabim ali slabšim ne glede na to, katero delovno kategorijo imamo v mislih!** V z\£zi s tem je bila zanimiva razprava v novomeški Krki. Na vprašanje, koliko lahko zasluži inženir, ki vsako leto „prinese“ nekaj inovacij — šlo je za primerjavo z inženirjem, ki je v tem pogledu docela „nem“ — smo slišali dokaj sramežljive razlage, da zaenkrat stvari še niso razčiščene, vendar naj bi po novem sporazumu o nagrajevanju bile „tudi razlike do 15 ali 20 odstotkov.“ Mika Špiljak je ob taki razlagi odločno porušil skopo odmerjene pregrade: Samo zavist? ..Oprostite, zakaj tako majhne razlike, čeprav že zdaj vemo, da tako zastavljene niso ne krop ne voda? Če gre za resnično nagrajevanje po delu, potem nas ne smejo motiti razlike „med istimi profili delavcev**, pa če se bodo razlikovali za 50 ali celo 100 odstotkov! “ - Sledil je seveda logičen zaključek: „Trdim, da gre predvsem za politično in moralno vprašanje. Ni res, da delavci ne bi razumeli — tudi velikih — razlik v nagrajevanju, če bodo plod resničnega dela in bodo merljive z objektivnimi kriteriji, ki bodo vsem na vpogled, ki jih bo sprejel ves delovni kolektiv. Vprašujem, zakaj bi moral biti dober • delavec, ali koristen inovator bela vrana, po katerem bomo vsi planili zaradi zavisti, namesto da bi se zavedali, da je kljub vsemu ustvaril več za skupnost kakor pa zase? “ Vprašanje si navsezadnje lahko zastavimo samemu sebi kot „izziv“ in preverjanje našega odnosa do skupnosti . . . Naj končamo z mislijo predsednika Mika Špiljka: „Težko bo, res, saj bo treba lomiti tradicionalna pojmovanja, vendar se moramo sindikati spustiti v odločno bitko za zaščito pravičenega nagrajevanja vseh tistih delavcev, ki to zaslužijo s svojim delom! Gre za akcijo, za katero bi bilo premalo rečeno, če trdimo, da gre za korist nas vseh. Gre za osnovna vprašanja social izma!“ IGO TRATNIK Sp sindikati dovolj uspešni v skrbi za delavca? Ali smo že dosegli bistvene premike pri nagrajevanju? Imate kaj pripomb na družbeno in materialno vrednotenje dela nova-torjev? Ste med obiskom v Sloveniji izvedeli veliko novega? A Plenumu ob rob S plenarnim zasedanjem RS ZSS smo v ponedeljek-v sindikatih strnili zelo obširen krog razprav o tem, kako smo delali lani in kaj ter kako naj bi delovali letos. Zelo poenostavljena, vendar še dovolj točna ocena bi bila, da smo delali dobro, čeprav na vseh področjih ne tako intenzivno, kot naj bi; da smo storili veliko pri preobrazbi naš družbe na ustavnih osnovah. Marsikaj, česar smo se lotili, vseeno ostaja nedokončano ali vsaj ne povsem dorečeno. Taka ocena ne pomeni niti samohvale niti kritike, ampak le pobudo za novo, š bolj zavzeto akcijo. Zakaj? Približno 140 nalog so imeli slovenski sindikati zapisanih v lanskem delovnem programu. Nekako toliko jih vsebuje tudi leto siji načrt dela. Nobeni med njimi se ne bi mogli odreči ali jo preložiti, kajti vse so v interesu delavca, vse prispevajo k uveljavitvi njegove samoupravne vloge, k utrditvi njegovega, z ustavo opredeljenega družbenega in ekonomskega položaja. Med temi nalogami tudi ni nobene take, ki bi jo lahko v kateremkoli okolju ,,zakoličili" za vnaprej predviden datum, potem pa prečrtah in rekli: opravili smo svojo dolžnost, gremo naprej. . . Ne glede na vse drugo bi bilo tako pričakovanje tudi zmotno, saj je vendarle res, da preobrazba družbenoekonomskih odnosov pomeni proces, v katerem se vedno znova nekaj dogaja ali pa se tudi že „rešena“ vprašnja vnovič izražajo v povsem drugačni luči ali medsebojni povezanosti. Zato teh 140 nalog, čeprav bi jih nekateri radi razporedili v ožjo fronto, da ne bi bil kdorkoli preobremenjen s prevelikim številom dolžnosti v istem času, nikomur ne sme vzeti poguma. Kakor sicer v življenju — vse te naloge niso enako pomembne ali vsaj v istem času ne. Torej se velja predvsem organizirati tako, da bomo delo zmogli, čeprav ne bo vedno enakomerno razporejeno. Pa vendar: če naj ugotovimo, kaj je, kaj ostaja in kaj bo v središču pozornosti, potem naj zapišmo, da nič takega, sredi česar že ne bi bili. Mislimo na poglabljanje samoupravljanja, delegatskih in dohodkovnih odnosov, združevanja dela in sredstev, samoupravno načrtovanje prihodnjega razvoja . .. Pridobljene izkusi je in sistemski zakoni, ki jih pomagamo oblikovati, morajo, če bomo dovolj zavzeto delovali, prispevati k večji učinkovitosti dela v letošnjem letu. M. G. KOLEDAR NALOG V tem tednu bodo zaključeni sestanki komunistov v RO sindikatov, na katerih ocenjujejo temeljne probleme uresničeva-' nja samoupravne opredelitve samoupravljanja, gospodarskega položaja in nadahijega razvoja dejavnosti, delegatskega sistema in še drugih problemov, s katerimi se srečujejo komunisti, ki delajo v sindikatih. Sicer pa se bo v tem tednu odvijala bolj ali manj ,,nevidna“ dejavnost na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. Gre za usklajevanje samoupravnih sporazumov dejavnosti s sindikalno listo za leto 1976, za pripravo na razprave o načrtovanju srednjeročnega razvoja in za uresničevanje še drugih nalog iz letošnjega delovnega programa RS ZSS, organov in organizacij v njegovem sestavu. » ar se naše delo je izhajalo iz sklepov 8. kongresa ZSS, ki temelje na ustavni vlogi sindikatov in na usmeritvah, ki so jih razvoju naše družbe začrtali kongresi zveze komunistov. Zato je naša dolžnost, da ocenimo, ali smo vedno in povsod tudi delovali v tem duhu in ali smo tudi uspeli v vseh svojih aktivnostih in povsod. Uspešnost naših prizadevanj pa lahko ocenimo celovito le, če se vprašamo, kako smo kot specifičen del enotne in družbenopohtičnih skupnosti. Sprašujem pa se, ali so ti odpori res samo tam? Motda bo moj odgovor malce „heretičen“, toda prepričan sem, da je odpor čutiti tudi med precejšnjim delom delavcev pa tudi med organi in organizacijami ZK in sindikata, povsod ali skoraj povsod, kjer te odpore ugotavljamo pri tehnokratih in birokratih, pa naj bo to v posameznih organizacijah združenega dela ali na drugih ravneh. To še posebej velja za večje sisteme. Vzroki so v družbenoekonomskih pa tudi v družbenopolitičnih nasprotjih, ki jih pozna vsaka družba. Tudi naša ni brez njih in njirni srečali in kolikokrat ste z njimi imeli priložnost razpravljati ter tako izraziti svoje mišljenje in oblikovati stališča svoje delegacije? Ob takili od nosila je seved a delavec ali občan v položaju,da le prejema informacije in jih potrjuje. Seveda so te informacije obarvane tako, kakor hoče tisti, ki jih daje. Tudi predlogi za razreševanje problemov so tako obarvani. Večinoma pa so predlogi tudi pripravljeni na taki ravni, da jih ne razume niti IZ UVODNE BESEDE PREDSEDNIKA ZSS NA SEJI REPUBLIŠKEGA SVETA V TOKOVIH DRUŽBENE PREOBRAZBE Inž. Janez Barborič: »Družbenoekonomska in družbenopolitična nasprotja pozna vsaka in tudi naša družba. Premagovali jih bomo z doslednim uveljavljanjem delegatskih razmerij, z dogovarjanjem o združevanju dela in sredstev, utrjevanjem dohodkovnih odnosov in dejanskega odločanja delavcev.« fronte SZDL v delovnih organizacijah, usmerjani od ZK, uspeli prispevati svoj delež k celotni preobrazbi naše družbe ter koliko smo v naše delo vključili vsakega posameznega delavca, na katerega volji in hotenju, seveda usklajenem s skupnimi cilji, sloni delovanje naše organizacije, je na plenarnem zasedanju republiškega sveta ZSS ob ocenjevanju lani opravljenega dela in opredeljevanju letošnjih nalog poudaril predsednik Janez Barborič. Ce ocenjujemo dosežene rezultate in smo do njih kritični, lahko z gotovostjo trdimo, da smo vložili vanje več dela, kot pa je doseženega, je nadaljeval predsednik Barborič. In zakaj? Prav gotovo je veliko odporov prizadevanjem za tako globoke in vsebinske spremembe v naši družbi, v naših družbenoekonomskih odnosih. Ponavadi te odpore identificiramo in pripisujemo tehno-krat&im in birokratdcim strukturam v OZD, izvršnim organom SIS tudi ne more biti, zato moramo ta nasprotja premagovati na novih samoupravnih socialističnih osnovah. Pri razreševanju teh protislovij še premalo sodeluje delavec. Vsi problemi se še preveč razrešujejo v ozkih krogih poslovodnih organov ali v dialogu z .njimi in s forumi družbenopolitičnih organizacij, celo s posameznimi funkcionarji na eni strani ter med temi ter izvršnimi organi raznih skupščin. MNENJE DELEGATOV ŠE NE IZRAŽA MNENJ DELAVCEV Delavec je iz tega dialoga pogosto izključen, včasih hote, včasih nehote. Zakaj in kdaj hote, ne bom razlagal, ker nam je vsem znano. Če rečem nehote, mislim s tem, da se nismo niti spomnili, da bi vprašali, ker smo menili, da je že mnenje njegovega delegata tudi mnenje delavca. Ta delegat pa pogosto izraža svoje mnenje in ne mnenja delavcev, ki so ga izbrali. Če mi ne verjamete, poskusite preveriti pri sebi. Koliko jih med vami pozna svoje delegate v vseh SIS ali delegate v organih družbenopolitičnih skupnosti pa delegate v družbenopolitičnih organizacijah ali v TOZD oziroma kolikokrat ste se z PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA — sestanek komunistov v RO sindikata delavcev prometa in zvez — seja komisije za samoupravno sporazumevanje pri RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije, na kateri bodo spregovorili o stališčih, postopkih in kriterijih za izdajo vrednostnih bonov za prehrano TOREK, 3. FEBRUARJA — seja komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije, na kateri bodo opredelili stališče do porasta osebnih dohodkovna pogojno nekvalificiranega delavca udeležencev samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti v primerjavi z gospodarstvom za leto 1976 SREDA, 4. FEBRUARJA — sestanek komunistov v RO sindikata delavcev trgovine, prvotno napovedan za 30. januar — sestanek komunistov v RO sindikata delavcev gostinstva in turizma ČETRTEK, 5. FEBRUARJA - skupna seja združenja GAST in RO sindikata gradbenih delavcev, na ka-teri bodo razpravljali o organiziranosti v GAST PETEK, 6. FEBRUARJA — dvodnevna plenarna seja RO sindikata delavcev kmetijstva, živilstva in tobačne industrije SOBOTA, 7. FEBRUARJA nad poprečno izobražen delavec, ali pa tako enostranski, da za opredeljevanje sploh niso uporabni. Tisti, ki je pri viru informacij, torej tako ali drugače pride v položaj, da sugerira in ustvari politično vzdušje in tudi zagotovi sklepe, ki niso vedno samoupravni in tudi ne predstavljajo celovitega interesa niti delavca niti družbe. Take ali podobne odnose srečujemo tudi pri delu v sindikatih. Kljub reorganizaciji imamo še na vseh ravneh pojave odtujevanja odločitev. Ne trdimo, da tu nismo naredili bistvenih premikov. Res je, da je naš delegatski sistem še razmeroma mlad. Toda v sindikatih se moramo z vso močjo in akcijo boriti za nove delegatske odnose v lastni organizaciji in v vsej naši družbi. Razviti samoupravni dohodkovni sistem in do popolnosti razviti delegatski odnosi so poroštvo za izgradnjo novega samoupravnega socializma pri nas. KJE IN KAKO NADALJEVATI S STABILIZACIJO? V nadaljevanju je Janez Bar- borič ugotovil, da so se sindikati lani, skupaj z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki, organiziranimi v SZDL, močno angažirali pri izvajanju akcije za stabilizacijo. Rezultati niso izostali. Velika recesija, ki je zajela svet, je prizadela tudi velike gospodarske sile in znižala stopnjo njihove gospodarice rasti skoraj na ničlo ali še niže. Pri nas pa računamo,da se je stopnja rasti povečala za 5 %. Zmanjšal se je zunanjetrgovinski primanjkljaj,devizne rezerve pa so se nekoliko povečale. Nismo pa bili dovolj uspešni pri zaviranju rasti inflacije. To pomeni, da še vedno trošimo več, kot ustvarimo. Zaradi velikega prerazdelje-vanja ustvarjenega dohodka, ki ga povzroča inflacija, se razvrednoti delo in nagrajuje nedelo, pojavljajo se nova nasprotja pa tudi socialni konflikti. Delavcu se še marsikdaj odtujujejo sredstva,kijih je ustvaril, zmanjšuje se interes za dobro delo in gospodarjenje. Temu se moramo upreti.Bitko za stabilizacijo moramo letos še pospešiti in jo vgraditi v vse naše kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte. Pred nami so zaključni računi za leto 1975. V osnovnih organizacijah sindikata pa tudi drugih družbenopohtičnih organizacijah se moramo zavzeti, da bomo v vsakem okolju ob zaključnih računih temeljito ocenili, kako smo se vedli, kako smo izpolnjevali lani sprejete stabilizacij-&e programe in kakšne ukrepe načrtujemo v programih, ki jih sprejemamo za letos. Ugotoviti moramo, kako je s produktivnostjo dela. ali raste, stagnira ali pada. Če je tako, moramo ugotbviti, zakaj. Ali je temu vzrok prekomerno zaposlovanje, ki nima svojega opravičila v večjem družbenem proizvodu, kar je bilo lani splošen pojav? Kako je s kvaliteto proizvodov? Ali imamo programe, kako nadomestiti uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. ter drugega z domačimi proizvodi? Če ne, kakšne so perspektive? Ugotoviti je tudi.treba, ali izpolnjujemo naloge na področju izvoza, saj je znano, da z izvozom v Sloveniji ne pokrijemo niti polovice uvoza. Neprestano moramo ocenjevati, kako je z naložbami v nova proizvajalna sredstva. Ne mislim samo na velike investicije v nove obrate in tovarne, temveč tudi na manjše naložbe, ki jih med letom izvaja vsaka OZD in ki predstavljajo velika sredstva. Temeljito je treba oceniti, kako gospodarimo na vseh ravneh. Bistvenega pomena pri tem so materialni stroški, ki v bruto narodnem dohodku predstavljajo 80 odstotkov. Ko bomo ocenjevali, kako ravnamo kot proizvajalci, pa nikakor ne smemo pozabiti na to, kako se vedemo kot potrošniki v &upni in splošni porabi.. Na eni strani se jezimo, ker so prispevki za posamezne dgavnosti v skupnih ali splošnih potrebah tako visoki in pravimo, da nam zmanjšujejo uspešnost gospodarjenja. Ko pa nastopamo kot porabniki teh sredstev, hočemo čimveč in čimbolje. Znano je, da poraba v zdravstvu čedalje bolj. narašča. Jezimo se nad zdravstveno službo in vso krivdo mečemo nanjo. Tu smo vsi skupaj premalo kritični. Nočem zagovarjati napak, ki prav gotovo so tudi v zdravstvu. Toda na drugi strani so zahteve po kvaliteti zdravstvenih storitev čedalje večje in zato tudi dražje. Prav gotovo pa je največji problem, ker je ob vedno boljši zdravstveni službi čedalje večji bolniški stalež. Mislim, da nismo posebno bolehen narod, saj to kažejo tudi statistike o čedalje daljši življenjski dobi na Slovenskem. Torej je defekt drugje. Naj povem primer neke naše delovne organizacge. Ko smo obravnavali probleme, ki jih imajo, so omenili, daje bolniški stalež pri njih 10,5 %. Mislim, da je to nevzdržno, tem bolj zato, ker gre za delovno organizacijo, ki nima težkih delovnih razmer. Kako se lahko taka organizacija primerja, denimo, s črno metalurgijo z izredno težkimi delovnimi razmerami in s 5,3-odstotnim staležem. In kaj to pomeni? Če bi bili do tega problema indiferentni, bi prevaljevali bremena na ramena drugih, saj morajo druge OZD, ki so z njimi v isti rizični skupnosti, plačevati zaradi tega večje prispevke. Mislim, da do teh in takih pojavov ne moremo biti neopredeljeni in jih moramo obravnavati v interesnih skupnostih, kjer z njimi združujemo dohodek. Ali drug primer — primer visokega šolstva. Vedno znova in znova se pojavlja problem nezadostnih sredstev za to področje. Problem so tudi štipendije. Prepričan sem, da bomo z reformo visokega šolstva bistveno spremenili odnose. Če bomo dosegli s to reformo,da,§e bo število diplomantov v normalnem času šolanja samo podvojilo in da se univerze in visoke ter višje šole otresejo študentov, ki samo živo-tarijo, bo materialni položaj tako študentov kot visokih šol ob enakih sredstvih neprimerno bopi. VSE MANJ ODLOČANJA V IMENU DELAVCEV Izredno velika je bila aktivnost sindikatov po 8. kongresu na področju prizadevanj za ustavno organiziranje združenega dela. Mislim, da smo na tem področju dosegli bistvene premike, prav posebej pa v temeljnih organizacijah združenega dela. Lahko trdim, da so ta prizadevanja postala last vseh delovnih ljudi. Odločanje v imenu delavcev se počasi, vendar. vztrajno spreminja v odločanje njih samih. Prav gotovo pa je tudi res, da ti dosežki niso povsod enaki. Še vedno imamo delovne organizacije, mimo katerih je ustava šla, ne da bi prekoračila prag. Veliko je še organizacij združenega dela, kjer ostaja ustavna organiziranost le formaln3 * kulisa za staro vsebino. Tudiv mnogih samoupravnih inteff8 *' nih skupnostih je delavec bolj ali manj v položaju, da le potijuje sklepe in dogovore drugih. Tu bomo morali v sindikatih tudi v bodoče osredotočit} svoje sile in znanje. Pred nah11 je razprava o zakonu o saniO' upravnem združenem delu. T° je priložnost in dolžnost slehef' nega sindikalnega aktivista; slehernega delavca, da v orgai1'" zirani razpravi o tem doka-mentu preveri, kako so obliko-vani samoupravni odnosi v okolju, v katerem dela in živi ia se za take odnose tudi bori. Seveda ta zakon ne more ia tudi ne bo prinesel vseh rešite?' Zato se moramo v razpravi 0 njem zavzemati tudi za njego?6 * dopolnitve. Ne smemo Pa čakati. Marsikje je vse delo obstalo, ker čakajo na ta zakoa-To ni prav. Z iskanjem praktio-nih rešitev v vseh okoljih bom0 prispevali k boljšim določb ara tega zakona in ga preverjali ? praksi in potrjevali ali zavračali-Če sploh kateri zakon, potera mora ta izhajati iz prakse inj° tudi usmerjati. Z DOGOVORI V ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV Že v sedanjem delu pri raž' voju družbenoekonomddh odnosov smo našo dejavnost |a akcijo snovali na spoznanju,da plansko.-tržni sistem vedno znova poraja družbena prod' slovja in da smo toliko uspešab kolikor uspešno ta protislo?]3 razrešujemo z utrjevanjoa1 samoupravnih odnosov. V sindikatih smo že doslej posve čali dohodkovnim odnosom pa tud1 družbenemu planiranju velik naše aktivnosti. Vendarle pa je prav’ da ugotovimo, da v sedanjem tre-nutku dajemo poudarek hitrejšen13 odpravljanju v tem času nakopie6 nih ekonomskih in drugih družben* neskladij pa tudi pospešenem11 odpravljanju vseh vzrokov, k< s0 povzročali inflacijo in nestabilno5'-To terja še več naše konkretne ang3 žiranosti. V delovnih organizacijah, v SOZD, v SIS in drugih oblikah zdi**' ženega dela še vedno dohodkovn odnosi niso dovolj zaživeli na usta? nih izhodiščih. Tudi vsebina družb6 nega planiranja le težko izpodri?3 podjetniško tehnološke sistet**6 planiranja. V samoupravnih intere5 nih skupnostih za družbene dej3? nosti še vedno ni ustreznega družb® nega planiranja, zato samouprav**8 svobodna menjava dela še ne tem6! dovolj na interesih delavcev v zdi** ženem delu. Plani, ki jih pripravlja^10' morajo zato biti dogovor 0 združevanju dela in sredstev.