TRBOVELJCANKAM IN TRBOVELJČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU, ZASAVC. do.o. SALON: 061 540 FAKS: 061 540 32 87 OBČINA TRBOVLJE ^ 1 m ^ — -- ' ■>?' : .......... . ». avtohiša zadovoljstva in presenečenj COOL Novi DEMIO COOL 2.199.990 sit Novi 323F COOL 2.349.900 sit po nižjih dostopnejših cenah izredna ponudba * MAZDA 626/201/5V/GTS samo 3.799.900 sit * PICK UP 4x4 partner pri delu, prijatelj v prostem času, klima naprava GRATIS! LITA PLATIŠČA SAMO 14" 14.200,00 sit 15" 16.500,00 sit PNEVMATIKE KUMHO ŽE ZA 4.759,00 sit NOVO: Pregledi polnjenje in montaža KLIMATSKIH NAPRAV Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela, mešalnica barv, Rent-a-car. V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel.: (0601) 64-/29, 66-500 MAZDA NAJ BO odprto: od 8. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure IA VARNEJŠI SVET 1. ROŽNIKA 2000 Ir.R 7.F.S G r:Pjjg POLICIJSKE POSTAJE ZAGOHJE: 03/56-61« 1I1B0M: 03/56-21-102 HRASINIK: 03/5641-002 RADEČE: 03/56-81-002 LITIJA: 01/88-83-142 PROMETNE INFORMACIJE« 56-64420 TAXI: 0603/61-63-40 ' 0603/63-31-07 ZDRAVSTVENI OOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 03/56-08-207 ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZDTR80VUE: 03/56-26-322 IZO ZAGORJE: 03/56-55-000 SPOŠTOVAN TRBOVELJČANKE, TRBOVELJČANI, BRALKE IN BRALCI! Prvi junij je spomin na dogodke v kraljevi Jugoslaviji, je spomin in opomin, da so tedanji prebivalci, pridni garači zasavskih dolin znali misliti po svoje, da so znali tudi udariti - pa čeprav po močnejših, saj je za ORJUNO stal režim. Revirji niso bili ravno priljubljeni niti v novi Jugoslaviji, režim, ki je malikoval proletariat (vsaj verbalno), si ga podredil; knapov pa se je vseeno bal. Prastrah je tudi v novih oblastnikih, pa saj ni čudno, so le potomci prejšnjih. Ti pač skušajo ekonomsko zlomiti revirje, sklicujoč politične floskule, za kaj drugega jim zmanjka obzorja... Sem pa prepričan, da revirji ne bodo ostali na dnu socialne lestvice v tej državi, saj je človeški potencial dovolj velik in hoče naprej, vse kar je, želimo državo, ki bo ustvarjala pogoje gospodarjenje, vanj pa se naj čim manj vtika! Mojmir Maček Kje je kaj: Abraham na tržnici Severinaspetvlrbovljah 0 klopnem meningitisu (8) Intervjuztrboveljskimžupanom Ladislavom Žigo Žgajnarjem Dogodekvlitijskiknjižnjici (§) Pesterglasbenivikend Praznik Izlak Jugo nostalgijavsliki in besedi Naslovnica: NI Lt SIMBOLIČNO Fotografiral: Jože Ovnik oblikoval Jure Tori ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, II tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. • • • Zvezde so padale (z neba Zagorje ob Savi, 17. 5. 2000. Razmišljanja, prepisana iz avtorjevega dnevnika ... Ura je nekaj pred šesto popoldan ... Do nedavnega smo imeli predsednika vlade, ki je bil pred desetimi leti, torej star okoli 40 let, izvoljen na čelo, takrat na žalost že krvaveče in kasneje tako žalostno propadle, Jugoslavije. Države, nosilke ideje o neuvrščenosti, ideje, ki se ji je zapisala več kot tretjina držav na vseh kontinentih sveta. Za vodenje tako odgovornih funkcijje bil, po mnenju takratne, jugoslovanske politične oliarhije, dr. Janez Drnovšek več kot primeren. Toda. Za vodenje žepne podalpske državice, ki po številu prebivalcev zaostaja za bilokaterim predmestjem Frankfurta, ne! za to pa, po mnenju nekaterih slovenskih političnih ekspertov, ni primeren. Ah, kajč’mo... fotografiran nasmeh, ki nam ga lahko zavida vsak papparazzo... V množici ljudi pred zagorsko tržnico, imenovano tudi „Pod uro,, je nenadoma završalo. Dr. Janez Drnovšek je prispel domov. Da skupaj z in med svojimi, proslavi Abrahama. Pripravim fotoaparat ... Izstopi iz avtomobila. Množica pa, kot da ne dojema, da pred njimi res stoji On, za trenutek onemi. Toda, samo za trenutek. Potem se je začelo. Izrečene čestitke z lepimi željami, dobrodošlice, aplavz, solze radosti, šopki rož, darila ... Tudi v sami tržnici je bilo podobno. Obkrožen z varnostniki in svojimi ožjimi sodelavci iz LDS-a, se je, tipično nasmejan, odpravil pod oder. Stekel je program, ki ga je povezovala šarmantna Eva Longyka. Aleš Hadalin, Oto Pestner, Rafko Irgolič, Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Zoran Predin, Helena Blagne, Lado Leskovar, Goran Šalamon (Demolition Group) so zabavali navdušeno občinstvo, ki je dobilo več, kot sije kdo sploh lahko predstavljal. Vrhunec showa pa je dosegel nastop Helene Blagne, ki je, obrnjena k slavljencu zapela pesem „Happy Birthday„ Med glasbenimi premori je slavljencu, preko posnetka, narejenega na Azorih, čestital visoki funkcionar EU, Javier Solana, osebno pa mu je voščil islandski predsednik vlade, David Oddson. Vidno zadovoljen, nasmejan in dobre volje je sprejel darilo in čestitke tudi od zagorskega župana, strankarskega kolega, Matjaža Švagana. Ta mu je v imenu vseh občanov občine Zagorje ob Savi v spomin na ta dogodek podal rudarsko svetilko. Simbol rudarstva, ki v Zagorju že dokaj časa ne sveti več ...In potem je, kot se za tako slavje spodobi, prišla na vrsto torta. Pa ne kakršnakoli torta. Petnadstropna, s petimi svečkami, kijih je dr. Drnovšek elegantno upihnil ...za vsako desetletje po eno. Torto, ki so jo razdelili med ljubitelje slaščic, je izdelal priznani gostinec iz Trbovelj, Martin Vodušek ... v hipu je pošla ... Čakali smo samo še na nagovor. In ga tudi dočakali. Med ostalim je dr. Drnovšek dejal:„Še nikoli nisem govoril na kakšni petdesetletnici. Še najmanj na svoji (smeh). Vedno sem pogrešal te kraje. Vedno se spomnim svojih let v Kisovcu, spomnim se, kako smo tam v „damiji„ pili kavo, kako smo velikokrat skupaj gledali, kaj se dogaja z nami in našo tedanjo državo ... Danes pa je Slovenija trdna država, je država s prihodnostjo, med nami je veliko pozitivnih sil. Žele! bi, da se povežemo, združimo pozitivno energijo in gremo naprej, ter odgovorimo na priložnosti in izzive. Prepričan sem, da me boste Zasavci kot tudi vsi ostali podprli pri teh prizadevanjih. Sledil je odobravajoč aplavz ... Hvala za vašo podporo in vse, kar ste mi danes povedali. Nasvidenje v naslednjih preizkušnjah in naslednjih zmagah ... „ Zabeležil in fotografiral: Jože Ovnik Bodoči hiastmški župan?? Ne me slikat', mi je t'ko neroden .tTiTiš m rrrn 1. ROŽNIKA 2000 Severinine notranje podobe resničnosti... V petek, 19. maja 2000 ob 19''‘se je v trboveljskem Zasavskem muzeju zgodil likovni večer, ki smo mu ljubitelji takšne vrste poslastic lahko le malokdaj priče. Svoja likovna dela iz zadnjega obdobja je postavila na ogled Severina Trošt-Sprogar. Rojena 15. avgusta 1963 v Celju. Končala je Šolo za oblikovanje in diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pri mag. Zdravku Papiču in dr. Stanetu Berniku, smer vizualne komunikacije. Zaposlena je v Steklarni Hrastnik, kjer dela na področju razvoja in oblikovanja. Brez pretiravanja lahko zapišem, da je Severina trenutno ena od tistih zasavskih likovnic, ki nedvoumno odstopa od likovnih šablon, ki vladajo ne samo pri nas, teveč tudi v svetu. Njena likovna unikatnost in iskanje izpovednih poti v slikarstvu presega vse do sedaj (pri)znane izrazne možnosti. In zato je obisk njene razstave, ki bo trajala vse do 16. junija, še kako vreden vsakega truda. Kajti ob ogledu njenih likovnih del človek spozna, kot j e v čudovitem katalogu zapisala prof. um. zg. in soc., Aleksandra Forte: ...le tisto, kar hočemo spoznati, pijemo lahko iz čaše modrosti, ali pa leži le ta razbita pred nami. Svobodno lahko potujemo skozi mnoga vrata in različne stvarnosti ali pa se ta spremenijo v zamreženo ječo. V medsebojnih odnosih oseb na slikah se prepletajo zavedno in nezavedno, trenutne situacije in duhovna spoznanja ter iskanja. Iskanja pa so poti, ki so pomembnejše od ciljev; na teh poteh potrebujemo mnogo ogledal, tudi takšnih, kot so Severinine slike ... Svoje misli pa je k tej razstavi pridal tudi likovni kritik in umetnostni zgodovinar Cene dr. Avguštin. Zapisal je: ...Podoba sveta, ki nam ga prikazujejo slike Severine Trošt -Šprogarje drugačna kot pri ostalih slikarjih. To ni svet, ki smo mu vajeni reči, da je resničen, temveč svet, kakršnega doživlja slikarska oseba, to je svet deformacij, disproporcev in poenostavitev, vendar obenem svet, ki nam hoče dati več kot samo obliko. Za kubistično preoblikovanimi telesi, zlomljenimi čašami in glasbenimi inštrumenti se simbolično skriva človek s svojimi križi in težavami, razpoloženj in doživetij. Vendar ta svet ni statičen, je ves v silovitem zagonu. Obzorje plapola v metežu barvnih gmot, svetilke se prepogibajo v vetru, svetloba v koncentričnih krogih, kot v kakšni futuristični sliki napolnjujejo prizorišče. V tem okolju niprostora za počitek, zdi se, kot bi gibanje postalo oblika življenja. Z živo potezo čopiča nas Severina vodi na pot izredno dinamičnega in vsebinsko poudarjenega slikarstva UTRINKI S SEJE TRBOVELJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Trbovlje je imel 15.maja svojo dvanajsto sejo. Dnevni red je vseboval dvanajst točk, od katerih je bilo, poleg običajnih, standardnih, nekaj prav zanimivih. Ob poročilu komandirja Policijske postaje Trbovlje Mirana Bokaliča in poročilu o delu Sveta za varnost za leto 1999 so se svetniki in svetnice ustavili pri problemu uživanja in preprodaje drog in vprašanju, kako vplivati na zmanjšanje in reševanje tega, kako usmeriti prizadete k drugačnemu načinu življenja in razmišljanja in jim nuditi dejavnosti, ki bi jih odvrnile od uživanja opojnih substanc. Vsekakorpreobčutljive in preobširne teme za eno točko ene seje. Predstavnik Policijse postaje je povedal, da sojini znani predeli mesta, kjer se zbirajo uživalci droge, vendar so njihove intervencije omejene in posredujejo lahko šele ob prijavah kršitev. Številčna omejenost ne dovoljuje, da bi se določeno število zaposlenih na PP Trbovlje lahko ukvarjalo samo s to problematiko. Tudi v poročilu Sveta za varnost so enake ugotovitve. Občinski svet je sprejel poročilo obeh, o konkretnih predlogih za zmanjševanje kriminalitete in tudi o problemu uživanja drog pa naj bi se globlje posvetil Svet za varnost državljanov v občini Trbovlje. Svetniki so se seznanili tudi z delovanjem javnih zavodov v letu 1999. Poročilo o njihovem poslovanju je podal Miro Golc, ki vodi finančno službo v občini Trbovlje. Nekaj več besed je bilo izrečenih o poslovanju Delavskega doma Trbovlje. Direktor Jure Velkavrh je povedal, da se vsa sredstva, ki ji "iztrži" ustanova, porabijo za obnovo in minimalno vzdrževanje, vsekakor pa jih je premalo, zato se izkazuje izguba v poslovanju. Anton Ahac - Zeleni Trbovlje -se je ustavil ob pred kratkim (2 meseca) uvedenim naročanjem bolnikov v ambulantah splošne medicine v Zdravstvenem domu Trbovlje in se spraševal o smiselnosti tega dejanja. Direktor Zdravstvenega doma dr.Uroš Prelesnik je pojasnil, da je, po izkušnjah in analizah, ki so jih opravili ob poskusnem uvajanju tega načina dela in pa po odzivih sodeč, precej pacientov zadovoljnih, so pa tudi taki, ki pravijo, da ta sistem nikamor ne pelje... Do konca maja so ponovno preverili mnenje prizadetih. Predsednik Komisije za občinska priznanja je prisotne seznanil, daje letos komisija prejela samo dva predloga za "Prvojunijsko nagrado 2000" in nobenega predloga za častnega občana. Kdo bo dobitnik nagrade je bilo izglasovano na sami seji s tajnim glasovanjem. Člani občinskega sveta so se odločali med predlogom za podelitev nagrade Bogdanu Baroviču za njegovo vsestransko angažiranost na več področjih in skupino Laibach za uspešen prodor v sam vrh svetovne glasbe. Kar nekaj je bilo pomislekov (DESUS) v zvezi s podelitvijo nagrade slednjim, vendar je bil izid glasovanja njim v prid. Prava debata se je razvila ob razpravljanju o predlogu Občinskega sveta Zagorje in župana občine Zagorje Matjaža Švagana, da se sedež Revirske ljudske univerze preseli iz Trbovelj v Zagorje. Župan občine Trbovlje je prisotne seznanil s ponudbo Banke Zasavje d.d. Trbovlje, da RLU pod ugodnimi pogoji najame prostore v nekdanji Strojni tovarni Trbovlje, kijih sedaj zaseda Tehniška srednja šola in jih bo meseca septembra izpraznila. Na ta način bi po nekaj desetletjih RLU končno imela svoje upravne prostore in učilnice za pouk. Direktorica RLU Romana Martinčič je navedla razloge, ki bi govorili v prid preselitvi sedeža. Končni rezultat debate "za” in "proti" in "zakaj" je bil sklep, da se predlog o preselitvi sedeža ne upošteva. Končno pa bi moralo vsem svetnikom in svetnicam leči na srce povabilo župana na osrednjo proslavo ob občinskem prazniku, saj ugotavlja, da so te in podobne proslave vse slabše obiskane, to dokazuje tudi skromen obisk proslave ob Dnevu upora proti okupatorju. MAH TAVČARJEVO CVETJE V JESENI V ANGLEŠČINI Sredi maja letos je izšla iz tiska knjiga z naslovom Ivan Tavčar -Autumn Blossoms. To je prevod Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Prevod je opravil Savo Tory, trboveljski rojak, ki že dolga leta živi v Avstraliji. Knjigo so natisnili v Tiskarni Tori v Trbovljah. Tako je prevajalec korak bližje k temu, da Slovenijo približa angleško govorečemu svetu. NAJBOUŠI MED NAJBOLJŠIMI -SPET Delavska godba Trbovlje - če kdaj, potem zagotovo takrat, ko zaigra, človeka "dvigne", samodejno se zravna in se odločno in strmo zazre v prihodnost... V zadnjih dveh letih seje trboveljska delavska godba krepko pomladila. V tem času je pristopilo kar dvajset novih članov, nekaj iz Glasbene šole, nekaj pa sojih vzgojili sami. Povprečna starost se je precej znižala, zagretost, ki so jo s seboj prinesli mladi, pa narasla. Nekaj najstarejših članov je v tem času prenehalo z igranjem in prišlo je do nekakšne menjave generacij. Kljub vsemu, ali pa prav zato, so se na tekmovanju umetniško koncertnih skupin v soboto, IS.maja, v Krškem, zelo dobro odrezali. Priprave na tekmovanje so bile zelo resne, vsi so složno "zagrabili", starejši in mlajši pa so se redno udeleževali vaj in uspeh ni izostal. To je že dvajseto tekmovanje. Letos se ga je udeležilo osem godb, tistih, ki so na zadnjih dveh tekmovanjih prve skupine, to je ena skupina nižje od skupine, kjer tekmujejo trboveljski godbeniki, dobile zlato plaketo in godbe, ki so na zadnjem tekmovanju v Mariboru v tej umetniški kategoriji dobile vsaj bronasto plaketo. Tako so sodelovale godbe iz Maribora, Ljubljane, Vevč, Krškega, Slovenj Gradca, Celja, Raven in Trbovelj, konkurenca je bila močna, komisija v ugledni mednarodni sestavi (profesorji, skladatelji) jim je dodelila 97,6% točk, kar pomeni, da so bili vsi zelo zadovoljni. To je razvidno tudi iz pisne ocene, kjer je rečeno, daje njihov nastop že mejil na profesionalno igranje in da so prezadovoljni z izvedbo in seveda z dirigentom, ki je po njihovem mnenju fantastičen. To je seveda profesor Alojz Zupan, ki vodi trboveljske godbenike že trinajsto leto, prej pa je bil asistent dirigenta profesorja Mihe Gunzka. Za življensko delo je prejel tudi naj višje priznanje v ljubiteljski kulturni dejavnosti, Gallusovo plaketo. Letos mineva petdeset let njegovega delovanja v Delavski godbi Trbovlje. Da pa lahko kdaj pa kdaj "izpreže", prevzame mesto dirigenta njegov asistent Jože Kotar. V dolgoletnem delovanju je iz vrst Delavske godbe Trbovlje izšlo lepo število profesionalnih godbenikov, od katerih so nekateri že upokojeni, nekateri pa še igrajo. Vsekakor pa so še vedno vidni sadovi časa, ko so starejši godbeniki vzgajali mlajše člane in se je ta ljubezen prenašala iz roda v rod. Glede na dobro sodelovanje z Glasbeno šolo Trbovlje, se ni bati za obstoj in kvaliteto godbe, na katero so vsi Trbovlječani upravičeno zelo ponosni, saj je ime kraja že leta 1974, s prvo zmago na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem, ponesla v svet in potem nadaljevala z uspehi leto za leto. Bliža se 100-letnica njihovega delovanja, kar je vsekakor lep in pomemben jubilej. MAH UTRINKI IZ HRASTNIŠKIH ŠOL Ob koncu leta je na šolah pestro življenje, zato naštejmo vsaj nekaj dogodkov zadnjih dveh, treh tednov. Člani simfoničnega orkestra GŠ so šli 19.maja v Fieso, kjer so prvi dan še vadili, v soboto pa so imeli v hotelu Koper koncert, na katerem so zaigrali 17 skladb. V sredo so imeli na GŠ dan odprtih vrat, kjer so se L, 2.razredi obeh šol in mali šolarji seznanili z njihovo dejavnostjo, v petek, 26. in soboto, 27.maja pa so imeli vpis za novo šolsko leto. Mladi glasbeniki imajo na izbiro 14 instrumentov z izraznim in klasičnim plesom. 30. maja so imeli zaključni nastop instrumentalisti, nekaj prireditev pa jih še čaka. Na šoli so dobili najboljši tekmovalci za Cankarjevo priznanje pohvalo na Vrhniki, matematiki in kemiki pa so že tekmovali na državni ravni. Rezultatov še ni. V Hrastniku so uspešno izvedli zasavsko atletsko prvenstvo, kjer so dosegli precej prvih mest, zaključni turnir iz košarke za mlajše deklice pa je prinesel Hrastničankam 1 .mesto, Dolanke pa so tretje. Tu bi lahko pohvalili še dečke letnika 88 pri RK Dol, ki so dosegli 2.mesto v državi. Na obeh šolah so organizirali tudi srečolov, da bodo z izkupičkom pomagali socialno šibkim na končnih izletih. Na Dolu so tekmovalce za bralno značko že nagradili, ko so povabili na razgovor Toneta Partljiča, priljubljenega književnika. Vrhunec prireditev v prejšnjem tednu pa pomeni otroška olimpijada v Dolanki, ki stajo organizirala šola in DPM v petek, 26.maja. Pester program bomo predstavili v sliki in besedi na straneh Zasavca v prihodnji številki. Fanči Moljk ZAKLJUČNA DELA PRI NOVI CERKVI V maju letos so potekala zaključna gradbena dela pri gradnji novega sakralnega objekta v Trbovljah na Ulici 1 .junija, torej v spodnjem delu Trbovelj. Investitor novega objekta je Župnijski urad Trbovlje, projektant je prof.dr. Jože Marinko, dipl.ing.arh., nadzorni organ pa je Franc Bokal, ing.gr. V okviru zaključnih del so obložili fasado s kombi ploščami, ki tvorijo toplotno in zvočno izolacijo. Dela izvaja gradbeno podjetje Ivan Marodi iz Trbovelj. Z dokončanjem fasade in ureditvijo okolice novega sakralnega objekta Sv.Marije - Mati Cerkve bodo v glavnem zaključena najpomembnejša gradbena dela. Cerkev nameravajo posvetiti sredi junija letos, kar bo opravil mariborski škof dr.Franc Kramberger. IL PLAKATI RADEŠKIH .OSNOVNOŠOLCEV Če vas zanima, kako si učenci 7. in 8. razreda OŠ Radeče predstavljajo sporočilnost plakata, potem si oglejte razstavo MLADINSKI PLAKAT v avli KG DD Zagorje. V petek, 19. maja sojo otvorili z uvodnim govorom Draga Butje, pozdravom ravnateljice OŠ Radeče Simone Zupančič, nagovorm mentorja oziroma likovnika in pedagoga Simona Serneca ter s Primožem Karovškom in Markom Gorenjcem, ki sta na klavinovi zaigrala nekaj skladb. Predstavljajo skupno štirideset plakatov učencev, ki so zelo sproščujoče in simpatično izrazili problematiko in želje mladih, ki skušajo biti kritični do okolja in vsakdanjika. Simon Sernec je njihov likovni mentor in zna učence vešče spodbujati pri likovnem krožku, sodelujejo pa tudi na raznih natečajih. Da je za dober plakat važna: idejnost, sporočilnost in likovnost, so se potrudili za vsak plakat posebej. Seveda pa je "fenomen" plakatov tudi ta, da so s plakati prav resno, sveže in zanimivo pristopili k družbeni problematiki ter kulturnim in ekološkim temam. Če že rišejo plakat, skratka, se mladi lotevajo tematik, ki zadevajo tudi niihov vsakdan. Ivšaciii SVEINA TISKOVNA KONFERENCA Generalni direktor Svee mag.MirosIav Štrajhar je 24. maja priredil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil celotno vodstvo matične firme, SVEE Ingeniringa in Lesne industrije Litija, predstavil je poslovanje v preteklem letu in napovedal cilje, v salonu pokazal najnovejše dosežke v proizvodnji kuhinj. Lansko leto so imeli 4.800 milijonov SIT prihodka, za letos pa ga pričakujejo 6.000 milijonov, večji del povečanja bodo ustvarili v Litiji. Izvozni delež je 26%, računajo ga povečati na 30%, saj so 27.5.1etos v vstrijskem Gradcu odprli skupaj z Alplesom, Muralesom in Tomom skupno družbo FUTURA MOEBEL, ki je najela 980m2 površin, od tega pripada SVEI 230m2 razstavnega prostora. Motiv, ki jih je