Šolski in učni red občnim Ijudskim učilnicam. (Dafje.) §. 30. V tacih šolah, koder je samo po en razred, naj učitelj četert ure, predno se uk začne, pride v učno sobo ter naj tenko o pravem času začenja in končava zapovedane učne ure. V tacih šolah, koder je po več razredov, naj šolski zbor ukrene, kako je učiteljem na učence paziti pred začetkom uka. Noben učitelj ne sme broz postavne opravičbe uka prekiniti (prenehati), odložiti ali okrajšati, niti učnega časa kako drugače prenarediti. Kadar kak učitelj izboli, naj se o pravem času oznani krajni šolski oblasti, če je samo en razred v šoli, a če jih je več, šolskemu voditelju. §.31. Do tri dni dopusta sme po učilnicah, koder je samo po en razrcd, dajati krajna učilnična oblast, a koder je po več razredov, sme šolski voditelj, kar je vendar treba vselej oznaniti krajni učilnični oblasti. Daljše dopuste daje samo okrajna nčilnična oblast. §. 32. Kadar učitelj hoče stopiti iz službe, naj odpustno prošnjo, razen če je prestavljen v kako drugo učilnico, najmenj četert leta poprej poda okrajni učilnični oblasti. Ako bi učitelj hotel iz službe stopiti pred koncem šolskega leta, treba da mu dovoli deželna učilnična oblast. Nikakor ne sme učitelj iti iz službe, dokler ni iz nje redno puščen. §. 33. Vsake učilnice voditelj je odgovoren, da so ugotovljene potrebne uradne knjige in spisi, namreč: šolska kronika, šolski zapisovalnik, razredniki in imeniki, tednik o tem, kar so je učilo, zapisniki o učiteljskih zborih, spiski zastonj prejetih in razdarovanih knjig i. t. d. Tudi mu je uradni pečatnik hraniti. On ima tenek popis pripravljenik šolskili pripomočkov in šolskega orodja. Vsakoletne prirastke vselej konci leta postavi na razvidnost, in to zaznanilo v prepisu poda krajni učilnični oblasti, dostavljaje, česa bi še bilo treba. V šolski popis naj se zaznamuje tudi šolska postava ter uredbo in ukazi, razglašeni o ljudskili učilnicah. Vse knjige in pisma naj se po letnikih razverščene hranijo v šolskem arhivu, in če kdo stopi iz službe, naslediiiku izroče se zapisnikom. §. 34. Šolski voditelj ima nadzor in voditeljstvo notranjib čolskih stvari. Posebno mu je skerbeti, da se šolski red na tanko izpolnjuje. Dolžnost mu je, kolikor ne brani čas, hoditi poslušat v učne ure svojih součiteljev in součiteljic, ter cdpravljati vsak nered in vse napake, če so. Voditeljevim, na to stvar namerjenim naredbam naj bodo učitelji pokorni. Če se kacemu učitelju zdi, da se katera teh naredeb zadeva ob postavo ali šolski red, ali da je nevarna Solski koristi, pravica in dolžnost mu je, okrajni učilnični oblasti oznaniti. §. 35. Od drugod dobljene tožbe in želje šolski voditelj pove dotičnim učiteljem. Ako bi stvar utegnila biti šoli na kvar, naj jo ovadi krajni šolski oblasti. §. 36. Ako bi kateri učitelj bil kako oviran, naj v šolah, koder je po več razredov, skerbi voditelj, da uk ne zastane, in ako se vidi že poprej, da bi ta ovira utegnila dalje časa terpeti, naj oznani okrajni učilnični oblasti. V učilnicah, koder je samo po en razred, naj pervosednik krajne šolske oblasti precej oznani okrajni šolski oblasti. VI. 0 nčiteljslcem zboru. §. 37. Po učilnicaJi, koder je po več učiteljev, njih voditelji praviloma vsak mesec po enkrat skliče vse na učiteljsk zbor ob tacih urah, kadar ni uka. Proizreden zbor skliče, kolikorkrat se njemu samemu zdi silno potrebno, ali če ga nasvetujeta dva izmej učiteljstva. Zborniki so vsi učitelji, potem nižji učitelji in pomočniki. Pomočniki samo tedaj morejo sklepčno glasovati, kadar je govor baš o njih predmetih ali učencih; sicer imajo samo svetovalno besedo. §. 