*0 so v bistvu pogodbe o skupi1011! ustvarjanju dohodka in njegoV1 delitvi, pogodba in dogovor 0 skupnem razvoju. Prav goto?0 plani, ki obsegajo samo projz' vodno tehnološki del, popolni. Ti plani morajo obs0-gati vse družbene odnose, tor°J tudi za izobraževanje, stvo, itd. Samo usklajeni in n1^ seboj povezani plani lahko daj0 dobre in trajne rezultat6' Seveda dogovorov o skupf*611’ delu ne bomo dosegli br°z konfliktov. Toda usklajevanj6 različnih pogledov mora te' melj iti na načelih samouprav' nega sporazumevanja. Skup611 dogovor mora biti najbolj53 možna rešitev in mora, čepra'1 za ceno odrekanja nekateri*1’ dati najboljši skupni rezultat Zaradi tega se moramo zavzet1, da se gospodarstvo povezuje v proizvodno in dohodkovn0 ^ soodvisne celote. Nemogoče J6 pričakovati, da bomo dobri* gospodarili, če bomo delali vsa^ ) zase, dejansko pa smo drug 00 drugega odvisni zaradi surov**1’ prevozov, polizdelkov, znanja ali zdravstva, kulture * drugih pogojev za naš obstoj^ Če bomo samoupravno plan!r nje razumeli tako celovn0’ potem bodo sporazumi^ srednjeročnih načrtih resnič*1 postali oblika samoupravne? združevanja dela.Tako združe in organizirani bomo velri j naloge laže zmogli. Tako se z odgovori na našo anketo — kaj je s klubi samoupravljavcev - oglašamo že tretjič. Iz odgovorov, ki smo jih iz 20 občin objavili v prejšnjih dveh številkah, so naši bralci lahko izvedeli predvsem dvoje: prvič, da poteka mesec januar v znamenju pospešenih priprav na ustanovitev klubov samoupravljavcev v domala vseh občinah, in drugič, da so delavci, ki so že imeli priložnost razpravljati o klubu samoupravljavcev, izrekli svoj večinski ,jda“ za ustanovitev takšne posebne interesne skupnosti samoupravljavcev, kakršna pravzaprav je, kljub samoupravljavcev. Danes objavljamo odgovore na našo anketo iz nadaljnjih desetih občin in videli bomo, kaj nam novega odkrivajo ti primeri. Za uvod povejmo še to, da je odziv na našo anketo izreden in da nam odgovorov ne bo zmanjkalo niti za prihodnji teden. sporazuma, predlog programa in organizacije kluba samoupravljavcev. Računajo, da bo razprava tekla nekako do 20. februarja in da bodo lahko imeli ustanovno skupščino kluba do konca marca letosv Težijo za tem, da bi klub kar najbolj približali delavcem in drugim zainteresiranim, poroča v imenu iniciativnega odbora Konrad Derling. Zato predlagajo, da bi predavanja, seminarje, razprave za ,,okroglo mizo" in druge oblike izmenjave izkušenj izvajali v kraju in na način, ki bo najbolj prime- domžale Priprave na sklic ustanovne skupščine kluba samoupravljavcev v občini Domžale, ki naj bi čila še ta mesec ali v začetku februarja, so v zaključni fazi, Poroča v imenu iniciativnega odbora Franc Pančur. Priprave so se sicer potegnile v januar, ker časovno sovpadajo s pripravami na sprejem še drugih družbenih in samoupravnih dogovorov. Osnutek samoupravnega sporazuma o klubu samouprav-ijavcev, prilagojen potrebam v °bčini, so objavili v občinskem |fasilu „Občinski poročevalec", ^daj tečejo razpave o njem zna žborih delovnih ljudi. Mnenja, ki so jih doslej zbrali na ^Stankih s predsedniki osnov-cih organizacij sindikata, krajevnih skupnosti, s predstavniki kadrovskih služb v temeljnih rrfganizacijah, so zelo naklonjena ustanovitvi kluba. Vsi po vrsti poudarjajo, da je skrajni čas začeti resneje razvijati družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev in si Ustvariti možnosti za izmenjavo samoupravljalskih izkušenj, saj Se bo le tako lahko uspešno razvijal delegatski sistem in utrjevalo samoupravljanje v praksi. Računajo tudi s tem, da 1 rnanjše delovne organizacije Prek kluba dobivale večjo Pravno pomoč pri oblikovanju Svojih samoupravnih aktov. Klub samoupravljavcev v "omžalah naj bi ne glede na to, kje bo njegov sedež, deloval v vseh večjih krajih občine in tudi v večjih organizacijah združenega dela. Program izobraževanja imajo že pripravljen, je že rudi finančno ovrednoten, čaka lui le še to, da ustvarijo dejav-Uosti kluba solidno materialno °snovo. Kranj V lanskem oktobru začeto delo iniciativnega odbora za Ustanovitev kluba samouprav-liavcev v občini Kranj je omogočilo, da so v januarju temeljne in druge organizacije združenega dela dobile v raz-Pravo predlog samoupravnega ANKETA DE; KAJ JE S KLUBI SAMOUPRAVLJAVCEV? Naj klub deluje tam, kjer so delavci Odziv na našo anketo kaže, da je akcija klubov samoupravljavcev živahna v domala vseh občinskih sindikalnih organizacijah ren za delavce. Dosedanja mnenja iz sindikalne razprave o klubu pa se izrekajo za predlog, naj bi tudi v organizacijah združenega dela ustanavljali klube, ki bi bili povezani s klubom samoupravljavcev v občini. RIBNICA Predsednik iniciativnega odbora kluba samoupravljavcev Karel Oražem poroča, daje po zelo širokih političnih pripravah vse nared, da bi bila 29. januarja ustanovna skupščina kluba. O programu delaje bila med delavci in po krajevnih skupnostih že javna razprava, sprejela pa ga bo skupščina, ki bo imela 35 delegatskih mest. Zabeležimo še to mnenje, ki se je izoblikovalo v javni razpravi: klub samoupravljavcev naj bi svoje dejavnost is sedeža v Ribnici postopoma prenesel v delovne organizacije in krajevne skupnosti. GROSUPLJE Kurt Čuček, predsednik iniciativnega odbora kluba samoupravljalcev, sporoča, da so že zaključili javno razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev. Razprava 'je potekala v temeljnih organizacijah, krajevnih in interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. V februarju naj bi sporazum podpisovali in izvedli ustanovno skupščino kluba. V občini Grosuplje nimajo delavske univerze, izobraževalne programe izvajajo s pomočjo delavske univerze „Boris Kidrič" iz Ljubljane. Izobraževanje samoupravljavcev ni zajeto v minimalni program občinske izobraževalne skupnosti, zato pravijo, da se bo potrebno za dodatna sredstva posebej dogovarjati na koordinacijskem odboru za skupno in splošno porabo. LITIJA Predlog samoupravnega sporazuma o ustangvitvi kluba samoupravljavcev so dali v široko javno razpravo delavcem in krajevnim skupnostim v tej občini že decembra lani. V času, ko poročamo, še poteka javna razprava o pristopu k temu sporazumu. Predvidevajo, da bodo lahko skupščino sklicali v februarju. V dosedanjih razpravahje bila zamisel o klubu dobro sprejeta, zlasti zaradi potreb izobraževanja samoupravljavcev, v kar je treba vnesti več načrtnosti in preprečevati, da ne bi znova zmanjkovalo denarja prav za to potrebno dejavnost. Klub naj bi deloval pri delavski univerzi, ki je že izdelala predlog programa izobraževanja. Imajo pa nasploh veliko težav glede prostorov, zato tudi za potrebe delovanja kluba, poroča sekretar občinskega sindikalnega sveta Litija Lojze Kotar. ŠMARJE PRI JELŠAH Sekretar občinskega sindikalnega sveta Franc Kovačič poroča, da so že 2. decembra poslali v javno razpravo delavcem v temeljnih organizacijah, v krajevnih in interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter tudi občinski skupščini osnutek sporazuma in programsko zasnovo kluba samoupravljavcev. Delavci so se povsod zavzemali za tako obliko samoupravne organiziranosti, le ponekod so vodilni delavci oklevali, češ, saj imamo delavsko univerzo. V razpravi pa so tudi take pomisleke razčistili. Zavzeli so se tudi za to, naj klub deluje tam, kjer sodelavci — bodisi v podjetju bodisi krajevni skupnosti. Kdaj bi ustanovna skupščina kluba, nam niso sporočili. MOZIRJE V občini Mozirje so priprave na ustanovitev kluba samoupravljalcev stekle v lanskem novembru. Predlog aktov za ustanovitev kluba so najprej obravnavali na občinski ravni sindikati in SZDIf, o klubu pa so razpravljali tudi na letnih konferencah osnovnih sindikalnih organizacij. Iz odgovorov sekretarja občinskega sindikalnega sveta Franca Štiglica lahko sklepamo, da so že 23. januarja poslali samoupravni sporazum v podpis vsem podpisnikom. Sodijo, da bo moral klub delovati v tovarnah in krajevnih skupnostih. Že leta 1975 so na osnovi posebnega sporazuma začeli v občini združevati 0,10 % od sredstev, ki so v delovnih organizacijah namenjena za izobraževanje. Da ne bi bilo dvo-tirnosti, pravijo, bodo letos združena sfedsteva prenesli na klub samoupravljalcev. Zato pa so se tudi priprave zavlekle. Ne poročajo,kdaj bo ustanovna skupščina kluba. CELJE Podobno kot v drugih občinah so tudi v celjski pripravili potrebne dokumente za ustanovitev kluba samoupravljavcev: programska izhodišča, predlog sporazuma, način financiranja programa in osnutek programa izobraževanja. Potem ko so o vseh teh dokumentih razpravljali predsedstvo in plenum občinskega sindikalnega sveta, koordinacijski odbor za spremljanje ustave pri OK SZDL in nazadnje tudi predsedstvo OK SZDL, so osnutek sporazuma že oktobra poslali v javno razpravo vsem osnovnim sindikalnim organizacijam. Javna razprava na zborih delovnih ljudi se je začela v drugi polovici januarja in bo predvidoma končana do 10. februarja. Do 15. februarja naj bi vsi zainteresirani tudi podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba. V Celju želimo, da bi klub res koristil samoupravljalcem, zato smo vsebino dela tako temeljito prerešetali, piše predsednik iniciativnega odbora Tone Erjavec. Zamislili so si, da bi klub samoupravljavcev deloval, v okviru Doma železarjev na Teharju. S sodelovanjem delavske univerze so tudi že -izoblikovali posebne programe izobraževanja samoupravljavcev. Skupščina bo konec februarja ali v začetku marca. SLOVENSKA BISTRICA Potem ko so v decembru družbenopolitične organizacije in občinska skupščina verificirale osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljavcev, je bil, kot lahko sklepamo iz odgovora predsednika iniciativnega odbora inž. Stanka Vehovarja, tudi razgovor s predsedniki delavskih svetov in vodij temeljnih organizacij. O poteku javne razprave med delavci in v krajevnih ter interesnih skupnostih sicer ne poroča, gotovo pa bo opravljena še pred ustanovno skupščino, ki naj bi bila predvidoma februarja. V Slovenski Bistrici so že doslej na osnovi družbenega dogovora združevali 0,1 % bruto OD zaposlenih za idejnopolitično in družbenoekonomsko izobraževanje, kar bo tudi v bodoče pomenilo tri četrtine zbranih sredstev za financiranje kluba samoupravljavcev. MURSKA SOBOTA Predsednik iniciativnega odbora Jože Matjašec poroča, da so priprave v teku in da bo ustanovna skupščina kluba predvidoma v februarju. Širše razprave, med delavci o ustanovitvi kluba še ni bilo, organizirali pa jo bodo ob koncu tega meseca in v začetku prihodnjega. Delavska univerza je v svojem programu izobraževanja zajela tudi izobraževanje samoupravljavcev, nima pa še zagotovljenih sredstev. Njegovi tovariši trdijo, da sodi '-dvard Kranjc v tisto staro generacijo delavcev, ki so se s tovarno zrasli. Kako tudi ne, saj je v njej že od štirinajstega leta, ko je vanjo vstopil rasočih se nog, fantič, kije bil sicer JL0Jen med tovarniškim ropotom na aznem, vendar tovarne od znotraj ni v*del. Na tovarniško dvorišče je stopal Ptaho in le za nekaj korakov, ko je 0cetu Jožetu nesel v staro Teksto malico ali kosilo. , |n tako je po končani vojni, s tremi etl> je ostal brez matere, moral Opustiti Tezno in iti za hlapca sorod-?lci na Murski vrh pri Hrastju, zdaj ot vajenec stopil v MTT. To je bilo "47. leta. Od takrat MTT ni zapustil, razen tedaj, ko je moralk vojakom. “o poroki s Pavlo, njo je izbral med dekleti v MTT, to je bilo 1953. leta,je resnici začel na svoje. ^»Takrat so bile plače majhne,k sreči sva . z ženo skromna, sva si začela počasi st^ dom. Najprej sva živela pri njenih rsab dokler po petih letih nisva dobila Denar ne plača vsega sobe in kuhinje na Pobrežju. Ne vem, če sem bil kdaj bolj srečen, kot takrat,ko sem se postavil na sredo kuhinje in rekel: Vidiš Edo,končno imaš svoj dom ...“ Zdaj ima že nekaj let dve sobi in kuhinjo. Pravi, da ravno dovolj za njih. Starejši sinje že pri kruhu, zaposlen je kot elektrikar v Hidromontaži, hčerka pa hodi še v šolo. S ponosom pove, da se hčerka pridno uči, da bi jo rad šolal. ,JCo razmišljam o minulih letih, ugotav-Ijam, da nimam dosti povedati. Pravzaprav skoraj nič. Živeli smo, kot živi na tisoče delavcev. Vsak tretji teden sva hodila z ženo skupaj v službo, drugače pa izmenjaje. Najhuje je bilo takrat, ko sta bila otroka še majhna. Ni bilo vrtcev, otroka sta ostajala doma sama, ti pa si se ničkolflcokrat med delom spomnil in spraševal, ali je doma vse v redu. Pa smo tudi to preživeli. Ne vem, morda bi bilo bolje, če bi kdaj zamenjal kolektiv, saj veste, da so v tekstilni indu-striji slabe plače. Prenekateri sodelavec je odšel, nekateri pa smo ostali. Tolkel sem pač nadure, da sva z ženo prihranila kak dinar, pa smo nekako vozili . ..“ Predlanskim sva kupila avto. Fička. To odločitev sta dolgo načrtovala. Ko sta prihranila že skoraj dovolj denaija za potrebne pologe, so avtomobile podražili. Pa se jima je zopet izmaknil za kakšno leto. Zdaj ga imata. Ob nedeljah se zapeljejo k staršem, včasih celo na izlet. „Ne vem, zdi se mi, da smo bili mi drugačni, ko smo bili mlajši. Gledam svojega sina - vse bi rad čez noč. Moj bog, sam sem si lahko avto kupil šele pri štiridesetih, on pa ga ima že pri petindvajsetih. Midva z ženo sva si vsa ta leta lahko privoščila največ deset dni dopusta v našem domu v Poreču, ta mladež pa živi, da je veselje. Sicer pa je prav tako. Zakaj bi morali živeti tako skromno, kot smo morali mi. A vendar godrnjajo. Nič jim ni sveto, nič predrago. Pri delu pa kako tako. Jaz ne morem spati, če je kateri od strojev pokvarjen. Tuhtam, krico bi napako čim hitreje odpravili,-da proizvodnja ne bi trpela. Oni pa na tovarno pozabijo takoj,ko se za njimi zapro tovarniška vrata ...“ Edvard Kranjc je vesten delavec. Zato ga prizadene, če se kdo izmika delu ali če je pri delu malomaren. Prizadene ga tudi, ko gre na nogometno tekmo in Maribor izgubi. Na žogobrce je trenutno tako jezen, da sploh ne gre več na tekme. Enako je jezen, ko izgubi njegovo moštvo. Leta je z njemu značilno pedantnostjo skrbel za tovarniški žogobrc in za fante. Funkcijo v sindikatu je vzel z vso resnostjo. „Ne vem kolikokrat sem že rekel, da ne prevzamem več nobene funkcije. Najpogosteje se namreč dogaja, da k tisti funkciji potem obesijo še kakšno. Delaš in delaš, na koncu pa jih dobiš še po grbi. Toda iz kože ne moreš. Ježi me, dabiradivsi imeli vse plačano. Nihče noče več zastonj delati. To ni prav. Zdi se mi, da smo se čudno spremenili. V slabo. Denar tudi ni vse.“ To popoldne bo šel s še dvema sodelavcema na pomoč sodelavcu, ki gradi hišo. Delali bodo, da bo veselje, na večer spili kozarčk dva, zapeli dve, tri pesmi in se poslovili v prepričanju, da so naredili mnogo. Toliko, da se to z denarjem ne da plačati. In prav je tako. Zato ga imajo sodelavci tudi tako radi. „Za srečo pa ne potrebuješ mnogo," pravi. Js iz albuma sindikalnih delavcev Edvard Kranjc — tokrat v družinskem krogu ljudje med ljudmi Maijan Lipovšek, velenjski občan, novinar in naš dopisnik, nam je poslal zanimiv in iz več zornih kotov osvetljen sestavek o tem,kakšen neusmiljen davek pobira izkop blizu 5 milijonov ton lignita- v Šaleški dolini. Iz sestavka povzemamo nekatere najb olj zanimive pogovore, mnenja in podatke, ki še posebej zadevajo usodo ljudi v vse bolj razdejani dolini. Tako piše: Ker odkopavajo lignit pod sorazmerno zelo gosto naseljeno Šaleško dolino, je težav na površju vse več. Življenjsko okolje je vse bolj ogroženo. Širijo se vodne ugreznine, nastajajo jezera (v primeijavi z nekaterimi od njih je dosedanje »Velenjsko jezero" pravi pritlikavec!), zmanjšuje se že tako skromna kmetijska površina v najbolj rodovitnem ravninskem predelu doline. Zaradi odkopavanja je bilo, je oziroma še bo prizadetih kar 5 naselij (Škale, Preloge, Družmirje, Gaberke, Pesje in Šoštanj). Iz Družmiija se mora izseliti kar 400 prebivalcev. Odkopavanje zalog lignita na desnem bregu Pake v Šoštanju bo prizadelo kakih 1200 občanov tega 750 let starega mesta, da sploh ne omenjamo številnih stanovanjskih zgradb, družbenih in gospodarskih objektov ter komunalnih in prometnih naprav. ZAČETEK V SKALAH Zaradi rudarskih del je v Šaleški dolini že prizadetih več kot 500 ha zemljišč, ki so se pogreznila tudi do 50 metrov; napovedujejo pa, da bo podobna usoda doletela še najmanj 1500 ha zemljišč. »Začelo se je v Skalah, ki so izgubile tudi šolsko poslopje," pripoveduje Erno Rahten,predsednik komisije za rudarsko škodo pri REK Velenje. »Začetki odkopavanja so bili na območju Škal najbolj intenzivni, zaradi tega so bili tudi vplivi največji. Pogrezanja zaradi izkopavanja premoga še ni konec. V naslednjih letih bo prizadetih še nekaj kmetij, pravzaprav manjših gospodarstev in nekaj stanovanjskih objektov. Prebivalcev je sicer v Škalah zdaj več kot prej, le vsa vas se je morala prestaviti za dober kilometer proti severu. Na območju jaška Škale smo morali 1974. leta zaradi vplivov sosednjega dela jame preseliti več kot 50 družin. Za vse je bilo treba zgraditi nadomestna stanovanja. Zdaj se približujemo naselju Pesje. Po pričakovanjih bo prišlo Pesje, pravzaprav ves predel severno od Pake, pod udar proti koncu prihodnjega leta ali nekaj mesecev kasneje." NOČEJO DRUGAM Direktor splošnega sektorja REK Velenje Kristian Hrastelj meni: »Veliko naravno družbeno bogastvo, katerega izkoriščanje kruto posega v okolje in ga spreminja, prinaša prizadetim kot tudi REK Velenje številne ekonomske in sociološke probleme. Ljudje na teh območjih so si leta iz generacije v generacijo gradili svojo ekonomsko osnovo, si ustvarili okolje, vkaterem so živeli.Zdaj so postavljeni pred dejstvo, da morajo vse to zapustiti. Gre za izredno boleč problem, pri katerem gospodarske poteze morda niti niso v ospredju, sq' prizadeti dobe odškodnino na osnovi premoženjskega prava. Bistvo je, da se morajo ljudje iztrgati iz znanega okolja in se naseliti drugje. S preseljevanjem imamo nemalo težav, ker se ljudje pogosto upirajo. Žal, drugače ne gre, kakor poiskati primeren izhod drugje in v večini primerov nam to tudi uspe ... Morda bi šlo laže, če bi imeli v Šaleški dolini ali vsaj velenjski občini na voljo dovolj kmetijskih površin, na katere bi lahko preselili ogrožene. Ljudje neradi zapuščajo občino ... Poznamo celo primere J ko niso hoteli iti niti v sosednjo krajevno skupnost ..." POUA PROPADAJO Predsednik dcupščine kmetijske zemljiške skupnosti Velenje Henrik Jonko je povedal nekaj več oDružmiiju: »Težave, ki jih občutimo pravzaprav vsi prebivalci doline — še najbolj pa ta čas v Druž-miiju - so posledica rušenja in ugrezanja hiš in gospodarskih poslopij. Izgubljamo dragocene obdelovalne površine. Druž-miije je vas kmetov. V njej žive predvsem starejši kmetje, ki na stara leta težko najdejo zaposlitev in ne marajo drugam, ker bi starost radi preživeli v domačem okolju. Naj omenim še izpade električne energije in vode, poti pokajo, hiše se nagibajo in tudi podirajo, nastajajo jezera, ki se kar naprej širijo ... Prizadeti kmetje imajo seveda pri kmetijski zemljiški skupnosti polno podporo pri spremembi namembnosti zemljišč, na občini pa pri lokacijskih dovoljenjih. Imajo to prednost, da jim nihče zavestno ne dela težav. Res pa je, daje zemlje premalo. In vse kaže,da je bo v prihodnjih letih še manj . . .“ KOMUNIKACIJE Besedo ima spet Erno Rahten: ,,Zahteve po povečani proizvodnji odpirajo probleme, ki se večajo iz dneva vdan. Vedeti je treba, da moramo imeti za povečano proizvodnjo tudi potrebno število delovišč in odkopov. Tako odpiramo nove in nove predele jame. Zdaj smo prav pod Družmiijem. Rudniška odkopna polja se razprostirajo od Družmiija pa vse do Konovega. Pri izkopu smo v^ obdobju maksimalne dekoncentracije v dolžini 5 do 6 kilometrov. Ker odkopavamo z zaruševanjem, z rušenjem krovnine, se nekaj mesecev zatem že pojavijo ugreznine in nastajajo manjša jezera. Tako so prekinjene tudi vse komunikacije, ki so včasih povezovale dolino in to od Velenja proti Topolšici ali proti Škalam in Gaberkam. Največ težav s komunikacijami , imamo v Škalah. V skrajnem vzhodnem predelu je dolina že skoraj presekana na polovico. Že zdaj vemo, da bodo v širini do 1,5 kilometra nastale velike ugreznine z jezerom, tako da bo neposredna povezava možna le s čolnom. Za čas pogrezanja vemo; intenzivno je pri kraju že po letu dni, manj intenzivno pogrezanje in utrjevanje zemljišča pa traja tudi od 8 do 10 let! To pomeni, da bi bilo vsako prehitevanje s ponovno kultivacijo zemljišč nesmiselno, čeprav se dobro zavedamo, kaj od nas zahteva rudarski zakon. Ta čas smo na najboljši poti, da-začnemo z rekultivacijo najbolj vzhodnih površin Šaleške doline." Načelnik oddelka za gospodarstvo dcupščine občine Velenje Ivan Kolar meni, da je težko določiti vse razsežnosti problemov, kijih prinaša odkopavanje lignita. »Skopo odmerjen prostor omejuje na eni strani gričevje in na drugi strani eksploatacijska kadunja, ki je velika že za 500 ha, naposled pa bo zajela skoraj vso Šaleško dolino. Iskati moramo prostore za nova naselja, kamor bomo lahko preselili prebivalce z ogroženih območij. Še na nekaj ne smemo pozabiti.' Življenje v kadunji se je pravzaprav ustavilo že . pred 20 leti, saj je bila prepovedana vsaka večja adaptacija ali novogradnja. Višinske kmetije so napravile precejšen korak naprej s preusmeritvami proizvodnje, dolinske pa so zaostale . .. Vse to bomo morali upoštevati tudi pri izplačevanju odškodnin." URBANISTIČNE ZADREGE Predsednik .izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun opozaija na težave v urbanističnem planiranju: »Težko bomo napravili urbanistični program za naslednje obdobje, ker nam zmanjkuje prostora. Šoštanj! Severno od Pake ga praktično ne bo več. Ostal bo sicer stari del Šoštanja, to je staro mestno jedro na levem bregu Pake, ki pa je po drugi strani močno Ogroženo zaradi dimnih plinov in vodnih hlapov iz hladilnih stolpov termoelektrarne." Maijan Lipovšek je na koncu še zapisal: Lignit je veliko bogastvo Šaleške doline — vendar pobira tudi hud »davek". Gre za ugreznine, številne porušene in poškodovane domačije, gospodarska in druga poslopja, nastajajo nova jezera ... Vsako leto se novo nastala škoda približa 100 milijonom novih dinaijev. Ko bodo začeli kopati premog pod Šoštanjem, bo škoda presegla milijardo. Naše potrebe po električni energiji so prav gotovo velike in bodo še večje. Velenjskega lignita bo po vsej veijetnosti treba v prihodnjih letih nakopati še več kot doslej, saj se bo »lakota" termoelektrarn povečala, vendar je vsekakor treba računati tudi s tem, da slovensko elektrogospodarstvo že leta posluje z izgubo, tako da »davka", ki ga tega izkopavanje lignita, ni mogoče preprosto prišteti k dosedanjim cenam. Vsekakor je tako težko pričakovati, da bodo vse težave, ki smo jih poskušali nakazati, lahko uspešno reševali samo v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje ah pa v občini Velenje. Delno že — vsega pa prav gotovo ne ... 