gnal v to je seveda želja po povečanju izvoza in pa dejstvo, da se dobri pohištveni indusrtiji iz Slovenije ni uspelo uvrstiti na avstrijski trg. Za nastop na tujih trgih so razvili 5 novih kuhinjskih programov, ki jih bodo prodajali tudi v državah bivše Jugoslavije. Lanskoletni dobiček je 282 miljonov tolarjev, donosnost za matično hišo je 10%, kar predvidevajo tudi za naprej. POTROŠNJA OBNOVILA TRI PRODAJALNE Zagorsko trgovsko podjetje Potrošnja je v letošnjem letu pričelo s posodabljanjem nekaterih prodajaln. Tako so že v februarju zamenjali vso opremo v diskontni prodajalni na Izlakah. Vrednost del je ocenjena na 2 mio SIT. V začetku maja je odprla vrata prenovljena prodajalna Železnina, kjer so s podiranjem sten in pregrad pridobili kar 200 m2 več prostornine. Trenutna vrednost del znaša 5 mio SIT, sicer pa s tem prenova Železnine še ni končana. Kot nam je povedal Tone Beja, imajo v načrtu še obnovo fasade, z deli pa naj bi pričeli v roku enega meseca. Kot zadnjo so 24. maja odprli prodajalno Mini market, diskont pijač, kjer so na račun bifeja Zanimiva je umestitev SVEE glede na prihodke na zaposlenega: SVEA GOSPODARSTVO SLOVENIJE POHIŠTVENA INDUSTRIJA EU prihodek na zaposlenega 13.800.000 15.800.000 7.800.000 25.000.000 dodatna vrednost 4.300.000 3.850.000 2.600.000 6.000.000 Sveine naložbe so v razvoju izdelka, trga in kadrov, saj se pohvalijo z dvema magistroma znanosti, 13 jih ima visokošolsko strokovno izobrazbo, 19 višješolsko in ponos SVEE, 153 mizarjev, od katerih jih nemalo zna tudi oblikovati! Investicijskih naložb je bilo čez dva milijona. Lesna industrija Litija ima še veliko obveznosti iz preteklih let, oktobra letos zapade plačiloiz prisilne poravnave, na kar se cel poslovni sistem pripravlja. Kljub vsemu pa SVEI ne bi uspelo pripraviti toliko novosti brez povezave z LIL. Zanimiva zamisel, ki pa bo kmalu ursničena v razstavnih prostorih zagoriške (LIL) upravne zgradbe, da bodo imeli razstavljene tri tipe aparmajev, kijih njihov Ingeniring uresniči od ideje do vselitve. Zraven je prikazan še celoten program plastike, še posebej so ponosni na protihrupno zaščito, saj take nihče ne izdeluje. SVEA delniška družba je vpisana v centralni register klirinško depotne družbe, delnice prodajajo preko borzno posredniške hiše.Vrednost delnice je bila leta '93 1.000 SIT, v letu 1999 pa 4 000 SIT. Besedilo in sliko IVI IVI pridobili 55 m2 površin. Obnova teh prostorov je stala 3,8 mio SIT. RM. NOVE ZDRAVSTVENE KARTICE SO TU V maju smo Zasavčani prejemali po pošti priporočene pošiljke z novimi zdravstvenimi karticami. Le-te nadomeščajo stare zdravstvene izkaznice, ki so bile uvedene spomladi leta 1956. Nove temeljijo na elektronskem principu delovanja, kako jih uporabljati, pa je vsak prejel navodila. Predno se bomo novega načina koriščenja zdravstvenih storitev navadili, bo trajalo kar nekaj časa in marsikdo in marsikdaj bo moral kaktno informacijo poiskati bodisi po telefonu ali pri zdravstvenem osebju tudi osebno. IL r~ '' r j. iJ.ji.rr urij, ri Trboveljčani v New Yorku Trboveljski podžupan Zoran Gračner je v začetku letošnjega aprila, skupaj s karateisti Tike Trbovlje, odpotoval v Nevv York. Karateisti so namreč na povabilo dr. Raveeja Raghavana, priznanega strokovnjaka v karateju, tam sodelovali na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v karateju - The Millenium Big Apple Challenge. Dr. Raghavan, pri katerem je trboveljsko zastopstvo tudi stanovalo, jim je organiziral tudi srečanje z županom svojega domačega mesta Franklintovvn, z Johnom Clydeom. Tako so se, po zelo uspešni udeležbi na tekmovanju, karateisti in podžupan udeležili tudi seje mestnega sveta Franklintowna. Nad sprejemom so bili, kolje dejal podžupan Gračner, lepo presenečeni. V bistvu so »nastopili« kot druga točka dnevnega reda zasedanja sveta. Zasedanja se v ZDA vedno začenjajo po istem postopku. Najprej seveda ameriška himna, kjer vsi vstanejo, temu sledi kratka molitev in šele potem se seja v bistvu lahko začne. Ko so torej prišli do druge točke, jih je najprej predstavil dr. Ravee. Povedal je, od kod prihajajo, kakšen je namen njihovega obiska, predstavil pa je tudi nekaj svojih lepih vtisov in spominov na Slovenijo. Ravee Raghavan seje namreč lani ustavil v Sloveniji, ko seje vračal iz Zagreba na Dunaj. Seveda si je Slovenijo predstavljal na svoj ameriški način. In ko je moral v Ljubljani na vlak čakati eno uro, se je odločil, da bo vmes na hitro skočil v Trbovlje na kavo (saj jev Ameriki tako vse oddaljeno kakšno uro). Potem pa je tu ostal kar štirinajst dni. Slovenija mu je bila, kot je dejal med predstavitvijo, tako zelo všeč, da si še želi priti sem. Nato je trener Markošek predstavil vsakega posameznega tekmovalca, zatem pa seje s svojim poznavanjem Slovenije izkazal še podžupan Franklintowna. V govoru je zelo pohvalil Slovenijo. Predstavil jo je kot prvo samostojno državo bivše Jugoslavije, poudaril je, da smo bili v bistvu edini, ki smo se srbskim agresorjem uprli brez kakšnih večjih žrtev. Predstavil nas je kot pogumen narod, ki ga tudi Amerikanci spoštujejo. Povedal je, da smo najboljši po ekonomskih kazatcljih, in da smo tudi pridružena članica EU. Trboveljski podžupanje temu dodal še, da smo prijateljska država in da nas je lani obiskal tudi njihov predsednik Bill Clinton. Nad vsem tem so bili svetniki prijetno presenečeni in videlo seje, kot je dejal podžupan, daje na njih naredilo lep vtis. Vsem svetnikom so Trboveljčani potem razdelili še gotovo večji, ampak povezave bi bilo vseeno že mogoče začeti iskati. Sicer je Franklintovvn mesto z 80 tisoč prebivalci, slabo uro oddaljeno od New Yorka, v državi Nevv Yersey. Kljub velikosti mesta pa je, kot je ugotovil trboveljski podžupan, organizacija občine podobna kot pri nas. Samo uslužbencev je po podžupanovih ocenah več. Že sama stavba je ogromna, pa tudi administracije je več - veliko oddelkov in uslužbencev. Glede na velikost mesta pa se je Gračnerju zdelo malo svetnikov. Glede na to, da so stanovali pri Američanu, so veliko bolje spoznali Ameriko in tamkajšnji način življenja, tipične ameriške navade. Prehranjevali so se večinoma v restavracijah »all-you-can-eat« in se tako za šest (6) dolarjev najedli, kolikor so hoteli. In, kot je zatrdil podžupan, se sploh ni jedlo slabo. Tam namreč ponujajo okrog petdeset različnih jedi kitajske, ameriške in italijanske kuhinje. In več kot očitneje bilo, da se tu preveč je. Restavracije med sabo prav tekmujejo, kdo bo dal več za manj denarja. Podžupana je navdušila tudi njihova zakonodaja. Po njegovem mnenju je veliko bolj življenjska; z manj pravil, ki pa se jih dosti bolj držijo. Izjemno strogi pa so glede alkohola. V gostilnah se po 22. uri pivo ne toči več, dobiš ga samo še v posebnih klubih, kjer pa je pijača precej dražja. V supermarketih alkohola ne moreš kupiti. Iti moraš v posebne trgovine, kjer prodajajo samo cigarete in alkohol, in sicer samo starejšim od enaindvajset let. Tako sta mogla celo podžupan in trener pokazati osebne izkaznice, da sta si lahko privoščila kakšno pivo. Mladina do alkohola tako niti ne pride. V mestu kar tako sploh ne smeš piti. Steklenico moraš imeti v papirnati vrečki. V trgovinah dovoljujejo vračanje blaga, s katerim nisi zadovoljen, tudi šele po šestih mesecih. Policaji pa ustavljajo le, če res narediš prekršek. Pa še, po njihovih lastnih izkušnjah, izredno prijazni so. Ugotovili pa so, da večina ljudi res ne ve, kje leži Slovenija. Najlažje si predstavljajo, kje smo, ob imenu Italija. Moda, italijanska hrana, kije prinjih zelo cenjena,... Drugače pa vsi mislijo, daje Slovenija nekje pri Rusiji. Tudi v tem pogledu so se Trboveljčani izkazali in dobro predstavljali Slovenijo. In ker so se pri Raveeju dostojno obnašali, so dobili že novo povabilo, in sicer za Portoriko, od koder Ravee prihaja. Vsi seveda upajo, da jim bo povabilo uspelo realizirati. Branka Jan Rokovanje župana v mestni hiši Franklin Town in Trboveljskega podžupana Gračnerja (v ozadju trboveljski karateist) prospekte Trbovelj, Slovenije in karate kluba, ki so si jih ogledali z resničnim zanimanjem, ter srajčko. Pri sprejemu je bilo sicer vse nenačrtovano, vendar seje, kot pravi trboveljski podžupan, potem kar samo vse lepo zrežiralo. Po tem so si seveda izmenjali še razne informacije. Tudi tu seje izkazalo, da si Američani želijo videti Evropo; večina jih še nikoli ni bila tu. Tako je podžupan v govoru nalašč omenil tudi to, da imamo v Trbovljah že kar tradicionalno izmenjavanje učencev - z gimnazijci iz Scheinfelda - letos za prvega junija pa pridejo tudi iz Sallauminesa. Zaupati otroke neki državi pa, pravi podžupan, je veliko priznanje. Otroci so vendarle naše naj večje bogastvo. Ker si Američani želijo spoznati Evropo, je mogoče, da bo kdaj do podobnega sodelovanja in izmenjavanja prišlo tudi s Franklintownom. Stroški bi bili, kot so ugotovili sogovorniki, tu Seveda so karateisti in podžupan bivanje v New Yorku izkoristili tudi za ogledovanje največjih znamenitosti. V Nevv Yorku so si ogledali Manhattan, borzo, Empire State Building, World Trade Center, kip svobode, v Washingtonu Belo hišo, Svetovno banko (tam so bili ravno dan pred začetkom demonstracij, tako da so že videli demonstrante in policiste, ki so se zbirali pred stavbo), Central Park. V Washingtonu je bil podžupan presenečen predvsem nad urejenostjo-nobenih smeti in lepo pokošena trava pred zasebnimi hišami. Po njegovem mnenju je mesto na nivoju Pariza. Presenečen je bil tudi nad tem, daje ogromno starinskih hiš. Prijetno doživetje je bil tudi China Town. Ogledali so si ga zvečer, tako da so okusili tisti večerni vrvež, ki ga ponavadi gledamo v filmih. Table, ogromne stolpnice, lučf. 1. ROŽNIKA 2000 Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. O TRBOVELJSKEM ZDRAVSTVU Redko se zgodi, da me zaradi članka v Zasavcu kdo ustavi na cesti. Tokat se mi je to zgodilo zaradi pisma, ki gaje napisal D.R o trboveljski splošni bolnici in zdravstvenem domu. Spraševali so me, zakaj v uredništvu dovolimo objaviti tako nizke udarce o ustanovi, ki je rešila že mnoga življenja. Pojasnila sem, da zaradi oddaljenosti in časa sicer ne hodim na sestanke uredniškega odbora, vendar vem, kako to gre... Demokracija pač Nek ruski vojaški pilot mi je rekel:"Tudi če je še tako hudo, za zabavo se bo vedno našel denar." Vse kaže, da to drži, poveseliti se Rusi res znajo. Moj zadnji "izlet" v ruski dom je bil take sorte, da sem se zvečer komaj premikala od prenažrtosti. Najprej solata iz rakcev, sir, šunka in olive. Potem slana riba "pod kožuščkom" iz raznovrstne zelenjave. Ko sem ugotovila, da je bila to samo predjed, me je postalo strah. Po boršču (ukrajinski mesni juhi z rdečo peso in kislo smetano) sem že glasno protestirala in preskočila piščanca, a sveža zelenjava se je prilegla. Nisem pa se mogla ubraniti piroga z ribo (kolača iz kvašenega testa) in piroga s skuto. Sladica - ne, hvala! Rusi bi vse to poplaknili z vodko, zahteva, da lahko vsak pove svoje mnenje. Tudi nasprotna stran. Tako se tudi sama pridružujem svojim sogovornikom, ker imam s to ustanovo same pozitivne izkušnje. Kadarkoli sem potrebovala njihovo pomoč, sem naletela na visoko strokovnost in nesebičnost. Fanči Moljk Izjava za javnost REGRES - SAMO ZA NEKATERE? Na anonimni brezplačni telefon Urada za žensko politiko (080 12 13) v zadnjem času kliče jaz pa nisem, kar je bilo narobe. Ob tako težki hrani, vodka resnično deluje kot razkužilo. Moj dan se je tako končal, Moskovčani pa bi ga nadaljevali v enem od številnih mestnih klubov. Preko šestdeset jih je, prilagojeni so različnim žepom. Skoraj vsak večer prirejajo koncerte rokovskih in džezovskih skupin, kuhinja dela do konca, torej do šestih zjutraj, ko se vrata zaprejo. Oh, kako to pogrešamo v Ljubljani! Vrli Moskovčani (nedvomno v rožicah) se nato odpravijo na metro ali pa "ulovijo" avto. Enostavno dvignejo roko, ustavijo prvega, se dogovorijo za ceno in če obema ustreza, se odpeljejo, sicer "lovijo” naprej. Brezplačnega štopanja v Moskvi ni. Donosen posel za tiste lastnike jeklenih konjičkov, ki želijo zaslužiti še kaj postrani. Zadeva je seveda nelegalna, ampak miličniki zamižijo na obe očesi, pa je. Pravzaprav je mižanje, pri nekaterih uradnih osebah, že kar ustaljena praksa in tudi podkupnine jim niso čisto tuje. Ena od Putinovih predvolilnih vse več žensk, ki jim delodajalci ne nameravajo izplačati regresa, ker so na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka, češ da jim ne pripada. Urad za žensko politiko zato opozarja, da je takšno ravnanje protizakonito in v nasprotju s kolektivno pogodbo. Pravica do regresa je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Pravico do izrabe letnega dopusta imajo vsi zaposleni po 6-ih mesecih nepretrganega dela, tisti, ki v koledarskem letu ne izpolnijo tega pogoja, pa imajo pravico do letnega dopusta sorazmerno času, ki so ga prebili na delu. Regres torej pripada vsem, ki so pridobili pravico do izrabe letnega dopusta pod navedenimi pogoji. To pomeni, da so do njega upravičeni tudi tisti zaposleni, ki so v času izplačevanja na porodniškem dopustu oziroma dopustu za nego in varstvo obljub je bila, da bo naredil deželo, kjer se bo bolj splačalo pošteno delati kot goljufati. Vso srečo, Vladimir Vladimirovič! Klubi so zabava predvsem za mlajše generacije in bolj nova pogruntavščina. Moskovčani od nekdaj radi in veliko hodijo v gledališče, opero in balet. Na koncerte klasične glasbe peljejo tudi osemletne otroke. Pravzaprav so otroci v kulturnih hramih "za odrasle" pogosti gostje in nič neobičajnega. Hodijo tudi na balete v Boljšoj teatr, čeprav tam obstaja starostna omejitev in so zanje rezervirane jutranje predstave. Nasploh je Boljsoj (Veliko gledališče) doživetje zase. Dvorana v rdečem žametu in pozlati, lože z okrašenimi balkončki in še posebej znamenita carska loža jemljejo dih. Zavest, da si priča takšnemu dogodku, kot je predstava enega najboljših baletnih ansamblov na svetu, v deželi, ki je dala Ano Pavlovo, Majo Plišečko, Nurejeva in Barišnikova, če omenim le najbolj znana imena, vsaj za en večer priljubi to zvrst tudi otroka, in sicer ne glede na to, ali so letni dopust izkoristili ali ne. Regres se praviloma izplača enkrat letno, in sicer do konca julija tekočega leta, če ima delodajalec likvidnostne težave, pa do konca novembra tekočega leta. Lahko se izplača v dveh delih. Vsem, ki jim delodajalec regresa ne izplača, pa jim pripada, urad svetuje, da se obrnejo na svojega delodajalca s pisno zahtevo za izplačilo. Zahtevo naj vložijo v roku 15 dni, odkar so izvedeli za kršitev pravice. Delodajalec mora o zahtevi odločiti v 30-ih dneh. Če delodajalec zahtevo zavrne oziroma ne odloči v roku 30-ih dni, je možno v nadaljnjih 15-ih dneh vložiti tožbo na delovno sodišče. Urad za žensko politiko, direktorica Vera Kozmik popolnemu nepoznavalcu. Primabalerina, ki se s šopkom rdečih vrtnic po neverjetni izvedbi v klasični beli opravi že dvajsetič prikloni svojim oboževalcem, soplesalec, ki ji vedno znova galantno poljubi roko - vse to se zdi pravljično, drug svet. In vendar je še vedno z nami, ta klasična lepota velike umetnosti. Vse ure dela, moskovska sivina in tegobe ruske vsakdanjsti so pozabljene, ko se narodna umetnica (najvišji naziv v Rusiji) primabalerina Nadežda Oračeva prikloni in dvorani pošlje poljub. Tega niti računalniška revolucija ne more spremeniti. Ali pač? Sicer pa, nič ni večno in tudi moje tokratno potepanje (in pisanje) ni izjema. Predavanj je konec, treba bo domov. Pa tudi čas je že, človek preprosto čuti tako (moja starša se tudi strinjata s tem). In če bom imela srečo, bom že z letala videla, kako jutranje sonce pozdravlja Alpe. Kako se vrhovi sončijo v njegovi luči. Kot primabalerine. Andreja Alt PISMO IZ MOSKVE Jy \ (i m F. Poleg cepljenja proti hepatitisu B, je trenutno najbolj aktualno cepljenje proti klopnemu meningitisu NAJBOLJ VARNO JE CEPLJENJE! Čas, ko so sprehodi po parku in gozdu na višku, se je pravzaprav že dodobra začel. Saj veste, romantika... Se pa lahko ta romantika konča dokaj tragično iz več razlogov. Eden izmed njih se imenuje klopni meningitis, ki se prenaša z ugrizom klopa. Le kdo bi lahko o bolezni in samem cepljenju ter preprečitvi bolezni povedal več, kot specialistka šolske medicine dr.Mara Kerin Grošelj in iz tega razloga smo se odpravili v ambulanto Vitasana v Zagorju, kjer nam je prijazno potešila našo radovednost. Kaj pravzaprav cepljenje proti klopnemu meningitisu preprečuje? V Sloveniji prenašajo klopi povzročitelje in klopnega meningoencefalitisa ter borelioze. Borelioza je bolezen, ki jo lahko zdravimo z antibiotiki. Proti klopnemu meningoencefalitisu pa ne poznamo tako učinkovitih zdravil. Zato pa imamo možnost, da se cepimo in se na ta način obvarujemo te bolezni. Morebiti ni odveč bolezen klopnega meningitisa podrobneje opisati... Inkubacija traja od 5 do 25 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. Za prvo fazo (traja 7 do 10 dni) je značilna vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v mišicah. Sledi desetdnevni prosti interval, ko bolnik nima bolezenskih znakov in se počuti zdravega. Nato se pojavi drugi stadij bolezni, ki poteka z visoko vročino, bruhanjem, glavobolom, otrplostjo tilnika, ohromitvami mišic, motnjami vida in sluha ter s krči mišic in motnjami zavesti. Bolezen se lahko konča s smrtjo. In kako poteka samo cepljenje? Cepimo s cepivom, ki vsebuje inaktivirane viruse. 