38. Učiteljskiin zborom je v obče ta namera, da se učitelji razgovarjajo o načelih uka, o odgoji in šolski uredbi, — o tem, kak speb ima uk; kako se nravno vladajo in v znanostih napredujejo otroci, ter da se s takimi zbori dospeje tista vkupnost v delu, katere ne more pogrešati nobena učilnica. V učiteljskih zborili je tudi na razgovor vzeti in ustanoviti posameznili razredov smotre (cilje), katere je zaradi krajevnih razmer treba morebiti kako premeniti, potem zveršitev splošnega učnega čerteža, dalje, kako je vsak posamezen predmet učiti po vseh razredib, ter tudi ustrahovalna načela in težke kazni. Ako se pokaže, da bi kje bilo odstopiti od občnib, ljudskim učilnicam sploh postavljenih pravil, naj svoje sklepe zbor po okrajni učilnični oblasti - položi pred deželno učilnično oblast na razsodbo. §. 39. Pervosednik zboru je šolski voditelj, in kadar on ne more, tist učitelj, katerega on odloči. Ako nikdo ni odločen, zbor vodi tist učitelj, kateri najdalje časa služi. Vsacemu izmej učiteljstva je dolžnost, hoditi v zbor; vsako zapreko je oznaniti pervosedniku. Vsi učitelji se zaporedoma verste v sestavljanji zapisnika o razpravah, v kateri se zapišejo nasveti in sklepi, in podpišejo ga vsi zborujoči ter hrani se v arhivu. §. 40. Skleplje se zgolj z večino glasov; kadar je na obeh straneh enoliko glasov, določi pervosednikov glas. Vsak izmej učiteljstva ima pravico dati svoj posebni glas, in če se mu treba zdi, zahtevati, naj se zapisnik pošlje okrajni šolski oblasti. Pervosedniku je pravica, zveršitev vsacega sklepa ustaviti, ako misli, da se zadeva ob postavo, ali da je šolski koristi nevaren. A takrat je vselej dolžan precej zahtevati, naj to stvar razsodi okrajna učihrična oblast. Vsacemu izmej učiteljstva je dolžnost, na tanko izpolnjevati sklepe, katere učiteljski zdor ukrepa v svojem področji. VII. 0 razdelitvi v razrede. §. 41. Ljudske učilnice se imenujejo potem, po kolikor imajo razredov, kateri se štejejo brez vsporednih razredov: enorazredna ljudska učilnica, dvorazredna i. t. d. §. 42. Vsi učenci se po številu učiteljev ali združijo samo v en razred ali razdele na več razredov. Vsak razred, v katerem so otroci razne starosti in znanosti, razpada v več razdelkov. §. 43. Po učilnicah, koder je po več razredov, štejejo se razredi' od zdolaj gori: pervi, drugi, tretji razred i. t. d. Enako imenujejo se tudi razni razdelki razreda. §. 44". Učence je v razrede ali razdelke razdeliti po znanostih, a tudi na starost se je primerno ozirati. Od izpolnjenega dvanajstega leta starosti je dečke (fante) in dekleta vsake posebej razločene učiti, ako se kolikaj more. Po čet?erorazrednih in večrazrednih šolah je ta ločitev vselej in povsod ukazana. §. 45. Po enorazrednih šolah se morejo vsi učenci, ako jih je nad petdeseti, razdeliti v dve skupini, a vsaka se uči ob svojem posebnem času dneva. V družbi z dečki spodnjih stopinj starosti je učiti tudi dekleta obeh zadnjih stopinj starosti. §. 46. Po večrazrednih šolah naj učiteljstvo (učiteljski zbor) otroke razkroji v razrede in razdelke tako, kakor velevajo razmere, o čemer naj precej ob začetku šolskega leta po krajni učilnični oblasti poroči okrajni učilnični oblasti. §. 47. Otroci pervili štireh šolskih let naj se uče najmenj po 18 in največ po 24 ur na teden, a otroci naslednjib šolskih let praviloma (§. 13) najmenj po 24 in največ po 28 ur. Po enorazrednih šolah s poldnevnim ukom ima perva skupina po 12, druga po 18 ur uka na teden. §. 48. Otroci se iz razreda v razred in po razredih iz razdelka v razdelek predevajo praviloma konci šolskega leta. Otroke, kateri se izimkoma sprejmo mej šolskim letom, naj šolski voditelj po njih preskušnji done v tist razred ali razdelek, kateri je njihovim dozdanjim vednostim primera«. §. 49. Kjer so v enem razredu učenci razne starosti in jih je zategadelj v razdelke razkrojiti, naj učitelj skerbi, da imajo primerna opravila tudi tisti razdelki, katerih takrat ne uči on. Dovoljeno je tudi stvar tako urediti, da se učenci ponavljaje vadijo y tem, kar jim je učitelj že razložil, ako se to pod učiteljevimi očmi takisto godf, da je baš na podporo posrednjemu uku. (Dalje prih.~)