31. januar 1976 stran DE ljudje med ljudmi 31. januar 1976 stran Mika s košem anekdot Predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak je znan po tem, da s svojo neposrednostjo in predvsem smislom za šalo, ustvarja okrog sebe sproščeno in prijetno vzdušje. Ni čuda, da se je med zapiski o njegovem obisku v Sloveniji nabralo kar lepo število anekdot. V Novem mestu so se v IMV kar precej hudovali na enega od prejšnjih zveznih izvršnih svetov. ,JVič naj vam ne bo nerodno,“ je dejal predsednik. „AH je bil moj ZIS ali tisti za mano? “ Med ogledom velike tovarniške hale v IMV bi morala kolo-nica obiskovalcev skozi vrata, nad. katerimi je pisalo: ,J*rehod strogo prepovedan! Smrtno nevarno!" Špiljak je poudarjeno pozorno pogledal na napis. Rekel pa ni nič. Navsezadnje, če je šel generalni direktor . Levičnik pred d njim ... Med pogovorom s političnim aktivom novomeške občine je bilo slišati, da imajo med zaposlenimi več kot 40 % žensk in da so zelo delavne. „Vidim, kako jih cenite," je prekinil referenta predsednik Špiljak, „saj vidim med štiridesetimi prisotnimi le dve ženski!" A še za eno od njiju se je kasneje ugotovilo, da je dopisnica Tanjuga iz Ljubljane. .. V novomeški Krki so obljubili, da bodo v prihodnje zastavili vse sile za boljše nagraje' vanje delavcev, ki so „bolj pri delu" od drugih. To naj bi še posebej veljalo za nadarjene strokovrtjake, ki bodo prispevali koristne inovacije. ,JCo bomo napravili dober pravilnik, vas bomo natančno seznanili z njim, da se boste lahko sami prepričali, ali smo prišli kam naprej ali ne. “ ,Jše bo treba," se je takoj oglasil Mika Špiljak. „Če boste res kaj izvirnega naredili, bom prišel kar sam pogledat!" V Kidričevem ni bilo slišati „vsebinskih“ podatkov o rezultatih povezovanja med TGA in Impolom. ,T>a, da, tile sozdi, kakor jim pravite vi v Sloveniji! Ne vem, ali gre za SOZD ali SOS? Sliši se precej podobno ... “ V Mariboru so predsedniku Špiljku podarili ,,zlato lisico". ,Jšako, je to tista, ki vam je ušla? “ Seveda ne lovcem, pač pa za snegom s Pohorja v Kranjsko goro. • V Metalni je skupina delavcev „obkolila" Miko Šipljka in ga opozarjala na težke delovne razmere. Tudi v Kidričevem so ga delavci iz elektrolize prosili, da bi kaj naredil za njihovo beneficirano dob o. Špiljkov komentar: „Ze v redu, samo .. . treba bi bilo le še to, da bi jaz lahko odobraval beneficirano dobo — in bi bili vsi dobre volj e.. Ali seme v plitki brazdi takoj postane hibrid? Iz osnovnošols^^lopi med spreminjevalce ustave — Najčistejši kristal v okorni kmečki roki — Bodo glažarji iz Kozjega ovrgli doShanja tujih gospodarstvenikov - Kaj tare najmlajši slovenski delovni kolektiv _________________ Čež dober mesec dni ye v Kozjem na Kozjanskem, na našem najbolj razvpitem - s n! fečeno, da tudi najsiromašnejšem - nerazvitem območju Slovenije zač^'fdom najmlajši slovenski delovni kolektiv. To je kolektiv brusilcev kristala f^em obratu rogaške steklarne. Gre za kolektiv, kije bil v to nerazvito območj^^o vnesen, posebej šolan, posebq' izbran ... Danes, po petih, sedm^^več letih naporov posameznih načrtovalcev, še ni moč z natančnimi podat’'1!1 analizami opravičiti ali zanikati tovrstnih naložb, s katerimi bi naj rešili neradi Negre pa zanikati, da so zmagali tisti načrtovalci, ki so zagovarjali polit0 Jltl naložb v obrobnih, komunalno in drugače že opremljenih krajih neraz^^močja, kajti od vseh načrtovanih, obljubljenih ali samo sanjskih naložbah s01„!0danskem zgradili en sam nov proizvodni obrat, to je omenjena brusilnica krf1 f -Razširili so sicer tudi obrat celjske Metke v Kozjem in iz Šentjurja na del proizvodnje iz TOLO, vendar v zadnjem primeru že razmišljajo o w ‘ tega obrata. OPRAVIČENO ZA^E •Nerazvita območja sis predsednik republiškega odbora. „Prav v teh procesih morajo še bolj izstopati delavci, saj je upravljanje in odločanje njihov? ustavna pravica in dolžnost. Sindikati pa smo odgovorni za to, da aktiviramo delavce za samoupravno akcijo. Tisti, ki se temu upirajo, stojijo na majavih tleh." Bitka za neposredno odločanje delavcev v združenem delu in za dosledno uresničevanje ustavnih določil se je že pričela in v njej nihče ne bo smel stati ob strani, je poudaril aktiv komunistov. ..Sindikati ne moremo pr®’ vzeti polne odgovornosti za integracijska gibanja, če strokovne službe in vodilni delavci niso pripravljeni sodelovati, oziroma spremeniti svojih dosedanjih pogledov na integracijske pr°' cese," je poudaril Lojze Cepuš. Proces samoupravnega povezovanja se pogosto ustavi pri vprašanju, kakšna bo vloga in organizacija vodstev. Vse to pa seveda ohranja stare odnose in prO' tislovja, ki rezultate dela samo odtujujejo delavcem. Tudi temeljne organizacije združenega dela so se preveč zaprle v svoj krog, v lastno individualnost, v lastno samozadovoljstvo in zato tudi mnogokrat niso pripravljene združevati dohodka za neko skupno nalogo, za skupni projekt, čeprav dobro vedo, da je treba interese ene TOZD v dohodkovnem sistemu povezati z interesi druge TOZD in organizacije združenega dela kot celote. Napotkov in sklepov o povezovanju gradbeništva doma in tudi v tujini je bilo v sindikatih že dovolj. Treba je le preiti od besed k dejanjem, zato so tudi na zadnji plenarni seji republiškega odbora sklenili, da bodo od vseh prizadetih zahtevali, naj takoj nadaljujejo z delom Pr* povezovanju na dohodkovnih osnovah. Kot uvod v to široko akcijo združevanja dela in sredstev bodo v februarju posvetovanja najodgovornejših poslovnih, samoupravnih in sindikalnih organov TOZD, posameznih grupacij. Če pa se stvari v gradbeništvu tudi tokrat ne bodo premaknile, bodo morali sindi; kati javno povedati in pokazah na tiste, ki jim nadaljnji razmj samoupravljanja ni po volji. „Krivce za neuspele integracijske procese in nedoslednega izvajanja naše ustave namreč lahko iščemo le v lastnih organizacijah združenega dela,1 Je bilo odločno rečeno na aktiv)1 komunistov v republiškem °d' boru sindikata gradbenih delavcev. (MZ) Jubilej, ki obvezuje , 2 današnjo zvezno proslavo v Trbovljah se končuje enoletno Plovno proslavljanje 50-letnice pisane partijske besede in izida P^e številke Komunista. Na tem srečanju bo sekretar izvršnega i0lniteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc podelil posebno listino venski izdaji Komunista, ki je v tem letu najuspešneje uresničila 'rok družbenopolitični program zastavljenih nalog. Akcija z naslovom „Teden Komunista", ki jo je redakcija sPodbudila skupaj z izvršnim komitejem predsedstva CKZKS, je v Pravem pomenu besede vključila v dejavnost ne le vsa vodstva in Komunist« DE Organizacije ZKS, temveč tudi številne druge delovne ljudi in ^čane. Sestavljena je bila praktično iz dveh delov. V prvem so se Ostale vse osnovne organizacije in razpravljale o pomenu 30. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, o idejnopolitičnem "fPosabljanju komunistov in o vlogi glasila Komunist. V tem okviru so osnovne organizacije izvolile skoraj 2 tisoč poverjenikov ^omunista, ki naj bi skrbeli za boljše medsebojno obveščanje in za 'rjenje marksistične literature. 00 ZK so tudi ustanovile več kot j.to kotičkov Komunista, ki naj bi približali družbenopolitično 'Maturo ljudem. Število rednih dopisnikov partijskega glasila pa se |e nekajkrat povečalo. Drugi del akcije so bogatile najrazličnejše oblike in metode javnosti organizacij ZK in družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem nai posebej omenimo več kot 20 posvetov, ki so imeli republiški ali j^žni pomen in obravnavali več aktualnih vprašanj, 15 ustnih ^opisov, na katerih se je zvrstilo več kot 200 znanih družbenokritičnih delavcev iz republike in federacije ter kot posebni gostje Pte kot bi smeli glede na resolu-Cli0 o družbenoekonomskem jazvoju in glede na gospodarsko jj^ešnost organizacij združe-Jježa dela. Nastali razkorak med stvarjenimi sredstvi in sredstvi, ■?-o jih kolektivi namenjali za alitev osebnih dohodkov, je “kodoval predvsem reproduk-?Jski sposobnosti gospodarstva. ° Podatkih za prvih devet me-ž “v lanskega leta (celoletnih, jp še ni na voljo) se je samo 18 jOipin gospodarskih dejavnosti 1^ 43 držalo določil resolucije razmerij med ustvarjenim j IOZ.I ,. odkorn hi osebnimi dohod-: Deset izmed preostalih sku-Pa je povečalo sredstva za aebne dohodke bolj kot je do-lievala resolucija in kljub mu, da za tolikšen skok niso imele dovolj ustvaijenega dohodka. Vsekakor so se v organizacijah združenega dela lani pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke bolj držali tempa rasti življenjskih stroškov kot pa tempa rasti dohodka. Zavoljo tega so se te dni začela po Sloveniji posvetovanja o vprašanjih razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v letu 1975 ter o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju za letošnje leto. Namenjena so sindikalnim organizacijam in izvršnim svetom občinskih skupščin, kajti oboji imajo pomembno vlogo pri razporejanju dohodka in možnost nadzora nad spoštovanjem določil resolucije in samoupravnih sporazumov. Organizatorji posvetovanj so izvršni svet SRS, RS Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Prvi posvet — za območje 11 primorskih občin - je ppoka-zal, da v uvodu prikazane ocene držijo in da bodo morali družbenopolitični dejavniki in SDK preverjati v precejšnjem številu OZD, ali in za koliko so presegli dogovorjene okvire. V takšnih OZD ne bodo mogli deliti ekonomskega učinka po zaključnem računu, čeprav bi imeli sredstva. Hkrati pa bo treba — nemara tudi s politično akcijo — zagotoviti spoštovanje določil resolucije, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki obravnavajo in urejajo razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. R.B. V ospredju kadri in storilnost V nekem smislu je v minulih dneh v našem javnem ul političnem življenju prevladovala razprava o kadrovski politiki. Zelo izčrpno jo je zastavila slovenska skupščina v vseh svojih treh zborih, pri čemer bi tudi razpravo o vprašanjih nadaljnjega razvoja o samoupravnem sodstvu smeh šteti kot »kadrovsko". Nedvom-mo zato, ker se novi samoupravni organi našega sodstva, kot so samoupravna pravobranilstva in sodišča, nič manj pa seveda tudi »klasična" sodišča; pretežno ubadajo prav s pomanjkanjem kadrov. Razprava o kadrovski pohtiki se je usmerila predvsem v izobraževanje, še posebej v usmerjeno, kjer očitno najbolj zaostajamo. Ne le, da še nismo dosegli ustreznega prečiščenja izobraževalnih programov, tudi druga organizacijska in materialna vprašanja, zlasti pomanjkanje dijaških in študentskih domov, so že nekaj časa pereča. Videti je, da z graditvijo dijaških domov v regijah nismo bili dovolj hitri in uspešni in da bo potrebno te stvari poslej vendarle urejati bolj enotno za vso Slovenijo. Bistveno bo seveda treba povečati vpliv gospodarstva na izobraževalne programe, na celotno organizacijo šolstva in tudi štipendijsko politiko. Način reševanja teh vprašanj, če upoštevamo zlasti financiranje, je vendarle še preveč star, proračunski; znotraj samoupravnih interesnih skupnosti še ni prišla dovolj do veljave svobodna menjava dela, ni še dovolj močan vpliv tistih, ki kadre potrebujejo in ki za njihovo šolanje dajejo sredstva. Na bolj organizirano prisotnost delegatov družbenopohtičnih organizacij v visokem šolstvu, posebej v družbenih organih univerz in fakultet, je opozorila tudi razprava na seji izvršnega odbora republiške konference SZDL. Prav vetja angažiranost teh družbenih organov naj bi se tudi bolj učinkovito odra- žala v spreminjanju in reformi visokošolskega študija. Nič manj pomembna in »kadrovska" ni bila v minulih dneh razprava na zvezni ravni — tako v izvršnem svetu kot v organih sindikatov, ki so se ukvarjali s čedalje težjim položajem naših zdomcev. Spodbudno je, da se v našem gospodarstvu vendarle odpirajo delovna mesta za kvalificirane delavce. Strokovnjaki pravijo, da bi lahko zaposlih blizu 200 tisoč delavcev, ki so trenutno zaposleni v tujini. To je vsekakor ohrabmjoč pojav in je po svoje edinstven v splošni gospodarski krizi na svetu. Doslej smo Dih namreč med redkimi državami, ki so kljub recesiji dosegale stalno rast števila zaposlenih. Seveda je ob zaposlovanju še pomembnejše doseči večjo storilnost našega gospodarstva. Na to je bilo v minulih dneh opozorjeno z več mest, tudi ob obisku predsednika Z S Jugoslavije Mike Špiljka v nekaterih organizacijah združenega dela na Dolenjskem in na mariborskem industrijskem območju. Takšna opozorila pa so bila izrečena tudi v zveznih organih in na seji predsedstva slovenske skupščine, ki je obravnavalo osnove srednjeročnega programa do leta 1980. Poleg določitve prioritet in prizadevanj za strukturne spremembe je storilnost vsekakor med prvimi dejavniki bolj ah manj uspešnega prihodnjega razvoja. Zato ostaja v ospredju boj proti uravnilovki, saj je od tega odvisna dolgoročna perspektiva samoupravnega ,sistema, ki mora hitreje poiskati poti k večji učinkovitosti in storilnosti. Naj omenimo, da so bih v teh dneh v zvezni konferenci SZDL dani tudi odločni poudarki prehodu na plačano realizacijo, ki bo zahtevala bistveno drugačno ravnanje in odnose v gospodarstvu. D. V. MED LJUBLJANSKIMI SNAŽILCI JAVNO-PROMETNIH POVRŠIN OPAZIŠ JIH, __________KO JIH NI_________________________ Šestinšestdeset jih je in na skrbi imajo 2,5 milijona kvadratnih metrov — Tudi dež, veter in mraz snažilcev ne prežene s cest — Vsako leto je več odpadkov v koših in manj na tleh, Ljubljančani postajajo disciplinirani — Snažilce počasi zamenjujejo stroji. Naj bo poletje, zima, dež, veter ali sneg, skupina čistOcev se zbere vsak večer ob deseti uri na Tromostovju. Takrat in od tam se začne njihovo delo. S svojimi vozički in metlami se razlezejo po vsem mestu. Odpadke, ki jih zmečemo po tleh ali v koše, odstranijo oni. Bolj ali manj ,,umazana“ Ljubljana se zjutraj zbudi čista. Delavnik teh ljudi je noč. Leto ali dve je tega, ko so bile pri Komunalnem podjetju za čiščenje ulic zaposlene večinoma ženske. Danes to delo opravlja le še ena in še ta dela podnevi. Sicer pa so pri čiščenju ulic sedaj zaposleni le fantje in možje iz Bosne oziroma Srbije. Delo snažilcev ulic je naporno, zato je tudi fluktuacija velika. Redki so, ki pri tem delu ostanejo. Vsako leto jih je manj. Tudi zaradi relativno manjših sredstev, Id jih daje mestna skupščina v ta namen. Za 2,5 milijona kvadratnih metrov so izračunali pri komunalnem podjetju, bi potrebovali 12 milijonov dinarjev. Vprašanje je, koliko od tega bodo dobili. Že sedaj pa, kot pravi v. d. direktorja TOZD Viktor PIRNAT, opuščajo nekatere ulice, ki seveda tako ostanejo neočiščene. Zatrdil je tudi, da naredijo več, kot dobijo sredstev. »Ljubljančani so žejo kritični do našega dela,“ je povedal vodja delovne enote javne higiene Teodor Krajnc.,,Vsak naš meščan se vede skoraj kot sanitarni inšpektor, toda največkrat takrat, ko ocenjuje naše delo.“ Najbrž pa ne takrat, ko sam vrže odpadek mimo koša. Tisti pa, ki skrbe da je Ljubljana še vedno med najčistejšimi mesti pri nas, neradi mnogo govorijo o sebi. Pa vendar. Franc VRATANAR, sanitarni tehnik, je delovodja ,,noč-nih“. Tudi sam si je na svojo željo izbral nočno delo. ,,V Šte-panjskem naselju, kjer stanujem, nimamo urejenega otroškega varstva, zato delam ponoči in dopoldne varujem otroka. S fanti se dobro razumemo, težko je le, ko odrejam delo, ki ga je pred leti opravljalo 56 delavcev, sedanjim dvajsetim.*1 »Ljubljanske ulice čistim že skoraj sedem let. V Leskovcu imam ženo, sin pa je študent fakultete za tekstilno tehnologijo v Ljubljani. Vsak zase stanujemo. Rad bi, da bi bili skupaj, zato sem tudi zaprosil za stanovanje. Pa še to bi rad povedal: vaši časniki, radio in televizija veliko pišejo in govorijo o nas, naših problemih in težavah. Žalostno pa je, da časnikov iz Srbije sploh ne zanima, kako živijo njihovi »zdomci**, je nekam zagrenjeno povedal Boris STA-MENKOVIC. Bečir MUZAFEROVlC iz Bosanske Krupe je bil še pred letom dni zaposlen v Kamniku. »Snažilec pri komunalnem podjetju ne mislim biti dolgo. Obiskujem šolo za šoferje. Težko gre s časom in denarjem, saj me ena ura vožnje velja 140 dinarjev. Ko bom šofer bo bolje.** Kljub temu, da ima Serif LU-BIJANKIČ iz Bihača devet otrok — ali pa prav zato, je že zelo zgodaj odšel delat iz domačega kraja. Med drugim je 7 let delal tudi v Avstriji, v gradbeništvu. »Prišel sem nazaj v Komunalno podjetje, ker sem izračunal, da mi je kljub temu, da sem v ‘Avstriji zaslužil več, je ostalo ■I 1. Tudi snažilcem Ljubljane bi se včasih prileglo kaj »močnega**, še posebej ob mrzlem vetrn. Med svojim sedemurnim nočnim delom pa nimajo niti tople malice, kaj šele vročega čaja. 2. Iz zbornega mesta na Tromostovju delovodja Franc Vratanar razporeja čistilce po posamezmh ulicah mesta. Ob petih zjutraj pa se spet dobijo na istem mestu. 3. Izložbena okna, pa naj bo v njih še tako vabljivo razstavljeno blago, ne zmotijo čistilcev. Vidijo le smeti in odpadke. 4. Šah, plošče, žoga, časopisi, radio, televizija in morda še kaj, so edino razvedrilo tistih delavcev Komunalnega podjetja Ljubljana, ki so prišli iz drugih republik in stanujejo v samskem domu podjetja. Skoraj 400 jih je. skoraj toliko kot tu. Življenje je tam veliko dražje.** Veliko je takih, ki so se vrnili iz tujine in se ponovno zaposlih na prejšnjem delovnem mestu. In še so pripovedovali: »Težko je s spanjem v domu, ker imamo različne delovne čase in zato ni nikoli miru.** »Tukaj zaslužim 3.100 dinarjev, doma bi v najboljšem primeru morda 2.000.“ »Sedaj so nam zvišali urno postavko in bomo »nočni** dobili tudi več kot 4.000 dinarjev mesečno.** »Rad bi šel večkrat domov, a se težko odločim, ker me vožnja stane skoraj 400 dinarjev.** »Hrana v naši menzi je zame preveč enolična.** »Ko sem pred leti prišel v Ljubljano, sem delal tudi dve izmeni. Bil sem preveč lačen denarja. Sedaj se mi to maščuje. Bolehen sem in ne zmorem več niti nekaj nadur.** In na vprašanje, kakšne imajo načrte, so v večini skomignili z rameni: »DelaH bomo, saj nam drugega ne preostane. Kar dobro nam je tukaj.** ANDREJ AGNIČ »DELEGAT« ZA VSAKDANJO RABO Tovariš Pepe je bil zelo domiselen človek,'ki ni ničesar prepuščal naključju in je bil prepričan, da si lahko življenje uravnava po svoje (čeprav so dejstva največ dokazovala prav nasprotno). Tako je na primer zjutraj — ko je s pogledom skozi okno ugotovil, da se obeta sončen dan — ugotovil, da mu bo danes šlo vse od rok. Bilje nemalo presenečen, ko je šel mimo vhoda sosednje stolpnice in mu je pod kolena priletela zajetna količina odpadkov in prahu. „Ne bi raje pazili na mimoidoče? “je skušal kljub vsemu vplivati pomiij uj oče. »Če ti ni kaj prav,“je dobil hitro vrnjeno od pometalke, „se obrni na svojega delegata v krajevni skupnosti!** Ko je ugotovil, da se kljub zgodnji jutranji uri še najdejo med ljudmi pravi humoristi, je zavil v bife, da »bi si izboljšal okus** po nepredvidenem srečanju z onesnaženim ozračjem. »Nesramnost! Temu črnemu kropu pravite pri vas kava? “ je zasopihal tovariš Pepe v točajko, ko mu ni postregla s pričakovanim užitkom. »Veste kaj,“ ga je zabodeno pogledala in si uprla roke v boke, »če vam ni kaj prav, se obrnite na svojega delegata.“ Potegnil jo je iz gostilne, ne da bi spil kavo. Nekaj dobre volje mu je še ostalo, ker »meje vsaj vikala**, seje potolažil. Ze malce v dvomih, če mu bo danes res šlo vse od rok, se je zgnetel v avtobus mestnega prometa. Logična posledica: ,JProsim,bi lahko umaknili peto z moje noge? “ »Jaz da hodim po vas? Kaj se pa prerivate! Sicer se pa ne poznava in — obrnite se na svojega delegata, če vam ni kaj prav!** Res je, da mu je sopotnik stopil na nogo, ker je šofer zvozil s postajališča, kakor bi peljal pujske v klavnico. ,JPazite vendar! “ seje slišalo z več koncev avtobusa. Šoferje resno pogledal čez ramo: »Ne veste, da ne smete motiti voznika med vožnjo? Če mi imate' kaj sporočiti se prek svojega delegata povežite z direkcijo mestnega prometa. Hvala! “ Skratka, tovariš Pepe je prav na vsakem koraku, ki ga je storil tega programirano srečnega dne, lahko ugotovil, da se prav vsi »neusklajeni problemi** in »kratki stiki** dajo zelo elegantno reševati (točneje: odlagati) z izredno sodobnim geslom: »Če ti ni kaj prav, se obrni na svojega delegata! “ Tovariš Pepe bi bil seveda zelo pod poprečnega uma, če ne bi kaj kmalu doumel, kam piha veter. Dobro, sije rekel, tudi jaz nebom šel proti vsem družbenim tokovom. Potem seje v službi udobno namestil na svoj sedež za pisalno mizo, previdno položil noge na mizo in — zadremal. Koliko časa je minilo, ko gaje šef grobo (poudarek na »grobo**) zgrabil za ramena, sicer ni natančno vedel, zelo dobro pa je slišal, da ga je šef nahrulil (poudarek na »nahrulil**): »Vi, Pepe, mislite tako izražati svoj odnos do dela? “ Tovariš Pepe ga je pogledal samo z enim očesom: .Prosim, obrnite se na svojega delegata, če mi imate kaj sporočiti ...