0,5 ml cepiva dajemo v ramensko mišico. Prvemu odmerku cepiva sledi drugi odmerek čez 1-3 mesece in tretji odmerek 9-12 mesecev po drugem odmerku cepiva. Poživitveni odmerek cepiva pa damo 3-5 let po tretjem cepljenju. Zaščita po prvem odmerku je 75%, po drugem odmerku 95%, po tretjem odmerku pa praktično 100%. Priporočamo začetek cepljenja v zimskih mesecih, ko klopi še mirujejo. Pričetek cepljenja v pomladanskih ali poletnih mesecih pa lahko pospešimo tako, da damo drugi odmerek cepiva 14 dni po prvem odmerku. Cepimo lahko otroke po prvem letu starosti in odrasle. Ne smemo cepiti v času prebolevanja vročinske bolezni in pa ljudi, ki so alergični na katerokoli sestavino cepiva. Cepljenje je v naši državi obvezno za nabornike ter za študente in dijake, ki pri svojem praktičnem delu pridejo v stik s klopi. Za vse druge je cepljenje neobvezno in morajo cepljenje plačati. Verjetno so možni tudi zapleti oziroma stranski učinki ob cepljenju... Tako kot pri vsakem cepljenju, se lahko tudi pri tem cepljenju pojavijo nezaželjeni učinki, ki so lahko lokalni in splošni. Pri lokalni reakciji se pojavi rdečina, oteklina in bolečina na mestu cepljenja ter oteklina bezgavk v bližini mesta cepljenja. Lokalne reakcije so zelo redke, te redkeje pa so splošne reakcije. Pri slednjih se pojavi vročina, utrujenost, slabost, bruhanje in bolečine v mišicah. Po cepljenju se lahko pojavi tudi alergična reakcija ter encefalitis. Cepiva, ki jih uporabljamo v naši državi, so zelo varna in povzročajo izjemno redko škodljive učinke. Kakšna je razširjenost borelioze in klopnega meningitisa v Zasavju? V Zasavju se pojavljata klopni meningoencefalitis in borelioza ravno tako pogosto, kot drugje po Sloveniji, saj je Zasavje del endemskega območja, kjer so klopi okuženi s klicami borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Je med ljudmi dosti zanimanja za cepljenje? Proti klopnemu meningoencefalitisu cepimo že več let. V lanskem letu smo cepili v naši ambulanti trideset oseb, v letošnjem letu pa predvidevam, da jih bomo cepili približno petdeset. S cepivom je pred cepljenjem verjetno potrebno ravnati previdno, kajne? Res je. Inštitut za varovanje zdravja izvaja izobraževanje za vse zdravstvene delavce, ki so prisotni pri cepljenju. Cepivo moramo hraniti v hladilniku pri temperaturi +2 do +8 stopinj Celzija. Zato ga tudi med prevozom iz Ljubljane do ambulante hranimo v hladilni torbi. Cepivo vzamemo iz hladilnika tik pred cepljenjem za vsakega posebej. Cepimo vedno z iglami in brizgami za enkratno uporabo. Obstaja tudi čakalna doba za cepljenje ali je tega cepiva dovolj? Cepiva je dovolj. Čez teden sprejemamo prijave, ob koncu tedna naročimo cepivo na Inštitutu za varovanje zdravja in v naslednjem tednu že lahko pocepimo prijavljene. Kaj bi svetovali bralkam in bralcem, da do okužbe vendarle ne bi prišlo? Okužimo se lahko z vbodom okuženega klopa, s pikom insektov, ki se hranijo s krvjo in z neprekuhanim mlekom. Zato hodimo v gozd primerno oblečeni (kapa, srajca z dolgimi rokavi, dolge hlače). Doma se dobro pregledamo, posebno pozornost moramo pri otrocih posvetiti lasišču, se okopamo in oblečemo svežo obleko. Okuženega klopa lahko dobimo tudi v parku in na domačem vrtu. Dobro moramo prekuhati mleko. Najboljše pa je, če se zaščitimo s cepljenjem. Bralce bo gotovo zanimala cena cepljenja... Enkratno cepljenje stane 4.500 SIT, vendar moramo računati na to, da gre za najmanj tri doze + poživitveno dozo. Na prvi pogled se resda zdi drago, toda v primerjavi s tem, kar nas lahko doleti, je to kar poceni. Sploh ob dejstvu, da ta bolezen skoraj vedno pusti določene posledice, v 0.5% primerov pa povzroči celo smrt. Peter Motnikar .uTlTLŠ 1. ROŽNIKA 2000 TRBOVELJČANI OSVOJIU AMERIKO l.del Ob vseh naših aktivnostih smo v večih letih spoznali razne ljudi širom po svetu. Tako je bil lansko leto na obisku v Trbovljah prijatelj karateist Ravee Raghavan (8.DAN), ki trenutno živi v Puer to Ricu, svoj del doma pa ima tudi v ameriški zvezni zbral izredno močno konkurenco 600 tekmovalcev iz devetih držav in sicer Venezuele, Argentine, Puerto Rica, Kanade,. Anglije, Hrvaške, Slovenije in večih zveznih držav ZDA. O tem, kako smo Trboveljčani osvojili Ameriko na športnem Trenerja zlate generacije trboveljskih karateistov Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL. državi New Yersey. Preko njega smo vzpostavili vezi v New Yorku in prispelo je povabilo. »The Millenium Big apple challenge tra-ditional karate Championships« se je imenoval turnir, kije 9. aprila letos področju, je bilo že pred kratkim objavljeno na športnih straneh tega časopisa. Štiri osvojene medalje na tako močnem turnirju, je eden izmed največjih uspehov trboveljskega karateja in s tem so mladi karateisti tudi upravičili zaupanje sponzorjev, ki so omogočili potovanje in udeležbo na tem turnirju. Med njimi so Valkarton d.d. iz Logatca, Cementarna Trbovlje, SCT Ljubljana, Razvojni Center Zagorje, VGP Novo Mesto, AQUA Izlake, MSK Slovenska Bistrica, Avtohiša HVALA! Glede na to, da so Združene države Amerike najbogatejša država na svetu, in da so med najbolj svobodnimi deželami, smo se odločili, da si bomo poleg tekmovanja ogledali tudi nekaj svetovno znanih znamenitosti Vzhodnega dela obale. Velika Mi pred "White house", Bill pa v tujini, tako da od sprejema ni bilo nič. Malgaj Trbovlje, Občina Trbovlje, RTH Trbovlje, Avtoprevozništvo Vidic Martin in Avtohiša Mikolič Trbovlje. Precejšen del stroškov pa so pokrili tekmovalci sami. razdalja in s tem tudi povezani stroški potovanja in bivanja so tisti, ki bodo marsikomu onemogočili ponovno videnje te celine. (se nadaljuje) Bogdan SIMERL TORTA ZA URE PRAVUIC Tudi v Knjižnici Zagorje vedno znova poskrbijo, da ni dolgčas. Pripravljajo likovne ustvarjalnice in ure pravljic, da se imajo malčki Maja je bilo likovno pestro v knjižnici. od 4 do 10 let prav fino in prijetno. Pa tudi novih prijateljstev se nalezejo in še kakšen zanimiv izdelek jim porata. V četrtek, 18. maja ob 17. uri pa so knjižničarke pripravile srečanje za najmlajše: IGRAMO IN ZABAVAMO SE. Dvajset malčkov je ustvarjalo v treh kotičkih, izdelovali so kužke iz papirja, vetrnice in lutke iz kuhinjskih kuhalnic. V četrtek, 25. maja pa je šestnajst malčkov od 4 do 9 let prisluhnilo uri pravljic, za katero je knjižničarka Romana Bizjak Kaj pa okraski za torto? dejala, da je svečano obarvana, saj je bila ravno petdeseta po vrsti, zato so tudi govorili o rojstnih dnevih ter pobarvali papirnate svečke, rožice in vse, kar navadno okrašuje torto. Zapovrh so bili deležni še presenečenja - torte, ki je teknila vsem, čeprav so dejali, da imajo radi le jagodne, smetanove in čokoladne torte. Besedilo in slika: RR. TRBOVLJE Popustljivost ubira tempo Srečni so tisti, ki imajo sanje in so pripravljeni za njihovo uresničitev tudi plačati, pravi nek pregovor. Dostikrat pa je treba želje soustvarjati, se truditi in pri tem nikakor prezreti, da se je še kdo kaj potrudil, bil prijazen ali se je pri čem dobro odrezal. Toda verjetno, da sicer ne bi še do nedavna beležili porast razvez niti se ne bi marsikaka veselica končala s pretepom in jeza ne bi povzročala toliko prepirov. Kajpak, življenja sreča se prilagaja trendom, bi rekli, zato se le redko sliši, češ, briga me, kdo ima bolj prav, prijateljstvo je le vrednejše kot prepiranje. Če vsakdo malce popusti, da je fair-play, je pogovarjanje prijetnejše. Pravzaprav pa so bili tokrat anketiranci na vrsti, da so podebatirali, kako zelo (ne)popustljivi so. Besedilo In slike: Petro Radovič /HSkETA Majda Suša, adiministratorka | iz Trbovelj: "Še preveč sem popustljiva, predvsem pri svojih otrocih. Vendar se mi zdi, daje popustljivost dobrodošla vrlina v druženjih, saj ne moreš vedno za vsako ceno zagovarjati svoj prav oziroma vztrajati zgolj na svojih stališčih in trditvah. Pa saj ima vsakdo rajši, da znaš tudi prisluhniti, saj se sicer debata bolj težko odvije.” Pavle Ambrož, elektrikar iz Trbovelj: "Včasih sem kar preveč popustljiv, toje pač odvisno od tematike, o kateri govorimo, predvsem pa ženi še najbolj popuščam pri vsem. Dobro je znati vztrajati, dobro pa je tudi znati popustiti, ko hec ni več hec." Ines Remar, učenka iz Trbovelj: "Popustim predvsem prijateljicam, kadar mi zamerijo, da vztrajam v kakšni stvari, saj se nerada prepiram. Če si preveč popustljiv, si že mevžast, zato je dobro znati zagovarjati svoje mnenje. In punce smo popustljivejše od fantov, hitreje nas lahko kaj prepričajo." Marko Pintar, kuhar iz Trbovelj: "Če sem popustljiv? Kakor kdaj. Včasih se dogaja, da se s kom skregam, ko trmasto zatrjuje svoje, jaz pa tudi ne odstopim od svoje trditve. Ne glede na to, koliko ti kaj pomeni, pa je pomembno tudi znati popustiti, čeprav to ni zmeraj lahko." Adisa Rizvič, učenka iz Trbovelj: "Popustljiv je človek takrat, kadar je do koga usmiljen, sicer pa vsakdo rajši svoj prav uveljavlja. Rada sem odločna, včasih pa tudi popustim, ker rada prisluhnem drugim in slišim še druga stališča." Sašo Pergar, dijak iz Zagorja: "Pri pogovoru s starši ne znam popuščati, pri prijateljih sem že bolj popustljiv, pri kakšnih prijateljicah pa sem najbolj popustljiv. Saj je pomembno, če znaš popustiti, najsi imaš prav ali ne. Vendar se ne bi skregal zaradi malenkosti in bi rajši popustil." Silva Nolimal, upokojenka iz Zagorja: "Zelo sem popustljiva in menim, da kdor je trmast, se težko spremeni, pa tudi popustljivež bo zmerom popuščal. Zdi se mi, da seje popustljivosti dobro priučiti, saj dobro dene prijateljstvom in druženju nasploh." Jure Jere, učenec iz Zagorja: "Do prijateljev sem zelo popustljiv in menim, da bi bil vsakdo lahko popustljiv ter prisluhnil tudi mnenju drugih, če je treba. Vendar v šoli ne bi popustil, če bi dobil slabo oceno in skušam vztrajati, saj me motivirajo dobre ocene. Tudi dobra družba ali lepo vreme ne vplivata, da bi popustil v šoli." Tanja Hrastelj, učenka iz Zagorja: "Včasih sem bolj, včasih pa manj popustljiva. Treba je znati popustiti in pa tudi vztrajati, če ti stvari veliko pomenijo. Če se kdo potrudi, da bi me prepričal o tem, da ima prav, bi mu prisluhnila." h.TiTLa,13 I. ROŽNIKA 2000 ETI PRAZNUJE 50-LETNICO Letos mineva 50 let delniške družbe ETI Izlake. Jubilej so zaznamovali s številnimi dogodki in prireditvami. Ena prvih se je odvijala 17.maja, ko so v Sarajevu uradno otvorili novo hčerinsko družbo ETI Sarajevo. To je že peto podjetje v Poslovni skupini ETI in drugo hčerinsko podjetje v tujini. ETI ima v novi družbi 51% lastniški delež. Da zgodovina delniške družbe ETI ne bi šla v pozabo, je Roman Rozina poskrbel v monografiji Petdeset keramiških zgodb. V njej so nanizani pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali razvoj ETI-ja. Konec maja so v Elijevih družbah v Kamniku končali s preuredit-venimi deli. V Kamniku delujejo družbe ETI, ETI Gum, ETI Svit in ETI Norton. Družbe so prostorsko in energetsko ločene, še vedno pa si delijo nekatera osnovna sredstva. Vrednost del in opreme znaša skoraj sto milijonov tolarjev, izvajalci pa so bili Žurbi team, Elektroprom in Aqua. Družba ETI Svit je najmanjša v Poslovni skupini ETI. V njej je zaposlenih 18 ljudi. Družba ETI Norton pa zaposluje 119 ljudi. Poslovati je začela 1.7.1999, ustanovila pa stajo nemški Norton Industriekeramik iz Laufa in d.d. ETI Izlake. ETI Izlake že vrsto let sodeluje tudi z Osnovno šolo Ivan Kavčič iz Izlak. Tpkrat so skupaj pripravili literarni in likovni natečaj. Izbrana dela so bila predstavljena v Zagorju in na Izlakah. Najboljša literarna dela si lahko preberete v časopisu Utrip. V Delavskem domu Zagorje je 25.maja potekala osrednja proslava, na kateri so bili povabljeni poslovni partnerji in sodelavci ETI Izlake. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenije Milan Kučan, na prireditvi pa je ETI prejel tudi certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. V Zasavju je to prva družba s tem certifikatom. Za radovedneže je 26.maja tovarna ETI odprla svoja vrata ter organizirala strokovno vodenje po tovarni. Ta dan so odkrili tudi spominski plošči direktorjema, ki sta še posebej zaznamovala razvoj družbe ETI. France Kojnik je prišel v tovarno leta 1954, vodil pa jo je do svoje smrti leta 1972. Iz tovarne keramičnih ploščic, ki je bila tik pred propadom, je ustvaril uspešnega proizvajalca izdelkov elektro keramike. Stane Gošte je mesto direktorja zasedel leta 1978 in tam ostal do leta 1994. Z dobrim vodenjem mu je uspelo, da se je družba razvila v svetovno pomembnega proizvajalca elektrotehničnih izdelkov. Prireditve ob jubileju družbe ETI so se končale 27.maja s proslavo in pogostitvijo za zaposlene. Slavnostni govornik je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Na proslavi so podelili več priznanj in sicer so bili nagrajeni prvi zaposleni (najstarejši) delavci Avgust Razpotnik, Pavla Rozman in Marija Rupelj. Nagrajeni so bili tudi inovatorji petdesetletja; Franc Stenko, Janez Kovač, Vinko Razpotnik, Leopold Sešlar in Franc Čebin. Poleg tega je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič podelil še sindikalna priznanja. IRH Jože Ovnik 'm j J\a juriš, Trbovlje!!* Malo znanstvene fantastike ne škodi Toda. Predno se podamo v futuro, je potrebno pač omeniti najprej, da so bile naše Trbovlje še ne dolgo tega ena najbogatejših občin v Sloveniji. Kar je nasproti stanju, v katerem se trenutno ta občina nahaja, skoraj neverjetno. Že bežen pogled v našo zgodovino da človeku misliti, da v takšnem okolju ne preživi čisto navaden človek. Za kaj takega so morali že naši predniki nositi v sebi nekaj več. In to „nekaj več,, je krivo, da na teh tleh trbov’ci kljubujemo času vse do dneva današnjega. In bomo še ... Tako. Danes smo 1. junija. Praznik Občine Trbovlje. In to je dan, ko se ponavadi omeni zgodovinski spopad delavstva z orjunaši, ki je za vedno zapečatil eno od najplemenitejših karakternih potez ljudi iz naše doline - trmo. Ta je v novejši zgodovini še kako prišla do izraza L 1958, ko so izkoriščani rudarji, kot prvi v novi Jugoslaviji, s štrajkom pokazali rdeči oblasti, da jim ne mislijo hliniti ponižnosti in tlake ... Ta ista trma, je v dveh stoletjih rudarjenja iz teh ljudi naredila etnično tako unikatno ljudstvo, da mu na slovenskem ni kmalu enakega. Pa se tega mi sami zavedamo? Mislim da ne. Kajti, če bi se, bi bila tudi podoba in odnos ljudi do današnjega mesta drugačna. S tem ne mislim samo na urbani izgled, leveč predvsem na odnos trboveljčanov do samega mesta. Mesta, kot žive tvarine. Mnogo tega lahko ljudje storimo sami. Da ne? O, pač!! Zadosti bi že bilo, da poskrbimo za urbano sožitje med nami, da se z neodgovornim vedenjem ne uničujejo objekti, ki so bili postavljeni v korist in okras mesta (grafiti, pljuvanje po tleh, objestno uničevanje svetlobnih stojal in smetnjakov v mestnem parku, skrunjenje spomenikov, odmetavanje smeli vsepovprek). Dejstvo je, da kamorkoli človek stopi, hodi po sledeh naših prednikov, in tistih, ki so to mesto že mnogo pred njimi gradili na bregovih Trboveljščice, pod Sv. Planino in Mrzlico. Zato mislim, da bi s samo malo več spoštovanja do njihovega dela in življenja naše mesto zaživelo v popolnoma drugi luči. Kajti, kot sem nekoč že zapisal, ne moremo in ne smemo pričakovati, da bodo naši zanamci znati in hoteli spoštovati naše delo, ako mi ne bomo znati spoštovati dela naših prednikov!! Od novodobnih izzivov so poglavitni poglobitev in prekritje Trboveljščice, ki ob vsaki malo večji plohi grozi, nikoli pozabljena želja trboveljčanov po izgradnji tunela pod Mrzlico, odnos Cementarne do okolja in ljudi je današnjemu času popolnoma nesprejemljiv, utrjeno sodelovanje vseh (treh?) zasavskih občin je še vedno tabu, zaposlovati ljudi, da le-ti ne bi bili odvisni od državne miloščine, da spet, kot nekoč, oživijo fabriški raufenki, da Martinov zvon spet poje poročno pesem, da otroški živ-žav napolni ulice in dvorišča, da urbana humanost mesta deluje v korist ljudi ... skratka, storiti vse, da se bistveno višji ekonomski standard življenja čimprej omogoči vsem prebivalcem Trbovelj. Je to znanstvena fantastika?? Gremo naprej. In, ker so bile Trbovlje zaradi bogatih nahajališč premoga gospodarko zanimive vsem oblastnikom, so bile zato tudi politično dokaj neodvisne. Denar je pač sveta vladar. Cela stvar pa se je z osamosvojitvijo Slovenije in z zapiranjem rudnikov v Zasavju drastično obrnila. Da bo do zapiranja zasavskih rudnikov prišlo smo vedeli vsi. Boleče je le spoznanje, da se ie to zgodilo prav naši generaciji. Ki na to še ni bila pripravljena. Tako se na mestu postavlja vprašanje, kako in na kakšen način bi se ta problem reševal v kakšnem drugem času. Razen redkih izjem, je bila ob izteku lastninjenja večina podjetij nenadoma postavljena pred dejstvo novih tržnih zakonitosti in drugačne tržne usmerjenosti. Navkljub vsem težavam, ki jih te spremembe prinašajo s sabo, pa življenje teče dalje. In mi se, kot smo se vedno, veselo spoprijemamo z njimi. Je pa res, da se vsi ti negativni trendi še kako odražajo v dušah ljudi. Apatičnost in indiferentnost, ki se zajedata ljudem v kosti, pogojujeta njihovo izseljevanje, prazne porodniške postelje govorijo svojo žalostno zgodbo, vse večji odstotek starejših občanov pove vse ... Zapirajo se vrtci, ukinjajo se šolski oddelki, novih delovnih mest ni, ljudje bežijo za kruhom v,,beli svet,,. Je potrebno še naštevati? Kam nas to pelje? Želimo živeti v takšni prihodnosti? Odgovor ni potreben. Želimo pa živeti v prihodnosti, ki bo vsem nam zagotavljala življenje vredno Človeka. To pa ni majhna naloga. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj le bodo imeti naši zanamci pisat^ o nas. Vse najboljše, Trbovlje!! “Izrečene besede župana Trbovelj, Ladislava Žige Žgajnarja v novoletni voščilnici'svojim someščanom, 31. 12. 2000 v Delavskem domu v Trbovljah. Ob l.tuniju, občinskem prazniku Trbovelj, smo se pogovarjali z županom Ladislavom Žigom Žgajnarjem »Župan sem že poldrugo leto, a se mi pred dvema letoma še sanjalo ni, da bom kandidiral« Glede na zgovornost trboveljskega župana ne kaže izgubljati prostora z uvodnimi besedami, saj pogovor z njim govori sam zase. Kako ste zadovoljni s potekom realizacije plana, ki ste si ga zastavili na začetku svojega županovanja? Mislim, da se stvari pozitivno premikajo, cilji, ki smo si jih jaz in moji sodelavci s programom zastavili, tisti kratkoročni, se izpolnjujejo. V glavnem pa so to dolgoročne stvari, ki terjajo svoj čas. Stanje na občini je bilo ob prevzemu takšno, kot ga občani poznajo, izpeljati in tudi dodelati je bilo potrebno vse obveze, ki sem jih prevzel. Marsikaj mi tudi ni bilo všeč, nekatere stvari sem moral »gladiti« za nazaj, saj so bile pogodbe podpisane pred mojim prevzemom in če je pogodba podpisana, se kot poslovnež zavedam, da moram stvari v luči zakona in v luči pogodb uresničevati in speljati, pa če se meni zdi v redu ali pa ne. Jaz osebno bi marsikaj naredil drugače, zavedam pa se tudi tega, da kdor dela, greši. Zavedam se tudi napak, zato mi je dobrodošla vsaka vzpodbuda ali očitek ali pa kritika, in trudim se napake popraviti oz. odpraviti. Nekomu ugodiš, drugi je proti. Da bi bili vsi zadovoljni, tega glede na strukturo prebivalstva ni mogoče doseči. To mi je postalo v tem letu in pol čisto jasno. Delamo praktično na vseh področjih, od družbenih dejavnosti po segmentih, do komunalne infrastrukture. Določene spremembe so bile tudi v sami občinski upravi. Imam sprejet odlok o reorganizaciji občinske uprave, pripravljeno sistematizacijo, ki bo začela veljati v kratkem. Nove spremembe bodo tudi v samem vodstvu občinske uprave. Dolgoročne cilje, ki sem si jih osebno zastavil, postopoma izpolnjujemo. Kar sem obljubljal volilcem, bom poskušal še v času do konca mandata pripeljati vsaj do faze realizacije oz. blizu realizacije, če jih že ne bo mogoče realizirati. Zakaj tako pravim? Spoznal sem neko novo sfero dejavnosti. To so javne finance, ki jih v gospodarstvu prej nisem srečeval. Spoznal sem se tudi s tem, da bi vsi radi vse, denarja pa ni toliko. Naredimo lahko samo toliko, kot nam sredstva dovoljujejo. S svojim elanom in energijo bi lahko naredil več, če bi imel na razpolago več denarja. Vendar bomo letošnje leto zaključili s proračunom, ki je bil sprejet. Jeseni predvidevamo rebalans in to zaradi tega, ker v tem trenutku še ne vemo, kaj bo s končnim obračunom športne hale. Zaradi še nepodpisanih pogodb za dobavo in montažo opreme; za gradbena, obrtniška in inštalaterska dela so pogodbe podpisane na ključ in s tem ni predvidenih dodatnih stroškov. V kratkem bo podpisana pogodba za izdelavo opreme in otvoritev bo konec avgusta oziroma v začetku septembra. To velja tudi za otvoritev šole. Dve večji investiciji imamo v družbenih dejavnostih. To je preureditev gledališke dvorane v Delavskem domu. Nadaljujemo tudi z izgradnjo notranjih prostorov podstrešja v Zdravstvenem domu, kjer s sredstvi sodelujejo ministrstvo za finance, občina in lastna sredstva Zdravstvenega doma iz amortizacije. Enak kij tič financiranja imamo tudi v DD. Pogodba za nove sedeže v dvorani je že podpisana, zaključek obnove dvorane predvidevamo sredi septembra. V prihodnjem letu pride na vrsto za adaptacijo še oder z zamenjavo tal, zaves. Pripravljena so tudi sredstva za adaptacijo mozaika na DD. Počasi se dokončuje tudi obnova Rudarskega doma in načrtujemo, da bo objekt v naslednjem letu dokončan in dan v uporabo. Komu? Po dogovoru. Variant je več. O tem kaj bi sodilo v Rudarski dom, še ni Pristopili smo tudi k pridobivanju vrste projektnih dokumentacij za vodovod v krajevnih skupnostih in magistralnega vodovoda od Škratovine do Trga revolucije, ker ga bo potrebno v bližnji prihodnosti sanirati. Izvaja se tudi kolektor od Zavraška do Sušnika. V kratkem bo v domačem Uradnem listu razpis za projektno dokumentacijo za čistilno napravo, ki naj bi šla v izvedbo v letu 2002, po planu z Ministrstvom za okolje in prostor in Evropsko skupnostjo. V tem primeru so zagotovljena nepovratna sredstva za dokumentacijo in tudi del nepovratnih sredstev ES za izvedbo čistilne naprave. Rekonstruirali smo nekaj cest, v končni fazi je cesta od Dežmana do Pod Ostrim vrhom, ki je zahtevala precej dodatnih del, saj so bili vsi individualni priključki dotrajani injih je bilo treba obnoviti. Tega so se stanovalci dobro zavedali in so se strinjali s tem, da se dela temeljito opravijo, saj take rekonstrukcije ne bo spet tako kmalu. Dokončujemo tudi plato za ločeno zbiranje odpadkov na komunalni deponiji, naroča pa se tudi projekt urejanja komunalne deponije. V letošnjem letu bo narejen pilotni projekt ločenega zbiranja za nek predel Trbovelj... Podpisani sta pogodbi za idejni