“ Potem seje pa zbudil Tig Delo nočnih snažilcev cestnoprometnih površin Ljubljane ni lahko. Na videz enolično, vendar razgibano in včasih tudi nevarno! Nočno življenje Ljubljane ti delavci dodobra poznajo in neredko se jim zgodi kaj neprijetnega. Objestni in vinjeni vozniki jih najpogosteje ogrožajo, saj ni redko, ko si s hitrim skokom v stran rešijo zdravo kožo. Boris Stamenkovič je pripovedoval, kako se je pred nedavnim z begom rešil dveh objestnih voznikov, ki sta brez razloga hotela fizično obračunati z njim. Delovodja Franc Vratanar je bil vlomu v Centromerkur in zaradi njegove prisebnosti — zapisal sij* namreč številko avtomobila, s katerim je vlomilec pobegnil ^ s slaba struktura gospodarstva in slabi razvojni programi delov-nih organizacij, kadrovske težave v gospodarstvu, velike potrebe po Sredstvih splošne in skupne porabe. ^ zadnjem letu dni je gospo-darstvo v obalnih občinah do- najdabše rezultate v zad-j?1*! petih letih. V tem času pa Je med dejavniki v gospodarstvu “j v družbenopolitičnem življe-nlu tudi dozorelo prepričanje, čega razvoja. Tako bo Splošna plovba Piran potrebovala blizu 1,8 milijarde dinarjev za nakup novih ladij, Tomos bo vložil kakih 240 milijonov v novo proizvodnjo, Iplas 500 milijonov, Cimos približno 200 milijonov dinaijev, Droga 70 milijonov, Delamaris 80, Luka Koper 200 milijonov dinarjev, Lama Dekani 45 milijonov itd. Na obali trdijo, da tolikšne potrebe po finančnih sredstvih ne bodo ovirale razvoja: podjetja v splošnem premorejo, oziroma bodo premogla kakih 35 odstotkov potrebnih sredstev, kar naj bi ob najemanju komercialnih in bančnih posojil zadoščalo za pokritje investicij. Problematična so le nekatera pod- da. . ° treba v naslednjem raz- jnem obdobju marsikatero navado korenito spremeniti Ne ^mo v gospodarstvu, tudi splošno in skupno porabo bo heba spraviti v pametne okvire. Predvsem pa so se na obali pre-Pričali, da ne velja čakati na,po-£}°č širše družbene skupnosti. Km so si zastavih nalog, jih bodo skušah uresničevati predam z lastnimi silami. Čeprav je do sprejetja sred-bjeročnega plana gospodarskega ln družbenega razvoja še precej časa, vendarle že lahko ,,izda-"t0" osnovne razvojne usme-ntve slovenske obale. V gospodarstvu želijo popraviti struk-Uro - povečati delež predelo-yalne industrije. Obstoječo mdustrijo nameravajo moderni-zirati in predvsem bolj tržno usmeriti. Precej podjetij je do-yej imelo težave zavoljo svojih Proizvodnih programov, ki za rrB niso bili zanimivi. Industrija naj bi z izvozom izdelkov pokrila uvoz potrebnih surovin, reprodukcijskega materiala in drugih sredstev za delo. V ta na-bren bodo na obali potrebovali yeuko sredstev, najmanj 6 mili-JSrd dinaijev, največ pa enajst — d® računamo tudi načrtovano gradnjo rafinerije. Doslej znani načrti podjetij o povečevanju Proizvodnje kažejo, da so neka-ere gospodarske organizacije K®! smelo začrtale pot bodo- Eden izmed gospodarskih problemov obale je Mehanotehnika. V tej OZD pripravljajo sanacijski program, katerega prva naloga je, poiskati proizvodnjo, ki bo bolj tržno zanimiva. (foto: A. Agnič) jetja, ki že sicer slabše gospodarijo, pa za nujno potrebno modernizacijo nimajo dovolj lastnih sredstev: Tomos, Mehanotehnika, deloma Delamaris in še kakšno. Dobršen del omenjenih investicijskih sredstev je namenjen modernizaciji obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Modernizacija proizvodnje je eden od temeljev bodočega razvoja obale in predvsem tudi temelj stabih-zacije gospodarstva. Tako bodo namreč uspeh povečati obseg proizvodnje s komajda omembe vrednim naraščanjem števila zaposlenih. Tako pa bodo tudi v dobršni meri ukrotili v zadnjih letih preveč naraščajoče potrebe po sredstvih za splošno in skupno porabo. Priseljevanje delavcev je povzročilo velike probleme in zaostanke v družbenem razvoju. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo morah nastale razlike v razvitosti zmanjševati. Zgraditi bo treba kakih 3500 stanovanj, lepo število otroških vzgojno-varstvenih ustanov, trgovin, kulturnih objektov... Na obah so zatrdno odločeni vse zastavljene cilje doseči, čeprav bodo morah vložiti veliko truda, da bodo premagah vse prepreke na zastavljeni razvojni poti. B. RUGEU IZVOZNI USPEHI »NOVOLESA« Trikrat presežen uvoz Kljub težavam, ki so na zunanjih trgih pestile pohištveno industrijo, je Novoles lani izvozil za 2,7 milijona dolarjev izdelkov Lesni kombinat „Novoles“ iz Straže, pri Novem mestu se čedalje bolj uveljavlja tudi na zunanjem tržišču. Izvaža že več let, lani pa se je povzpel v vrh izvoznikov slovenske lesne industrije, saj je izvozil ' za sedem in pol milijona dolarjev svojih izdelkov ali za 10 odstotkov več kot v letu 1974. Doseženi uspehi so še toliko pomembnejši, če upoštevamo, da so izdelki naše pohištvene industrije naleteli na tujih tržiščih na številne težave — od omejitev na italijanskem trgu, do recesije na ameriškem, pa tudi na trgih večine zahodnoevropskih dežel. Zato so se v „Novolesu“ bolj usmerili v dežele tretjega sveta, uveljavih pa so se tudi v Sovjetski zvezi in na Poljskem. V takih razmerah je bila seveda odločilnega pomena kakovost izdelkov, saj so se lani na ameriškem in evropskem tržišču obdržah prav zavoljo tega. To še posebej velja za to- varno gugalnikov, ki dela samo za izvoz. Prav ta temeljna organizacija združenega dela namreč ustvari več kot polovico celotnega Novolesovega izvoza. Omeniti velja, da so lani v Novolesu uspeh velik del reprodukcijskega materiala, ki so ga dotlej uvažali, nadomestiti z domačimi surovinami. Pri tem so sicer imeli nekaj težav, zlasti kei so posamezni domači izdelki dražji kot uvoženi, to pa seveda zmanjšuje dohodek. Kljub temu pa je vrednost izvoza trikrat presegla vrednost lastnega uvoza. Podobno izvozno usmeritev bodo v Novolesu obdržali tudi v prihodnjih letih. Še posebej si bodo prizadevali okrepiti prodajo na vzhodnih tržiščih in v deželah tretjega sveta. Da bodo kos tej usmeritvi, se že zdaj dogovarjajo v okviru sestavljene organizacije .združenega dela UNILES in v okviru celotne lesne industrije Slovenije za skupne nastope na novih trgih. Izvažali bodo izdelke iz masivnega lesa, moderno in stilno pohištvo, izdelke iz vezanega lesa, pa tudi izdelke iz Novo lesovih novih dejavnosti, kot so proizvodnja iz akrila in program pla-stificirane iverice. Do leta 1980 predvidevajo, da bodo' izvoz povečevali po 10 do 15 odstotkov na leto. R. Š. TRGOVATI S SVETOM Odvisnost jugoslovanskega gospodarstva od izvoza je očitna. Prav zato so nespodbudne težnje na področju izvoza iz drugega polletja leta 1974, ki so se nadaljevale v vsem lanskem letu, povzročile toliko zaskrbljenosti in hkrati podrobnejših razprav in ana-hz o notranjih in zunanjih razlogih pešanja izvoza. Raziskave, ki so se razširile na celotno zunanjetrgovinsko dejavnost, so pokazale, da znaša delež izvoza blaga in storitev v Jugoslaviji najmanj petino doseženega družbenega proizvoda. To je znatno več,kot v Grčiji in Španiji, a precej manj kot v Avstriji, Finski, Danski in Italiji Poudariti pa velja, da se je v obdobju od 1970—1975 skupni izvoz blaga in storitev, vključno z denarnimi sredstvi, kijih pošiljajo v domovino naši zdomci, povečal za 2,7-krat. Značilnost izvoznih gibanj v zadnjih petih, šestih letih je, da hitrejši porast izkazujejo denarna nakazila delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, skupaj z neblagovnimi transakcijami, kot pa čisti blagovni izvoz. Konkretno je v omenjenem obdobju na prirast blagovnega izvoza odpadel delež 57,6 %, na neblagovni promet (turizem, transportne storitve) 13,2%, a na prirast denarnih nakazil zdomcev delež 29,2 %. Kljub temu, da je izvoz v minulih šestih letih rastel razmeroma zadovoljivo, spremlja razvoj jugoslovanske zunanje trgovine stalno večanje primanjkljaja. Izjemno je bilo le leto 1972, ko se je zunanjetrgovinski primanjkljaj nekoliko zmanjšal. Nesorazmerno se je zunanjetrgovinski primanjkljaj povečal v predlanskem in delno tudi v lanskem letu, za kar najdemo razlago predvsem v hitrejši rasti uvoza zaradi občutnih podražitev surove nafte in vrste osnovnih surovin, katerih cene pa so se lani začele umirjati. Močan porast uvoza je povzročil, da smo predlani z izvozom pokrivali le 50,4% uvoza, lani pa 52,7%. To razmerje med uvozom in izvozom je tem neugodnejše, če upoštevamo, da smo v obdobju 1950—1965 z izvozom poprečno pokrivali 68,4 % uvoza Sposobnost pokrivanja uvoza z izvozom se je v zadnjih desetih letih znižala na 61,5 %. Pri tem jc še zlasti nespodbudno, da je stopnja pokritja uvoza z izvozom precej nižja na konvertibilnem trgu, posebno v trgovanju z razvitimi zahodnimi državami. Ko je podpredsednik ZIS dr. Emil Ludviger pred nedavnim opozoril, da je treba zaradi navezanosti na uvoz opreme in vrste reprodukcijskih materialov iz zahodnih držav za vsako ceno povečati zdaj nazadujoči izvoz blaga in storitev v te dežele, je nedvomno imel v mislih tudi izredno nizko stopnjo pokritosti uvoza z izvozom v trgovanju z razvitimi zahodnimi državami. V zvezi s tem velja poudariti, da je jugoslovanski izvoz nominalno lani sicer narastel za 6 %, realno pa je celo padel za 3,6 %, in to izključno zaradi kritičnega nazadovanja izvoza na trge razvitih zahodnih držav. Po podatkih za prvih deset mesecev minulega leta leta je izvoz na tige držav EGS nazadoval za 15,6%, na trge držav EFTA za 12,9 % in v druge države OECD za 17 %. Ce ne bi bilo zadovoljivega porasta izvoza na tige socialističnih držav (za blizu 20 %) in na trge držav v razvoju (za blizu 63 %), bi bil realni izvoz blaga in storitev lani očitno še neugodnejši. Kakor je po eni strani nujno povečanje izvoza blaga in storitev na trge konvertibilnih valut, a še zlasti na trge ‘razvitih zahodnih držav, s katerimi naša zunanjetrgovinska bilanca izkazuje visoke primanjkljaje, pa je prav recesija, kije prizadela zahodni svet in s tem tudi jugoslovanski izvoz v države zahodnega sveta, po drugi strani opozorila, kako pomembna je za državo, kakršna je Jugoslavija, ustrezna diverzifikacija zunanjetrgovinske menjave. Ekonomski odnosi s številnejšimi državami, še zlasti z neuvrščenimi, so nam omogočili dovolj naglo preusmeritev na trgovanje z drugimi državami in območji sveta, ko je zahodni svet začela pretresati težka strukturna kriza. Prav v ustrezni diverzifi-kaciji zunanje trgovine tičijo razvojne možnosti našega gospodarstva, ki je zaradi politike neuvrščenih in z njo povezane nacionalne ekonomske pohtike Jugoslavije že tradicionalno odvisna od trgovanja z vsem svetom, a še zlasti od sodelovanja z državami v razvoju. Nande Žužek "N Ljubljana Nov SOZD v kemiji . Kolektivi podjetij Ilirija-Vedrog ter ; e|hike in Teola so se začeli dogovarja o možnostih za povezovanje v se-^tavljeno organizacijo združenega . e^a* Začetne raziskave o tem, ah ima-J° ta podjetja dovolj skupnih potez za esnejše sodelovanje, so dokazale real-n°st takšnih pričakovanj. Treba bo le ^hladiti razvojne programe TOZD, ^editi medsebojne dohodkovne n°se .Tako so kolektivi zadolžih s rokovne službe, da pripravijo do Sredine leta posamične in skupen raz-V°inr program ter analizo ekonomske uPravičenosti povezovanja. Takrat naj bi se tudi začela javna razprava med delavci o upravičenosti tega povezovanja. R. B. KIDRIČEVO 126 tisoč ton glinice Kljub težavam v proizvodnji, na primer pomanjkanju električne energije, so v Tovarni glinic? in aluminija ,,Boris Kidrič11 v Kidričevem vendarle zadovoljni z lanskim obsegom proizvodnje. Zlasti uspešni so bili delavci v TOZD tovarna glinice, kjer so celo presegli za lani začrtani proizvodni plan. Namesto 126 tisoč ton glinice so proizvedli več kot 127 tisoč ton - in tako prvič presegli proizvodno mejo 126 tisoč ton glinice — ah za tri odstotke presegli plara Ker ima ta temeljna organizacija zastarelo tehnologijo, je tolikšna proizvodnja nedvomno uspeh, h kateremu pa so pripo-mogli tudi dokaj številni novatorji v tem kolektivu. Več težav so imeh delavci v TOZD proizvodnja aluminija — ena največjih je kopičenje zalog aluminija. F. R. MEDVODE Podvojitev proizvodnje preje V Tekstilni tovarni Medvode, ki posluje kot TOZD v proizvodnem in trgovskem podjetju Tekstil Ljubljana, so lani dosegli 82 milijonov dinarjev reahzacije, kar je za četrtino več kot v letu prej. Letošnji gospodarski načrt predvideva realizacijo v višini 103 milijone dinarjev, kar bodo skušah doseči ob enakem številu zaposlenih, vendar pa tudi s posodabljanjem opreme, v kar bodo vložih 30 milijonov. Proizvodnjo pre>e v novi predilnici bodo podvojili načrtujejo pa tudi večjo proizvodnjo tehničnih tkanin. Svoje izdelke prodajajo tudi na tujih trgih ter bodo letos zanje predvidoma iztržili več kot 3 milijone dinarjev.F. R. ZAGORJE OB SAVI Neizogibna vlaganja V Zagorju ob Savi dokaj realistično načrtujejo družbeni in gospodarski razvoj, kljub temu pa poudarjajo, da se vsaj za sedaj ne bodo mogli izogniti nekaterim neskladjem pri uporabi ustvarjenih sredstev. „Spotikljiv“ je predvsem tempo rasti vlaganj v modernizacijo industrije in v nove proizvodne zmogljivosti, saj bodo investicije porasle bolj kot družbeni proizvod. V začetku prihodnjega leta naj bi v Kisovcu odprh tovarno plinastega betona, vlagali bodo tudi v izlaški tovarni elektroporcelana, v tovarni SVEA in drugod. Te investicije so nujne, brez njih ne bo moč uresničiti začrtanih razvojnih ciljev: povečati produktivnost ob šibkem zaposldVanju, mnogo več izvažati Težko bi dosegli zaželeno raven gibanja družbenega proizvoda, s tem pa tudi cilje v družbenem razvoju. iz osnovnih organizacij 31. januar 1976 stran novice izorganizatij TGA KIDRIČEVO Besede naj zamenjajo dejanja V vseh temeljnih organizacijah tovarne glinice in aluminija .JBoris Kidrič “ v Kidričevem so že izvedli letne konference osnovnih organizacij sindikata, na katerih so kritično ocenili dosedanje delo in sprejeli napotke za bodoče delo. Tako je bilo tudi v osnovni organizaciji sindikata v TOZD Tovarna glinice. Razpravljavci na letni koferenci so opozorili na številne slabosti v dosedanjem delu ter posredovali konkretne predloge za delo v prihodnjem obdobju. Mnoge od razprav so bile posvečene delovanju sindikalnih skupin. Razpravljavci so opo-zorih na to, da sindikalne skupine še nimajo tiste vloge, ki bi naj jo imele. Krivde za to ne kaže zvračati samo na poverjenike skupin, temveč tudi na članstvo in na delo celotne osnovne organizacije. Premalo je bil namreč doslej konkretnih stikov med izvršnim odborom OOS in skupinami, kar dokazuje ugotovitev, da članstvo pogosto ni vedelo, kaj pravzaprav dela izvrari odbor. Zbrani so predlagali, naj bi v prihodnje pripravili gradivo za seje dovolj zgodaj, da bi se lahko poverjeniki sestali s sindikalnimi skupinami, obravnavali gradivo ter izoblikovali svoje predloge in pripombe. Posebno pozornost razpravljavcev je veljala bližnjim volitvam v samoupravne organe. To toliko bolj, ker v TOZD ugotavljajo, da seje samoupravnih organov marsikdaj niso bile sklepčne, kar pa je predvsem posledica neodgovornega ravnanja delegatov. Zato so se na konferenci zavzeli, naj bi za delegate evidentirali le tiste člane, ki bodo svoje samoupravne dolžnosti izpolnjevali s polno odgovornostjo. Mimo tega so razpravljali tudi o beneficiranem delovnem stažu, o dodatnih dopustih za delavce na težjih delovnih mestih in za delavce, ki so stareja od 55 let in ki imajo več kot 30 let delovne dobe. Spregovorili so o družbeni prehrani, o proizvodnji in drugem. Konferenca je tudi zahtevala, naj bi povečali število naročnikov na Delavsko enotnost, saj je sedaj ne prejemajo niti vsi poverjeniki, čeprav bi jim bil časnik v veliko pomoč pri njihovem delu. F. M. TOZD GOZDARSTVO - RADLJE OB DRAVI Naloge opredeljene Ob koncu minulega tedna se je na redni letni sindikalni skupščini sestal več kot 180-članski kolektiv TOZD Gozdarstvo Radlje ob Dravi. Vsi člani so pred skupščino prejeli pismeno poročilo v delu osnovne organizacije, kratek, vendar dovolj celovit pregled finančnega poslovanja stabilizacijskih prizadevanj ter program delovnega načrta za letos. Zanimivo je, da so k vsem nalogam, in teh ni malo, zapisali tudi izvajalce, torej tiste, ki bodo dolžni, da se sprejeta stališča in naloge tudi uresničijo. Sprejeli so način, kako je treba začrtane naloge izvesti, in določiti roke, do kdaj morajo nalogo oopraviti. Med razpravo so delavci opozorili, da obstajajo precejšne težave v načinu in možnostih sestajanja, soodločanja in informiranja kolektiva, ki se s svojim delovišči razprostira na širokem območju. Sindikat je v tem pogledu obljubil delavcem v bodoče več strokovne pomoči pa tudi politične podpore. Na konferenci so ugotovili, daje bil lani dosežen znaten napredek v izboljšanju življenjskih in delovnih razmer v gozdarstvu. Še vedno pa niso zadovoljni z urejanjem beneficiranega delovnega staža gozdnih delavcev. To še ni tisto, kar so pričakovali, so poudarili na konferenci. Vendar pa so dodali, da tudi v domači hiši še niso uspeli rešiti problema toplih malic, izboljšave zaščitnih sredstev in drugo. Veliko so razmišljali tudi omotranji delitvi dohodka, saj ugotavljamo, da ni najbolj stimulativna. kvv CELICA POD DROBNOGLEDOM Ko je cesta drugi dom Člani sindikalne organizacije celjskega avtoturističnega podjetja Izletnik sodijo med tiste na celjskem območju, ki so se leta spoprijemali s težkimi, pogosto na videz nerešljivimi problemi. Danes priznavajo, da so se v resnici ,,kalili“ skupaj z rastjo kolektiva in da so morali pogosto zaradi gospodarskega položaja zatisniti eno oko ter se zavestno odpovedati svojim pravicam. ,,Vsa ta leta, ko smo utrjevali in povečevali gospodarski položaj celjskega avtobusnega podjetja, smo bili pod pritiskom problemov. Na eni strani nas je pestil star vozni park, po drugi pa pomanjkanje ljudi,“ pripoveduje JOŽE POLUTNIK, predsednik osnovne sindikalne organizacije TOZD „promet“, ki je v Izletniku tudi najštevilnejša. „Zaradi nenehnega pomanjkanja denarja si nismo mogli privoščiti dobrih in zato dragih avtobusov, zato smo morali kupovati manj vredne in z njimi vztrajati na cestah, dokler se je le dalo. Spominjam se, da smo nekoč morali po vsaki vožnji popravljati avtobuse tudi po vso noč, če smo hoteli z njimi zjutraj zopet na progo. Na cesto pa smo morali, ker je bil od nas odvisen prevoz delavcev v tovarne. Za ponazoritev naj povem, da je članstvo naše organizacije raztreseno na območju dvanajstih občin, kar dovolj zgovorno priča o tem, da se z nekaterimi vidimo le nekajkrat na leto . Kolektiv Izletnika se je zavestno odpovedoval večjim dohodkom, da bi lahko kupoval dražje in boljše avtobuse ter se tako enakovredno spoprijemal s konkurenčnimi in pogosto mnogo bolje opremljenimi podjetji. In potem, ko so dohiteli poprečno raven sorodnih kolektivov, so se odločili, da bi svojo dejavnost razširili še na čisti turizem. In spet so stisnili pasove, zbrali potreben denar za pologe in najeli kredite za gradnjo turistično-rekreacijskega centra na Mozirski planini. Več let so bili boj z inflacijo, vendar niso popustili. Ko je že kazalo, da si lahko oddahnejo, saj so svojo največjo naložbo, to je center na Mozirski planini ali na Gol-teh, kot so ga po enem izmed vrhov poimenovali, spravili pod streho, so ugotovili, da zaledje, ki je toliko obljubljalo, kako jim bo pomagalo sofinancirati in dograjevati druge objekte, v resnici obljub sploh ni izpolnilo. Ko so oni vzdrževali drage žičniške naprave, urejevali smučišča in skrbeli za skoraj vso dejavnost, ki je za obstoj takšnega centra potrebna, so drugi, predvsem gostinstvo — služili na njihov račun. In spet niso popustili. Končno je kazalo, da so v teh naporih zmagali. Pa so prišle zime brez snega .. . „Na račun vseh teh investicij in problemov smo morali zane- JOŽE POLUTNIK: ,J)oslej smo poznali le nenehno stiskanje pasov. Kdaj bo prišel čas, ko bomo vozniki avtobusov lahko rekli, da nimamo problemov? “ maijati tudi skrb za ljudi, prehrano in boljše delovne razmere. Priznam, da nam je vča-sih odpovedala strpnost in smo bili zelo glasni,“ se spominja J. Polutnik. ,,Poleg vseh teh problemov nas pesti še zakonodaja. Res je, ta bi naj bila nam v prid, toda kaj, ko praksa tega ne dovoljuje. Poglejte: voznik bi moral pred vožnjo deset ur počivati, po opravljeni vožnji desetih ur pa zopet. Mi pa vemo, da kar polovica naših prog tega ne dovoljuje. Zato prihaja do kršitev. Imamo različne proge, od mestnih do delavskih, pogodbenih in turističnih. Med njimi so takšne, ki jih vzdržujemo samo zjutraj, opoldne in zvečer. Na teh progah voznik ne zbere niti polovico potrebnega delovnega časa, v resnici pa je na delu ves dan . .. Sindikat se trudi, da bi omilil te probleme, vendar so nekateri med njimi takšne narave, da se jih enostavno ne da rešiti. Prav zato je tudi tolikšna fluktuacija. Trenutno nam primanjkuje 30 voznikov. Vsak gleda, da bi mu bilo pri delu čim laže. Zato odhajajo raje drugam. Rešitev nekaterih problemov bi bila v povečanju števila voznikov. Toda kaj, ko že za „nor-malno“ vzdrževanje prog nimamo dovolj voznikov. Po mojem bi se dalo marsikaj-urediti že z usklajevanjem voznih redov z drugimi podjetji. Z zamenjavo prog, vozil ali voznikov. Toda s tem nismo še prišli daleč. Tako še vedno naš voznik, denimo v Zagrebu, Ljubljani, Lendavi, Kopru ali kjerkoli, po nekaj ur čaka na svojo progo, z njim pa vozniki drugih podjetij na svoje „proge“, namesto, da bi proge zamenjali in s tem zmanjšali izgubo časa, nepotrebna čakanja ANTON JAZBINŠEK: „Voz-niki avtobusov smo nenehno med kladivom in nakovalom, žrtve potnikov in zakonodaje." in stojriine. Toda pogovori o tem tečejo tako, kot bi se pogovarjali gluhi. . .“ „Vozniki avtobusov smo med ,,kladivom in nakovalom," dodaja naš drugi sogovornik ANTON JAZBINŠEK, ki že 29 let vrti krmilo avtobusov. „Na eni strani je zakonodaja, ki med drugim pravi, da v avtobus ne smeš vzeti več potnikov, kot je sedežev, po drugi strani ne moreš v snegu in mrazu pustiti delavca, ki se mu mudi v službo. Kdo naj plačuje kazen? Mi, vozniki... Problem prevoza delavcev je v tem, da načrtovalci novih tovarn pozabljajo na to, da delavec mora nekako v to tovarno, ki jo zgradijo v dolini. Zdi se mi, da bi morali biti naši sirih' kati tesneje povezani, pa bi86 lahko marsikaj zmenili. T ako P3 se pogovarjajo zvečine vodil1": ki imajo za hrbtom vsak svoj interes. Tu je sindikat nared" premalo." j ,,Še danes nismo rešili težav3 dopusti in prehrano," pr3''1 ANTON LILEK, ki je v kolektivu a, vije in napadi na njen® izvirno pot terjajo, da še že U let. Resje, da smo raztreseni?0 ■dvanajstih občinah, daje večin3 vedno na cesti, vendar bi se2 dogovori med kolektivi dal° tudi to rešiti. Vprašanje osebni" dohodkov bo še dolgo aktual' no. Zakaj naj voznik trpi, mora po nekaj ur v tujem kraj11 čakati na svojo progo? Saj 01 raje vozil, toda vozni redi nis° usklajeni. Tako nimaš dnevni® ne dodatkov, na koncu pa venomer poslušaš, da so še drugL težji problemi. Premalo gl®' damo na človeka ..." „Letos smo po zaslugi sindikata prvič uspeli, da bom0 lahko organizirano letovali "3 morju. Nismo pa še uspeli, da01 nekatere naše tovariše, ki s° žrtve poklicnih bolezni, zdravi" na stroške kolektiva v_ nam1 zdraviliščih," dodaja JOŽE POLUTNIK. „V prenekaterem zdravilišču naši vozniki srečm jejo tovariše iz drugih kolektivov, ki jih podjetja pošiljaj0 na nekajdnevne dopuste v zdr3’ vilišča. Nihče ne more reči, 03 si naši tovariši tega niso enak0 ali celo bolj zaslužili od tistim žal pa smo tu šele na začetk0 boja za resnično skrb za našeg3 delavca. Sindikat ima pred seboj še veliko dela, da bom0 članstvu ob neki letni skupščin1 lahko rekli: „Tako, glavni problemi so za nami, sindikalna m sta je uresničena, pogovarjajmo se o problemih, ki tarejo te variša NN . P IZVRŠILNI ODBOR ČZP Delavska enotnost objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto KURIRJA Pogoj je končana osemletka. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: CZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. 3 NAŠI PRIJATELJI JELICA KRISTAN, Kartonažna, Ljubljana TAKO, BLIŽE DELAVCU! V prenekaterem — tudi velikem — kolektivu skoraj vsak. delavec ve, kje boš našel tistega, ki ga iščeš. Seveda, če gre za človeka, ki se je leta razdajal, tvorno deloval in bil tam, kjer so reševali prenekatere probleme. Tako je bilo tudi v Kartonažni, ko smo iskali,,našega prijatelja". Ko smo preverjali napotke, smo ugotovili, dav resnici iščemo Jelico Kristan, ki je sicer že 13 let v Kartonažni samostojni referent prodaje, dolgoletni tajnik sindikata v tovarni in prizadeven sindikalni delavec. . „Več let sem bila tajnik sindikata in mi je skrb za DE padla kot obvezno delo. Takrat smo DE naročali vsem članom predsedstva in predsednikom komisij. Zdi se mi, da je tako DE prišla daleč med delavce, saj je prišel en izvod le na nekaj ljudi," nam je povedala, medtem ko smo iskali miren kotiček za pogovor. Sprva se je Jelica Kristan otepala pogovora in nas poskušala odpraviti k ,,pomembnejšim" in ..odgovornejšim" delavcem, vendar smo jo kmalu prepričali, da se pogovarjamo prav o tem, kar nas zanima. ..Mislila sem, da hočete izvedeti več o takratnem delu. Ker pa DE spremljam, mi ni težko-povedati nekaj svojih osebnih, s tem pa ni rečeno, da tudi najobjektivnejših mnenj. Sprva se mi je zdelo, da se DE ukvarja bolj na splošno z različnimi pojavi in se ne poglablja v probleme in delo posameznih organizacij. Še manj je bilo zaslediti prispevke s problemi delavca. Če bi na primer v DE razčiščevali problem nekega delavca v neki delovni organizaciji, bi s tem po mojem mnenju, pomagali tudi delavcu, kije imel podobne težave v drugi delovni organizaciji. V vseh teh letih dela sem ugotovila, da veliko problemov tare različne delavce na povsem drugih koncih naše republike. Prenekateri delavec podvomi v svoje sposobnosti in zaradi nepoučenosti ne seže po papirju, da bi o svojem problemu seznanil pristojne forume ali politične organizacije ali da bi vam celo posredoval svoj problem. Tako v svoji skromnosti in nepoučenosti ostane sam s problemom v prepričanju, da ni rešitve. In vendar vemo, daje ta tu .,. Zdaj opažam, da se je vsebina našega časnika spremenila. Morda je to zato, ker se je reorganiziralo tudi samoupravljanje in v resnici prešlo v bazo, v TOZD. Tako, bliže k delavcu. To je velik korak, ki pa terja mnogo več naporov, kot jih zahteva splošno poročanje. Opažam, da v časopisu zdaj govori več ljudi. V tem je vrednost in bistvo. Dozdeva pa se mi, da ste še premalo v središču dogodkov. Do tega spoznanja prihajam, ko primerjam, denimo, športno stran z drugimi stranmi. Dokaj dobro spremljate delavčevo vključevanje v športno dejavnost in uspehe na trim stezah. Toda s športom se ukvarjajo ljudje z višjimi dohodki in tisti, ki imajo več časa. Delavec nima časa po končanem delu misliti še na trim stezo. Niti nima gmotnih možnosti. Torej je treba iti še korak naprej. Vsekakor pa je premalo zapisanega o drugem vključevanju naših delavcev. Tu mislim na kulturno in družabno življenje, na uspehe na tem področju. KoUko pišete o obiskih delavcev na kulturnih prireditvah, o organiziranju abonmajev in razstav? In vendar vemo, da se mnogo delavcev ukvarj3 tudi s to dejavnostjo, da marsikj® organizirajo razstave v obratih družbene prehrane, v sprejemnih prostori!1 velikih ali majhnih kolektivov. Zdi s® mi, da imate na tem področju pre' malo sodelavcev. Všeč mi je, da ste se začeli ukvuf' jati tudi s problemi krajevnih skupnosti Dejstvo je namreč, da delaš P3 območju ene krajevne skupnosti 331 občine, živiš pa na drugem. Najpogosteje pa, najmanj veš prav o snovanju v okolju, kjer živiš. Poročanje s tega p°j dročja je za DE velik napredek. Če01 namreč hotel biti vsak na tekočem 0 vsem, bi moral imeti naročenih nek3) časopisov — tako pa je DE postala res-, ničen in objektiven informator tudi v tem primem ... J. SEVER poverjeniki Df 1. LJUBICA PAVLINC 2. SILVA ROZMAN 3. TINKA SAJOVIC 4. JELICA KRISTAN 5. 6. 7. OD TU IN TAM VELENJE: Učenci osnovne >,Miha Pinter-Toledo“ v Ve-enj_u so si zelo želeli, da bi imeli M šoli barvni televizor, saj so ne-'ateri gledali tudi oddajo o šoL ski televiziji, ki jo imajo na osnovni šoli Lovrenc na Pohorju. Njihova novoletna želja je zdaj 26 izpolnjena. Kolektiv Tovarne gospodinjske opreme Gorenje "elenje jim je podaril barvni te-icvizor, krajevna skupnost oniartno pa magnetoskop. Do »televizije v šoli" je resda še da-kč, vendar so prvi koraki že storjeni. O tem so namreč govo-tili na skupnem sestanku predstavnikov šole in tovarne Gore-ttje, ki je bil sklican na pobudo sindikata. Sindikat Gorenja je tudi učen-oem podružnične šole v Cirkov-cih podaril kinoprojektor. H. J. LJUBLJANA: Društvo likovnikov združenega podjetja Iskra b° priredilo v organizaciji delov-ne skupnosti Iskra - poslovne stavbe dve razstavi. Od 2. do 14. februarja razstavo „Emajl v urnetnosti“, na kateri bodo raz-' ŠOLNINA ZA ŠTUDIJ OB DELU Javljali svoja dela Viktor Šu-tt^n, Dane Horvat, Mirko Knez, ^filan Lorenčak in Viktor Zdolšek iz EMO Celje in Ivan Raz-boršek iz Iskra-Comercea. Od 6, do 28. februarja pa bodo priredili razstavo slikarskih del Iva-na Razborška. VELENJE: Tu so končno le ustanovili dolgo načrtovani kulturni center. Ta center, katerega središče je dom kulture v Vele-nju, bo združeval knjižnico, gale-r*!0, velenjski dom kulture, mu-Zej slovenskih premogovnikov z zbirko NOB in afriško umet-nostjo ter dom kulture Šoštanj. V. S. y BREZ »LASTNEGA ŽEPA« MALO ZNAN JA Dogovarjanje o organizaciji in financiranju izrednega študija je na mnogih področjih še neurejeno O pomenu študija ob delu ne gre izgubljati besed. Tak način šolanja je v svetu doživel velik prodor pa tudi pri nas se s spreminjanjem odnosa družbe do izobraževanja vsako leto povečuje njegov obseg. Iz analize zaključnih računov visokošolskih zavodov za leto 1974 je razvidno, daje bilo ob koncu leta na višješolskem študiju vpisanih 6.746, na visokošolskem pa 11.960 rednih študentov. Izrednih študentov na višješolskem študiju je bilo hkrati 7201, na visokošolskem študiju pa 1.925. Glede na leto 1973 to pomeni, da se je število rednih študentov na višješolskem študiju minimalno povečalo, število rednih študentov na visokošolskem študiju pa se je celo zmanjšalo za 3,5 %. Število izrednih študentov pa se je medtem na višješolskem študiju povečalo za več kot 10 %, na visokošolskem pa za približno 17 %. Se najbolj zgovoren pa je podatek, da je število izrednih študentov na višjih šolah poraslo glede na leto 1973 kar za 12 %. Sklepamo lahko, da se ta čas zaposleni ljudje pač najraje odločajo za višješolski študij. In videli bomo, da ne le zaradi krajšega časa študija, pač pa se odločajo tako nemara tudi po zmogljiovosti,,svojega žepa". Pri uresničevanju novega zakona o visokem šolstvu, ki že izenačuje vse oblike študija, se še zatika. Posebne izobraževalne skupnosti še niso začele delovati, a prav te naj bi med drugim pospešile izenačevanje pogojev rednega študija in študija ob delu. Dogovarjanje o organiziranju in financiranju študija ob delu še na mnogih področjih ni urejeno. To dokazujejo tako podatki o zelo različnem številu vpisanih izrednih študentov na posameznih visokošolskih zavodih kot tudi razlike v višini šolnin, ki ne izhajajo vedno le iz neposrednih stroškov študija. O teh problemih je na eni izmed sej razpravljal tudi republiški odbor sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva. Ugotovili so, da bo treba še marsikaj spremeniti, da bi študij ob delu postal res tak, kot smo ga opredelili tudi v dokumentih zveže komunistov. Zaradi vsega tega nas mora zanimati, kako se uresničuje ideja o izenačevanju možnosti izobraževanja ob delu z rednimi oblikami izobraževanja. Oglasila sem se pri referentih za študentske zadeve na nekaterih zavodih: na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, na pedagoški akademiji v Ljubljani, na ekonomski fakulteti, na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, Od našega mariborskega dopisnika pa smo dobili informacijo o visoki tehniški šoli v Mariboru. ENAKI POGOJI ZA ŠTUDIJ - KJE PA! Če sem povpraševala po ,.izenačevanju možnosti", sem pri tem seveda mislila predvsem na plačevanje stroškov šolanja, kajti študija ob delu v glavnem še nismo vključili v skupno porabo in izredni študentje plačujejo šolnino sami, šolnine pa so na visokošolskih zavodih velike in zelo različne. Na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo je šolnina študija na teh treh smereh za en letnik 1500 din, za kadrovsko usmeritev pa 4000 din; na ekonomski fakulteti je za prvi letnik treba odšteti 2200 din, prav toliko za drugi, za tretji in četrti pa po 2500 din; na visoki tehniški šoli Maribor stane en letnik do 3000 din; na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju je šolnina za en letnik kadrovsko organizacijske smeri 8000 din, letnik računalniške smeri pa velja 10.000 din, na pedagoški akademiji ni šolnine. . Že iz teh podatkov je očitno, da so šolnine zelo različne. Zakaj tako? O tem sem se pogovarjala s predsednikom republiškega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva Mitjem Župančičem. Dejal je: - Vzroke za različno visoke šolnine je treba iskati predvsem v različni vsebini študija. S tem mislim predvsem na to, kaj vse je potrebno za pedagoški proces: vaje, material za vaje, število ur predavanj, število študentov v letniku in podobno. S tem bi nemara lahko utemeljili različne šolnine. Včasih pa so šolnine tudi plod zaslužkarstva. Enake kriterije za oblikovanje višine šolnine mi je naštel tudi Bogdan Kavčič, direktor visoke šole za organizacijo dela v Kranju, in dodal: - Pri nas je izredno visoka šolnina za računalniško smer, vendar tudi s tako šolnino ne krijemo stroškov. Letošnje leto bo vsak študent delal 11 ur na računalniku, računalniška ura pa velja 3500 din. Jasno .je, da šolnina ne more biti nižja, še bolj jasno pa je, da jo študentje težko plačujejo sami. Delovne organizacije bi morale pokazati več zanimanja za študij ob delu. Čeprav izredni študentje prejemajo redne osebne dohodke, ni vedno lahko plačati šolnine. Končno pa tudi sami s svojim delom soustvarjajo dohodek, iz katerega prispevajo delež za izobraževanje. Koliko študentov plačuje šolnino in kolikim jo plačujejo delovne organizacije, v katerih delajo, je bilo naslednje vprašanje, ki pa skoraj nikjer ni dobilo odgovora. Podatke o tem sem dobila samo na visoki šoli za organizacijo dela, kjer že za kakih 67 % študentov plačujejo šolnino delovne organizacije. Mariborski dopisnik pa poroča, da na visoki tehniški šoli delovne organizacije plačujejo šolnino 10 odstotkom študentov. Stroške izrednega študija na pedagoški akademiji plačuje izobraževalna skupnost Slovenije, prav tako tudi na visoki šoli za telesno kulturo, saj sta to kadrovski šoli, znano pa je, da si morajo učitelji s srednješolsko izobrazbo po zakonu pridobiti višja - Ni malo primerov, ko izredni študentje ne želijo, da bi v delovni organizaciji sploh izvedeli, da izredno študirajo. Nekateri so imeli celo težave v delovnih organizacijah, ko smo jim namesto na stanovanje pomotoma poslali račun v delovne organizacijo, je povedala tovarišica Smoletova, referentka za izredni študij pri ekonomski fakulteti. Mislim, da je nekaj krivde-za to, da ne dobivajo povrnjene šolnine, tudi pri študentih. V pogovoru z njimi lahko pogosto slišimo: ,,Raje plačujem sam, če mi spodleti, mi nihče ne more ničesar očitati." Še marsikaj bo treba urediti, preden bo študij ob delu postal prevladujoča oblika izobraževanja. RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva bo eno izmed svojih prihodnjih sej posvetil temu vprašanju, razpravljali bodo že na osnovi podatkov za letošnje šolsko leto. STANKA RITONJA STE NEMARA PREZRLI 21 celodnevnih šol V prvem polletju šolskega leta 1975 /76 smo imeli v Sloveniji že 21 celodnevnih osnovnih šol. V 17 občinah je prešlo na celodnevno šolo 7 samostojnih osnovnih šol, 5 centralnih, 8 podružničnih in 1 posebna osnovna šola. Tako je na celodnevno šolo prešlo v tem polletju 141 oddelkov s skupno 3.522 učenci. Po napovedih lahko pričakujemo, da bo na celodnevno šolo prešlo zdaj ob začetku drugega šolskega polletja nadalj-nih 10 — 12 osnovnih šol, med njimi so v glavnem majhne šole, ki bodo celodnevno šolo uvajale tudi postopno. Poleg tega, da z večine celodnevnih šol poročajo o zelo dobrem učnem uspehu, ugotavljajo tudi, du so zadovoljni tako otroci kot starši, otroci pa kažejo tudi že boljše delovne navade in večjo samostojnost pri učenju. Učni uspeh Štipendistov Titovega sklada V šolskem letu 1974/75 so bile prvič podeljene štipendije Titovega sklada v Sloveniji: 17 učencem in 18 študentom ter dvema mladima delavcema. Med učenci srednjih šol sta dva zaključila šolanje, 9 je bilo prav dobrih, 1 odličen, medtem ko je bila petim štipendistom v decembru ustavljena štipendija po veljavnih kriterijih Titovega sklada. Med 18 študenti je imelo 7 študentov oceno od 8 do 10, kar enajstim pa je bila ustavljena štipendija, ker so dosegli poprečno slabši učni uspeh — 2 sta ponovno vpisana v 1. letnik, 5 jih je imelo poprečno oceno med 6,0 do vključno 7,5, štirje pa ocene od 7,6 do vključno 7,9. Oba delavca, za katere so pogoji učnega uspeha očitno milejši, sta dosegla zadosten oziroma dober učni uspeh. Ni lahko biti štipendist Titovega sklada! To je res, res pa je tudi, da bo potrebno v prihodnje mnogo skrbneje izbirati kandidate — ne nazadnje upoštevati tudi njihov poprejšnji učni uspeh. V- Moderni galeriji v Ljubljani je do 1. februarja še odprta 3. svetovna razstava fotografije. Objavljamo fotografijo, ki nosi naslov: Mati kaže svojemu sinu in posvojencu gibe nerojenega otroka (ZRN, Max Jacoby) Kako sem se izobraževal? S 36 LETI SEM POSTAL ELEKTROTEHNIK Pomembne življenjske odločitve so jjjarsikdaj odvisne od zunanjih oko-Človek je včasih le njihovo trodje. Koliko je mladih ljudi, ki bi se 1 izobraževali, pa za to nimajo ožnosti. Kaj pa pred dvajsetimi leti? ec*aj $0 bile možnosti za izobraževa-Je Se mnogo manjše in je moralo ve-0 mladih po končani osnovni šoli A2asiužk°m. Toda velike želje po naličjem šolanju pri marsikom s tem , 0 usahnile. Te želje so ostale žive njs današnjih dni, ko si tisti, ki tedaj laj? lrtleli možnosti za izobraževanje, . 0 po različnih poteh pridobijo za- eno znanje. Seveda ne brez velike ztrainosti in pridnosti! Bruno Stanič iz Anhovega se spominja, kako je moral kljub veliki želji po izobrazbi za vajenca v Cerkno. Prošnje in solze niso pomagale, doma ni bilo denarja in je zato moral vsak otrok čimprej za kruhom. In tako je šel tudi on. Postal je kvalificiran delavec in se nato zaposlil v cementarni. Nemara bi mi Bruno tudi o tem obdobju svojega življenja lahko povedal marsikaj zanimivega. A ga je preskočil. Morda prav zato, ker ni bila izpolnjena njegova velika želja. V cementarni ni videl svoje bodočnosti. Vedno si je želel postati elektrotehnik. Anhovo je daleč od središča, ki bi mu omogočalo tako izobraže- vanje. Zato je vedno upal, da se njegova pot ne bo končala tu. Čutil je, da bo moral naprej z neomajno voljo v bodljšo bodočnost. — S triindvajsetimi leti sem se preseki v Koper in se zaposlil v tovarni Tomos. S tem se je marsikaj spremenilo. Stopil sem na trdnejša tla, zaslužek je bil boljši, kar mi je vlilo zaupanje vase. Zavedal sem se, daje napočil čas, ko lahko postanejo moje sanje resničnost. Odločil se je, da bo nadaljeval šolanje. Ker tedaj v Kopru še ni bilo šole, za katero se je odločil, je našel rešitev drugje. Vpisal se je v srednjo elektrotehniško šolo pri dopisni delavski univerzi v Ljubljani, a je ni dokončal. Tovariš Stanič pripoveduje, da so se 1965. leta študijski pogoji bistveno spremenili in ga prisilili, da je moral s študijem prenehati. — Tedaj so namreč uvedli semi-naije in predavanja in pri tem so se pojavile težave, kajti Ljubljana je bila le predaleč, da bi lahko redno hodil na seminarje. Zaradi preobširnosti gradiva pa je bilo obiskovanje seminarjev nujno potrebno, kajti profesorje tedaj izluščil bistvo, ki je vsakomur, ki teh seminarjev ni obiskoval, ostalo uganka v širokem morju manj pomembnih stvari. In v tem morju se nisem znašel, zato sem se odločil prekiniti študij. In ko bi bil sam, toda doma je čakala družina. Ester in Edmund sta težko čakala sobote in nedelje, ko je njun oče imel vsaj malo prostega časa, da se je lahko posvetil tudi njima. Danes je Bruno Stanič elektrotehnik v Tomosu Vse so prebredli; ni bilo ovire, ki bi ostala nepremagana na poti tovariša Staniča do izobrazbe. Izobraževanje po dopisni metodi mu je prineslo celo nekaj olajšav: priznali so mu namreč vse izpite, ki jih je že opravil, tako da je z nekaj dopolnilnimi imel kaj kmalu za seboj prvi letnik. Do 1975. leta pa je uspešno opravil še preostale tri. Danes je že zaposlen kot elektrotehnik v proizvodnem servisu električnih naprav v tovarni Tomos v Kopru. Ko sem ga vprašala, kakšno vlogo je pri vsem tem imela delovna organizacija, v kateri je zaposlen, mi je povedal, da je moral v prvih treh letnikih sam plačevati vse stroške šolnine, medtem ko mu je v četrtem letniku delovna organizacija priskočila na pomoč in poravnala zanj šolnino. Na samem začetku pa je bila vendarle delovna organizacija pomembna, saj je v njej imel pobudnika, da se je znova odločil za študij. Tako je Bruno Stanič z neomajno željo po izobrazbi kljub velikim naporom in oviram dosegel to, kar si je od mladih nog želel. Kaj če je po osnovni šoli moral za vajenca, danes je elektrotehnik, ki s svojim znanjem pomaga sebi in družbi. KATJUŠA R.OJAC llllllll!llllllllllllllllllillll(l!!illl!llllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!llllllllllllll PRED KONFERENCO illllllllllllllllllllllllllllllL’ ZVEZE SINDIKATOV HRVAŠKE DRUGI KROG Začetek letošnjega sindikalnega koledaija označuje „dmgi krog“ v nadaljnjem reorganiziranju sindikalne organizacije. Smo priče uveljavljanja sindikalnih konferenc po panogah, ki pomenijo — kot svojevrsten način sindikalno organiziranih delavcev naše republike — pomemben korak k učinkovitejšemu delovanju sindikatov v združenem delu in v družbi kot celoti. V minulem tednu so se že sestale prve štiri panožne konference sindikatov, ki bodo delovale v sindikatu delavcev energetike, kemije in nekovin. Posebna pozornost ustvarjalcev dogajanj v sindikatih velja dejstvu, da so nad formalnimi prevladali dejanski vzroki ustanovitve teh konferenc. Ti dejanski razlogi pa v tem trenutku predstavljajo konkretno akcijo sindikatov pri uveljavljanju samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. Nalog, ob katerih se morajo izraziti specifičnosti v interesih delavskega razreda, pa je vse več. Zato moramo „drugi krog" re organiziranj a sindikatov razumeti tudi kot večjo resnost v političnem delovanju naše organizacije. Po podobni poti kot že omenjeni sindikat bodo namreč svoje delovanje uanerili tudi drugi sindikati, ki — upoštevaje specifičnosti v njihovem načinu delovanja - prav tako združujejo različne dele delavskega razreda. Zaradi tega prvi letošnji napori pri nadaljnjem reorganiziranju sindikatov nedvomno pomenijo močno potrditev uveljavljanja stališč IV. kongresa ZSH. Na njem je bilo rečeno, da reorganizacija v nobenem primeru ne bo pomenila dezintegracije politične, enotnosti delavskega razreda na Hrvaškem, ampak bo to enotnost še bolj utrdila. V procesu nadaljnje reorganizacije se seveda ne bomo mogli in smeh zadovoljiti le z novimi oblikami v konstituiranju naše organizacije. ,Potqena“ bo lahko šele taka oblika reorganizacije, v kateri^ se bodo izražale posledice skupnih družbenih interesov pri uresničevanju tistih nalog in ciljev, ki so pomembni za organizirane delavce. V tem, tretjem krogu reorganizacije sindikata se bomo očitno morali usmeriti na takšno sindikalno povezovanje, ki bo raz-lične interese delavcev skladno z oblikovanjem reprodukcijskih celot povezovalo znotraj enotnega proizvodnega ih tržnega sistema. Omenimo naj, kako se bodo sindikalne organizacije povezovale pri uresničevanju programa proizvodnje hrane ali pa energije. Očitneje, da se bodo na tem področju med seboj „srečale" zelo različne proizvodnje ali storitve, katerih medsebojne odvisnosti ne bo mogoče uravnavati na trgu kot takšnem, saj na njem namesto enotnosti prihaja do nasprotij v interesih posameznih delov združenega dela. Reorganizacija sindikatov bo torej morala pomeniti uvod v nastajanje novih družbenoekonomskih odnosov, ne pa njihove posledice. Z odgovorom na vprašanje, kako to storiti, letos pač ne bi smeh predolgo odlašati. S. MARKOVIČ „RADNIČKE NOVINE" llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim KOMISIJA PREDSEDSTVA SVETA ZSJ ZA GOSPODARSKI SISTEM IN RAZVOJNO POLITIKO ZAHTEVE PRECEJ VEČJE OD MOŽNOSTI Kar 2711 TOZD v Jugoslaviji je lani poslovalo z izgubo — Vzroke moramo najprej iskati pri sebi, v kolektivu, šele potem v zunanjih vplivih Resolucija o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letošnjem letu v glavnem teži k omejevanju virov nestabilnosti in zaostrovanju pogojev gospodarjenja. Prav zato v kolektivih toliko resneje analizirajo rezultate poslovanja v minulem letu. Vzrokov za to niti ne manjka, posebej še, če vemo, da je realna rast družbenega proizvoda v minulem letu znašala 4 odstotke in da izgube predstavljajo kar 14 % ostanka dohodka gospodarstva v devetih mesecih minulega leta. Podatki povedo, da je lani poslovalo z izgub o 2711 temeljnih organizacij združenega dela, v katerih je zaposleno 558.000 delavcev. Kar 60 odstotkov izgube so „prigospodarili“ v 240 izmed naštetih TOZD.Največ izgub so ustvarile temeljne organizacije združenega dela v industriji, saj nanje odpade 57% vseh izgub. Ker pa je kar vsaka šesta TOZD v prometu lani tudi zaključila svoje poslovanje z izgubo, seje promet kot dejavnost s 16% deležem v skupnih izgubah uvrstil na drugo mesto v tej primeijavi. Naj večje izgube so na Hrvaškem, potem pa v Srbiji in Črni gori. Primeijava med številom aktivnih in pasivnih temeljnih organizacij na nekem območju pa se izkaže v škodo Kosova, kjer ugotavljajo izgubo v vsaki treljiTOZD. Kje so vzroki takega stanja? V odgovoru na to vprašanje gospodarstveniki opozaijajo predvsem na preveliko porabo in zmanjšano likvidnost organizacij združenega dela. Izgube BOSNA IN HERCEGOVINA Delegacija pred filtrom Medobčinski svet zveze sindikatov v Mostarju je opozoril, da so v nekaterih večjih delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih ustanovih posebne strokovne službe, ki naj bi delale za samoupravne organe in delegacije. V praksi so mnenja o smotr- nosti teh služb različna. Njihovi nasprotniki opozaijajo na možnost, da bi te službe lahko močno vphvale na odbiranje gradiv ter na oblikovanje stališč, sklepov in sprejemanje odločitev. Medobčinski svet je opozoril tudi na primere, da znotraj de- legacij ustanavljajo ožja telesa, kot so predsedstvo ah pa druž-benopohtični kolegij, ki imajo dolžnost pripraviti 'seje in vsestransko proučiti predložene odločitve. Tudi takšni organi si lahko prilastijo oblast in odločajo namesto delegacij. s. R. nastajajo tudi ob odločanju za posamezne investicijske programe, zaradi slabega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, izostankov z dela, nizke produktivnosti in še drugih objektivnih vzrokov, vendar pa tudi zavoljo razmerij v primarni delitvi, zakonskih in pogodbenih obveznostih ter kreditne politike. Kakor so poudarili na seji komisije za gospodarski sistem in razvojno politiko pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, bi vse te „postavke“ morali temeljito analizirati v sleherni temeljni organizaciji združenega dela, da bi potem lahko izoblikovali programe za odpravljanje ugotovljenih slabosti in napak. Praksa opozarja, da delavci izvedo za izgube šele tedaj, ko se je treba odločati o sanaciji. Takrat ugotavljajo, da so za marsikatero izgubo odgovorni ne le preslabo usposobljeni kadri, ki skrbijo za ekonomsko politiko svojih TOZD, ampak pravzaprav vsi skupaj, ker so ne glede na višino ustvarjenega dohodka usklajevali osebne dohodke z rastjo življenjskih stroškov. Kot že rečeno, letošnji pogoji gospodarjenja jr od o bolj zahtevni, ukrepi tekoče ekonomske politike pa strožji, kot so bili lani. Zato temeljite analize minulega gospodarjenja in drugačna vsebina poslovanja v tekočem letu pomenijo obveznost, s katero nikakor ne bi smeli odlašati. Sindikati na to še posebej opozaijajo in terjajo od vseh delovnih organizacij, naj takoj analizirajo in odpravijo vzroke izgub, delavce pa sproti obveščajo o gospodarskem položaju delovne organi- zacije. Prav tako morajo de' lovne organizacije usmerjati h1 iskati svoje interese v povezovanju, zlasti pa v oblikovanju reprodukcijskih celot, v katerU1 naj bi tudi prizadevanja za zmanjšanje izgub zasnovali jasnih dohodkovnih odnosih iu spodbudnem nagrajevanju p° delu. Vsako pravilo seveda pozn3 tudi izjeme. Zato naj bi ,.rešitev" za posamezne panog6 iskali tudi po drugih poteh. Kot primer so na seji omenili izgut,e na železnici. Rešitev bo ne' dvomno moralo iskati in tudi najti gospodarstvo kot celota-Vendar pa tak pristop k razreševanju perečih problemov še bol] zavezuje železnico, da tudi sama več stori za racionalnejše in bolj učinkovito gospodarje' -nje. Z.B- GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ Več vesti o življenju! V tovarniškem glasilu delavec išče pravočasno, celovito in razumljivo informacijo, največkrat pa dobi nekaj povsem drugega Na zadnji seji komisije za izobraževanje, znanost, kulturo in informativno propagandno dejavnost predsedstva--Zveze sindikatov Jugoslavije so ugotovili, da je informiranje v združenem delu še vedno prešibko in da se ne razvija skladno z nalogami zveze sindikatov. Tovarniški časopisi niso edina oblika informiranja v organizacijah združenega dela, čeprav so najpomembnejša. Tako so dokaj razširjene razglasne postaje v delovnih organizacijah, ponekod pa izdajajo tudi biltene, letake -in podobne tiskane informacije. Oglasne deske izginjajo iz delovnih organizacij -zasledimo jih le še v manjših kolektivih, kjer izdajanje časopisa ne bi bilo racionalno. Največ so na seji govorili o časopisih, ki jih po nepopolnih podatkih 'v naši državi izhaja že 1200 v dobrih dveh milijonih izvodov. Nedvomno želi delavec v takem časopisu dobiti informacije, za katere je življenjsko zainteresiran. Gre za pridobivanje in za dehtev dohodka, program razvoja delovne organizacije, produktivnost dela, življenjske in delovne razmere, osebni in družbeni standard, delo organov samoupravljanja, šport, rekreacijo, zabavo in podobno. O teh problemih želijo delavci hitre, popolne in jasno napisane informacije. Za največje število tovarniških listov je seveda to velika zahteva in prav zato prevladujejo v njih poročila in okrnjene, ter zapoznele informacije. Tovarniški časopisi v glavnem registrirajo dogajanje v delovnih kolektivih. Premalo pa delavcev usmerjajo k najpomembnejšim vprašanjem, ki bodo slej ko prej na dnevnem redu. Ponekod so tovarniška glasila že postala tribuna za izmenjavo mišljenj, drugje prinašajo predvsem informacije z zasedanj samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, vse premalo pa je v njih pobud in predlogov. V mnogih tovarniških listih so glavni sodelavci predvsem direktorji in drugi vodilni Na seji so bili enotnega mišljenj3’ da v tistih kolektivih, kjer so raz^' tejši samoupravni odnosi, več poZ°f' nosti posvečajo tudi informiranj11- Nekaj razpravljavcev je kritičn0 ocenilo tudi servise za tovarni sl° tisk. Rekli so predvsem, da nemalokrat gre za ..skladiščenje" inforina; cij iz delovnih organizacij. Govoril1 so tudi o „parceliranju“ časnikov n3 rubrike, nekakšne zbirke kronik, Id objavljajo že dolgo ne aktualno g13' divo. Takšno, lahko rečemo zelo slabo informiranje, je med drugim tudi drago. delavci v organizacijah združene?3 "cFela. Več kot 60 odstotkov ussd®" kov v Sloveniji opravlja to delo svoji redni delovni dolžnosti, zve^ čine so to vodilni uslužbenci. Tedaj je seveda razumljivo, da je v tovariških glasilih težko zaznati delavčev pogled na svet, njegovo življenjs^0 filozofijo in tudi razumevanja njegove vloge v tovarni in družbi. DOBIMO TISTO, KAR DAJEMO! Polovični delovni čas in malica ali odmor 7 kupon Piše: Azra Kristančič ..Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je ugotovila, da kandidat ustreza razpisnim pogojem in predlaga, da ...“ Tako se začne sprejem delavca, novega člana v našem kolektivu. Delavca nam po navadi predstavijo z željo, da bi se dobro počutil med nami. Toda.. . ob srečanjih z novim .sodelavcem slehernega med nami zajame mešanica čustev do tistega, ki smo ga pravkar spoznali. Zvečine pri srečanju z novim delavcem čutimo bolj ali manj prijateljska čustva. Nemara pa bomo težko verjeli, vendar je res, da tretjina čustev ni prijateljskih, čeprav za to nimamo nobenega pravega vzroka! „Lepo vas prosim, kaj pa imajo prijateljska čustva opra- viti z delom? Na delovnem mestu sem zato, da delam, in ne, da ustvarjam nekakšne prijateljske odnose ali dobro razpoloženje!? “ Zveni sprejemljivo, mar ne? Toda, roko na srce: vsakdanje življenje nam dokazuje, da vsi mi raje poslujemo s prijaznimi ljudmi. Kadarkoli se odpravimo kupovat, bomo raje zavili v tisto trgovino, kjer so nas prijazno sprejeli in postregli, kot pa v tisto, kjer nas niti pogledali niso ali pa so nas osorno sprejeli. Ta zakonitost velja tudi za delovni kolektiv in za odnose med delavci. Delovno vzdušje v delovni organizaciji je tisto, kar ustvarja sleherni med nami prav s svojim prijateljskim stališčem do sodelavca. Učinek prijatelj- skih odnosov v delovnem kolektivu je mnogostranski. V tistih delovnih organizacijah, kjer so delavci znali ustvarjati prijateljske in prijazne medosebne odnose, ugotavljajo večjo produktivnost in manjše število izostankov z dela. Prav tako manj delavcev zapusti tako delovno organizacijo. Res je, da so med nami razlike. Nekateri so bolj prijazni in prisrčni, drugi pa bolj hladni in osamljeni. Vendar ne kaže pozabiti na vzajemnost medosebnega delovanja. Dobivamo namreč tisto, kar dajemo. To pa je še zlasti pomembno za prijateljstvo na delovnem mestu, ki je v svojih globljih vzgi-bih tako blizu neprijaznim ali. sovražnim čustvom. Piše: Mija Lipuiič VPRAŠANJE: V naši delovni organizaciji traja delovni dan 7 ur. Zaradi bolezni delam le štiri ure dnevno, torej več kot polovični delovni čas. Za štiri ure prejemam osebni dohodek, za prestale tri pa nadomestilo od skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Zanima me, ali mi gre ravica do malice oziroma 0-minutnega odmora med delom. Organizacija mi namreč te pravice ne priznava. D. K., Jesenice ODGOVOR: Pravica do odmora med delovnim časom vam ne gfe, ker delate le štiri ure dnevno. Po čl. 26. zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ima pravico do najmanj 30-minutnega odmora med delovnim časom delavec, ki dela s polnim delovnim časom. Iz takega določila torej izhaja, da tisti delavci, ki ne delajo poln delovni čas (tudi zaradi bolezni), te pravice nimajo, prav tako ne PRAVNIK SVETUJE tisti, ki imajo deljen delovni čas. Tudi republiški zakon o medsebojnih razmerjih v čl. 30 določa, da polurni odmor med dolom pripada le v primeru dnevnega dela z enkratnim polnim delovnim časom. Stališče vaše delovne organizacije, da vam ne prizna pravice do odmora med štiri-umim delovnim dnevom, je torej v skladu z zakonom. V novi stalni rubriki „Pravnik svetuje" bomo — podobno ko smo v dosedanji „Pravni posvetovalnici" — odgovarjali K na tista vprašanja bralcev, ki so ali bi lahko bila zanimiva za šir*0 javnost, na vsa druga pa bomo odgovarjali neposredno. Za na, ročnike Delavske enotnosti in nienih rednih prilog so odgovor1 brezplačni. ^ Vprašanja pošiljajte na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 - za rubriko „Pravnik svetuje". 2AMBIJSKA URA SAMOUPRAVLJANJA ZAKAJ NE HITREJE? j^ivo zanimanje mladih zambijskih političnih aktivistov za samouprav-Jar>je, ki bi ga radi v svoji deželi uveljavili v nekaj letih ko so pred dnevi člana CK Hrvaške in dekana fakultete Političnih ved v Zagrebu dr. Dušana Bilandžiča v Lusaki za-Pr°sili, naj bi političnemu akti-^ Zambije predaval o sistemu s°cialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji, je bil naš profesor v Precejšnjih skrbeh, če bodo Poslušalci do kraja dojeli, kar juri bo pripovedoval. Njegove zadrege pa so se končale že po prvih minutah osebnega stika s poslušalci, ^"li ga niso le toplo sprejeli in 11111 pozorno prislulmili, ampak s° ga naravnost zasuli z vpra- šanji še več: dr. Bilandžiča so tudi prosili, naj bi v mestu Kabve predavanje ponovil za slušatelje partijske šole UNIP — vladajoče združene nacionalne stranke neodvisnosti Zambije. Člani političnega aktiva Zambije so doslej vsekakor imeli dovolj priložnosti, da so se lahko seznanili z osnovnimi načeli samoupravljanja. Zato vprašanja, ki so jih zastavljali, s svojo neposrednostjo in zadevanjem v jedro problema profesorja Bilandžiča niti niso presenečala. Začpden pa je bil, ko so mu enaka vprašanja zastavljali BLIŽNJI VZHOD - Razprava o bližnjevzhodnem in palestinskem problemu v varnostnem svetu Združenih narodov se je končala brez resolucije, ker so njen sprejem z vetom preprečile ZDA. Resolucija je zahtevala, da se »palestinskemu narodu omogoči uresničitev neodtujive pravice do samoodločbe, vševši pravico do vzpostavitve neodvisne države v Palestini". Poleg tega je dokument zahteval tudi umik Izraela z vseh arabskih ozemelj, zasedenih po juniju 1967. leta in »zagotavljanje suverenosti, oze-nreljske nedotaknjenosti in politične neodvisnosti vseh držav na tem območju ter njihove pra-Vlce> da živijo v miru znotraj varnih in priznanih meja". Resolucija nikomur ni v celoti ustrezala, niti Palestincem in drugim Arabcem ne, pač pa je bila sad splošnega soglasja in veren izraz mednarodnega javnega mnenja. Prav to ji je dajalo moč, ki je tudi ameriški veto ni zlomil. Izraelci in Američani so vedno zatrjevali, da gre za enostranske poskuse reševanja krize na Bližnjem vzhodu, zdaj pa se je izkazalo, da to ni res. Nedvomno je bila izčrpna razprava v varnostnem svetu o problemih Bližnjega vzhoda in Palestincev koristna, Saj je jasno pokazala na prevladujoče mnenje v svetu - na palestinsko pot reševanja krize, da t°rej na Bližnjem vzhodu ne ntore biti miru brez spoštovanja pravic palestinskega naroda. BALKAN — V Atenah se je začela balkanska konferenca o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. Strokovnjaki iz Grčije, Turčije, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije so začeli razpravljati o možnostih za večstransko sodelovanje v gospodarstvu, prometu, telekomunikacijah, na področju električne energije in pri varstvu človekovega okolja. Konferenca sodi med prizadevanja za uresničitev sklepov in priporočil evropske konference o varnosti in sodelovanju. Pred začetkom konference je voditelje delegacij petih držav sprejel predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis, ki je konec lanskega avgusta dal pobudo za to zborovanje. Karamanlis je med drugim izjavil, da je najvažnejša naloga konference ustvariti ozračje prijateljstva in vzajemnega zaupanja med balkanskimi narodi 'Jugoslovansko delegacijo na konferenci vodi podsekretar v zveznem sekretariatu za finance Kazimir Vidas. V splošni razpravi je med drugim dejal, da je naša država pripravljena konstruktivno prispevati k zagotovitvi miru in sodelovanju na območju Balkana ne glede na ovire in omejitve, ki izvirajo iz mednarodnega položaja, družbenih ureditev in posebnih razmer v odnosih med posameznimi balkanskimi državami. VLADO BARABAS še golobradi slušatelji partijske šole. Mladi člani UNIP so, denimo, vprašali: ali mora direktor podjetja odgovarjati delavcem tudi za povsem poslovne zadeve, za svoj odnos do ljudi, za melbrosirf propolis novost iz zakladnice čebeljega panja liubuana kadrovsko politiko? Ali lahko dober delavec zasluži več od vodilnega delavca? Kako v jugoslovanskih razmerah dosežemo, da najboljši delavec tudi največ zasluži, in kako preprečimo, da nekdo, ki nima osebnih ali delovnih kvalitet, ni izvoljen v delavski svet ali v kakšen drug samoupravni organ? Komaj je profesor Bilandžič odgovoril na vsa ta in še nekatera vprašanja, se je že znašel pred novim: skoraj tri desetletja že gradite samoupravljanje, je mogoče, da bi tak sistem pri nas uvedli v krajšem času, v treh ali štirih letih? Mladeniču, ki je tako vprašal, se je očitno zazdelo, da so tri desetletja predolga, da bi dočakal čas, ko bi tudi sam sodeloval v ustvarjanju podobnega družbenega sistema. Zambija pa se, kot trdijo v tej deželi, zlagoma usmerja na »podobno pot“. Pred nedavnim proglašeno načelo »participacij-ske demokracije1' oziroma prenašanja oblasti na ljudstvo, kot je dejal predsednik Keneth Kaunda, mnogi namreč pojmujejo kot »zambijsko varianto samoupravljanja11. Odpori taki usmeritvi so dokaj močni in nanje opozarja tudi predsednik Kaunda. To pa med drugim pomeni še eno pozorilo mladim Zambijcem, da samoupravljanje vendarle ne more zaživeti po komaj treh ali štirih letih. VUK D RAŠKO VIC kdo je kdo Francois Mitterand generalni sekretar socialistične stranke Francije Zadnje tedne je v ospredju zanimanja v vrstah zahodnoevropskih socialističnih in socialnodemokratskih strank prvak francoskih socialistov in pomembna osebnost v francoskem političnem življenju Francois Mitterand. V zahodni Evropi je namreč v zadnjem času eno izmed pomembnih političnih vprašanj sodelovanje socialistov s komunisti. O tem so socialisti in socialni demokrati nedavno razpravljali na sestanku v danskem mestu Helsin-goeru in prav tam je Mitterand s svojim nastopom povzročil razcep v pogledih na to pomembno vprašanje v boju zahodnoevropskega delavstva za socializem. Mitterand je namreč nadvse odločno poudaril potrebo po sodelovanju socialistov s komunisti, izhajajoč pri tem iz razmer v Franciji, kjer se zavezništvo levih sil (socialistov, komunistov in levih radikalcev) uveljavlja kot izhodišče za možne socialistične spremembe. Prvak francoskih socialistov poudarja, da sodelovanje z buržoazijo pri oblasti ni možno in da je edina perspektiva v zdmžitvi levice. Francoska socialistična stranka ni marksistična, marksizem ni njena uradna ideologija, vendar to ne pomeni, da v svojih analizah ne uporablja marksističnih metod. Francois Mitterand seje s takšnimi stališči, ki jih njegova stranka uresničuje tudi v konkretnih stikih s francoskimi komunisti in v svojem delovanju, postavi na čelo tako imeno- vanega južnega krila zahodnonemška socialnodemokratska in avstrijska socialistična (v njem sta med drugim zahodnonemška socialnodemokratska in avstrijska socialistična stranka) nasprotuje z odločnim zavračanjem kakršnegakoli sodelovanja s komunisti. Brez dvoma je Mitterand s takšnim nastopom povečal svoj politični ugled v Franciji in predvsem v vrstah francoske levice, ki se zaveda, da bo lahko le s sodelovanjem vseh levičarskih sil ter delavskih in drugih naprednih slojv francoske družbe uresničila zastavljeni cilj — graditev socialistične družbe v Franciji. V. BARABAŠ BREZPOSELNOST V ZR NEMČIJI SE NARAŠČA Nobenih dobrih znamenj Pričakovano izboljšanje konjunkturnega položaja se je precej zakasnilo in bo z zamudo vplivalo na stanje nezaposlenosti — Prejšnji mesec že 1.233.000 brezposelnih ali 6,3% vseh domačih in tujih delavcev O kakem preobratu na trgu dela, ki bi utegnil izboljšati konjunkturni položaj, za zdaj še ni nobenih znamenj! Pričakovano izboljšanje za-hodnonemškega konjunktume-ga položaja se je vsekakor precej zakasnilo in bo zato tudi z zamudo vplivalo na stanje nezaposlenosti. Po nekaterih ocenah bodo strukturne spremembe, ki sta jih povzročila inflacija in rast cen osnovnih surovin, onemogočile bistveno zmanjšanje brezposelnosti. Strukturne spremembe in prilagajanja tem spremembam so najvaženjši vzrok, da se je število brezposelnih v ZR Nemčiji povzpelo na milijon in več ljudi. N. Ž. Število brezposelnih in tistih, ki so zaposleni z omejenim delovnim časom, je sredi novembra lani v ZR Nemčiji ponovno naraslo. Hkrati se je skrčilo število odprtih delovnih mest. Kot navaja zvezni urad za Melo v Nuernbergu, je bilo v decembru lani v zvezni republiki 1.223 milijona brezposelnih v primerjavi z 1.114 milijona v novembru. Delež brezposelnih se je s tem zvišal od 4,9 % v novembru na 5,3 % v decembru. 