projekt, z občino Trbovlje in Direkcijo za ceste - občina za infrastrukturo, država za cestno telo. Imamo pripravljen projekt, ki bo realiziran takoj po reviziji na Direkciji za ceste, za postavitev semaforja pod banko in razširitev ceste od banke do starega Rudisa za en vozni pas. Tudi za to imamo planirana proračunska sredstva, čakamo samo na revizijo in soglasje države za izvedbo te rekonstrukcije. Rondo gre po planu. Marca smo obvestili vse najemnike v Fortetovini, da imajo enoletni najemni odpovedni rok, naslednje leto se bo objekt rušil. Predobremenitev v državnem proračunu za trboveljski rondo je drugo leto okrog 180 mio, torej država misli v drugem letu pričeti z Itl 1. ROŽNIKA 2000 delom. Če bo temu tako, smo dogovorjeni s Komunalo, da prične drugo leto z izgradnjo manjkajočega dela kolektorja Njiva - spodnji Gasilski dom. To je 250 metrov, ki se bo financiralo iz taks, ki jih podpira skozi komunalne storitve. Iz teh sredstev se letos gradi kolektor Zavrašek - Sušnik. Plani so pripravljeni. Delamo po planu -dolgoročno. Vse te programe -dolgoročne, kratkoročne, letne -pripravlja Komisija za komunalno infrastrukturo in so sestavni del proračuna, ki je bil potrjen za letošnje leto in po tem planu se bodo naloge izvrševale. Na tem področju rešujemo vsakdanje probleme, kijih imajo prebivalci in se lotevamo in izpolnjujemo tudi naloge, ki smo sijih zastavili. Problematično je tudi parkirišče na železniško postaji. S podjetjem Optis iz Celja imamo - delali so parkirišča v Slovenj Gradcu in Celju - dogovorjeno, da nam izdela delno rešitev za Trbovlje. V to stanje sovpada tudi železniška postaja. Mislim, da nas bodo v kratkem seznanili z rešitvijo. Dogovarjali smo se tako, da bi na železniški postaji uvedli neko simbolično parkirnino, ki bi se pobirala vseh 24 ur. Res simbolično, zato da bomo imeli kontrolo prihoda in odhoda vozil. Mislim, da bomo polovico parkirnih prostorov, kijih zasedejo kamioni, spremenili v parkirišča za osebne avtomobile. Železnica je to na svojem zemljišču že naredila. Za parkirišče za kamione iščemo z Obrtno zbornico nove lokacije in ne samo eno, saj bodo s 1.1.2001 avtoprevozniki morali za pridobitev licence imeti urejena tudi parkirišča. Obstaja idejna zasnova za parkirišče pri ribogojnici (proti Zagorju) in je že v Ljubljani na reviziji, ker je potrebno soglasje za priključek z magistralne ceste na parkirišče. Imamo še neke druge lokacije in še iščemo jih. Glede na prostorsko stisko je težje najti primeren prostor. Težave s parkiranjem pa imajo tudi vsi lastniki osebnih vozil, še posebej v središču mesta. Kot prvo rešitev imamo že idejno zasnovano dvonadstropno parkirno hišo med pošto in blagovnico. Sočasno z izgradnjo rondoja se pogovarjamo tudi, da bi zgradili dve etaži parkirišč desno na Plevčkovem hribu, še ena možnost je tudi izgradnja garažne hiše, dvo- ali tro- nadstropne, lokacij pa je več v Centru. Res pa je, da brez kakšnih rušitev starih objektov do teh prostorov, ne moremo priti, to pa terja svoj čas. V bližnji prihodnosti se bo vsekakor nekaj naredilo. Mislim pa, da smo že s tem, ko smo upokojencem omogočili brezplačen prevoz, vsaj malo ob »špicah« razbremenili individualni promet v samem centru. Vsekakor bomo v prihodnje morali na tem področju še dosti narediti. Ali bo to uvedba parkirnine ali... Obstajajo neke idejne zasnove, o katerih pa se moramo še pogovoriti in potem bomo o vsem obvestili tudi javnost. Parkirana vozila vzdolž glavne ceste onemogočajo prehod ljudem na invalidskih vozičkih. Tudi tega se zavedamo, zato smo lani prvič označili tudi parkirna mesta za invalide. Z Društvom invalidov se dogovarjamo individualno, kje in kaj je treba ovire odpravljati, daje možen pristop in da se invalidi nemoteno gibljejo. Teh problemov smo lani že nekaj rešili. Kaj pa »Prvojunijska nagrada«? Na razpis sta prišla samo dva predloga, za častnega občana pa ni bilo nobenega. Vsako leto je bilo najmanj deset predlogov, lani celo devetnajst. Kaj se je dogajalo letos, ne vem. Ker sta bila predloga samo dva, se je Komisija odločila, da oba posreduje občinskemu svetu. Taje na tajnem glasovanju odločil dobitnika. Bilo je nekaj zapletov, podtikanj okrog tega, vendar sem se odločil, da javno demantiram vse obtožbe, saj nisem niti glasoval, niti predlagal tajnega glasovanja. Vem, da so bili iz naše stranke nekateri za enega, nekateri za dmgega, kaj pa so mislili vsi drugi, pa ne moremo vedeti in tudi ni moja naloga, da bi to preverjal. Svetniki glasujejo po svoji vesti in presojajo polno odgovorno in rezultat tega je, kakršen je. Vsekakor pa se mi zdi, da je bilo letos samo nekakšno »sušno« obdobje, da bo naslednje leto spet dovolj predlogov in za eno in za drugo nagrado in ni nobene potrebe, da bi stvar dramatizirali. Trboveljčanov, ki si to nagrado zaslužijo, je veliko. Kako pa je s praznimi proizvodnimi prostori in halami firm, ki so prenehale s poslovanjem? Precej je že zasedenih, oddanih v najem, nekaj pa jih je še ostalo. Načrtno pa se delajo plani, kakšne bodo proste kapacitete in kako jih v naslednjih letih ponuditi investitorjem, da se preselijo vanje, če bo sprejet Zakon o zapiranju rudnika in razvoj regije. Naredili smo tudi Razvojni program (občinski in regijski). To sta dokumenta, ki se bosta dopolnjevala. Navedeni so elementi iz 3. dela Zakona o zapiranju rudnika, ki so, lahko rečem, povzeti po našem modelu in vsebujejo v prvi fazi pripravo komunalne infrastrukture za investitorje, vzpodbude zanje, sredstva za vire, job klub, garancijski sklad, vzpodbude za gospodarstvenike in podjetnike. Tudi sestali smo se že, da bomo zares pripravljeni že, ko bo Zakon sprejet in bomo lahko že prvo leto sredstva, ki so nam po zakonu namenjena ( letos je to 600 mio), pričeli koristiti. Nekaj dokumentacije je že v pripravi, tako zazidalna načrta za ledenico, za obrtno cono Nasipi. Mislim, da se nam bodo plani začeli počasi uresničevati, oziroma gremo v tisto smer, ki smo si jo zastavili. Po vsem sodeč le ni vse tako črno? Ljudje pogosto vidijo prej temno stran današnje situacije, ki pa vendarle ni tako črna. Znižali smo breposelnost iz 1.900 pod 1.600, nekaj z delom za določen čas (javna dela), nekaj je upokojitev, so pa tudi nove zaposlitve. Lahko rečemo, da se zaposluje! Potrjenih imamo nekaj projektov. To je zbiranje oziroma predelava starih avtomobilov na Neži v obrtni coni. Zemljišče je že odkupljeno in zbirajo se že dovoljenja. Torej le ni nevarnosti, da bi Trbovlje postalo »spalno naselje«? Ne, mislim, da te nevarnosti ni. Po mojem mnenju nižje cene stanovanj v Trbovljah omogočijo, da si ljudje s preostankom, ki bi ga v Ljubljani morali prispevati h kupnini za enako stanovanje, marsikdo pripravi bolj lagodno življenje v starosti. Predvsem to! Malce smo se pozanimali o teh »priseljencih«, pa so v veliki večini po poreklu ali pa po sorodstvenih vezeh iz Trbovelj. Povejte, prosim, nekaj močno pozitivnega za naše bralce... Takole bi dejal. Zbrali smo se v okviru Razvojne koalicije tisti, ki vidimo svetlo prihodnost, zato smo si dali za svoj slogan »Trbovlje -moja priložnost«. Delamo na promociji, kar se že vidi, v kratkem pa bodo izdelane tudi promocijske table. Delamo pa tudi na človeških virih. Potrebna je strpnost, ker lahko naredimo toliko, kot imamo denarja. Zelo veliko nam ga daje država, če računamo samo objekta športne hale in tehniške šole, kjer je njen prispevek 78 %, pomaga nam pri obnovi in izgradnji cest, sanaciji plazov... mislim, da z državo zelo dobro sodelujemo. Treba seje zavedati, da vse naenkrat pač ne gre, čudežev pa ne more nihče narediti... Kovit je ravno zdaj dobil sklep od Ministrstva za gospodarske dejavnosti za nove programe 24 mio sit nepovratnih sredstev. Potrebna je pa bila polna angažiranost. Ampak vse naenkrat res ne gre - pa tudi z neba ne pade nič. Marta Hrušovar R5EFTI INF.: 03/ 5e-e4- SBO Kontrolo in nadzor ^>1^1 P! * 1^ in Pintarjeva 46,1410 Zagorje ob Šavij: ZASTAVUALNICA LITIJA TonuMurn Trg svobode 2 1270 Litijo tel- 061-881-362 gsm:041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 16h, •• • FIZIČNO VAROVANJE LICENCA SL 030498/F • REDARSKE STORITVE • KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA • ODKUP DOLGOV Samo URBANIJA tel.: 041-638-950 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODATKI »NEVESTA« f\ H. TRATNIK s.p. Mlinše 35C, 1411 Izlake Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931 Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19 i^re petek od 9-12 ure, sobota zaprto____________ ŠIVILJA ANA Izdelovanje oblačil po naročilu GSM: 041/395 301 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE Telefon: 0601/73-615 GSM: 041/405-828 ELEKTROTOM SERVIS&TRGOVINA Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST: -bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov tel.: (0601)71-321, gsm:(041)507-321 PREVZAMEMO, POPRAVIMO, DOSTAVIMO_ PNEUIVLATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, G S IVI 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. _________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesto okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domlrbovlje Rudaska 21,tel.:0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ob koncu Šolskega leta IIPC DESK ARGENTUM AMD 450 * Vi ikro ATX ohišje * Procesor AMD 450 Ml« AMPm * Trill »lisk 6.4 GB Ultra DMA * Pomnilnik 32 MB Sdram - tio 512 MB * CD |><>gn 50\ hitrost * Disketna enota U44 * Grafična kartica 2D/3D o&ta, * Zvočna kartica * Tii&ovnlca Slo FS2 - ^ ^ * Miška scrool {*koleščkom) Monitor I.ik-on 15" * Digitalni * 0.28 dot. * 1024 X 768 * LR»0 KM______________ * Operacijski sistem VVlndovvs 98- slovenski * SIOL paket - omogoča priklop na internet E-mail naslov in 25 ur brezplačnega dostopa * Priročnik “Moj prsi K.*” omogoča preprostejše seznanjanje z računalnikom * Norton Aiitiviru* 5.0 Cena 7.a takojŠi\je plačilo: 119.900,00 SIT ali m 11.045,00 SIT HPC DESK A HRUM Celeron 500 * Midi ATX ohišje * Procesor Intel Celeron 500 Mhz. * Trdi disk 8.4 GB Ultra DMA * Pomnilnik 64 MB S dram - do 768 MB * CD pogn 50x hitrost ✓ * Disketna enota U*44 («S,OL *Gratlka Riva TNT2 16 MB AGP 3D * Zvočna kartica ^ %. * Tijdcovnlca StoFSl Ji O M iška scrool (s kok ščkom) Cena za takojšne plačilo: 37.500,00 SIT ^2 Monitor Utcon 17" * Digitalni * 0.28 dot. * 1280X1024 * l.R ________________ Cena za takojšne plačilo: 53.500,00 SI I j € * OiHrac^jskl sistem VVimtosvs 98- slovenski * SIOL paket - omogoča priklop na internet E-mail naslov in 25 ur brezplačnega dostopa * Priročnik “Moj prsi PC" omogoča preprostejše »•znanjanje z računalnikom * DVD programska oprema * Dve sMiwf IGRI Tiskalnik APOLLO uporablja Hesslett-Packard InkJet tehnologijo in kartuše * Format A4 * I/OČljhost 600 v 600 dpi črno 600 x 300 dpi barvno ^ * Hitrost do 6 str./niin (črno) — J do 3 str./min (barvno) :s——--—3: s:—ss; xi:s:s~~ * N ložcn panir 100 listo Cena za takojši^e plačilo: 20.100,00 SI I Cena za takojšnje- plačilo: 165.000,00 SI I ali 12x 15.206,00 SIT Vse cene vsebujejo / 9**0 DDV m ostalo ponudbo pokličite 03-5679-300 Cene veljajo do razprodaje zalog. Za tiskarske ' nap a ke ~nc~o d go v ur jam o. INET Miran Izlakar s.p., Izlake 3,1411 IZLAKE tet: 03-5679-300 GSM: 041-515-517 ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^.INTEGRAL , INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integraI-zagorje.si Preživite zabaven dan z neshoneno avaniuro GARDALAND: 01. 07. 2000 Odhod iz Zagorja Otvoritev kopalne sezone s Petrom Grašom Novi Vinodolski 16.6.-18.6.2000 UGODNO!!! Može tudi avtobusni prevoz! POLETJE 2000-GRČIJA OTOK KRF MEDITERAN Vsi gostje, ki §e prijavijo za počitnice do vključno 31). junija IMAJO V CENI ARANŽMAJA VKLJUČEN ENODNEVNI IZLET s katamaranom Prince of Venite v BENETKE IZLETI Lenti: 03.06.2000, Pliberk: 09.06.2000 v Ko sonce sije najceneje KORČULA, DUBROVNIK, CAVTAT Letalske vozovnice za vse destninacije!!! POLETJE 2000 • GRČIJA ■ ZABAVAJTE SE Z NAMI!!! Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00 N ivaoajuii-ir ivuoaJLNi-r- -ivuoaiNt-r- ivuoaANi-r KCt.TF.-r n 77 Ji 1. ROŽNIKA 2000 Sedemdeset pomladi Janeza Menarta "Regrat je izšel in pesnika v goste dobil,” so se slišale navdušene pripombe. Tretjo številko REvije.kiGRadiATmosfero v občini Litija so mladi litijski poeti in prozaisti spravili vkup ter jo proslavili v litijski knjižnici. Ker imajo radi literaturo, so medse povabili priznanega pesnika, prevajalca in dramaturga Janeza Menarta, ki je v torek, 16. maja soustvarjal literarni večer, pokroviteljica prireditve pa je bila Mladinska knjiga. V reviji Regrat se s pesmimi predstavljajo: Urban Kolman, Primož Vidic, Klemen Oblak, Laura Horvat, Goran Mlakar, Tanja Šinigoj, Branka Ojnik, s prozo Saša Kuder, fotografije pa je prispevala Dunja Mantel. Vodja litijske knjižnice Joža Ocepek je kot odgovorna urednica še z Markom Djukičem in Tanjo Šinigoj tvorila uredniški odbor te tretje številke Regrata, za nagrado so si podarili rožo in prisluhnili pesniku Janezu Menartu. Ta je prebral kar nekaj pesmi, saj pravi, da zna pesnik najbolje recitirati svoje pesmi. Vendar so mu pri deklamiranju delale družbo tudi Mihela Biaggo, Maruša Brvar in Mojca Kolenc, pogovor z Menartom pa je vodila knjižničarka Andreja Štuhec. Lani je namreč izšla Menartova pesniška zbirka: Izbrane pesmi ter zvočna knjiga: Pesmi in balade. Med njegove najuspešnejše pesniške zbirke pa sodijo: Pesmi štirih, Semafori mladosti. Srednjeveške balade. Statve življenja. Stihi mojih dni in še številne druge, približno dvajset je teh zbirk. Zbrani publiki v litijski knjižnici pa se je predstavil kar s pesmimi, ki so zajetne, zgovorne, domiselne, dovtipne, da je več pripovedoval o spominih ter publiki predstavil tudi svojo ženo. V lep spomin bo pesniku Menartu tudi darilo litijske knjižnice: Brilejevih-150 let železnice. Pesnik Janez Menart je o svojem delu in pesnikovanju spregovoril tudi za bralce Zasavca. Na kaj vse ste pozorni, ko prebirate pesmi drugih pesnikov? Pravzaprav nisem na nič pozoren, le pesnik mora tako dobro napisati pesem, da me zainteresira. In kdaj ste vi zadovoljni s pesmijo? Navadno takrat, ko se odločim, da jo objavim. Gre tudi za občutek, ko se oziram, ali sem tisto, kar sem hotel povedati, zares v redu povedal. In dokler se mi ne zdi v redu povedano, skušam popravljati. Ste kdaj napisali pesem ljubljeni osebi ali le zaradi zaljubljenosti? Že Stendhal je napisal, da se ljubezen nekje kristalizira. Redko napišem pesem konkretni osebi, skupno sem napisal le tri pesmi, ki so bile posvečene moji ženi. V drugih pesmih, če so bile ljubezenske, so bile bolj sublimacija ljubezni in zbranih vtisov. Kakšno literaturo radi prebirate? Študiral sem slavistiko in primerjalno književnost ter že po študijski plati prebral veliko knjig, potem sem se veliko ukvarjal z dramaturgijo pri TRIGLAV filmu in nazadnje sem bil pri Svetu knjige. Pesmi sem zmeraj rad bral, trenutno pa me bolj zanimajo strokovne knjige in priročniki. Prevajali ste poezijo Shakespearja, Byrona,... kakšno delo je prevajanje? Prevajanje je težko delo, saj je treba delati na pesmi, da zaživi v nekem drugem jeziku. Princip prevajanja je v tem, da neko stvar, ki je napisana v tujem jeziku, preneseš v svoj jezik. Če se pa že 'oddaljiš' od bistva pesmi, ker ne najdeš primernega izraza za kaj, pa se navadno odločiš v prid lepoti in na škodo točnosti besede. In kar se tudi pogostokrat dogaja -da namreč ne najdeš prave besede. Kaj pa delo dramaturga? Deset let sem bil dramaturg na RTV Ljubljana, kjer sem za televizijo priredil nekaj iger. Lotil sem se aktualiziranja nekaterih domačih dram za televizijo ob stoletnici SNG-ja. Naloga ni bila lahka, ker ljudje niso obvladali starodavnega jezika oziroma nekaterih narečij. Potrudil sem se in priredil dialog, da je bil jezik še zmerom ljudski. Imate veliko prijateljev? Ja, vedno sem imel še kar veliko prijateljev. Prijateljstvo mi veliko pomeni, saj sem bil star sedem let, ko mi je umrl oče, pri štirinajstih pa še mama, imel pa sem še sestro in cel kup bratrancev in sestričen, pa tudi na prijatelje sem bil zelo navezan. Ker je bilo življenje težko, sem z ženo potem imel le hčerko (Barbara Menart Senica, op.a.) ki pa rada riše, izdala pa je tudi zbirko otroških pesmi: Kukavica poje. Imate še kakšen hobi? Tudi avtomobile in televizije sem rad popravljal. Šport me ni zanimal, glasbo imam rad, v slikarstvu pa predvsem impresionizem. Vas zanimajo potrebe zdajšnjih mladih? Z mladimi ne pridem toliko v stik, da bi prav mednje prišel. Vtis pa imam, da so zelo odprti in komunikativni, velikokrat celo preveč, saj si veliko dovolijo. Kar pa je tudi dobro, da niso "zakompleksani". Ali pogosto opazujete, kako so ljudje oblečeni in kakšne ženske vas pritegnejo? Zel.o rad imam, da so ljudje lepo oblečeni. Ne maram izumetničenosti, prijeten videz pa vsekakor. O ženskah je pa težko na kratko govoriti, saj ima vsaka svoj prstni odtis oziroma svoj šarm, s katerim pritegne moškega in kar je dostikrat odvisno tudi od trenutka in okoliščin. Kaj pa kulturne prireditve, jih spremljate? Po operaciji na srcu pred leti, sem imel bolj malo časa za razne kulturne prireditve. Toda tudi pri druženju na kulturnih prireditvah gre za dajanje in sprejemanje in dobro je, če si razpoložen za to. In želje za naprej? Predvsem zdravje in da bi užival ne le leta, ampak tudi v dobri družbi in pisanju pesmi. Razveseljuje me marsikaj, kot vsakega pač, in to je lahko tudi trenutek, ko napišem pesem. ER. Sliki: Marjan Šuštaršič 1. ROŽNIKA 2000 p. j n j» p tp ~~p IIex aquifolium -bodika, zimzelen Božje drevesce, kot ga radi poimenujejo starejši ljudje, je danes ena tistih rastlin, ki je pri nas vsesplošno priljubljena. Najdemo jo lahko predvsem v urbanem okolju, čeprav sama rastlina spada med naše avtohtone rastlinske vrste, jo danes le redko kje še vidimo v naravnem okolju. Oblika rastline je odvisna od samih pogojev rasti, zato lahko v gozdovih opazimo, tako visoko drevo, kot tudi popolnoma pritlehno rastlino, kar nas ne sme zmesti, saj se sama rastlina izredno dobro prilagaja danim pogojem. V vrtu, kjer ji nudimo maksimalne pogoje, vedno zraste v visoko stožčasto ratlino, ki nas vsako leto preseneti z obilico rdečih plodov. Plodovi so sestavljeni iz mesnatega ovoja s koščico na sredini in so priljubljena hrana pticam, še posebej v zimskem času, saj lahko plodovi ostanejo na drevesu tja do marca, ko jih ponovna rast drevesa prisili oditi. Prav zaradi plodov je rastlina tako priljubljena v aranžerstvu. Listi so gladki terna otip trdi in bodičasti. Vsi listi na rastlini pa niso enako nazobčani, saj lahko opazimo tudi liste, ki imajo popolnoma gladek listni rob. Takšnemu pojavu, kjer na isti rastlini opazimo različno oblikovane liste pravimo heterofilija. To pa ni edina posebnost te rastline, temveč lahko danes z zagotovostjo trdimo, da se na rastlini nahajajo zakrneli moški ali ženski organi, saj zaradi nedoločenih sprememb spremeni spol in preneha proizvajati plodove. Bodika spada med zaščitene rastline in jo je prepovedano nabirati v gozdovih, zato rastlino nabavimo v drevesnici, kjer nam nudijo obilico zanimivih vrst in varietet. Tako lahko kupimo rastline, ki imajo pisane liste in nenazobčan listni rob. Morda takšne, kjer rastlina ostane nizka vse življenje, ali pa mogoče takšno, ki ima liste podobne jablani in ima na golih vejah razporejene rdeče plodove, ki tako brez listov še lepše zaživijo v svoji ognjeni barvi. Če pa imaste kanček potrpljenja, takrat lahko rastlino razmnožite tudi s semenom, ki pa ga je potrebno predhodno stratificirati, kar pomeni da mora nekaj časa počivati v hladnem prostoru. Spomladi semena očistite rdečega ovoja ali pa vse skupaj pustite zgniti v vlažnem okolju. Seme, ki ostane posejemo v primemo prst. Res pa je, da lahko čakamo tudi nekaj let predno se odloči kaliti. Zato je verjetno primerneje, če rastlino razmnožimo s potaknjenci ali z zračnim grobanjem. Bodika je in bo še vedno zanimiva rastlina naših vrtov, in ko jo boste sadili v svojem vrtu ji vsekakor ponudite prostor z rahlo senco, da jo obvarujemo pred zimskim soncem, ki lahko uniči rastlino. Potrebuje nekoliko bolj vlažno in hladno zemljo, zato jo nikoli ne sadimo v korita, kjer bo večji del svojega življenja samo životarila. Če se boste odločili, da bo v vašem vrtu rasla bodika, takrat se le sprehodite po zasavskih ulicah, kjer lahko marsikje opazite že zelo stare osebke, kot tudi osebke, na katere so lastniki še posebej ponosni. Resnično izjemen primerek pa si lahko ogledate nekaj deset metrov izven Čemšenika na desni strani ceste, če se peljete na Čemšeniško planino. Besedila In slika: Sašo Taškar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE BADEU Badelj je eden največjih in hkrati naj lepših osatov, ki pa ima tudi veliko zdravilnih učinkovin. Če se spomnite, smo o podobni rastlini kot je badelj, pred časom že pisali in sicer o artičoki, kije prav tako zelo podobna osatu in prav tako ugodno vpliva na jetra. Badelj pa celo velja za edinstveno zdravilo za bolnajetra, za vranico, želodec, žolčnik in pljuča. Cenijo ga tudi kot zdravilo za ženske bolezni. Badelj se predvsem dobro obnese pri zamaščenih jetrih, seveda poleg preproste hrane, brez alkohola. Čaj izbadljapri omenjeni zamaščenosti jeter (po Ašiču) pripravimo tako, da 1 čajno žličko badljevega semena poparimo s-četrt litra kropa. Čez 20 minut precedimo in toplega pijemo po tri skodelice na dan (prvič na tešče, drugič pol ure pred kosilom in še pred spanjem). Čaju lahko dodamo tudi poprovo meto, predvsem zaradi boljšega okusa, pa tudi večjega učinka. Takšen čaj razstrupljajetra, obnavlja tkivo in zdravi celoten organ. Ašič je v svoji knjigi še zapisal, da zdravi tudi zlatenico. Pitje badljevega čaja zdravilci priporočajo tudi vsem tistim »gobarjem«, ki se z gobami zastrupijo, kajti pri zastrupitvi so najbolj prizadeta jetra. Seveda pa moramo pri vsaki zastrupitvi z gobami TAKOJ obiskati zdravnika. Zdravljenje z zelišči je zdravniškim ukrepom le v pomoč. Čaj nadalje zdravi krvavi pljučni izmeček in kašelj. Ker pa badelj vsebuje grenčine, dobro vpliva na želodec. Zaužijemo ga v obliki kapljic ali kot čaj. Pri vneti vranici in bolnem žolčniku pijemo poparek iz listov badlja ali čaj iz semen. Badelj koristi, kot obkladek, pri krčnih žilah. Ženske, ki imajo beli tok, naj tudi pijejo badljev čaj. Pa tudi pri izostanku menstruacije. Še to. Pri tej rastlini uporabljamo predvsem seme (od junija do oktobra), lahko pa še liste (maja, junija), steblo in korenine, ki jih izkopljemo pomladi. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI NESPEČNOSTI? Zelo priporočljivo je, da se zvečer okopate v lipovi kopeli ali spijete blag lipov preliv. Pomaga tudi, če si noge in roke namakate v kopeli iz glogovih, makovih, lipovih in metinih cvetov (po eno prgišče za liter vode). Dober je tudi poparek iz ščepca majarona, lipe in verbene, ki ga spijete vsak večer. Sicer pa pri odpravi nespečnosti koristijo predvsem zelišča proti krčem, pomirjevalne rastline in uspavala. Posebej še: baldrijan, bazilika, bezeg, česen, glog, kamilica, kordabenedikta, lipa, lučnik, krvavi mlečnik, mak, majaron, meta, oranževec, oslad, repuh, ribez, rman, sivka, smetlika, sliva, solata, šenjanževka, timijan, trobentica, vijolica, vrba, verbena in vrednik. NEPREZRTO: 17. maja 1821 se je rodil avstrijski ljudski zdravilec Sebastian Kneipp, ki je za zdravljenje uporabljal zelišča in predvsem vodo. Le kdo ne pozna »knajpanja«? Pripravil Igor Gošte /Vb DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42,061/162-37-00 fax: 061/162-37-05 TOURING moč (kW/KM) MPC GL 1500 SE Gold Winq 74/100 3.689.000 ST 1100 Pan European 74/100 2.655.000 SPORI- touring CBR 1100 XX Super Blackbird 121/164 2.489.000 CB 1100 SF (X-11) 103/140 2.289.000 VER 800 F1 81/110 2.412.000 CB 600 F Hornet 71/97 1.634.000 CB 600 S Hornet (poloklep) 71/97 1.719.000 ŠPORT VTR 1000 SP-1 100/136 2.749.000 VTR 1000 F Fire Storm 81/110 2.137.000 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.366.000 CBR 600 F 81/110 1.889.000 NSR125R 11/15 869.000 CHOOPER GL 1500 C Valkvrie 74/100 2.724.000 VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv 64/87 1.928.000 32/44 1.719.000 VT 750 C Shadow 32/44 1.622.000 VT 600 C Shadow 29/39 1.510.000 VT 125 C Shadovv 11/15 1.078.000 ENDURO XL 1000 V Varadero 70/95 2.251.000 XRV 750 V Africa Twin 44/60 1.899.000 XL 600 V Translap 41/55 1.400.000 XR 650 R 45/61 1.581.000 NX 650 Dominator 32/44 1.114.000 NX 250 Dominator 17/23 1.211.000 XLR 125 R 8/11 959.000 CROSS CR 250 R 43/58 1.199.000 CR 125 R 30/41 1.183.000 CR 80 RD 20/27 759.000 SKUTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 4/5.5 444.000 4/5.5 444.000 Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000. Trgovsko podjetje V • i T. : otrošnja ''Veo kat/sartio/t/i^r.F.\T n.TT.J: Z besedami, da tudi pri petju velja, če ni najbolj ubrano, da se za črnimi oblaki kaj kmalu pokaže sonce, je nastopajoče mlade pevce pozdravil zagorski župan Matjaž Švagan. V petek in soboto, 19. in 20. maja je namreč v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Občine Zagorje ob Savi potekala že 17. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije. Zagorska občina pa spodbuja tudi ustvarjalce glasbe, zato so s SKLD objavili že tretji natečaj za nove skladbe, v katerem je sodeloval tudi skladatelj in zborovodja Blaž Rojko. Strokovna žirija v sestavi skladateljev Jakoba Ježa, Matevža Fabijana in Sama Vremska je vsega šest pesmi izbrala za odkup, dve pa nagradila. mladinske zbore, o katerih sta spregovorila skladatelja Tomaž Habe in Jakob Jež. Gre za zbirki: ZA MLADA SRCA, ZA MLADA GRLA, v kateri so zbrane nagrajene skladbe 3. natečaja za nove mladinske skladbe, ki ga je razpisal Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in pa zbirko Tomaža Habeta: POJE VAM MLADOST, za otroške zbore s klavirsko spremljavo. Na srečanju sta sodelovala tudi Dragica Žvar iz Zavoda RS za šolstvo, ki je dejala, da je treba spodbujati otrokov posluh s tem, da prepeva v pevskem zboru in pa Igor Teršar iz Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. 17. reviji OPZ in MPZ Slovenije so prisostvovali tudi skladatelji, med njimi Bojan Glavina in Jakob Jež. Slednji je povedal, daje tako zelo povezan z glasbo, da ima za osnovno nujo, da se udeleži tudi tovrstne pevske revije, ki poteka v Zagorju ob Savi vsako drugo leto in s tem sledi dogajanjem v otroškem in mladinskem zborovskem petju. "Saj pišem skladbe za mladino," OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan(foto:Marija Redi) Na 17. reviji OPZ in MPZ Slovenije so iz Zasavja nastopili le trije pevski zbori in sicer: OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan in z instrumentalno spremljavo: Marko Zupan - flavta, Peter Kuder - klarinet, Janez Benko - klarinet. Iztoka Pepeljnjak - tolkala in Slavi Gregl - klavir, in ki so sploh prvič nastopili v tekmovalnem delu revije, prejšnjič - na 16. reviji - pa so bili nagrajeni za najboljši pevski zbor v revijalnem delu. Z nastopom so tudi tokrat dosegli priznanje in sicer zlato, dobili pa so še nagrado za najbolj prepričljivo izvedbo ljudske skladbe po priredbi Tomaža Habeta: Petelinček je na goro šel ter bili ocenjeni še za najbolj prepričljivo izvedbo celotnega nastopa na reviji. Nastopila sta tudi MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom, pri klavirju pa je zbor spremljala Urška Vidic in DPZ VESNA Zagorje z zborovodjem Rihardom Majcnom ter dosegla srebrni priznanji, zato se bodo zbori udeležili tudi mednarodnega mladinskega pevskega festivala, ki bo naslednje leto v Celju. Na šestih koncertih je v dveh dneh v KC DD Zagorje ob Savi nastopilo petinštirideset otroških in mladinskih pevskih zborov, v petkovem popoldnevu pa je z mezzosopranistko Barbaro Koželj in pianistko Andrejo Kosmač potekal glasbeni del predstavitve dveh novih notnih zbirk za otroške in je dejal Jakob Jež, "opažam pa, da je letos večina pevskih zborov nastopila v tekmovalnem delu, kar pomeni, da je revija bolj tekmovalne zvrsti, in da bi bili vsi radi najboljši in boljši. Vendar gre pri tem tudi za posredovanje nekih duhovnih dobrin in šele, kadar vse skupaj spremljaš z ljubeznijo, to vzbuja neko odmevnost, ki je zanimiva v širšem kulturnem smislu. In kadar je izvedba skladbe čimbolj popolna, DPZ VESNA Zagorje z zborovodjem Rihardom Majcnom (foto:Marija Redi) je poslušanje lahko tudi vir bogatega umetniškega užitka." Nastopajoče zbore je na koncertih vrednotila žirija v sestavi: Majde Hauptman, Karmine Šileč, Stojana Kureta, Matevža Fabijana in s predsedujočim Tomažem Habetom. V tekmovalnem delu je bila mladinskim, dekliškim, mešanim mladinskim in otroškim pevskim zborom dovoljena le ena skladba z instrumentalno spremljavo, v revijalnem delu pa je nastopilo trinajst pevskih zborov. V programu so nastopajoči zapeli po tri pesmi, žirija pa je ocenjevala tehtnost programa, prepričljivost izvedbe in tehnično pripravljenost zbora. Oziroma kot je povedal Tomaž Habe, daje na nastopajoče izza strokovne žirije gledal z najboljšimi željami. "Mladi radi prepevajo," je dejal Tomaž Habe, "in dobro je, če jih zborovodja motivira tudi za zahtevnejše skladbe, čeprav dostikrat zmanjka časa za izdelavo pesmi, torej da bi začutili srž skladbe, izpovednost skladbe. Nekaj pevskih zborov je kar prijetno presenetilo in je imela žirija kar težko odločitev, komu pač dati nagrado za najprepričljivejši zbor. Vendar smo gledali kompleksno in sicer, da je zbor pel z velikim navdušenjem in s sproščenostjo, in je znal izbrati domiselen program ter poleg tega tak program, ki še ni bil preveč prepet." Dodal je, da je prepevanje tudi razvijanje emocij, skupinskega čuta ter da se pevca vzgaja od zibeli dalje. Organizacijski odbor v sestavi predsednika Matjaža Švagana, tajnika Gregorja Brinjevca in članov: Tomaža Habeta, Mihele Jagodic, Blanke Šmit, Nandeta Razborška, Igorja Teršarja in Dragice Žvar ter povezovalke programa Vande Kopušar se je vseskozi trudil za kakovosten potek 17. revije ali kot je povedal Gregor Brinjevec: "Tudi vaje za pevske zbore so bile organizirane in čeprav sem bil letos prvič vodja tekmovanja, z organizacijo ni bilo težav, verjetno pa so dobre vtise z revije odnesli tudi pevci in zborovodje." Zanimivost 17. revije je še, da je z največ pevci, kar z devetinpetdesetimi, nastopil MPZ OŠ Zreče, le petnajst pa jih je prepevalo v OPZ OŠ Štanjel. Koncerte je snemal Radio Slovenija, udeleženci so prejeji tudi brošuro s sporedom nastopajočih zborov, z repertoarjem skladb, s fotografijami nastopajočih pevskih zborov in posvetiloma v spomin letos preminulima: pedagogu in zborovodji Jerneju Habjaniču (1939-2000) in skladatelju Slavku Mihelčiču (1912-2000). Pesmi nastopajočih so bile vesele, glasne, prisrčne, da so ljubitelji vokalne glasbe radi spremljali nastope. Izjemoma je strokovna žirija po nastopu iz tekmovalnega dela izločila dva zbora: MPZ OŠ Franceta Bevka iz Tolmina in MPZ II. OŠ Rogaška Slatina in sicer zaradi prekoračitve starosti pevcev po standardu, ki je določen za prepevanje v mladinskem zboru in sta zato prejela le priznanje za sodelovanje, kot pač tisti zbori, ki niso dosegli minimalnega števila točk za bronasto, srebrno ali zlato odličje. Podeljene so bile še nagrade za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske pesmi in za najboljše zbore posameznih tipičnih zasedb. Žirija pa bo zborovodjem posredovala tudi pisne ocene nastopov. 17. revije OPZ in MPZ so se udeležili tudi Dimitrij Beuermann iz Zavoda RS za šolstvo, Mitja Gobec, ki strokovno spremlja nastope zborov na območnih pevskih revijah in Marko Studen, sekretar upravnega odbora SKLD, kije dejal: "Tudi 17. revija kaže, da je zborovsko petje vse bolj popularno in spodbuja prijazno sodelovanje mladih in njihovih mentorjev. Nastopi se mi v zvočnem pogledu zdijo na zelo visoki ravni. Razen izbora skladb, pa je važno tudi, kako se prepeva." Zagorsko dolino je 19. in 20. maja prevevalo vedro prepevanje mladih pevcev, prek tisoč ubranih glasov, ki so popestrili vedoželjnost slišanih vtisov. Patra Radovič KAJ SO ŠE IZJAVILI? Karmina Šileč iz strokovne žirije: "Nastopajoči pevski zbori so prepevali po pričakovanju in smo lahko podelili bron, srebro in zlato. Osebno zelo rada slišim sodobno zborovsko literaturo 20.stoletja, še posebej, če se zborovodja potrudi in prenese na oder kakšno slovensko noviteto. Všeč so mi izvedbe, ki so na visoki kakovostni ravni, ki dostojno upoštevajo, kar je v notnem zapisu, hkrati pa seveda, da prinašajo dovolj dirigentove oseb- Od leve proti desni: Mojca Zupan, Gregor Brinjevec, Tomaž Habe, Vanda Kopušar in čestitke trikratnemu nagrajencu: OPZ CICIDO GŠ Zagorje. _____________________(foto: RR.)__________________ nosti in muzikalnosti, ki jo večkrat pogrešamo. In če znajo poudariti živost skladbe, je sploh navdušujoče." Rihard Majcen, zborovodja DPZ VESNA Zagorje: "Z nastopom sem zadovoljen, zelo ubrano in odrezavo smo prepevali, predvsem pa smo se z veliko željo udeležili tekmovanja na letošnji 17. reviji. Dosti novih pevcev imamo in s tem tudi nove načrte, pripravljamo pa se tudi na koncert ob 130. letnici zbora v prihodnjem letu." Manja Gošnik-Vovk, zborovodkinja: "Z zborom smo se na nastop dvakrat tedensko pripravljali na pevskih vajah, februarja pa smo šli na priprave v Fieso. Največ delamo na intonaciji, na naravni barvi vokalno in pa na interpretaciji, se pravi na doživljanju skladb, na podajanju besedila. Ne le pevci, tudi kot zborovodja imaš včasih malce treme." Pevka iz MeMPZ VETER Ljubljana: "Že večkrat smo nastopali v Zagorju in je zelo fajn vzdušje med pevci. Na nastop smo se pripravljali kar precej časa, tudi brez treme na nastopu ni šlo." Melodije, ki navdušijo, bi dejali ljubitelji klasike oziroma tisti, ki so v sredo, 24. maja ob 19. uri v gledališki dvorani DD Trbovlje prisluhnili koncertu: NAŠ SVET GLASBE učencev Glasbene šole Trbovlje. Tako namreč naslovijo vsakoletni koncert ob zaključku šolskega leta, katerega vedno pripravijo z malce drugačnim konceptom oziroma programom. Po besedah ravnateljice Glasbene šole Trbovlje Ide Virt beležijo vpisanih skupno 260 učencev, s čimer so zadovoljni, vendar pa interes učencev kaže, da je kitara modni inštrument, za trobila in godala pa bi bilo lahko več zanimanja. Gledališka dvorana DD Trbovlje je bila skoraj polna, kar škoda, da so za simbolično vstopnico petsto tolarjev ljubitelji glasbe zamudili tovrsten koncert. V repertoarju so se našle skladbe Hooka, Webra, Rachmaninova, Violini igrata: Alma Beharič in Miha Kovačec; kitari pa: Anita Šoba in Peter Jereb Sammartinija, Laufensteinerja, Kratzschmarja, Vivaldija, Excoffierja, Deuringerja, Poppa, Straussa, Tarregaja, Dunclaja, Tomasija, Bacha, Rašpla, Boccherinija, Purcellija, Brucknerja, Joplina, Elgarja, katere so učenci GŠ Trbovlje zaigrali zagnano in doživeto. Prisluhnil jim je tudi trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar, koncert je potekal s poudarkom na glasbi in brez moderatorja koncerta. V dveh urah programa, kot so ga napovedali v zloženki, je bil le en odmor, da so se na nastop pripravile baletke s plesom na glasbo 5five - If ya getting down in katerih mentorica je Rosana Mesojedec ter še glasbeniki Godalnega orkestra z dirigentko Katjo Mikula, Harmonikarskega orkestra z dirigentom Alojzem Stradanjem in Pihalnega orkestra z dirigentom Teodorjem Fortetom. To je bil tudi najbolj bučen del koncerta, a ubran in lahkoten, saj so zaigrali tudi Hammond-Bettisovo skladbo: One moment in time. Sicer pa so med nastopajočimi učenci GŠ Trbovlje zaigrali: Kristjan Korošec - trobenta, Ivo Muhič - trobenta, Blaž Cestnik - tenor, Sebastjan Gršak - tenor, Albin Vodin - tuba, Erna Hafner - kitara, Špela Turšič -klavir, Lučka Lenič - klavir, Živa Pirnar -blokflavta alt, Nika Kramžar - blokflavta alt, Ana Turšič - čembalo, Kristina Pošebal -kitara, Ana Komlanc - klavir, Miha Kovačec - violina, Alma Beharič - violina, Anita Šoba - kitara, Peter Jereb - kitara, Dejan Eržen -klarinet, Marko Kavčič - harmonika, Staša Lesar - flavta, Špela Štrakl - klavir, Tina Zupan - klavir, Edi Ceferin - kitara, Matic Pfeifer - violina, Nina Sternad - flavta, Mirela Čehič - klavir, Neža Pikš - klarinet ter mala šola baletnega oddelka. Mentorji nastopajočih so bili: Zdravko Jesih, Ana Kralj, Karla Kadrijevič, Vilma Lučič, Urška Meglič-Sadiki, Monika Redenšek, Matej Klemen, Alojz Stradar, Rado Selič, Olena Novosel, Tvrtko Sarič, Katja Mikula in Ida Virt. Nastopajoči so nekatere skladbe zaigrali tudi v duetu, kvartetu ali kvintetu, Pihalnemu orkestru GŠ Trbovlje dirigira Teodor Forte. korepetitorka pri klavirju je bila Urška Meglič-Sadiki, ki je poskrbela tudi za dobro organizacijo koncerta, sceno pa je pripravil, akad. slikar Jože Meglič. Na koncertu pa -veliko prijetnih melodij in klasične vznesenosti. RR. Foto: Stane Weiss 1. ROŽNIKA 2000 £} G (IRT Klr.R VebeŽCVAlkA »AtAŠA obkrivA SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI ZASAVCA Med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno znova zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mimo čakate, kdaj boste prišli na vrsto. Želim vam veliko prijetnih spomladanskih dni, vzemite si čim več časa zase in za svoje hobije. V kolikor je le mogoče, se odločite za sprehod v naravo. Verjemite, ne bo vam žal. Vsdeisvalko Natata ŠIFRA: 13 (nadaljevanje iz prejšnje številke) 3.Finance Vaša denarna situacija vas malce bega, kajti ne morete si vsega organizirati vnaprej, kar vas tudi najbolj moti. Izboljšanja trenutne finačne situacije zaenkrat ni videti, kljub temu, da si boste zelo prizadevali, da bi se kaj takega dogodilo. V letu 2001 pa boste predvsem na denarno finančnem področju bolj zadovoljni in bo ostal tudi kakšen tolar za rezervo. ŠIFRA: TMD 1.Služba Obeta se vam zelo zanimiva in pestra druga polovica leta. Dogodki se bodo vrstili z vrtoglavo naglico, tako da jim boste občaso zelo težko sledili. V začetku leta 2001 pa boste deležni vseh rezultatov dogodkov, ki jih boste doživljali letos. Kajti marsikaj vam ne bo jasno. Ne ustratite se, temveč poskusite svojo vlogo odigrati do konca in ne popustite ob besedah drugih. Postavite se zase, nihče drug se ne bo, če se sami ne boste. Pa le pogumno v boj... 2.Zd ravje Rojeni ste v znamenju, ki mu vlada planet Sonce. Torej naj bi vam Sonce dajalo vso potrebno energijo, ki jo potrebujete za vzdrževanje normalnega počutja in zdravja. Vas pa od časa do časa malce zvije in se vas konec koncev tudi poloti strah, daje z vami nekaj hudo narobe. Nič ni tako strašnega, drži pa, da vate splošno zdravstveno počutje malce niha. Odvisno od tega koliko problemov imate in kako rešljivi so za vas. Za glavobole pa poskusite poskrbeti na naraven način in s čim manj tabletami. 