145.000 tujih brezposelnih de-. lavcev je pripomoglo, da se je delež brezposelnih dvignil na 6,3 %. Za leto 1975 so izračunali, da je bilo v ZR Nemčiji poprečno 1,074 milijona brez- poselnih ter da je delež brezposelnih znašal poprečno 4,7 %. To približno ustreza ravni iz leta 1958. V letu 1974 so našteli poprečno 583.000 brezposelnih in zabeležili poprečni delež brezposelnih v višini 2,6%. Število delavcev, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, se je sredi lanskega novembra povzpelo na 717.000 in decembra že na 748.000. Delna zaposlenost je najbolj prizadela poklice v gradbeništvu. Število odprtih delovnih mest se je hkrati zmanjšalo od 210.000 v oktobru na 183.000 v novembru ter na 168.000 v decembru. STROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti Piše: Leopold Pogačnik Vprašalniki so sistematično razporejena vPrašanja, ki usmeijajo našo pozornost na ^otavljanje pomanjkljivosti, odstopanj, naPak ali neustreznosti pri uresničevanju Ve!javnih varnostnih določil. Ugotovitve so liste kritične točke, zaradi katerih lahko J^stajajo nesreče pri delu. Takšno ugotav-Ianje je izčrpnejše in popolnejše kot u8otavljanje po znanju, spominu ali izkušnjah. Vprašalnik je torej izdelek,ki temelji na Varnostnih pravilih, normativih, ukrepih 1fir Še posebej na analizah možnih nevarnosti. Vprašalnik ni delo posameznika, ^rnveč skupine strokovnjakov ter Predstavlja koordinirano znanje z določenim uporabnim namenom. Če opazujemo določeno področje dela melovni postopek, transport materiala, Reditev delovnega mesta, dviganje bre-en> varjenje določene vrste, topljenje ^ivne mase), tedaj po spominu določimo le 5 do 7 kritičnih točk nevarnosti Pri delu. Če pa je vprašalnik temeljito 1ahskovalno sestavljenke takih točk tudi 110 4-krat več. Skratka, popisane so vse Z VPRAŠALNIKI DO KRITIČNIH TOČK možne točke v celoti, s tem pa je vprašalnik zaključena celota za določen objekt, področje dela. Delo z vprašalnikom pomaga odkrivati možne pomanjkljivosti. Če pri prvem pregledu ugotovimo le 3 pomanjkljivosti od 18 možnih (kar na drugi strani pomeni, da so druge možnosti urejene tako, da ne predstavljajo vira nesreč ali poškodb), pri drugem pregledu pa odkrijemo že 5 ali 6 pomanjkljivosti ali možnih virov poškodb, to pomeni, da se je število nevarnih virov nesreč povečalo, kakor tudi da v času med prvim in drugim pregledom viri nesreč niso bili odpravljeni ali urejeni z ustreznimi varnostnimi ukrepi. Drugače povedano: vodUna funkcija ni opravila svoje naloge. Če še pri tretjem pregledu ugotovimo enako ali povečano število virov nevarnosti, lahko napovemo celo obdobje, v katerem bo prišlo do določene poškodbe ali nesreče pri delu. Vprašalniki torej omogočajo: izčrpno raziskovanje varnosti in nevarnosti na dolo1-čenem področju; spremljanje dinamike naraščanja virov nevarnosti kakor tudi dinamike uspešnosti uveljavljanja varnosti v podrobnostih; predvidevanje nastajanja določenih vrst nesreč ter s tem tudi termi-niranje preventivnih varnostnih ukrepov ob pravem času; uveljavljanje raziskovalnih rezultatov v podrobnostih delovnih mest, delovišč in organizacije procesov; enotnost strokovnosti, ker enak vprašalnik uporabljata tako varnostna služba v delovni organizaciji kot inšpekcijski organi; lažje in izčrpnejše sestavljanje poročila o pregledu, razen tega je vsak pregled, ki ga opravlja kdoricoli z vprašalnikom, tudi podatek za računalniško obdelavo podatkov ter gradivo za raziskovalne naloge. Od uveljavljanja vprašalnikov na področju varstva pri delu bo torej v veliki meri odvisno preprečevanje nesreč in poškodb ob pravem času, kvaliteta dela varstvenih služb in nadzornih organov. sprašujete ^/odgovorjeno Časopisi, radio, TV, reklame na ulicah in v izložbah te dni razglašajo velike razprodaje. Obiskal sem nekaj trgovin s konfekcijo in ne morem se znebiti občutka, da smo ali naj bi potrošniki spet potegnili krajši konec. Mislim na desortirano in demodirano blago, tudi na manj vredno blago, ki nam ga ponujajo. V nekaj konkretnih primerih sem celo ugotovil, da je bilo enako blago pred razprodajo na voljo po nižji ceni od tiste, na katero so zdaj izračunali popust. Zanima me, po kakšnih pravilih se trgovina mora ravnati ob razprodaji in kdo je dolžan ukrepati, če špekulira v škodo potrošnikov? L. T.-LJUBLJANA ODGOVARJA V. D. DIREKTORJA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA ZA TRGOVINO V LJUBLJANI TOVARIŠ FRANC KRAGELJ: Pri prodajah blaga po znižanih cenah, ki je brez napak in pomanjkljivosti, trgovske organizacije praviloma ne smejo znižati cene pod nabavno ceno. Tako znižanje zato pri konfekciji znaša le do 20% prejšnje maloprodajne cene. Ce pa gre za posezonske razprodaje, razprodaje blaga z napakami ali za demodirano blago, pa se cena lahko zniža tudi pod nabavno ceno. V takih primerih je cena lahko nižj a tud i za 5 0 % ali celo več. Način in pogoje razprodaj in prodaj blaga po znižanih cenah ne določajo predpisi, temveč se je treba držati načel vestnosti, poštenosti ter poslovnih navad. Združenje TOZD trgovine je pravkar zbralo navade te vrste, ki bodo v kratkem proglašene kot dobre poslovne navade in jih bodo morali upoštevati vsi maloprodajalci. Od načina in obsega kršitve telfdobrih poslovnih navad, zlasti pa od posledic je odvisno, ali se bo kršitev štela za nelojalno konkurenco, dejanje špekulacije ali za drugačno kršitev. Vse nepravilnosti se prijavljajo tržni inšpekciji, ki nato ukrepa naprej . Glerle označevanja cen določa zakon o blagovnem prometu, da mora biti vsako blago v prodaji označeno s ceno. Če je cena znižana, mora biti označena prejšnja in nova cena. Kršitev tega predpisa se kaznuje z denarno kaznijo. DE šport, oddih in rekreacija 31. januar 1976 stran SPET RAČUNI BREZ KRČMARJA? Dolga leta smo ugotavljali, da tako ne gre več. Spoznali smo, da nas je premalo in da obenem tudi nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili vrhunske športnike v plavanju, smučanju, atletiki, orodni telovadbi, odbojki, košarki, nogometu, rokometu, boksu, dviganju uteži, judu, streljanju, šahu, lokostrelstvu, alpinizmu, podvodnem ribolovu, kegljanju, balinanju, hokeju in še v številnih drugih športih, ki jih pač poznamo in s katerimi se nekateri Slovenci občasno ali > celo redno ukvarjamo. Za razvedrilo, zaradi zdravja ali pa kar tako - denimo zaradi mode. Res je, vsaka stvar ima dve plati. Lepo in manj lepo, koristno in manj koristno. In to velja tudi za nekaj deset športov, ki jih gojimo v Sloveniji. Nekateri so manj, drugi spet bolj zdravi. Nekateri imajo daljšo, drugi spet krajšo tradicijo. Nekateri športi so bolj pomembni za vsesplošni ljudski odpor, drugi manj. Nekateri so zelo vzgojni, drugi nekoliko manj. Nekateri so seveda bolj, drugi spet manj popularni itd. itd. Skratka, ni športne panoge, ki bi bila za Slovence v vseh primerih idealna, pa tudi take ne, za katero bi lahko zapisali, da ni vredna počenega groša. In prav v tem grmu tiči zajec: vsi športi so za nas po svoje zanimivi, vendar si vseh ne moremo privoščiti! Ker smo majhni, ker imamo veliko premalp športnih objektov, še manj strokovnjakov, da potrebnih sredstev sploh ne omenjamo! Res je: dolgo je trajalo, da smo prišli do tega, v bistvu tako zelo preprostega spoznanja. Vendar - bolje pozno kot nikoli! Torej, končno smo se odločili za prioritetni vrstni red športnih panog in — če bo vse šlo tako, kot smo si zamislili - bomo samoupravni sporazum podpisali v najkrajšem času. Če, pravimo zato, ker se je na ,,terenu" malce zataknilo; tik pred podpisom omenjenega samoupravnega sporazuma so namreč mnogi skočili pokonci, češ da so si priortitetni vrstni red športnih panog zamišljali nekoliko drugače. Predstavljali pa so si ga seveda tako, da so videli na vrhu prioritetne liste sebe.. . Ni se jih malo oglasilo. Seveda, vsi z najboljšim namenom. Malce nerodno je le to, da ima sistem prioritete svoje zakonitosti, od katerih je bistvena, razumljivo, ta, da se je treba razporediti, kar pa pomeni, da vsi ne morejo biti na „vrhu‘‘... In s to preprosto resnico se očitno mnogi ne morejo sprijazniti. Tako, denimo, šahisti trdijo, da zasluži šah prvo prioriteto, „ker je šah miselna in 'kulturna dejavnost in zato del duhovne kulture". Tudi predstavniki gimnastike pravijo, „da je mesto gimnastike v prvi prioritetni skupini". Njihovi argumenti, ki govore temu v prid, so: ..gimnastika vključuje kar 3000 prvin, v Sloveniji imamo 400 telovadnic in ne nazadnje - v temu športu smo osvojili že 80 odličij na najvišji ravni"! In kaj, denimo, pravijo strelci? ,JDa imamo v Sloveniji 60 občinskih strelskih zvez s 430 strelskimi družinami, ki vključujejo 40.000 strelcev, kar vse je potrebno upoštevati in zagotoviti strelcem ustrezno mesto na prioritetni listi. Itd. itd.. . Zavestno smo se torej odločili za sistem prioritete. Sedaj pa, ko naj bi prešli od besed k dejanjem, smo znova naleteli na ovire. Več kot očitno je, da se mnogi ne moremo kar „čez noč" posloviti od stare, očitno tako malo uspešne prakse in da še vedno njočno precenjujemo možnosti slovenskega športa. Vreča, s katero razpolagamo, pa je za vse premajhna. Zato sploh prioriteta! In ne zaradi lepšega. . . ANDREJ ULAGA ZAKLJUČEK SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER V KRANJU ZA LETO 1975 _ ^ MNOŽIČNOST - NUJA! Čedalje večje zanimanje za tradicionalne igre — Ni več večjega kolektiva, ki bi stal ob strani V Kranju je bil pred dnevi slovesen zaključek sindikalnih športnih iger za leto 1975. Igre, Id jih je organiziral občinski sindikalni svet s pomočjo prizadevnih sodelavcev komisije za šport in rekreacijo, so bile že devete po vrsti in obenem najbolj množične doslej. Udeležilo se jih je kar 1706 delavcev iz 46 osnovnih organizacij sindikata, torej nekaj več kot leto prej. Najbolj pa je razveseljivo spoznanje, da v kranjski občini ni večje delovne organizacije, ki se ne bi udeležila vsakoletnih sindikalnih tekmovanj. Nedvomno je velika zasluga marljivih članov komisije za šport in rekreacijo pri OBSS z njenim predsednikom Mičem Turelom in drugimi, da so sindikalne igre v Kranju vsako leto bolj množične, zanimive in privlačne. ,,Program našega delaje zelo pester, pravzaprav gre za ustaljene delovne oblike, ki jih vsako 'leto skušamo obogatiti z novimi panogami. To nam tudi uspeva, čeprav člani komisije menimo, da bi lahko sem in tja vrinili v program iger še katero od športnih disciplin, ki bi bile privlačne za širši krog nastopajočih. Sicer pa je za našo aktivnost značilno, da prirejamo tek- movanja skozi vse leto, da smo aktivni poleti in pozimi,“ nam je povedal Darko Šegula, sekretar komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju. „Morda k temu še samo podatek o lanski bilanci iger? “ „Tekmovanja v okviru letnih sindikalnih iger so bila opravljena v vseh predvidenih panogah, število sodelujočih pa je bistveno večje v primeijavi z letom 1974: pri moških za 27,4 % in pri ženskah za 34 %. Zlasti smo veseli večje udeležbe žensk, čeprav tudi s tem, kar smo dosegli lani, še vedno nismo zadovoljni. Poglejte,,medtem ko je na igrah sodelovalo 1540 moških ali skoraj 330 več kot predlanskim, je bilo lani na tekmovanjih samo 40 žensk več kot leto poprej. Zato bomo skušali letos pritegniti k tekmovanjem še več članic delovnih kolektivov v Kranj u.“ NAJBOLJ PRILJUBLJENO - KEGLJANJE Sodeč po udeležbi, je bilo najbolj priljubljena panoga na lanskih sindikalnih športnih igrah kegljanje. Nastopilo je namreč kar 367 tekmovalcev in tekmovalk. Veliko je bilo tudi zanimanje za tekmovanja v malem nogometu (325 nastopajočih), v šahu (179), plavanju (167), vaterpolu (155), košarki (144), odbojki (120) in v rokometu (100). Presenetljivo slaba udeležba pa je bila na prvenstvih v streljanju (69 sodelujočih), balinanju (32) in v namiznem tenisu (24), torej v športnih panogah, v katerih so še do pred leti Kranjčani veljali za najboljš e v Sloveniji. Premalo organizirane aktivnosti je bilo tudi na trim stezi (tokrat celo brez tekmovanj!? ), kar prirediteljem in animatorjem v delovnih skupnostih ne daje najboljše ocene. „Lanske sindikalne športne igre v Kranju so kljub doseženim uspehom pokazale,“ kritično ocenjuje naš sobesednik, „da je v naših delovnih organizacijah vedno več zanimanja za aktivno rekreacijo, da pa, kot temu pravimo, rezerve še zdaleč niso izkoriščene. Zato je letos glavna naloga komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, da pritegne k sodelovanju tudi druge sindikalne organizacije. Predvsem je naša želja, da bi športna aktivnost postala stalna oblika organizirane rekreacije v podjetjih, Tako živahno je te dni na umetni ledeni ploskvi na Bledu... (foto: B. B.) Snega je tudi letošnjo zimo zelo malo, le na Kaninu se lahko pohvalijo z več kot dva metra debelo snežno odejo (foto: A. Ul.) udeležba na igrah pa vrh njihovega dela na področju športa in rekreacije. To bomo dosegli le z boljšo organizacijo, z večjim številom animatoijev in z večjim sodelovanjem športnih komisij v delovnih kolektivih z našo občinsko komisijo.11 Za zgled dobro organizirane športne dejavnosti lahko služijo sindikalne organizacije Save, službe družbenega knjigovodstva pa tudi nekatere manjše, kot denimo Ljubljanska banka, Elektro Kranj in osnovna šola Simona Jenka. Krivde za premajhno dejavnost ne gre valiti samo na sindikalne organizacije, saj ovira širši razmah športa in rekreacije med zaposlenimi tudi pomanjkanje primernih prostorov za vadbo, telovadnic in igrišč. Zato bo komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu skušala letos skleniti posebne dogovore za uporabo telovadnic in igrišč tudi po šolah v okolici Kranja. ISKRA, SAVA, PROSVETNI DELAVCI.. - Poglejmo še vrstni red najbolje uvrščenih ekip na IX. letnih sindikalnih športnih igrah v Kranju za leto 1975. Najuspešnejša osnovna organizacija je bila, upoštevaje število osvojenih prvih mest, osnovna sindikalna organizacija Iskra Elektromehanika. Osvojila je pet prvih (košarka, plavanje, rokomet, streljanje), štiri druga (mali nogomeet, odbojka, plavanje — moški in ženske) ter štiri tretja mesta (kegljanje v obeh konkurencah, vaterpolo, šah.)-Med posamezniki pa so iskraši osvojili štiri prva (Novak — balinanje, Konc, Hvala, Bevc ter Žagarjeva in Kodlerjeva — plavanje), eno drugo in štiri tretja mesta. S 45 točkami je bila Iskra Elektromehanika premočni ekipni zmagovalec lanskih iger. Drugo mesto v moštveni kom kurenci so osvojili športniki Save (20 točk), ki so zasedli dve prvi in eno tretje mesto, med posamezniki pa eno prvo in tri druga mesta. Ekipa osnovne organizacije sindikata prosvetnih delavcev pa je z 12 točkami zasedla 3. mesto. IVO VIRNBC LJUBLJANA Trim liga v košarki V Ljubljani se nadaljuje tekmovanje v vseh treh TRIM košarkarskih ligah občine Center. V A in B skupini so doslej od- igrali štiri kola, medtem ko so bila v C skupini na sporedu le tri. V najmočnejši skupini še vedno vodi Dnevnik — doslej še vedno brez poraza. V skupini B so najuspešnejši košarkajji Iskra Commerce, medtem ko sta v C skupini neporažena le še Slovenijales in UJV. Lestvica skupine A: 1. Dnevnik 8, 2. Vega 6, 3. Ljubljanska banka 6, 4. Zmaj 4, 5. Petrol 4, 6. Slovenijaceste 4, 7. Ljudska pravica 4 itd. Lestvica skupine Bj 1. Iskra Commerce 8, 2. Železniška tiskarna 8, 3. Tegrad 6, 4. SDK 4, 5. PTT telek. 4, 6. INV 2 itd. Lestvica skupine C: 1. Slovenijales 6, 2. UJV 6, 3. Vjesnik 4, 4. Hermes 4, 5. Elektro Ljubljana 4, 6. RSNZ 2 itd. ŽALEC Turnir v šahu Šahovska sekcija Invalid Žalec je priredila ekipni pokalni brzopotezni turnir v šahu. Na turnirju je nastopilo 6 ekip, in to: ŠK Avtoobnova Ljubljana, ŠK Sijaj Hrastnik, MTT Maribor, SK Invalid Žalec I. moštvo, ŠK Polzela in ŠK Invalid Žalec H. moštvo. Zmagala je ekipa MTT Maribor s 15 točkami in osvojila pokal v trajno last. Drugo niesto je osvojila ekipa Invalid Žalec I. (12,5), tretje mesto pa drugo moštvo Invalid Žalec (11,5), pred ŠK Polzelo (9,5). Najboljši igralec moštva je bil Leskovšek, ki je za drugo moštvo Invalidov Žalec zbral tudi največ točk. Pohvaliti moramo organizatorje ŠK Invalid Žalec za odlično organizacijo šahovskega turnirja. JOŽE GROBELNIK TREBNJE KPD Dob znova prvak V prostorih mirenske osnovne šole je bil pred dnevi zaključek sindikalnih delavskih športnih iger v trebanjski občini za leto 1975. V osmih športnih panogah je tekmovalo 62 ekip iz 14 osnovnih sindikalnih organizacij. Na vseh tekmovanjih v pomladanskem in jesenskem delu iger je sodelovalo 140 delavcev. Prav število sodelujočih — letos so bile igre že četrtič — je tisto, s čimer so organizatorji najbolj nezadovoljni. V neraz- Sindikalna organizacija Železarne Jesenice prizadevno skrbi za rekreacijo svojih članov. Vsako leto organizira tekmovanja v vseh športnih disciplinah. IMa posnetku vidimo delavce jeklarne, ki so se udeležili tekmovanja v streljanju z zračno puško. (B. B.) viti trebanjski občini imajo namreč tudi težave z organizacijo športne rekreacije. Zato bodo organizatorji storili vse, da se bo letošnjih športnih iger udeležilo več delavcev. Že četrtič zapored si je priborila pokal občinskega sindikalnega sveta za najboljšo skupno uvrstitev sindikalna organizacija KPD Dob (41 točk). Slede: 2. Trimo Trebnje (37), 3. Prosveta (23), 4. Dana (22), 5. Kmetijska zadruga Trebnje (15) itd. Zenske so tekmovale le v kegljanju. Med šestimi ekipami so se najbolje uvrstile predstavnice kmetijske zadruge. A. ŽELEZNIK RADOVLJICA Letos 1000 udeležencev V petek, 16. januarja, so se na 5. seji sestali člani komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS Radovljica. Ocenili so delo komisije, aktivnost in udeležbo članov sindikata in lanskih sindikalnih športnih igran ter sprejeli program športne ktivnosti radovljiških sindikatov z* :tos. Ko ocenjujemo lanske sindikalne portne igre, ugotavljamo, da so v eloti zelo dobro uspele, kar V0' reni, a je bilo delo komisij za šport i rekreacijo pri Občinskem svetu SS in ZTKO Radovljica v redu pravljeno. Predvsem pa je P0" lembna ugotovitev, da je interes elavcev za tovrstna tekmovanja vse ečjl Da je temu res tako, nam naj" olje pove podatek, da se je ude-aba na sindikalnih športnih tekmo-anjih v primeijavi z letom 1974 po-ečala za 123 odstotkov. V letu 1975 so bila sindikalna rvenstva v sedmih panogah. Na tek-rovanjih je nastopilo 864 članov indikata iz 66 osnovnih organizacij indikata. Kljub številni udeležbi Pa ikakor ne moremo biti zadovoljni1 deležbo žensk. Kritizirati moramo udi tistih 51 osnovnih organizacij, j na tekmovanja niso poslale nobe-ega člana. Prav to je vodilo športno .omisijo, da bo v letošnjem letu bolj krbela za množičnost. Sklenila je, la se bo letošnjih sindikalnih šport' dh iger udeležilo 1000 delavcev iz 00 osnovnih organizacij sindikata-šedvomno pomeni sprejeta nalog® eliko obveznost za obe komisiji, udi za vse osnovne organizacije ^ likata, predvsem pa za tiste OOS, r\ ctalp nh strani. V. M* delavsko GIBANJE IN SOCIALIZEM (IV.) MED OKTOBRSKO REVOLUCIJO IN ZMAGO FAŠIZMA Sovjeti so bili ruska iznajdba — Pojavili so se že v revoluciji leta 1905, Po njenem porazu pa so bili ukinjeni. Tako so leta 1917 predstavljali ponovljeni sovjeti nekakšno sovladanje z meščansko vlado... ^'še: Janko Prunk PRVA SVETOVNA VOJNA IN RAZPAD II. INTERNACIONALE Pred 1. svetovno vojno so socialno demokratske stranke in njihovi sindikati po vseh evrop-shih deželah predstavljali veliko Politično in družbeno silo. V Več državah so imeli v parlamentu veliko poslancev, tudi do hetjine. Toda vodstva strank so hila zelo prepojena z reformiz-mom. Res da so kongresu II. internacionale 1912. leta spre- Toda Leninovih revolucionarnih predlogov niso hoteli podpreti. Lenin je za svoje poglede dobil podporo le od levičarjev, ki so se zavzeli za odcep revolucionarne levice od oportunistične socialne demokracije in za revolucijo. Ta Zimmenvaldska levica in njena politika je bila idejna osnova za oktobrsko revolucijo in za III. komunistično internacionalo. OKTOBRSKA REVOLUCIJA V začetku marca 1917. leta, po starem ruskem koledarju v Lenin v Petrogradu v začetku leta 1918, desno ob tribuni stoji Trocki jeli protimperiahstično in proti-vojno resolucijo, s katero so zagotovili, da se bodo socialno demokratske stranke v primeru rnipedalistične svetovne vojne uPrle svoji buržoaziji in prešle v revolucijo, toda ko se je avgusta ^14. leta vnela 1. svetovna voj-na' so vodstva socialdemokratih strank enostavno kapituli-rala precj iastno buržoazijo in se P priključile v spopadu. Social-n° demokratske stranke posameznih držav so si naenkrat staL nasproti kot sovražnice, Ovrgle so geslo ..proletarci vseh jjcžel, združite se“. Le ruski ooljševiki in srbska socialdemokratska stranka nista podprli 'astne buržoazije. Velikega francoskega socialista, ki se je °dločno boril za mir Jeana ■lauresa je dan po izbruhu vojne prelil neki francoski naciona-“st- Lenin je tako upravičeno Napisal, da je II. internacionala umrla. LENIN IN ZIMMERVVALDSKA LEVICA doča- ...omji. i-iaivj at jt preselil v Švico, kjer so bili še drugi ru-kr boljševiki, in začel propagi-rah revolucionarna gesla, da ^ora proletariat preiti od unpe-rralistične v državljansko vojno ' v revolucijo. Obsojal je vodiva socialdemokratskih strank °t kapitulantska in jim odre-al pravico voditi in predstavlja-1 Proletariat svojih dežel. Na °nferenco v švicarskem mestu j lnimerwaldu, septembra 1915. a, je Leninu uspelo zbrati za-°pnike nekaterih evropskih °cialnodemokratskih strank, ki c niso strinjali s poUtiko vod-ev strank in so bili proti vojni. Lenin je izbruh vojne februarju, je prišlo v Rusiji, ki je doživela velik vojaški neuspeh, do revolucije. Buržoazija in delavstvo sta združila oblast carizma in oblast je prevzela buržoazija. Poleg buržoazne vlade pa so delavci in celo vojaki v vojaških enotah formirah tudi svoje lastne organe — soijete. Ti sovjeti so bili ruska iznajdba, pojavili so se že prvič v revoluciji 1905. leta in bili po njenem porazu ukinjeni. Tako so leta 1917 obnovljeni sovjeti predstavljali nekakšno sovladje z meščansko vlado. Oportuni-stično-reformistična delavska stranka manjševiki, ki so spomladi in poleti leta 1917 imeli večino v sovjetih, so bili za sporazum med sovjeti in buržoazno vlado, ki bi naj ustvaril v Rusiji demokratični meščanski sistem, razvil gospodarstvo in ustvaril možnosti za prehod v socializem. Podprli so celo buržoazijo pri nadaljevanju vojne. Boljševiška stranka z Leninom na čelu, ki seje vrnil v Rusijo aprila 1917. leta, pa je zahtevala, da morajo revolucijo nadaljevati, vso oblast pa prevzeti sovjeti, predstavniki delovnega ljudstva. Do oktobra (po ruskem koledarju) so si boljše-viki zagotovili večino v sovjetih in prešli v revolucionaren obračun z buržoazno vlado. Vso oblast so prevzeli sovjeti. Prva odloka revolucionarne vlade sovjetov z Leninom na čelu sta bila odlok o miru in zemlji, ki so jo vzeli iz rok veleposestnikov in jo dali vaškim sovjetom. S tem si je revolucija zagotovila podporo širokih kmečkih slojev, ki so sestavljali večino ruskega prebivalstva; socialistična revolucija v Rusiji je zmagala. POSLEDICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE - KONEC VOJNE Lenin in evropska socialistična levica sta pričakovala, da bo ruska oktobrska revolucija samo uvod v splošno evropsko socialistično revolucijo, kajti samo tako so si vsi tedanji revolucionarni socialisti, vključno z boljševiki, predstavljali zmago socialistične revolucije in možnost graditve sociahstične družbe. Delavske množice Evrope so bile pod vplivom ruske revolucije vse bolj nemirne in revolucionarno razpoložene. Novembra 1918. leta je bilo konec vojne, centralne sile so bile poražene. V poraženi Nemčiji so se uprli mornarji in delavstvo v večjih mestih. Razglašena je bila republika. Toda vodstvo nemške socialne demokracije ni hotelo izvesti socialističnih ukrepov, ni bilo za to, da vsa oblast preide v roke sovjetov, delavcev, ki so nastaH po ruskem vzoru. Nemška revolucija v novembru 1918. leta se ni razvila v sociahstično. Deli delavstva so bili za socialistično revolucijo, toda bili so v obračunih z oportunistično reformistično socialdemokratsko vlado poraženi, njihove voditelje Roso Luxemburg in Karla Liebknechta pa so ubili. USTANOVITEV KOMUNISTIČNE III. INTERNACIONALE: Da bi pomagala zanetiti revolucijo v Evropi, za katero so bile razmere še vedno ugodne, je bila na Leninovo pobudo v Moskvi marca 1919. leta ustanovljena komunistična internacionala, zveza vseh revolucionarnih levih socialistov, ki so se odcepili od oportunističnih in reformističnih socialnih demokratov. Slednji so kmalu nato v Bernu obnovili svojo socialdemokratsko II. internacionalo. Izveden je bil organizacijski razcep v delavskem gibanju na reformistično (evolucijsko) in revolucionarno smer. Razcep je bil velikega zgodovinskega pomena in še danes je čutiti njegove posledice. Cepitev na socialne demokrate in komuniste je bila izvedena povsod po Evropi v letih 1919 in 1920. Revolucionarni valje leta 1919 močno upadel Poraženi’sta bili sovjetski revoluciji na Madžarskem in na Bavarskem. Revolucionarni komunistični smeri , združeni v Komunistični internacionali, je uspelo v razvitih evropskih deželah pridobiti približno tretjino delavstva, dve tretjini pa sta ostali v socialdemokratskih vrstah, kar je bilo torej usodno za možnosti revolucionarnih sil. PRIHODNJIČ: Delavsko gibanje v času ljudske fronte in druge svetovne vojne. \ — Kaj se čudite? Saj ste želeli slovensko nacionalno jed...! NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 5. februarja 1976 na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripi-sotn na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. VER&OEt/A OPEfcA LAD7A i/V VLACOJ7E. TCM/oK-Nlt-1 LADIt) CANKAR VlSrA MAftiRfcU. O&OKOEU fcoTSTA, Kmm/v VRSTA 3tf!tTI&IE6B !