3,Lj ubezen Ste zelo samozavesten človek. Če rečem, da mora biti tako, kot rečete vi, se nisem dosti zmotila, ali ploh ne. Večjih sprememb se vam na ljubezenskem področju ne obeta, drži pa, da se bodo občasni nesporazumi rešili in da vam bo tudi zaradi razčiščenih zadev v letu 2001 lažje in bolj srečni se boste počutili. Poletje bo minilo nekje v tem slogu, kot je sedaj, pa menim in vidim tako, da boste vseeno zadovoljni. Na ljubezen in partnerstvo ste pričeli gledati bolj resno, zato tudi rezultati ne bodo izostali. Vaš prag potrpežljivosti pa se bo tudi malce povečal, kar bo razveselilo posebej vašega partnerja, ko bo seveda do tega spoznanja prišel. ŠIFRA:G&J(datum: 03.04.2000) 1.Zdravje Zdravje bo zelo dobro, le ob večjih stresnih obremenitvah je vse narobe, kar je sploh lahko. Takrat pa imate težave tako z glavoboli, kot tudi z želodcem. Vendar je to zgolj posledica življenja pod stresom, takšnega in drugačnega. Včasih se sploh ne zavedamo, daje določena življenjska situacija za nas tako zelo stresna, šele kasneje ugotovimo, praviloma za nazaj. Vendar ste tudi vi zelo občutljiva in ranljiva oseba, da se vam to dosti pogosto dogaja. Bi pa rekla, da vas sonce in toplo vreme dosti bolje drži pokonci kot recimo spomladansko ali celo zimsko. Zato boste v tem času dosti lažje premagovali vse težave. Če imate le čas in seveda tudi možnost, se odpravite na kakšen sprehod v naravo, v gozd, med rastline in svež zrak. 2. Šola V šoli se bo letošnje leto vse dobro končalo. Bi pa lahko bilo še bolje, to verjetno veste vi bolj kot jaz. Prav pa je, da vas v življenju zanimajo tudi druge stvari. V šoli pa se bodo rešili tudi tisti majhni problemi, ki jih še morate rešiti pred zadnjim šolskim zvoncem v letošnjem šolskem letu. Toda ne brez vas... 3. Ljubezen Tako zelo mladi ste, pa že pesimistično gledate na ljubezen. Prav gotovo boste tudi vi v življenju srečali fanta, s katerim boste brezmejno srečni, toda ne obremenjujte se stalno s tem. Kajti ko vidite svoje prijateljice z njihovimi najnovejšimi izbranci, ste mnenja, da so to tisti, ki sijih one najbolj želijo. Pa je res tako? Ste se to že kdaj vprašali? Zapomnite si, da ni vse zlato, kar se sveti in šele čez čas boste morda zagotovo rekli, da so si določena dekleta našla svojega sanjskega izbranca. Vaš pa je že zelo blizu vas, tako da vam ne bo potrebno več dolgo čakati. Padanje snežink z neba bosta že opazovala skupaj. ŠIFRA: SREČA V DVOJE 2000 (datum: 03.04.2000) 1.Otroci, koliko jih bova imela? Moram reči, daje trenutno vidno, da bosta imela dva otroka. Za tega, ki ga trenutno nosite pod srcem bi rekla, da bo deklica. Vsaj tako je razvidno iz kart. Torej bo v vajin prijeten in topel dom prijokala mala princeska. Kasneje, nekje čez dve do tri leta pa tudi še fantek, tako da bosta imela v svoji hiši oziroma stanovanju dva prijetna in tudi pridna otroka. Lahko bi rekla, da bosta povprečno zdrava, kakšnih večjih problemov, ki bi vas bremenila, ne bo. Njuna življenjska pot bo uspešna, nekje bosta predvsem našla srečo v življenju, kar je najpomembneje, vzor pa bosta imela kar doma, pri vaju dveh. 2.Služba - on Ko lahko gre narobe, bo narobe tudi šlo, pravijo. In to tudi nekako drži za vašo službo, mar ne? Poglejte, zaenkrat je situacija takšna in ste tukaj. Večno ne boste, zato bi vam svetovala, da bodite toliko časa še strpni. Videli boste, kako se vam bo življenje obrnilo in tudi za vas bo posijalo več sonca, ko seveda govoriva o službi. Kar pa tudi pomeni, da si boste pridobili službo, ki vam bo prinašala več finančne varnosti, kot vam jo sedaj. Pa srečno in pustite dogodkom, da tečejo svojo pot. 3.SIužba - ona Pri vas ni situacija nič boljša, bližje sva resnici, če rečeva, da je vaš položaj v zvezi s službo še slabši. Toda pomirite se, sedaj je veliko bolj pomembno, da ostanete mirni in počakate, kaj vam bo prinesel čas po porodniškem dopustu. Prav prijetno pa boste presenečeni, ko boste ugotovili, da vam je v marsičem ta porodniški dopust celo koristil. Sedaj vzemite stvari pač takšne, kot so. 4.Denar on - ona Vprašanja o denarju sem združila kar za oba. Trenutno sta v krizi, našli so vaju raznorazni stroški, ki jih nekako, resnici pogledano v oči, niste pričakovali. Toda tudi to boste preživeli. Krizno obdobje se vama obeta še nekako do pozne jeseni, potem pa bi se celotna situacija vendarle morala malce popraviti in se tudi bo. Celo takole vama lahko napovem; situacija se bo tam nekje do konca leta in tudi v pomlad konstantno malenkostno izboljševala. Torej v letu 2000 bosta imela veliko veselja doma, pa še po finančni plati vama bo šlo bolje. Kaj več si lahko še želita? (nadaljevanje v naslednji številki) , - — - — ■ s ŠIFRA:_______________ Datum rojstva:___________ Rad a bi izvedel a:______ . ' ■ ......—A VEDEŽEVALICA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 St-... V o Slovenija ima nove področne kode! Od 30. marca 2000 dalje v medkrajevnem prometu klicne številke področnih kod (omrežnih skupin) nimajo več šestice. Področna koda Ljubljane bo odslej 01, Maribora, Murske Sobote in Raven na Koroškem 02, Celja in Trbovelj 03, Kranja 04, Kopra, Nove Gorice in Postojne 05 ter Novega mesta in Krškega 07. Opozorilo: V primeru, ko ste morali doslej odtipkati številko omrežne skupine, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša. Primer: Če kličete iz Kopra v Postojno, vtipkajte 05 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98. Novo številko izveste, če vtipkate: 086 + omrežna skupina + stara številka Telekom^) http://www.telekom.si SloVCfllje W Imate novo. Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta povsem digitaliziral slovensko telefonsko omrežje. 1. ROŽNIKA 2000 6.r77.ču~rG nn ZBORNIK DOLSKIH PLANINCEV V teh dneh je izšel Zbornik PD Dol, ki zajema njihovo dejavnost od leta 1953 do 2000. Avtor Drago kozole pravi, da so ga želeli izdati že ob kakšni obletnici društva, vendar je novo tisočletje tudi kar dober razlog. To nalogo so pravzaprav naložili Francu Klemenu, kronistu društva, vendar je zaradi bolezni, žal, ni mogel izpeljati. Torej se je lotil dela Drago Kozole, ki v uvodu piše: “Odločitev, da ta zbornik končam, je dozorela v trenutku, ko sem ugotovil, da sem ostal zadnji, še živ član našega društva, ki je od nastanka do današnjega dne spremljal in sodoživljal vse lepe, a tudi težke trenutke v času od leta 1953 do 2000...” Podatke je črpal iz društvenih sej, ki sojih tajniki vsa leta skrbno beležili in shranjevali, iz bogate fotodokumentacije, glasila Naš planinec in Knjige spominov, kjer Franc Klemen opisuje vse faze nastajanja planinskega doma v Gorah. Drago Kozole se je lotil najprej opisovanja nastanka društva, potem pa v tridesetih poglavjih zapisal bogato, pestro, uspešno pot dolskih planincev, ki ni bila vedno posuta z rožicami. Na koncu je dodal seznam vseh, ki so dobili priznanja Slovenske planinske zveze, MDO PD Zasavja, državna odlikovanja in Bloudkova priznanja. Pa še imena vseh, ki so imeli kakšne funkcije, oskrbnike in druge zaposlene. Seveda bi želeli, da se zbornik napiše pogosteje, vendar imajo težave s sodelavci že pri Našem pnanicu, ki se ponaša z letnikom 23 in 51 izdanih številk. V zadnji številki, ki je izšla februarja 2000, pišejo, da so se s pisno prošnjo obrnili na 22 naslovov svojih članov, a se niso odzvali, razen odgovornih članov UO in GO, ki so to dolžni storiti. Je že tako, da marsikdo raje zavzame vrh kakšnega tisočaka, kot da bi napisal nekaj vrstic. Dragu Kozoletu pa je uspel tak vzpon z Zbornikom na 194 straneh. Fanči Moljk ALPINISTIČNE NOVICE V sredo, 10.maja so se lotili plezanja v Dovškem križu (2542 m) v razmeroma slabo in poredko obiskani Martuljški skupini v Julijcih, trije trboveljsi alpinisti in to Drago Kodrič, Zdravko Zajc in Tom Froebe, člani Planinskega društva Trbovlje, Zajc pa iz PD Železničar Ljubljana. Z vzponom so začeli v Gozd Martuljku, nadaljevali mimo Bivaka III in treh macesnov ter nato vstopili v Jugovo grapo, z naklonom 45 stopinj in v dolžini 500m. Grapa je bila zasnežena, sneg pa v spodnjem delu mehak, v zgornjem delu pa dosti trd. Vsi trije plezalci so se po uspešnem pristopu na vrh gore, po krajšem počitku, vrnili v dolino in še isti dan domov. Vreme je bilo lepo, sončno in zelo primerno za plezanje. tL MISMAS MISMAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ mladim Zasavcem Zadnjič smo že objavili nekaj pesmic s šole v Podkumu, danes pa še eno. O zvončkih, žal, ne bi več pisali, saj so že zdavnaj oveneli. Veseli pa bomo sestavkov o tem, kaj počnete v prostem času, kako je v šoli, kako pomagate staršem... Začenjamo tudi z neke vrste dnevnikom, ki ga boste sami pisali. Danes ima naslov PREDSTAVLJAM SE, drugič pa bo mogoče kar prazen prostor in se boste še narisali. Se pravi, da boste ustvarjalni. In še nasvet ob koncu šolskega leta: pametno se je potruditi za čimboljši uspeh. In pozabite na izgovor, da so vašega neuspeha krivi učitelji. Saj poznate pregovor: Vsak je svoje sreče kovač... —' . um & ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA Živijo! Poročal bom o angleški bralni znački, ki je potekala od 17.2.2000 do 24.2.2000. Naj začnem: Preden smo pisali bralno značko, smo prebrali tri majhne knjižice in iz njih izpisali vse neznane besede, jih prevedli in si jih zapisali v zvezke. Ko smo 24.2.2000, torej na četrtek, pisali, smo dobili dva lista, na katerem smo se morali spomniti vsega, kar smo prebrali v knjižicah in si zapisali v zvezke. Test je imel samo tri naloge in tudi niso bile pretežke. Ko smo končali, smo liste oddali tovarišici Mili Kalšek, razredničarki 5.b. razreda. Čez nekaj časa nam je tovarišica Kalšek popravila liste in zvedeli smo, kateri dobijo bralno značko, priznanje, nagrado in petico v redovalnico. To so bili Luka Kropivšek, Maja Veteršek in Klara cestnik. Nanje smo bili zelo ponosni. Vsi drugi, ki so sodelovali, so dobili le bralno značko in priznanje. Tadej Juvan, 5.b. OS Ivana Kavčiča Izlake Z LIKOVNIM DELOM DO NAGRADE Vse skupaj seje pričelo v torek pri likovni vzgoji. Učiteljica nam je povedala, kaj moramo delati, mi pa smo najprej to narisali na risalni list. Tema je bila Mir v letu 2000. Nekateri so risali otroke, ki segajo do galeba, drugi fante in punčke, ki se držijo za roke in še veliko podobnih izdelkov je bilo. Učiteljica nam je svetovala, v kakšnih barvah naj bo ozadje, kakšne barve bodo roke na risbi in tudi pomagala nam je pri oblikovanju motivov. Ko smo vse končali, smo skoraj enako risbo, kot smo jo imeli na risalnem listu, narisali na velik papir. Najprej smo vse narisali z rumeno barvo, potem pa z barvastimi barvami. Risba je smela imeti največ šest barv. Nekateri nismo dokončali izdelka pri pouku, zato smo ostali pri dodatnem pouku, da smo dokončali izdelek. Ko so bili vsi izdelki dokončani, je gospa učiteljica in mentorica Slavi Artnak poslala izdelke v Lions club Trbovlje. Tam so izbrali osem izdelkov, ki so se jim zdeli najbolj primerni za to temo. Na tej razstavi je sodelovalo 52 učencev iz 5., 6. in 7.razreda naše šole. Ta razstava je bila samo za našo šolo - Ivan Kavčič Izlake. Podelitev nagrad je bila v četrtek, 6.aprila 2000 v delavskem domu Zagorje in je potekala po sledečem vrstnem redu. Najprej je imel predstavnik Lions cluba Trbovlje uvodni nagovor, za njim pa je gospa učiteljica in mentorica Slavi Artnak v svojem govoru poudarila, kako pomembno je likovno izražanje. Potem je prišlo na vrsto podeljevanje nagrad, ki smo jo dobitniki nestrpno pričakovali. Glavno nagrado je dobila Petra Planinšek. Druge nagrade pa smo prejeli: Tina Ferme, Doris lokan, Jasmina Grden, Žiga Urbanija, Jure Sluga, Polona Zakrajšek in jaz, Manja Lamovšek. Dobili smo različne šolske potrebščine in barvne liste. Manja Lamovšek, 5.b. OŠ Ivana Kavčiča Izlake IZ BIOLOŠKEGA DNEVNIKA Ponedeljek, 27.3.2000 Na poti v Faro smo se ustavili v Kočevju in si ogledali rjavega medveda, kateri so značilni za te kraje. Ko pa smo prispeli v Faro nam je glavni pedagoški vodja predstavil kraj, v katerem smo se nastanili. Torek, 28.3.2000 Danes smo se učili o kamninah. Obiskali smo tudi kamnolom. Spoznali smo kamnino lehnjak, katerega je tu na pretek. V preteklosti so z njim gradili hiše, saj je zelo lahek in ga z lahkoto obdelujemo. Sedaj je lehnjak zamenjal siporex. Videli smo tudi slap Mežico, za katerega legenda pravi, da je ta spal dobil ime po deklici Mežici, ki je tu tragično KMEČKI TURIZEM NA HRIBČKU Velika Štanga, eden izmed turističnih biserov litijske občine, se razprostira na veliki prisojni planoti vzhodno od Janč. Jedro pa stoji predelana gotska cerkev sv.Antona Padovanskega, v preteklosti pomembna romarska postojanka. Kraj je izredno privlačna izletniška točka v vseh letnih časih, saj okoliški gozdovi poleg možnosti sprehodov preko celega leta jeseni nhdijo tudi obilico gob in kostanja. V tem idiličnem okolju je našel svoj prostor tudi kmečki turizem Na hribčku, ki ga vodita Jožica in Zvone Končina. Ime je zelo primerno, saj kmetija res stoji na hribčku, ki nudi lep razgled na dolenjsko gričevje in Posavsko hribovje. Obiskovalci lahko ob vikendih ali po kraja se imenuje Komun, v njem MIS MAS končala. MIS MAS MIS MAS BITI SREČEN Sreda, 29.3.2000 Danes smo govorili o vodi in abiotskih dejavnikih. V bližnjem potoku smo nalovili razne majhne živalice in jih v učilnici opazovali pod lupami. Med drugimi smo našli tudi ličinko črne mušice, ličinko kačjega pastirja, ličinko mladoletnice in še druge. Po opazovanju smo živalice vrnili v potok, potem pa smo se učili o ognjih. Spoznali smo različne Biti srečen, ne pomeni, imeti denar. Biti srečen, pomeni imeti nekoga rad in da ti on ljubezen vrača. Nikoli mi ne reci, da me rad imaš. Nikoli mi ne reci, da pogrešaš me. Ker vem, da na koncu prizadel bi me. vrste ognjev. Špela Planinc, Dol JEŽEK Po potki ježek teče, v grmovje se zateče. V grmu skrit čepi, da videti ga ni. Sedela sem pred hišo in čakala te, zamudil si petnajst minut in opravičil si se. Sedela sem pred hišo in čakala te zamudil si dve in niti opravičil se nisi več. Sedela sem pred hišo in čakala te, nikoli več te ni bilo. Vesna, 4.r. PŠ Podkum To pomeni, da pozabil si me. Suzana predhodni najavi vsak dan poskusijo domače mesne in mlečne izdelke, zelenjavne jedi, sadje in iz domače pšenice spečen pravi kmečki kruh. V objektu je 110 sedežev. Gostitelji so poskrbeli tudi za rekreacijo, saj je v okolici travnik z igrali za družabne igre, ki je pozimi urejen v sankališče, na balinišču pogosto potekajo tekmovanja, sposojajo pa tudi kolesa. Obiskovalci se lahko udeležijo prvomajskega praznovanja, na kmetiji pa ob večjih kmečkih opravilih pripravijo pravi likof. Zelo zanimiv je nočni pohod na Janče, do koder je uro peš hoje in ogled Ljubljane v lučeh. Gozdnata okolica je bogata z gozdnimi sadeži (gobe, borovnice, kostanj) in različnimi zdravilnimi zelišči. Do kmetije Na hribčku lahko pridete iz Litije ali Ljubljane po cesti Litija-Trebeljevo-Besnica; v Štangarskih Poljanah je odcep za Veliko Štango, kamor vas pripelje 2,5 km dolga asfaltirana četa. Pokličete pa jih lahko na številko 01/8991-087. Kmetija Na hribčku vas pričakuje! Pripravil Podjetniški center Litija 11.pohod na Geoss NA CILJU ZADOVOLJNI VSI Tradicionalnega, letos že 11.pohoda iz Litije v središče Slovenije se je udeležilo, kot običajno, okoli 250 pohodnikov iz raznih slovenskih krajev, med njimi največ domačinov. Pot je pohodnike vodila od poslovne stavbe Predilnice Litija, po gozdnih poteh preko najvišje kontrolne točke Strešnega vrha. Konja (z lepim razgledom po Savski dolini), Vač (z znano Vaško situlo in znamenito morsko obalo) do obeležja Geoss v Spodnji Slivni. Na cilju pohoda pri turistični kmetiji Kimovec v Spodnji Slivni je organizator ob glasbi, ki so jo iz lovskih rogov izvabljali Zasavski rogisti, podelil šestim pohodnikom spominske plakete GEOSS za desetkrat prehojeno pot. Prejeli so jih: Silva Čepon, Marta Kotar, Milena Mahkovic, Darja in Nace Šteferl in Dušan Tomc. Kot zanimivost letošnjega pohoda omenimo, da se je letošnjega pohoda udeležilo 90 prvopohodnikov, test pa vseh enajstih, da je najhitrejši pohodnik prehodil celotno traso v dveh urah in pol in da je eden izmed pohodnikov našel nekje ob poti (kje, ni hotel izdati) pravega črnega jurčka. Ime: Priimek: Kraj: Višina: Barva oči: Pprijatelji: Starost: Teža: Naj šolski predmet: uri iTj.j.TJCjj ri DNEVNIK LEOPOLDA GROŠLJA Če bi pisal svoj dnevnik ali letopis, bi začel takole: ura vstajanja ob 6.10. Po obvezni jutranji telovadbi in zajtrku, poskušam spremljati še jutranja radijska poročila ter priti na občino med 7. in 7.30 uro, če nimam že prej dogovorjenih kakšnih obveznosti. Po prihodu na delo sem seznanjen o telefonskih pozivih, pogledam interno pošto prejšnjega dne in do 8. ure podpisujem in odrejam izplačila za sredstva iz občinskega proračuna kot odredbodajalec. Okrog 10. ure pregledam še tekočo pošto. Vsak dan si želim priti domov vsaj do 15. ure, da lahko poslušam osrednji dnevnik RadiaTrbovljeinob 15.30 še osrednja poročila Radia Slovenije. SREDA, 17.maj / Ob 9. uri konstitutivna seja novega nadzornega sveta Komunalno stanovanjskega podjetja Hrastnik in prevzem vodenja seje v funkciji novega predsednika nadzornega sveta. Ob 11. uri poslovni obisk direktorja gospodarske družbe Sijaj in večinskega lastnika Sijaja. Ob 12. uri obisk stranke na domu v KS Marno in dogovor o sklenitvi kupoprodajne pogodbe v zvezi z lastništvom nepremičnine. Ob 18. uri udeležba na zaključnem koncertu otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ NHR. ČETRTEK, IS.niaj / Ob 10. uri razgovor z ožjim vodstvom javnega podjetja RTH v Trbovljah. Ob 12. uri razgovor na MGZ Trbovlje ter ob 16. uri odhod v občino Slovenske Konjice s predsednikom KS Dol glede izvajanja projekta »Moja dežela-lepa in gostoljubna«. Razgovor o turističnem pogledu na razvoj ipd. PETEK, 19.maj / Ob 8. uri poslovni obisk v Ljubljani na Cestnem podjetju. Vrnitev ob 11. uri. Ob 19. uri proslavitev 50-letnice (Abrahama) dobrega kolega s prijatelji. SOBOTA, 2.maj / Ob 10. uri sem kot pooblaščena oseba opravil poročni obred. Ob 11. uri svečanost ob biserni poroki in sprejem povabila za udeležbo na slavnostnem kosilu. Žal sem moral odpovedati prisotnost na regijskem tekmovanju »Mladi gasilec« v Trbovljah in proslavitev 10-letnice balinarskega društva upokojencev Steklarna. NEDELJA, 21.maj / Z ženo sva obiskala grobove staršev v Hrastniku in v Zagorju in ob 13. uri skupaj s sinovo družino zaključila prosti dan na vikendu. PONEDELJEK, 22.maj / Ob 8. uri kolegij in redno delo v pisarni. Ob 17. uri ogled novozgrajenih cestnih priključkov in ob 19. uri seja KS Mamo z zaključkom po 22. uri. TOREK, 23. maj / Dopoldne tekoče delo. Ob 16.30 uri sem bil gost z ostalimi direktorji pri direktorju Steklarne in nato po uradnem delu prijateljski klepet z zaključkom po 22. uri. SREDA, 24. maj / Ob 8. uri razgovor s predsedniki KS, nato s komandirjem Policijskega oddelka, predsednikom Zveze kulturnih društev Hrastnik, več strankami ipd. Ob 18. uri kot družbenik udeležba na skupščini GD ob potrditvi zaključnega računa za leto 1999. In kako danes, 25.maja ? Ob 7.25 prihod na občino. Oblikovanje tega prispevka. Ob 8. uri razgovor z novinarjem in scenaristom za pripravo Otroške olimpiade, ki bojutri. Ob 10. uri na Rudisu v Trbovljah podpis »Pisma o nameri« o dolgoročnem sodelovanju in ob 20.30 udeležba na koncertu »Plavi orkestar« itd. P.S. ; Župan Hrastnika opravlja svojo funkcijo od l.januarja letos neprofesionalno, vendar pravi, da izpolnjuje obljubo do volivcev, saj je njegova angažiranost enakovredna redni zaposlitvi. Uredil Igor Goste KULTURNO OBARVAN PRAZNIČNI MAJ NA IZLAKAH Vse od 13.maja, ko je AMD Izlake priredilo 1 S.turistični avtoreli (o njem smo pisali na športnih straneh) so se v okviru krajevnega praznika na Izlakah zvrstile številne prireditve. Na predvečer praznika (17.maja) je bila pred spomenikom v Orehovici spominska svečanost ob 56 letnici požiga treh domačij. V spomin na šestnajst nedolžnih žrtev druge svetovne vojne, ki so umrli v ognjenih zubljih, so na obzidju požganih domačij prižgali šestnajst bakel. V kratkem kulturnem programu so nastopili učenci izlaške OŠ, dekliški pevski zbor Izlaški odmev ter Andrej Dolšina. Tudi naslednji, praznični dan, ni minil brez kulturnih prireditev. V prostorih Turističnega društva Izlake je bila odprta razstava likovno-literarnega dela »Briški plaz«, stvaritve učencev izlaške OŠ pod mentorstvom učiteljic Slavi Artnak in Alojzije Drnovšek. Izlaški osnovnošolci so na večer krajevnega praznika v kino dvorani pripravili spomladanski koncert. Vsi nastopajoči, od kvinteta kitarist osmega razreda, mlajšega in starejšega pevskega zbora pod mentorstvom Mojce Kovačič, do turističnega podmladka, so s pesmijo in besedami navdušili občinstvo. Nastopajočim je ob koncu koncerta Jože Smrkolj v imenu KS podaril akustično kitaro. Naslednji dan je bil za vse ljubitelje poezije in proze še en lep večer. V dvorani hotela Medijskih toplic se je, žal maloštevilnemu občinstvu, med njimi je bilo le malo Izlačanov, predstavila literarna skupina. Kot je povedala uvodničarka in povezovalka Jana Ložak izTrbovelj, skupino povezuje predvsem ljubezen do lepe besede. Poleg nje so sodelovali še Ljubljančanki M.Cvetka Murovec s poezijo (pripravlja pesniški prvenec) ter novelistka Silva Šuc. Čuteče pesmi je predstavila Trboveljčanka Dragica Belak, z