>IAGA MUsliman- SlU MEStC. Posta RBtA v ANGtLOI Vlu>2i STtM UDtLEZEttj: SVATBE TAUSOVA »ANŽ-ASA S«6U.Ey VJINTERS feUICOV PLOb kdvasIm tefbMOČtU. P0NAV1^\W| člft&OL JATtoNSU MAC IM Slavilna TIWr)lStA SflsruMA .VRSTA Polža MAfJAV, NAPtAČJLO EBTovŠSžfjT [PorAIMA- Meouai ) Popito ME® MisesUJM starslduas um AI-UMINI;e/A RMDNlMA za SEfcPRLT mat. £rtoTA| &REZ0BU- OVASNOV PoliTiCtJO ZATOČIŠČE Sora NA HAUtlBlIU R.AT>I7J CRNOMoC9(D LETOVIŠČE s«. Srka RAbo soRt>W VELI ICO stto NAOVoKA V VEASAIU.U PRI PARIZU (T.SVET.PIR) VŽIGALNIK ZA aspicziv K0N. PoLoHlA bEoSRM -soo.ierA uspe. 2AR.E TUSAP, wasuin6ToN IRIIING, PRISE.DMK NA SODIŠČU čakam;) e v ZASEDI ZRAtoPLoV NEMSUPES MIK,SLI KAR, INIUPARi dadaist TOUE. bOLE. VR.STA LA4IEM RSTRC. MEST0VČKNI&. (IU1AK.I1E]E iomE KRAL7 HAU/ANSU TolitiK, (AUDol PniESTitisM 506JN7A PLODNOSTI IN VOZNE ŠPANSIU) ŽE)V. IHE LOS&U), EA-IATL V07AŽEA STofVJTA A ICO S0M60R 1W| UMRLI NESTOR. PLAN'NtE /HENTRimet TRIPoHOISJ/ 2A se;AN;E VRSTA ddlmatin- >K£ V1ŠN/E KEKA V MONROLm Ki S 1N6090 Tvori 5ilkc r—-------------------------------> REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KARIERA, ATENTAT, KANDIT, OLE, LOK, VATA, MI, ONASSIS, LL, ST, TIR, LIJAK, TATRE, NATURA, RON, ZLOBEC, SLANA, OSLA, PAKA, ZS, TJ, OTAVNIK, RAKA, MIRTA, ANOMAL. EN. JULIJANA, NIKA, TIL, AD, ICIKA, NARODI, KATAR, ARAKAN. Izžrebani reševalci: 1. Nagrada, 200 din: Milena Petrovec, Pristava 7, 61355 Polhov Gradec: 2. nagrada, 150 din: Srečko Kavčič, ,,Alpi na “tovarna čevljev, 64226 Žiri; 3. nagrada, 100 din: Marko Dražumerič, Valjavčeva 9, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. PODOBE NAŠEGA ČASA IN NAŠA PODOBA? Lani smo se zelo radi ogledovali v zrcalu in se pri tem velikokrat kislo kremžili. Kako ne, ko ga pa tako radi .grandebiksa-mo“, ko je med nami še toliko Komolčni-kov, Zavozljačev, Posluhov, Meglenic, Načelnikov, Binetov, Bodežev — Bucik in drugih takšnih ..nosilcev tehnobirokratskih ali anarholiberalističnih sil“, ki nas silijo, da si v tisku in na RTV kvarimo slovenščino, nam kratijo spanje in grenijo življenje. Kakorkoli že: ni naloga piščet, da bi glasneje kokodakala kot koklje, ki valijo nadvse uporabna jajca, nikar pa še kot petelini, ki tako radi kikirikajo na’ domačem in — še raje - na tujem gnoju. Vsakdo naj tudi v letu 1976 opravlja svoje delo, mi pa poglejmo, ali je bilo med lanskimi časopisnimi plevami kaj takšnih zrn, ob katerih človeku srce veselo zaigra in sireče: ,Tj, pa je res tako! Pa ga je pogruntal, prav je povedal!" Bilo je, kako ne! Kdaj pa kdaj smo si v ogledalu pogledali naravnost v oči in ni nam bilo nerod no. Oglejmo si tri takšne iskrice v naših zenicah! O VRABCU IN GOLOBU Leto 1975 je bilo leto velikih besed - in še večjih kupov papirja. Kamorkoli si pogledal, povsod novi zakoni, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, statuti TOZD, OZD, SOZD itd. Kar naprej stiska s časom, mrzli sendviči med delegatskimi sejami (koliko ur že presedimo Jugoslovani na sestankih? }, veliko neprespanih noči. . . Pa je končno nekdo odločno in jasno rekel: - Mnogo naših zakonov je preobširnih, pogosto zato, ker jih ni časa skrajšati. Poleg tega je res še mnogo nerazjasnjenih stvari. Te zakone pišejo ljudje, ki so jih pisali tudi prej, v administrativnem socializmu in zato ne morejo iz svoje kože . . . Sedaj v odnosih še vedno ni mnogo združenega dela. Uresničiti to idejo ni enostavno. Kopljemo v novo, živo in podiramo tisto, kar smo gradili stoletja. Ne moremo v trenutku govoriti drugače; to je proces, ki bo trajal generacije, morda stoletja, kot se je stoletja gradilo na osnovi privatne lastnine. Ko se v zveznih svetih razpravlja načelno, tedaj gre zelo dobro, ko pa je videti materialne posledice, ko bi se kdo moral čemu odreči, tedaj gre teže. Takšna je realnost, zaradi tega ni treba alarma. Če se ne sporazumemo sedaj, se bomo čez teden, dva ali čez dva meseca. Ta nekdo, ki je to rekel, je bil dr. Anton Vratuša, podpredsednik ZIS - kot poroča Vjesnik 27. oktobra 1975. Povedano na kratko: ko uresničujemo ustavo, se ne ravnajmo samo po reku: kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, ampak tudi po reku: bolje vrabec v roki, kot golob na strehi. O ENI LASTOVKI Škoda, velika škoda pa je, da ima vse preveč Jugoslovanov raje vrabca v roki kot goloba na strehi. Med letom smo prebrali ničkoliko podatkov o tem, kako slabo izkoriščamo stroje, koliko dni na leto nas ni na delo, kako raztegujemo državne praznike v tedne brezdelja, koliko časa gre v tri dni zaradi čenčanja v službi ali zaradi privatnih opravkov med službenim časom. Ob tej temi so se razgreli tudi novinarji mariborskega „Večera“. Vsak dan ne pride delat 220.000 Jugoslovanov, ker so na bolniškem dopustu! so zapisali 9. decembra lani. In kaj storiti, da bodo bolniki krajši čas odsotni z delovnega mesta in da se bodo lahko čimprej zdravi vrnili na delo? Na to vprašanje so pri „Večeru“ odgovorili: Nekatera podjetja so si že vzela čas ,za pregled, kaj vse se skriva za bolezenskimi izostanki do 30 dni. Njihovi predstavniki so ob obiskih obolelih članov delovne skupnosti našli več ..bolnih" delavcev na zasebnih gradbiščih, v gostilnah in pri priložnostnih delih kot v postelji. Nič čudnega — so komentirali novinarji „Večera“ko paje pri nas v Sloveniji že nekam zbledel spomin na kontrolorje zavarovanja, ki so odkrivali posameznike pri zlorabah bolniškega dopusta. Star slovenski pregovor sicer pravi, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Kaj pa tisti: dober glas seže v deveto vas? .DELAVCI V HOTELIH? Komaj sem zapisal toje o lastovkah, že meje zapekla vest: „Nikar ne dajaj ljudem ,,Večera" v zobe, fant! Morda pa takšnole zaganjanje za večjo delovno vnemo ni na liniji!? Kar spomni se, kako hitro so se po naši deželi polegli plamenčki, ki jih je prižgal kroparski „Plamen“ z udarniškimi urami v korist stabilizacije. Čez noč in brez vsega odmeva. Ko pa ljudem dremež bolj godi kot delovna ihta. Lahko kdo tiste od ..Večera" še za besedo prime . . . Da bi se to zgodilo, sem dolžan izjaviti, da so se v „Večeru“ že dan pred spotikanji nad družbenimi bolniki, zalotenimi pri zasebnem delu, to je 8. decembra, zelo pozitivno ogreli za počitek našega delovnega človeka. Zapisali so: - Tako imenovani delavski turizem je na pohodu. Žal pa se mu turistično gospodarstvo pa tudi drugi premalo prilagajajo. Še vedno se mnogi zavzemajo za posebne zmogljivosti za delavce, za -zidavo delavskih počitniških domov itd. Zdi se, kot da želijo oblikovati posebna področja, namenjena le z4 delavce in njihove družine. Potrebna je skrb za delavčevo letovanje, za njegovo udobje in dobro počutje. Vendar nekateri le malce preveč pretiravajo. Gredo namreč v nove naložbe, v gradnjo domov drugih objektov, ki bi bili odprti le kakih 80 ali 90 dni v letu. To vsekakor ni rentabilno, zlasti ne ob dejstvu, da mnogo hotelov ni dovolj zasedenih. Ugotavljamo celo le 40-odstotno izkoriščenost zmogljivosti. Zato bi bilo prav, da bi z najrazličnejšimi socialnimi in ekonomskimi ukrepi omogočili delavcem in njihovim družinam letovanje v hotelih; za njihovo izgradnjo so slednjič dali tudi denar. Letošnja glavna sezona je znova opozorila, da so hoteli na voljo le za nekatere. Delavcev je bilo v njili zelo malo. Pogumno povedano, ni kaj reči! Toda, mar pomeni ..omogočiti z različnimi ekonomskimi ukrepi" kaj drugega kot več zaslužiti, več zaslužiti kaj drugega kot bolje delati in več napraviti, bolje delati in več napraviti kaj drugega manj izostajati z dela, bolje izkoriščati delovni čas, manj proslavljati in zapravljati, manj po nepotrebnem besedovati na sestankih? ! Pa smo spet tam: pri vprašanjih, zakaj so plače nizke in cene visoke, zakaj imamo raje vrabce v rokah kot golobe na strehi, zakaj je tako malo lastovk na našem produktivnem nebu in plamenčkov delovne vneme v naših očeh in zakaj petelini tako radi kikirikajo - na tujem dvorišču, na lastnem pa hočejo mir. Pri* podobah smo: pri podobah našega časa in naših lastnih. VINKO BLATNIK UČINKOVITOST INFORMIRANJA Javno mnenje 51/1971 Raziskava o učinkovitosti informiranja je bila opravljena na primeru ene delovne organizacije. Na razlike v informiranosti delavcev pa vplivajo številni socialni in psihološki dejavniki. S poznavanjem teh in drugih značilnosti lahko oblikujemo sistem informiranja samoupravljavcev, ki bi omogočil njihovo večjo aktivnost pri upravljanju temeljne organizacije združenega dela. Cena 10,00 din DRUŽBENE DEJAVNOSTI PO SPREJETJU USTAVE Javno mnenje 52/1974 Zaposleni v družbenih službah vidijo v novi ustavi večje možnosti za samoupravni položaj z delavci v gospodarstvu. Vendar se čutijo zapostavljene na nekaterih področjih, predvsem na področju nagrajevanja in v oceni pomembnosti njihovega dela. Se nekaj več. Odgovor je možno najti v brošuri RCS RS ZSS Javno mnenje 52/1974 - Družbene dejavnosti po sprejetju ustave. Raziskava je bila ospravljena v šolstvu, kulturi in znanosti Cena 10,00 din SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V SRS Javno mnenje 53/1975 Proces samoupravnega povezovanja povzroča v praksi številne dileme ter najrazličnejše razlage o ustreznosti dosedanje, zlasti pa še o nadaljni usmeritvi in vsebinski zasnovi integracijskih procesov. Gre tako za pravno-institucionalne, samoupravno-organizacijske, zlasti pa še za ekonomske elemente oziroma odnose, ki se navezujejo na proces povezovanja in združevanja. Analiza samoupravnih sporazumov o združevanju v sestavljene organizacije poskuša odgovoriti na mnoga vprašanja, ki pomenijo bolj ali manj ustrezne rešitve v omenjenih sporazumih, zato lahko služi kot pripomoček pri iskanju ustreznih rešitev. Cena 10,00 din OSEBNI DOHODKI V SR SLOVENIJI Z VIDIKA RAZPONOV V OBDOBJU 19641974 Javno mnenje 55/1975 Kolikšni so bili in kolikšni so razponi v osebnih dohodkih po posameznih področjih gospodarstva, v negospodarskih dejavnosti11, v posameznih kvalifikacijskih skupinah in med njimi, v posameznem poklicu in med tipičnimi poklici? Odgovore na vsa ta vprašanja, ki so obenem aktualna vprašanja našega družbenoekonomskega razvoja kot tudi aktualna vprašanja samoupravne prakse temeljnih organizacij, daje omenjena raziskava. Tabele v prilogi omogočajo najrazličnejše primerjave, omogočajo oceno stanja, nakazujejo rešitve. Cena 10,00 din Naročila za vse publikacije sprejema Raziskovalni center za samoupravljanje RS ZSS, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4 ■ ' VIATOR Promet, proizvodnja. gostinstvo in turizem Viator, prometno, hotelsko in turistično podjetje je danes - po petinsedemdesetih letih svojega delovanja — velika sestavljena delovna organizacija, ki s svojim poslovanjem povezuje in združuje različne dejavnosti s področja prometa, proizvodnje, gostinstva in turizma — de- javnosti, ki so komplementarne in potrebne druga drugi V svojem dolgoletnem delovanju se delovna organizacija Viator ni p<> starala. Krepka rast je najočitnejši kazalec njene mladosti in življenjske polnosti To dobro prikazujejo nekateri podatki o razvoju v zadnjih petih letih: Vozne enote Gostinska ležišča število I^eto štev. indeks štev. indeks zaposlenih štev. inde 1972 640 100 1.444 100 2.643 100 1973 706 110 1.606 111 2.923 111 1974 1975 801 125 1.579 109 3.091 117 ocena 1976 871 136 1.387 96 3.260 123 plan 984 154 1.488 103 3.535 134 Celotni dohodek v 000 indeks 367.035 100 490.505 134 651.700 178 852.690 232 1.075.182 293 Leta 1972 je delovna organizacija sprejela sedanje ime VIATOR (latinski izraz, ki pomeni popotnik). Spremembo so narekovale razvojne težnje. Stari naziv Ljubljana-Trans-port, ki je poldrugo desetletje pred tem zamenjal naziv Električna cestna železnica, je postal zavoljo razvoja novih dejavnosti in širjenja podjetja zunaj Ljubljane preveč ozek. Novo ime Viator dobro odraža usmerjenost sedanje delovne organizacije: nuditi potniku vse — od prevoza do gostinsko-turistične in pro-metno-servisne oskrbe. Od leta 1958 do danes se je delovni organizaciji Viator ali njegovim predhodnikom priključilo kar 23 večjih ali manj ah delovnih organizacijs ki sedaj večinoma predstavljajo temeljne organizacije združenega dela ali samostojne poslovne enote Viatorja. Danes ima Viator 17 TOZD in delovno skupnost skupnih služb; vse te temeljne organizacije delujejo v desetih slovenskih občinah, poslovalnice pa ima Viator tudi zunaj naše republike. Vendar Viator ni razvijal svojih sedanjih delovnih enot in organizacij samo na gospodarsko dobro razvitih področjih. Kot večja delovna organizacija je Viator s priključitvijo mnogih manjših prometnih, delav-niških, gostinskih in turističnih organizacij na manj razvitih področjih prevzel tudi obveznosti, da bo pomagal tem organizacijam in tamkajšnjim ljudem k hitrejšemu razvoju. Tako ima danes Viator svoje prometne, delavniške, gostinske in turistične obrate, združene v temeljnih organizacijah združenega dela v Beli krajini in Lendavi, na Koroškem, Goriškem in drugje. Viatorjev mestni, primestni in medkrajevni potniški promet ter tovorni promet dobro pozna skoraj vsak naš občan. Zaradi krajše tradicije so mnogim manj znane novejše dejavnosti Viatorja, to je dejavnosti s področja gostinstva, turizma, avto-servisnih in proizvodnih dejavnosti ter taksi službe. Zato bomo v nadaljevanju predstavili bralcu zlasti te dejavnosti Kljub sorazmerno kratki tradiciji si je gostinska in turistična dejavnost pridobila sorazmerno velik pomen v delovni organizaciji Viator. Danes ima Viator kakih 40 gostin- skih objektov (od tega 9 hotelov, 6 penzionov), 3 športno-rekreacijske centre, nekaj kampov in kopališč (med njimi tudi termalno kopa-lišče). Gostinske in turistične kapacitete Viatorja so v različnih delih naše republike: na Gorenjskem (Bled, Gozd-Martuljek, Jesenice, Kamnik, Velika planina), na Koroškem (Ravne, Kotlje, Prevalje, Črna), v Pomurju (Lendava), v Beli krajini (Črnomelj, Metlika, Vinica, Semič), na Primorskem (Nova Gorica) in v Ljubljani. V letošnjem letu bo dograjen še novi PAPK hotel na Bledu (A-kategorija, 320 ležišč), ki bo skupaj s hotelom GOLF zagotavljal zelo kvalitetno ponudbo Viatorja na Bledu in pomembno zvečal tamkajšnje gostinsko-hotel-ske zmogljivosti Vrednost te investicije je 155 milijonov novih dinarjev. V strukturi zaposlenih predstavljajo gostinski delavci petino vseh Viatoijevih delavcev. Močan razvoj je napravila tudi tu-ristično-agencijska dejavnost Viatorja v nekaj več kot desetih letih svojega delovanja. Danes ima Viator 12 poslovalnic turistične agencije, ki so v naslednjih krajih: Ljubljana, Jesenice, Kranjska gora, Domžale, Kamnik, Slovenj Gradec, Ljutomer, Jesenice, Črnomelj, Vrhnika, Beograd, Zagreb in Duga Resa. Delavnice Viatorja že zdavnaj niso več le servisi za vzdrževanje lastnih vozil Danes v delavnicah Viatorja vzdržujejo in popravljajo vse vrste gospodarskih vozil, opravljajo redne servise, popravila in tehnične preglede osebnih vozil Že nekaj let v Viatorju uspešno razvijajo tudi lastno proizvodnjo varjenih konstrukcij (zlasti veliko izdelajo kabin za traktorje in prekucnih zabojev) ter strojnih delov. Delavnice in servisi Viatorja delujejo v naslednjih krajih: LJUBLJANA (proizvodnja, servisi in popravila gospodarskih vozil Mercedes, TAM, Scania in Jelcz ter tehnični pregledi osebnih vozil), JESENICE (servisi in popravila gospodarskih vozil, pooblaščeni servis za vozila Zastava, TAM, TOMOS in VAZ ter popravila in tehnični pregledi ■ osebnih vozil), PREVALJE (servisi in popravila gospodarskih vozil), SLOVENJ GRADEC (poblaščeni servis za vozila Zastava in VAZ ter popravila in tehnični pregledi osebnih vozil), LENDAVA (servisi in popravila gospodarskih in osebnih vozil ter kmetijske mehanizacije), ČRNOMELJ (servisi in popravila gospodarskih in osebnih vozil), KAMNIK (servisi in popravila gospodarskih vozil). De-lavniški delavci predstavljajo skoraj četrtino vseh delavcev Viatorja. Najmlajša Viatorjeva dejavnost je taksi služba. Ta nova dopolnitev Viatorjeve cestnoprometne dejavnosti ima po letu in pol svojega obstoja 78 voznih enot. To pa niso le vozila za prevoz posameznikov po naročilu, temveč tudi posebna vozila, ki jih lahko delovne organizacije za poljuben čas najamejo (možnost kreditiranega prevoza in plačila s čeki), posebni kombibusi za prevoz skupin in tovorov ter vozila za vleko poškodovanih vozil. V prihodnosti naj bi se Viatorjeva taksi služba razširila tudi zunaj Ljubljane -povsod tam, kjer bodo zadostne potrebe. Posebnost Viatoijevih taksijev je brezžična telefonska zveza med vozili in centralo, ki omogoča veliko gibljivost in uporabnost vozil. Taka rast in razvoj Viatorja, njegovih dejavnosti in temeljnih organizacij združenega dela je sad želja, hotenj in odločitev samoupravno organiziranih delovnih ljudi, Id združujejo svoje delo v OZD Viator. Samoupravljanje je danes, po petindvajsetih letih svojega uveljavljanja tudi v delovni organizaciji Viator tisti gibalni mehanizem, ki omogoča vsem delavcem, da smotrno oblikujejo razvojno pot svoje organizacije in tako pospešujejo njen razvoj. To je vir mladosti, ki jo navzlic svojim petinsedemdesetim letom iz leta v leto bolj kaže Viator. EP \ VA VIATOR \_____ J VIATOR prometno, hotelsko in turistično podjetje, n. sol. o., Ljubljana ?s. Temeljne organizacije združenega dela: — Mestni potniški promet, Ljubljana — Medkrajevni potniški promet, Ljubljana — Tovorni promet, Ljub- ljana Hoteli Bled, Bled — Turistična agencija, Ljubljana — Delavnice, Ljubljana — Promet in delavnice, Prevalje — Promet, delavniške storitve, gostinstvo in turizem, Jesenice — Storitvene dejavnosti, Ljubljana — Bela krajina — promet, delavnice in gostinstvo, Črnomelj — Promet, delavnice in gostinstvo, Lendava — Hoteb in žičnice, Kamnik — Hotel Sabotin, Nova Gorica — Taksi Viator, Ljub- ljana — Avtoservis, Slovenj : Gradec — Hoteli na Koroškem, Ravne — Potniški promet, Pr®" valje Delovna skupnost skupne službe, Ljubljana I Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNIČ. VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik). JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci- ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubl*f na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. S«1' 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročnin. [ je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotov1 i ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.