novelo o koroški pokrajini in o ljudeh seje predstavil še Jože Podkrižnik iz Slovenj Gradca. Zvedeli smo, da segajo korenine njegovega rodu na Koroškem vse tja do 14.stoletja. Še globlje v svet poezije, nas je s citrami popeljala domačinka Maja Lavrin. Kulturne prireditve so se zaključile v soboto, dan pred Valvasorjevim krstnim dnem, v grajski kapeli, kjer naj bi pisec Slave vojvodine Kranjske našel svoj zadnji dom. V krstno knjigo je bil Janez V. Valvasor vpisan 28.maja 1641. Njegov rojstni dan sicer ni zabeležen, ker pa je po tedanjih običajih kmalu po rojstvu sledil krst, med obema dogodkoma ni večjega presledka. V grajski kapeli, so se zbranim predstavili kar trije zbori. Izlaški odmev, pod vodstvom Kristine Kovačič ter dva zbora Mešana pevska skupina Izvir Zagorje in Mešani pevski zbor Ladko Korošec Kotredež, kiju vodi Tomo Brezovar. Na željo publike sta združno zapela še oba Tomova zbora. Večer so z nastopom pred kapelico popestrili Zasavski rogisti. Povezovalec programa je bil Andrej Dolšina, ki je tako kot zna le on, predstavil Valvasorjevo pot od krsta do smrti. Za zaključek so na grajskem dvorišču članice Društva kmečkih žena in deklet, ponudile kmečke dobrote, ki se jih ni nihče branil. Nekoliko so krajani, kot so nam zaupali, na prireditvah pogrešali prisotnost "visokih" predstavnikov zagorske občine. V kapelici so peli. iuTLTLcVh T5r»? H I. ROŽNIKA 2000 PRIJATELJSKI TURNIR ODBOJKARIC V športni dvorani Radeče se je zbralo v soboto, 13.maja šest ekip na četrtem tradicionalnem prijateljskem turnirju žensk v odbojki: Banka Trbovlje, Dol pri Hrastniku, DURS Hrastnik, OŠ Trbovlje, OŠ Zala Zagorje in Rimske Toplice, letošnje organizatorke. Na podlagi rezultatov iz lanskega leta so sestavili dve skupini in izvedli žreb ekip. Zmagale so ženske iz Rimskih Toplic, ki so se v finalu pomerile za prvo mesto z odbojkaricami DURS Hrastnik. Rimljanke so zmagale tudi na lanskem turnirju v Zagorju. Sodila sta sodnika Boško Randželovič in Samo Lah iz Rimskih Toplic, ki v prijetnem športnem vzdušju nista imela težav. Fanči Moljk TILEN CESTNIK NAJBOLJŠI VOJAK Dne IS.maja so v Črnomlju na prireditvi ob dnevu Slovenske vojske podelili Tilenu Cestniku, vojaku, ki služi vojaški rok v vojašnici generala Maistra v Mariboru, srebrno medaljo najboljšega vojaka. Tilna poznajo še najbolj Trboveljčani, saj je ta 23- letnik njihov rojak. To visoko priznanje je prejel zato, ker je s svojim prisebnim dejanjem pomagal poškodovanim v prometni nesreči v Mariboru in pri tem pokazal izjemno požrtvovalnost in znanje, ki si ga je pridobil pri služenju vojaškega roka kot bolničar, predvsem pa je pokazal humano dejanje. S tem je retil življenje ponesrečencu, ki bi sicer zaradi pridobljenih poškodb le-tem podlegel. Tilnu veljajo tudi s strani Zasavca in njegovih bralcev iskrene čestitke k podeljenemu visokemu priznanju, predvsem pa k človekoljubnemu dejanju, ki ga je opravil ob prometni nesreči. T.L LETOVANJE HRASTNIŠKIH OTROK DPM Hrastnik je letos organiziral letovanje predšolskih otrok na Debelem rtiču v začetku junija, za šolske otroke pa bo poskrbljeno od 3. do 13.julija v Bineti pri Novem gradu. Nastanijo se v bivši stavbi za invalide, ki jo je vzelo v najem podjetje iz Kranja. "Lani je letovalo okoli 50 otrok, letos se število ne bo bistveno spremenilo," pravi Gelca Kontrec, predsednica DPM Hrastnik. Za socialno šibke daje subvencijo občina, za tiste otroke, ki gredo na letovanje iz zdravstvenih razlogov, pa Zdravstvena skupnost Slovenije. Fanči Moljk PRAVLJIČNIH SEDEM KNJIG Otroci od 5 do 7 let lahko v Vrtcu Zagorje izbirajo in sodelujejo v številnih programih, kot so na primer: športna značka, plavalni tečaj, jesenovanje na Pohorju, letovanje na Debelem rtiču, predvsem pa malošolarji zelo radi sodelujejo v Cici-Bralni miški. To je nekako obvezno čtivo, kot ga poznajo osnovnošolci, vendar dosti prijetnejše in zanimivo. A zakaj? "Malošolarjem pravljice berejo bodisi starši bodisi dedki in babice bodisi bratci in sestrice," pravi Tanja Starc, ravnateljica Vrtca Zagorje, "in otroci te pravljice potlej pripovedujejo vzgojiteljici ali knjižničarki. Vsekakor s tem pridobijo smisel za lepo besedo, razvijajo domišljijo, govorjenje." Takorekoč so v šolskem letu 1999/2000 prebrali sedem knjig in kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak je izbor knjig za Bralno miško vsako leto malce drugačen, večinoma vsebuje tudi kakšno ljudsko pravljico. Otroci so o prebranih pravljicah še risali in razstavo pripravili v Delavskem domu Zagorje, kjer se je v torek, 23. maja ob 17. uri odvijala zabavno-glasbena prireditev, na kateri je nastopil Zborček cicibanov, ki ga vodi Srečka Vutkovič, pri klavirju pa spremlja Aleksandra Pelemiš, potlej je vseh 218 malošolarjev, ki so osvojili Bralno miško, dobilo priznanja in še knjižne nagrade, katere je prispevalo Društvo prijateljev Zagorje, zatem pa so se otroci lahko pozabavali z igrico Grajski norček Ferdinand iz deželice Netunetam. Vzgojiteljice, pri katerih se v tekočem šolskem letu odvija program male šole Vrtca Zagorje, in ki so pripomogle, da jih je od 248 otrok kar 218 osvojilo Bralno miško, pa so: Olga Stopar, Srečka Vutkovič, Tatjana Grujič, Karmen Uranič, Petrina Guna, Nevenka Grden, Vida Gnedič, Biljana Omahne, Duši Lokar, Irena Hudi, Magda Kovač in Bernarda Jelševar. Da bi še naprej radi brali, so se malošolarji, ki jih do zaključka šolskega leta loči manj kot mesec dni, tudi razšli, seveda pa jim bo branje v družbi staršev še kdaj polepšalo prijetne trenutke. ER. FATIMSKA MARIJA IN KISOVEC Papež Janez Pavel II. je v soboto, IS.maja v portugalskem romarskem mestu Fatima za blažena razglasil pastirčka Francisca (Frančiška) in Jacinto (Hijacinto) Marto, brata in sestro, ki se jima je prav na ta dan leta 1917 prikazala Devica Marija. Marija seje prikazala tudi še danes živeči 93-letni sestrični Frančiška in Hijacinte Luciji de Jesus dos Santos, ki kot redovnica živi v samostanu. Pastirčkom je takrat Devica Marija, ki seje prikazala šestkrat zapored, razodela tri skrivnosti. Zadnjo skrivnost (atentat na papeža) so razodeli v jubilejnem letu 2000, na dan atentata na sedanjega papeža, ki seje zgodil IS.maja leta 1981. Papež verjame, da ga je smrti obranila prav fatimska Marija. S fatimsko Marijo je močno povezana tudi kisovška župnija. Pred 15. leti, natančneje 12.majaje tedanji ljubljanski škof dr.Alojzij Šuštar večletnih prizadevanjih pokojnega župnika in dekana Jožeta Čampa začeli graditi v letu 1982, štirinajst let po tem, ko je bila iz bivše zagorske ekspoziture 1.januarja 1968 ustanovljena župnija FATIMSKE MARIJE. V zloženki. ki so jo ob obletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi in posvetitve cerkve izdali v kisovški župniji s pomočjo podjetja Ultra, lahko preberemo tudi nekaj več o kipu fatimske Marije, ki se nahaja v kisovški cerkvi. Kip je delo kiparja fra Guilherma Terreiera Thedima. Delo je nastajalo tri mesece. Prvi kip je izdelal pod vodstvom s.Lucije. Ko je bil Marijin kip leta 1960 izdelan, so ga najprej prenesli v kapelico prikazovanj v Fatimi. Stal je tudi na zamreženem hrastovem deblu, na katerem je stala Marija, ko seje prikazala pastirčkom. Od tam je šel preko Pariza v Lurd in nato v Vatikan, kjer gaje blagoslovil papež Janez XXIII. Julija je prispel v Ljubljano, kjer gaje v škofijski kapeli sprejel škof Anton Vovk. Kip je potem romal po mnogih slovenskih župnijah in leta 1962 prišel v Kisovec. V tistem letu so se z mesecem majem vsakega 13.v Kisovcu začeli romarski shodi. Spočetka v stari kapeli. Romarske shode so ohranili vse do danes, le dajih imajo sedaj vsako 1.soboto po 13 .v mesecu. In verniki vsa ta leta, od blizu in od daleč, radi prihajajo na romanja v Kisovec. Tudi v soboto IS.maja je bilo tako. Obisk je bil množičen (kar šest avtobusov). Lahko zapišemo, da Kisovec postaja slovenska Fatima in sodobna božja pot v Zasavju, ki v jubilejnem letu 2000 dobiva še večji pomen. Ob zaključku prikazovanj fatimske Marije (13.oktobra 1917 se je zadnjič prikazala) oziroma dan kasneje (14.oktobra 2000) bo v Kisovcu romarski shod in procesija z lučkami in baklami ter nošenjem kipa fatimske Marije. Slika: Kip fatimske Marije, ki stoji v kisovški cerkvi, razodeva materinsko blagost in milino. Besedilo in slika Igor Goste ZLATI JUBILEJ PRI CERINŠROVIH Dne 20.maja letos je poteklo natanko 50 let odkar sta se za vekomaj vzela Ivica rojena Komet in Milan Cerinšek iz Ketetovega 13 v Trbovljah. Menila sta, da tega dogodka ne gre pogrevati in da ni treba ponovno natikati zakonskih prstanov, ker tista izpred 50-ih let še vedno držita, niti se ni treba znova podpisovati. Da pa dogodek ne bi šel v pozabo, so le-tega proslavili v domačem krogu in z bližnjimi znanci. Ivica je bila dolga leta ne le dobra gospodinja in mati, pač pa tudi zelo zagnana in uspešna finančna računovodska delavka pri rudniku v Trbovljah. Milan pa je kot fotografski mojster bil priča mnogim dogodkom najrazličnejšega značaja, saj je vse to posnel s fotoaparatom in na tisočih posnetkih zabeležil tokove časa. Njegove fotografije so postale nepogrešljiv dokument časa, medvojnega in povojnega. Prav po njegovi zaslugi ima na primer Planinsko društvo Trbovlje izredno bogat fotoarhiv s tisoči posnetkov najrazličnejših akcij, gradenj planinskih koč in domov, izletov,... Več let je ustvarjal tudi bogat fotoarhiv v STT, kjer je bil nazadnje zaposlen in z njegovimi posnetki so izdelali številne prospekte. Zadnja leta pa je predvsem znan kot "tef planinske skupine Paličarjev. Znana je njegova delavnost, ustvarjalnost, zvestoba in tovarištvo. Oba jubilanta pa sta ponosna na svoji hčerki - farmacevtki in na vse štiri vnuke, ki sta jima te v posebno veselje. Obema želimo tudi bralci Zasavca še dolgo in zdravo življenje ob dobri volji in zadovoljstvu. IL NAJ PREBUJA UTRIP SRCA Zelo nesrečno bi bilo trditi, da so bili zimski meseci v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah čas zimskega spanja. Ni govora! Pa vendar pomlad in mesec maj pospešita pretakanje življenskih sokov pri mlajših in še bolj pri starejših, ki komaj čakajo tople sončne žarke in nežne pomladne sape, ki jih kar nekako obudijo iz otrplosti, pregrejejo ude in prikličejo nasmeh na lice ter vzbudijo novo upanje... V Domu na Tereziji so bili v mesecu maju vsi zelo aktivni in poleg dela, so si privoščili tudi igre in zabavo, ples in pesem. V tednu Rdečega križa je RK v Domu pripravil predavanje o tem, kakšna organizacija je to in s čim se ukvarja. Obiskali sta jih Helena Kastelic in Beba Fink. Desetega maja so bile športne igre stanovalcev. Udeležili so se jih stanovalci, ki so želeli sodelovati in to so navadno kar vsi. Tekmovali so v štirih disciplinah in sicer v metanju krogov čez valje, v balinanju (metali so žogice v "piksne" od piva), metanju lahkih in težkih predmetov na koš, ena igra pa je bila spretnostna (pomerili so se v zlaganju brisač). Zmagovalci dobijo simbolične nagrade, nekaj iz domske kuhinje, vsi pa se prav dobro zabavajo. Takih iger se zelo radi udeležujejo, da pokažejo svoje spretnosti, da se vidi, kako uspešni so v procesu rehabilitacije na Letalo je sicer majhno, a zaupanje v pilota veliko negovalnem oddelku. Vse skupaj pa spremlja harmonika in petje. Nato je naslednji dan sledil "majski ples", družabno srečanje s svojci in ansamblom FIF. Pritlo je ogromno svojcev, okrog osemdeset so jih našteli, tako da so imeli kar vsi oskrbovanci kakšnega "svojega", če pa je le kdo ostal sam, se je zanj potrudilo osebje doma. Večer je potekal v druženju in družabnih igrah in plesu. In je kar prehitro minil. To je bilo nekako prvo družabno srečanje s plesom in zagotovo jih bo te mnogo, saj so rezultati in vtisi pozitivni. In naslednji teden je stanovalce v Domu razvedrila in "privzdignila" trboveljska Delavska godba. Ne glede na deževno in hladno popoldne je promenadni koncert bil -malo znotraj, malo zunaj, važno je, da so bili poslušalci navdušeni. Imajo "roko" za rože Na (nekdanji) Dan mladosti je upokojencem prepeval moški pevski zbor Zarja, sodelovala pa je tudi kulturna skupina Svoboda Trbovlje. Stane Slanjšek, Jani Žibret in Anica Berger so odšli na izlet z letalom. Vsi so bili navdušeni, nikogar ni bilo niti malo strah. Gospa Anica se je v devetdesetih letih svojega življenja še vozila z letalom, ampak ne tako majhnim, gospod Stane in Jani pa sta bila prvič v letalu. Povedali so, da je Zasavje zelo lepo, predvsem zeleno. Gospod Stane je celo ugotovil, da se v zraku med oblaki počuti bolje, kot na zemlji. Predvsem pa so vsi zaupali pilotu. Izlet jim je omogočil Dom Franca Salamona. Mesec maj se zaključuje z izletom na morje in sicer z ogledom mladinskega okrevališča Debeli rtič. Zadnji dan v mesecu maju, na predvečer občinskega praznika, bo v Domu proslava in pa uradna otvoritev slikarske razstave umetnika Janeza Kneza, ki ga Trboveljčanom zagotovo ni treba posebej predstavljati, saj je priznan umetnik, tako doma, kot drugod. MAH ŠMARNIČNI KONCERT V HRASTNIŠKI CERKVI V soboto, 20.maja so cerkvene pevke in pevci hrastniške župnije v cerkvi Kristusa Kralja, priredili nepozaben šmamični glasbeni večer. V uro dolgem glasbenem programu sta se zbranim predstavila odrasli in otroški cerkveni zbor. V prvem delu so župnijski zbor in pa solista (oba sta zapela Ave Marijo) sopranistka Mojca Mihevc in tenorist Jožko Razpotnik, pred skoraj polno cerkvijo, ob spremljavi organista Jožka Razpotnika, zapeli kar s kora, kjer so nameščene pred dobrim letom kupljene nove orgle. V drugem so se pevci ob spremljavi kilaviatur, tudi nanje je igral Jožko predstavili še pred oltarjem. Znova so ubrano zapeli nekaj cerkvenih pesmi, Večernico Antona Martina Slomška pa so zelo lepo zapeli Anica Žagar (sopran), Anica Kršlin (alt), Jožko Razpotnik (tenor) in basist Ivan Hočevar. Ob koncu se jim je pridružil še otroški zbor, kije zapel tri pesmi. In kot se spodobi, sta za konec oba zbora zapela še skupaj. Marsikomu so ob lepem petju, tudi cerkev je zaradi svoje akustičnosti zelo primerna za koncerte, stopile solze na oči. Hrastniški župljani so lahko srečni, da jim je po dolgih sušnih letih, uspelo medse privabiti tako dobrega organista, kot je Jožko. Seveda pa brez dobrih pevcev, s še tako dobrim organistom ne bi šlo. Na srečo »slavčkov« v Hrastniku ne manjka. To so dokazali v soboto. Da pa ne bo kdo menil, da znajo hrastniški verniki le dobro peti, da so le tu aktivni. Zelo aktivni so tudi v župnijskem Karitasu. A o tem, kdaj drugič. J■ U JJ JOŽE SENICA - LEGENDA HBASTNIŠKIH TELOVADCEV Gost Hrastniških obzorij, ki jih vodi novinar Marko Planinc, je bil v četrtek, 18.maja Jože Senica, legenda hrastniških telovadcev, ki so v šestdesetih letih predstavljali najbolj trenirano telovadno vrsto v državi. Med obiskovalci v Knjižnici Antona Sovreta se je zbralo okrog dvajset njegovih občudovalcev, sotelovadcev in prijateljev. "Še vedno se imam za Hrastničana, čeprav že več kot pol življenja živim v Brežicah," je dejal. "Sicer pa tega tudi ne morem skriti. Cela družina, razen najmlajše hčere, še vedno tolče hrastniški dialekt..." Ne more tudi skriti, da se že celo življenje ukvarja s telovadbo - pokončna drža, živahne kretnje, optimizem v očeh in mišljenju... "Telovadba pa tudi drugi športi ti vcepijo red, vztrajnost, samodisciplino..., kar je dobra popotnica za življenje," je mnenja Jože Senica. In kako so fantje sploh začeli? V koloniji, kjer so živeli rudarji, so se navdušili nad idejo Marinota Urbanca, da vadijo za cirkus... Izvajali so špage, salte, mostove... Počasi so se oblikovali v najboljše telovadce v državi. Marino je treniral s slovensko reprezentanco pa tudi drugi so posegali po najvišjih mestih orodne in talne telovadbe. Jože zelo ceni tudi druge tovariše iz gimnastične vrste - Marjana Skazo, Milana Jurkoviča, Silvina Ermana in druge. Počasi so vsi postali vaditelji, Jože Senica pa je v šestdesetih letih štiri leta treniral državnio reprezentanco z Mirom Cerarjem na čelu. Brezplačno, seveda. Še potne stroške si je največkrat sam pokrival, vse do takrat, ko je nedavno umrli novinar Miran Sattler objavil razgovor pod naslovom Mož, ki ljubi telovadbo. Mnogi Slovenci so ga začeli denarno podpirati, on pa je "štipendiral" posamezne člane reprezentance. Kasneje se je izkazal tudi kot mednarodni gimnastični sodnik in tako sodeloval na štirih svetovnih in petih evropskih prvenstvih. Na zadnjem, 45.državnem tekmovanju v devetdesetih letih je bil šef sodniške komisije, sodil pa je tudi na olimpijadi v Barceloni kot sodnik nove države - Slovenije. K uspešni gimnastični poti Jožeta Senice lahko prištejemo tudi treniranje mladih telovadcev iz Brežic - društva Sokol. "Lani smo se udeležili svetovnega sokolskega zleta v Ameriki, v Clevelandu," pripoveduje, "in dosegli odlične rezultate. V kategoriji deklice do 12 let smo na gredi, preskoku, bradlji in parterju osvojili prvo, drugo in tretje mesto, v kategoriji dečkov do 12 let pa so posamezniki na krogih, drogu, bradlji, konju in parterju osvojili prvo, drugo in peto mesto. Ekipno sta obe omenjeni kategoriji zavzeli prvo mesto tega vsesokolskega zleta v Clevelandu..." Jože Senica je v Brežicah 15 let vodil športne razrede od 1. do 4.razreda, kar smo lahko večkrat spremljali preko medijev. Dodaja pa, da je delo z mladimi vedno težje, ker se težko umirijo. Od takrat, ko je nastopil svojo prvo službo na ekonomski šoli v Trbovljah, pa do danes, so se odnosi med učenci in vzgojitelji kar precej spremenili. Bolj sproščeni so. Še bolj pa od takrat, ko je bil Joško, kot ga kličejo prijatelji, še majhen, razposajen Senicatu pob. Že zgodaj je pokazal posluh za glasbo in mimogrede osvojil umetnost igranja na harmoniko. Saj ni čudno. Njegovi sorodniki Bruni so bili izjemni glasbeniki. Jože Brun je bil kapelnik hrastniške godbe, ki je vse skupaj odpeljal v partizane. Bruno Brun je igral klarinet, postal pa je celo predsednik jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti. V domači gostilni je Joško marsikdaj poskrbel za zabavo, izkazal pa se je tudi ob osvoboditvi, ko je bil kot desetletni mulec na hrastniški povorki glavni muzikant. "Partizanske pesmi so nam šle zelo hitro v ušesa," se spominja. Marko Planinc ga je spomnil, da telovadci dočakajo visoko sta- rost... No, Jože Senica je pojasnil, da ne bo dočakal let Leona Štuklja, saj njegovi sorodniki umirajo pri štiriinsedemdesetih letih in še kakšno leto čez. Še enkrat pa je poudaril pomen ragibavanja tudi v teh letih, saj ni vseeno, kako kvalitetno preživljamo svojo starost. Gimnastične osnove je vcepil tudi svojim trem otrokom, čeprav se ukvarjajo še z drugimi športi. Kot vemo, je sin Jože nekaj časa igral košarko pri Olimpiji. Načrte ima Po olimpiadi v Tokiu je Boris Gregorka predal državno vrsto Jožetu Senici. Slika je z 90-letnice Sokola v Brežicah (Sokilič) tudi s svojimi vnuki... Obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta so bili zadovoljni s prijetnim večerom, prav tako Jože Senica, saj je dejal, da bo to kamenček v njegovem mozaiku življenja, ki se bo lepo svetil. Fanči Moljk SPOROČILO V STEKLENICI Lions klub Trbovlje se je s finančno pomočjo vseh treh zasavskih občin in Laškega odločil, da ponatisne 24.številko strokovne zdravstvene revija VITA, ki obravnava alkoholizem. S tem so se vključili v evropsko akcijo SPOROČILO V STEKLENICI, ki jo pripravljajo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. V letu 2000 naj bi se čimveč mladih ljudi seznanilo z učinki .alkohola, da bi se škodljiva raba te popularne droge zmanjšala. Omenjeno število Vite bodo razdelili učencem višjih razredov osnovnih šol in prvim letnikom srednjih šol v Zasavju in Laškem. Posredovali bodo tudi navodila učiteljem, ki bi lahko posamezne vsebine vključili v pouk in razredne ure. Ogibati se bo treba moralnim obsodbam in ustrahovanju, kar mlade odbija. Z akcijo razgovorov o alkoholizmu so začeli 17.maja v Hrastniku, kjer so v poslovni dvorani ravnateljem in drugim predstavnikom šol že razdelili nekaj revij Vita od 3400 ponatisov. Predavala je dr.Zdenka Čebašek - Travnik, specialna psihiatrinja, nacionalna koordinatorka za zmanjševanje škodljive rabe alkohola. Upajmo, da bo ta pot preprečila vsaj nekaj gorja, ki ga prinaša alkohol in ga občutijo mnogi tudi v Zasavju. Fanči Moljk ŽELEZARSKE IMPRESIJE Foto klub Hrastnik je v petek, 26.maja v galeriji delavskega doma otvoril fotografsko razstavo članov jeseniškega fotografskega kluba, s katerim že dalj časa prijateljsko sodelujejo. Razstavili so barvne fotografije svojih dveh članov - Francija Sluge in Vitomira Pretnarja, vsakega s petnajstimi deli. Poimenovala sta jih Železarske impresije. Na ogled bodo do lO.junija, kasneje pa jih bodo premestili še v hrastniški zdravstveni dom. Fanči Moljk fr Ji C T u BORILNE VEŠČINE USPEŠEN NASTOP KICKBOKSARJEV NA MADŽARSKEM V madžarskem Debrecenu j e od 19.do 21 .maja potekalo b.svetovno pokalno tekmovanje organizacije WAKO v kickboksingu. Sodelovalo je kar 486 tekmovalcev iz 22.držav. Med njimi tudi Izlačani. Že pred časom nam je selektor slovenske reprezentance v kikboksu Vladimir Sitar povedal, daje svetovni pokal v Debrecenu tudi nekakšno sito, ko se bo sestavljala reprezentanca za evropska in svetovna prvenstva. Zato so se ga tudi tokrat udeležili mnogi reprezentančni kandidati. Uspešno, saj so naši predstavniki dosegli štiri prva mesta, pet drugih in deset tretjih mest. Navajamo le uvrstitve izlaških kickboksarjev: ČLANICE: -65kg 3.Urška Dolinšek (Izlake) MLADINCI: -55kg 3.Sašo Plemenitaš (Izlake) -63kg 1.Marko Razpotnik (Izlake) KADETI: -63kg 3.Miloš R-ozman (Izlake) KADETINJE: -60kg 3.Brigita Plemenitaš (Izlake) DEČKI: -50kg 3.Blaž Plevnik (Izlake) Igor Gošte SMUČARSKI SKOKI Kar nekaj časa smo čakali na končne rezultate tekmovanja za pokal MIP letno-zimske sezone 1999-2000 v smučarskih skokih. Kot nam je povedal trener kisovških najmlajših orličev Borut Markošek, je vprašljivo, če bo v tej sezoni še tovrstno tekmovanje. Pa poglejmo kakšne so končne uvrstitve skakalcev SK Zagorje-SZS Kisovec. Med ekipami je prvo mesto pripadlo SK Triglavu, SK Zagorje je bil šesti. Med pionirji do 14 let je bil najuspešnejši Miha Aškerc, ki je osvojil 43.mesto. Točke je osvojil še Zupančič. Med pionirji do 12 let so Kisovčani osvojili peto mesto, prvo mesto SK Ilirija. Med njimi je bil Miran Zupančič deseti, Primož Roglič 19. in Rok Klopčič 34. Med pionirji do 10 let je bila najuspešnejša Ilirija, drugi so bili Kisovčani. V tej konkurenci je Andraž Pograjc osvojil tretje mesto, Janez Močnik-Guna šesto in Klemen Bravec deseto. Točke so osvojili še Judež, Grobljar, Smolič, Krivic in Žujič. Med cicibani do 10 let j e med ekipami slavil SSK Stol, SK Zagorje je bil drugi. Je pa naslov najboljšemu skakalcu v tej kategoriji pripadal Leonu Grobljarju, peti je bil Urban Javoršek in 15. Dejan Žujič. Točke so osvojili še Prašnikar, Jesih in Katja Požun. Kisovčani so nastopili tudi v konkurenci deklic do 10 let. Skakali sta Katja Požun in Manja Požun in osvojili kar nekaj točk. Kljub temu, da sta bili v konkurenci najmlajši. Kakorkoli, za kisovške skakalce je bila pretekla sezona uspešna. (Igor Gošte) NOGOMETV KISOVCU Člani so odigrali tri tekme. Najprej so v Vrhniki in potem še pri Dolomitih doživeli neprijetna poraza z 1:0. Svojo jezo so stresli doma proti ekipi Hermes-a. Zmagali so kar z 9:2. Tri gole je dal Kos, 2 Gobove, po enega pa Janežič, Veladžič, Škofca in Malič. Starejši dečki so doma izgubili z Vrhniko z 1:3. Edini gol za domače je dal Jukan. Mlajši dečki so najprej s 5:1 ugnali Termit Moravče (gole so dali: Kurež in Vedenik 2, Džombič enega), doma so proti Krim Faktorju osvojili točko, z izenačujočim golom Nikoliča prav v zadnji minuti. Z ekipo NK Dolomiti so izgubili s 1:4. Edini golje dal Enis Halilovič. (Igor Gošte) MALI NOGOMET V ZAGORJU ZMAGAL JUVENTUS Predzadnji vikend v maju je potekal drugi malonogometni turnir v organizaciji SMP Ocepek-KMN LMUHI. Nastopilo je 12 ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine. Po dve najboljši iz vsake skupine so se uvrstili v četrtfinale. Klub ne najuspešnejšim igram v prvenstvu so se izkazali Lmuhi, ki so po splošni oceni presenečenje turnirja. Rezultati polfinala: SMP OCEPEK : PEKARNA LENIČI 5:1 JUVENTUS :MLINŠE 4: 1 Tekma za 3.mesto: PEKARNA LENIČI: MLINŠE 3 :4 (kazenski streli) Tekma za 1.mesto: SMP OCEPEK : JUVENTUS 3 : 5 Vodje ekip in pa oba sodnika (Damjan Judež in Bine Borštnar), ki sta sodila na visokem nivoju, so po koncu tekmovanja za najboljšega igralca izbrali Saša Andželiča, za vratarja pa Radenka Maliča (oba Juventus). Naslov najuspešnejšega strelca je pripadel Mariu Ljoljiču (SMP Ocepek), ki je dal sedem golov. Na turnirju je nastopila tudi ekipa Zasavca, ki je v svoji skupini doživela dva poraza. ŠD Prapreče jih. je ugnal s 5:0, s kasnejšimi zmagovalci pa so prejeli še tri zadetke več. Turnir so omogočili: Zasavc, d.o.o., Servis montaža pohištva Joško Ocepek, gostišče Kum, Pizzerija TIK-TAK, Ašič in Pepita, M ŠPORT, AD ŠPORT, Alf cafe, TKI Hrastnik, Media Box Marjan Povše, Nina bar, trgovina Repovž, Oberč plast, Ludvik Groboljšek in Marko Drnovšek. Slika in besedila Igor Gošte Zmagovalci turniria-Juventus SENICA V KISOVCU NAJBOLJ TOČEN Kisovec- KJP Kavka Kisovec je v soboto (27.5.) organizirala tekmovanje za slovenski pokal v jadralnem padalstvu v točnostnem pristajanju. V sicer sončnem, a za jadralne padalce vetrovnem vremenu, seje tekmovanja udeležilo 56 tekmovalcev iz 16-ih slovenskih klubov. Zaradi neugodnega vetra so organizatorji izpeljali le eno serijo skokov, a je kljub temu tekma regularna. O dobri pripravljenosti jadralnih padalcev oziroma o njihovi spretnosti pričajo doseženi rezultati, saj je razlika med prvouvrščenim Jožetom Senico in najvišje uvrščenim domačinom Matjažem Javorškom, kije bil dvanajsti, le devet centimetrov. Uvrstitve najboljših-posamično: 1 Jože Senica, PDJ METULJ Rimske Toplice, 0 cm 2.Matjaž Ferarič, ČUK- koroška šola letenja, 1 cm 2. Simeon Klokočovnik, AK KIMFLV, 1 cm 4.Rok Preložnik, DJP LUFTARJI, 2 cm 4.Matjaž Sluga, DJP ZLATOROG Laško, 2 cm 12.Matjaž Javoršek.KJP KAVKA Kisovec, 9 cm 16. Stojan Plahuta, KJP KAVKA Kisovec, 37 cm 22.Robert Kralj, KJP KAVKA, Kisovec, 122 cm 23 Janez Planinšek, KJP KAVKA Kisovec, 144 cm 31.Peter Pušnik, KJP KAVKA Kisovec, 565 cm 36Jure Nagode, DJP LUFTRAJDERJI Trbovlje, 901cm 37.Andrej Pušnik, KJP KAVKA Kisovec, 906 cm 38Miran Kokole, KJP KAVKA Kisovec, 999 cm Uvrstitve najboljših klubov (le devet ekip je imelo vsaj po tri tekmovalce): 1 .DJP METULJ, R.T. (Senica, D.Durkovič, Klenovšek), 12 cm 2. DJP LET (Valjavec, Svoljšak, Bertoncelj), 79 cm 3. KPL KANJA (J.Gorenc, D.Gorenc, Nose), 124 cm 4. KJP KAVKA Kisovec (Javoršek, Plahuta, Kralj), 1682 cm 9.DJP LUFTRAJDERJI Trbovlje (Nagode, Leskovšek, Zupan) 2901 cm IgorGošte I. ROŽNIKA 2000 3T) OT 1» KEGLJANJE BRIGITA IN NINA SREBRNI, UROŠ TRIKRATNI FINALIST Na pravkar končanem SP v poljskem Poznanu so nastopili tudi trije Zasavčani. Barve moške reprezentance je branil Trboveljčan Uroš Stoklas (še član KK Rudar), barve ženske reprezentance pa Litijanka Brigita Rozina (Prosol Ljubljana) in Trboveljčanka Nina Podlesnik (Miroteks Celje) kot rezerva. Slovenke so v ekipnem delu SP osvojile celo naslov podprvakinj. Torej sta Brigita Rozina (v ekipnem deluje podrla odličnih 462 kegljev) in Nina Podlesnik okoli vratu prejeli srebrno medaljo, za kar jima v uredništu iskreno čestitamo. Čeprav Uroš Stoklas medalje ni osvojil, pa nikakor ni nastopil slabo. Njegov najslabši rezultat je bil 990 podrtih kegljev, ki gaje dosegel v finalu posameznikov, kamor seje uvrstil po odličnih rezultatih v ekipnem delu (1015) in v paru s kasnejšim posamičnim svetovnim prvakom Benedikom, ko je podrl 998 kegljev. V kombinaciji je Uroš podrl 3003 keglje in s tem 15. mesto, v posamični konkurenci je bil z 990 podrtimi keglji 11., v paru z Benedikom pa sedmi. Najboljšo uvrstitev je Uroš dosegel kot član ekipe in sicer šesto mesto. Po končanem prvenstvu nam je povedal, da je z dosežki reprezentance in svojimi nastopi zadovoljen, saj je nastopil v vseh konkurencah, kar mu pred dvema letoma na SP v Celju ni uspelo. Njegove dobre igre so opazili tudi tuji menedžerji in kaj lahko se zgodi, da bo Uroš že to leto kegljal v kakšnem tujem klubu. Igor Goste IZLAŠKA ŠPORTNA POMLAD BADMINTON ZMAGOVALCA BOJANA KLAUS IN TILEN OMAHNE Zagorjanka Bojana Klaus in Kisovčan Tilen Omahne sta zmagala na tekmovanju v badmintonu, v ekipa KZI pred ekipo Bratec. MILAN MALI ZNA ZADETI Tekmovanja v prostih metih seje udeležilo 27 tekmovalcev. Najbolj natančneje metal Milan Mali, drugi je bil Aleš Ravnikar in tretji Jernej Kovačič. izlaški telovadnici. V konkurenci šestih članic je drugo mesto osvojila Branka Lebar, tretja pa je bila Tamara Fresk Med člani je bila nekoliko močnejša konkurenca. Med osemnajstimi tekmovalci je drugo mesto osvojil Igor Trampuž, tretje pa Iztok Ostrožnik. ULIČNA KOŠARKA ZMAGA EKIPI LIPOVŠEK IN EKIPI KZI Med šestimi prijavljenimi moškimi ekipami trojk je največ znanja in moči pokazala ekipa Lipovšek, kije v finalu premagala ekipo tenisačev. Tretji so bili mladi fantje, ki so nastopili z imenom Discovery. Košarkaško znanje sta preizkusili tudi dve ženski ekipi. Zmagala je Najboljši v košarki KOLESARJENJE NA GEOSS Kolesarska sekcija ŠD Izlake je organizirala rekreativno kolesarjenje na GEOSS. Prireditve seje udeležilo 30 kolesarjev, ki pa niso vsi prevozili najdaljše trase. Med tistimi, ki so prikolesarili vse do GEOSS-a in nazaj, je najhitrejši čas dosegel Frank Podrenik (43.20), drugi je bil s časom 59.00 Boštjan Bedrač in tretji Tadej Drnovšek (69.00). Na krajši trasi (do Kandrš in nazaj) je bil najhitrejši David Arh, pred Albinom Grošljem in Matejem Smrkoljem. Na cilju je vsak udeleženec prejel spominsko medaljo in osvežilno pijačo. MALI NOGOMET PO DVAJSETIH LETIH SLAVILA DOMAČA EKIPA Prav ste prebrali, kajti na izlaškem tumiiju že kar dve desetletji ni slavila katera od izlaških ekip. Neprijetno tradicijo je uspelo spremeniti domači ekipi Kovinostrugarstvo Gobove, ki je v mednarodno obarvanem finalu ugnala ekipo Viganj iz Omiša s 3:1. Gole za Izlačane so dosegli Kralj, Razboršek in Gobove, za Omišane je zadel Dean Pavišič. V tekmo za tretje mesto je šoštanjska ekipa Avto prevozništvo Sovič kar z 9:4 ugnala favorizirani ekipo Pekarno Leniči. Rezultati- četrtfinale: Kalimero:Kov.str. Gobove 4:5, ŠD Izlake:Avto prev.Sovič 5:1, Stip trg.Čebelica9:5 Tekma za 1.mesto: Kov.Gobovc: Viganj-Omiš3:l. Naslov naj strelca je pripadel Marku Novaku (Avto prev.Sovič), za naj vratarja so organizatorji izbrali Deana Dujnoviča, naslov najboljšega igralca pa je osvojil Zvone Razboršek (Kov.Gobovc) Povejmo še to, da sta vse tekme zelo dobro sodila Albin Borštnar in Damjan Judež. Generalni sponzor turnirja je bila KS Izlake, glavni sponzor Kmetovalec, ETI in Kovinostrugarstvo Gobove Izlake. Presotali sponzorji, ki so omogočili tekmovanje:Pleskarstvo Lavrač, Pizzerija Čebelica, Avtokleparstvo Poropatič, SKITTI, Trgovina Grošelj, Hotel M.Toplice, Bistro Zmagovalci d.o.o.: Viganj 1:3, ŠD Mlinše:PekamaLeniči7trg.Čebelica 1:8. Polfinale: Kov.Gobovc:Avto prev.Sovič 5:4 (po izvajanju kazenskih strelov) in Viganj :Pekama Leniči/trg.Čebelica 6:4. Tekma za 3.mesto: Avto prev.Sovič: Pekarna Laniči/ Maln, Frizerstvo Joži, Frizerstvo Mateja, AQVA, Kmečki turizem Zorc, Vrtnarstvo ACM, Biljard Bar , KZ Izlake (vsi Izlake), Goltez Trbovlje, RM Avtomehanika Trbovlje, Šport plus Zagorje, Okrepčevalnica Pod klancem in Kmečki turizem Pšenk. 1. ROŽNIKA 2000 fr J J fj J? u "JUGO" NOSTALGIJA V ponedeljek, 22.maja je v športni dvorani v Zagorju potekala košarkarska tekma med selekcijama slovenske in jugoslovanske košarkarske lige. Zmagali so Jugoslovani z 69:62, kar pa niti ni bilo toliko važno kot ideja, ki je ob tem srečanju prišla na plan. Razmišlja se namreč o ustanovitvi lige na področju bivše Jugoslavije. Če bo kaj iz tega, bo pokazal čas. Sicer pa naj govorijo slike...(pm) Crazy boysi so bili pred tekmo pripravljeni za akcijo (slika IgorZibelnik) Jugoslovani se predstavijo (slika Tomo Brezovar) Slovenci tudi pripravljeni (slika Tomo Brezovar) Kljub temu so bili gledalci nad igro navdušeni... (slika Tomo Brezovar) Trenerski dvojec Zrinski & Pipan - oba sta že zamenjala kluba... (slika IgorZibelnik) ... a z nasveti nista mogla prispevati k boljši igri naših fantov (slika IgorZibelnik) -... še bolj pa so navdušile plesalke (slika Tomo Brezovar) In še bilanca Bečirovič... (slika Tomo Brezovar) Boris Zrinski, trener Lige Kolinska: "Mislim, da smo se častno upirali favoriziranim Jugoslovanom. Slednji so z izjemo dveh igralcev sestavili v tem trenutku najboljšo možno ekipo, ki igra v njihovi ligi, na drugi strani pa smo mi imeli več težav s sestavo ekipe. Kljub vsemu, so fantje nadomestili izostanek nekaterih in dokazali, da so si zaslužili poziv v to selekcijo. Kar se tiče organizatorja tekme, moram le pohvaliti Zagorjane. Lepo je, da smo za košarko tudi na ta način navdušili še eno slovensko mesto in napolnili še eno dvorano.." (iz) ... proti Smodišu -21:13 točk (slika Tomo Brezovar) VJ W VITASAN d.o.o. IZLAKE Vaše zdravstveno podjetje Podlipovica 43,1411 Izlake, Tel./fax: 03-56-79-060, GSM: 041-733-528, e-mail: vitasanŽsiol.net Občankam in občanom občine Trbovlje čestitamo ob njihovem prazniku. Vaše zdravstveno podjetje SGP ZASAVJE TRBOVLJE želimo prijetno praznovanje! m mili m* mm Hi ..L : Iskrene čestitke ok okčinskem prazniku vsem okčankam in okčanom okčine Trkovlje. IGRALNICA SUZANA C. 9 avgusta 106 Zagorje Delovni čas vsak dan od 8. do 22. ure FLIPERJI AVTOSIMULATORJI VIDEO IGRE BILJARDI ROČNI NOGOMETI PIKADE PRODAJA in NAJEM IGRALNIH AVTOMATOV Tel: 63-31S TISKARNA TORI KOVANJE BARVNO FOTOKOPIRANJE PLASTIFICIRANJE VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG “n o —3 O 7S O TJ M 70 3> 2 12 1-1 L- TRG FRANCA FAKINA 2A 1420 TRBOVLJE TEL. : DbOl 27 2S0n bb 22‘t FAX: ObOl 27 2S0 E-MAIL s JURE.T0RI3AMIS.NET f? j J G I? 1 r PEKI SO POKALNI PRVAKI ZASAVJA Pokalni prvaki Zasavja 1 999/2000 - Pekarna Leniči/Čebelica (slika PRAV) Mali nogomet Na igrišču TVD Partizan je 19.maja potekal zaključni turnir pokalnega tekmovanja. V prvi tekmi je ekipa ŠD Izlak pripravila prvovrstno presenečenje, saj so ugnali eipo El.Domadenik/Gip Beton MTO z 8:5. V drugi tekmi Pekarna Leniči/Čebelica ni imela težav z Malo po malo, kar kaže tudi končni izid 10:0. V tekmi za tretje mesto je ekipa Malo po malo po izvajanju kazenskih strelov premagala "Domadenike", v velikem finalu pa je Izlačanom po polfinalnem Rokomet DEKLICE OŠ TONETA OKROGARJA DRŽAVNE PRVAKINJE Rokometna ekipa deklic OŠ Toneta Okrogarja je v preteklem tednu dosegla enega najboljših športnih uspehov do sedaj. Na šolskem državnem prvenstvu 18.maja v Celju so postale državne prvakinje. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Golovec. Pomerile so se štiri ekipe - IV. OŠ Celje, OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, OŠ Vojke Šmuc iz Izole in OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja. Zagorjanke so v prvi tekmi turnirja premagale Škofjeločanke s 14:13 in se v drugi tekmi za prvo mesto pomerile s Celjankami. Tekma je bila ves čas napeta. Ekipi sta se v vodstvu izmenjavali. Ob polčasu so Celjanke vodile za en gol (6:7) in vodstvo v začetku drugega polčasa še povečale. Vendar je bila to največja razlika v golih. Naša dekleta so s svojo borbenostjo in znanjem izenačila in povedla ter tako dobila tekmo z rezultatom 11:10. Pri tem sojih vzpodbujali tudi glasni navijači šole. Za ekipo so nastopale: Nadja Korinšek, Anja Kurent, Anja in Ina Poglajen, Eva Pelemiš, Katarina Ržišnik, Tjaša Klukej, Jerneja Jerman, Eva Kovač, Katja Resnik in Polona Mrva. Vodja moštva je bila Metka Lukančič, trener Matej Ule ter pomočnik Matjaž Šikovec. (ml) NOVA ZMAGA ZAGORJANK V preloženem srečanju ekip RK Nova Gorica in ŽRK Zagorje so Zagorjanke v Novi Gorici zasluženo slavile z 18:11 (7:5) in si tudi teoretično krog pred koncem zagotovile sodelovanje na finalnem turnirju, ki je bil 28.maja v Škofji Loki. Zadetke za Zagorjanke so dosegle: Nadja Korinšek 5, Violeta Kos 4, Jasna Medvešek in Tjaša Klukej po 2 ter Diana Mišič, Anja Poglajen, Ina Poglajen, Anja Kurent in Nataša Kavzar po enega. (ir) Atletika USPEŠNI NASTOPI LITIJSKIH OSNOVNOŠOLCEV Šest učencev OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom, se je 10.maja udeležilo regijskega tekmovanja v atletiki, ki je bilo v Kamniku. Dosegli so lepe rezultate; Maja Miloica 1 .mesto v skoku v višino, Marko Grilj 1 .mesto v teku na 300 m, Amel Šekič 1.mesto v teku na 1000 m, Marija Eršte 3.mesto v teku na 60 m, Matjaž Berčon 3.mesto v skoku v višino, Matej Sedej 6.mesto v teku na 1000 m. Učence sta spremljala mentorja Jožica Amon in Aleksander Šparemblek. Republiškega tekmovanja v atletiki v Brežicah se bodo udeležili Maja Miloica, Marko Grilj in Amel Šekič. (mma) Lokostrelstvo DVA'VALVASORCA'" NA EP V TURČIJO V nedeljo, 21.maja je bilo v Ilirski Bistrici absolutno državno prvenstvo FITA 70m - finalni krog. V kvalifikacijskem krogu so tekmovalci najprej ustrelili dvakrat po 36 puščic, za uvrstitev v kvalifikacijah, nato pa so se pomerili v izločevalnih dvobojih za končne uvrstitve. 1.mesto in naslov državnega prvaka za leto 2000 je osvojil Dejan Sitar iz LK Valvasor. Iz LK Valvasor Zagorje je 3.mesto dosegel še Alojz Pavlovič, Tomaž Hodnik je bil 6., Jano Kržišnik pa 22.mesto. Prvi štirje uvrščeni (D.Sitar, Ošep, Pavlovič in V.Sitar) sestavljajo slovensko reprezentanco, ki nas bo zastopala na evropskem prvenstvu junija v Turčiji. (db) podvigu zmanjkalo sape in Pekama Leniči/Čebelica so slavili s 7:1. "Osvojeni pokal predstavlja veliko zadovoljstvo, saj je s tem poplačan ves trud, ki smo ga vsi vlagali v to ekipo. Kar se tiče lige, je naslov realno nedosegljiv, teoretično pač še. Drugače pa je v POP-u, katerega bomo skušali osvojiti, ravno tako pa tudi superpokal Zasavja," je po osvojitvi pokalnega naslova povedal sponzor Ramo Leniči. (pm) Košarka PO REDNEM DELU PRVI ŠKARFARJI V Rekreativni košarkarski ligi Zagorje 2000 so z dvema preostalima tekmama končali redni del lige. V tekmi med LB Zasavje in Sokoli 1 so zmagali slednji s 50:26, Škarfa pa je premagala Sokol 2 s 47:43. Tako lestvica po rednem delu izgleda takole: Škarfa 27, Rorčki 26, Ašič 24, Sokol 121, Sokol 2 19, LB 19, Bikci 18, Botrans 14. Strelci po rednem delu lige: Delič 176, Krofi 174, Kalšek 163, K.Drolc 159, Praznik 152,...(mm) Šah V SEVNICI NAJBOUŠI HRASTNIČANI DU Sevnica je v tehnični izvedbi ŠK Milan Majcen Sevnica organiziralo Področno ekipno šahovsko prvenstvo društev upokojencev Zasavja in Posavja za leto 2000. Končni vrstni red: 1 .DU Hrastnik, 2.DU Krško, 3.DU Sevnica, 4.DU Zagorje, 5.DU Trbovlje, 6.DU Brežice, 7.DU Litija, 8.DU Radeče. Ekipni prvaki Področnega prvenstva Posavja in Zasavja so tako postali Hrastničani, ki bodo tako nastopili tudi na državnem prvenstvu. (jb) T3T)ni*>,n“in I. ROŽNIKA 2000 r~\ oda ni domena “č^n^bov Na Srednji šoli Zagorje že nekaj časa deluje modni krožek. Večkrat srečamo mlada dekleta na raznih prireditvah z modnimi revijami. Mentorica modnega krožka je Irena Groboljšek, ki je na vprašanja o delovanju krožka povedala naslednje: "Modni krožek deluje že sedmo leto. Idejo za ta krožek sem dobila pred leti, ko je šola kupila videokamero. S pomočjo raznih donatorjev smo nato začeli snemati prispevke za lokalno televizijo. Ker je del izobraževalnega programa šole tudi krojenje in šivanje, torej izdelovanje oblačil, me je ideja o snemanju prispevkov o modi zelo prevzela. V tistem času smo posneli prispevke o modi za vsak letni čas posebej. Tako je jesenski kolekciji bil za oblačila donator trgovsko podjetje Potrošnja. Tovarna Svilanit Kamnik, Lisca Sevnica, Kopitarna Sevnica in Univerzale Domžale pa so bili donatoiji za oddajo o modi na bazenu. Posneli smo tudi modni del za projekt Jeans, modri čudež. Dijakinje, ki so pri teh snemanjih sodelovale, niso imele nikakršnih izkušenj z manekenstvom. Skozi delo smo se učile hoditi, obvladovati telo, na nastopih premagati tremo in tehnike ličenja. Ker smo se želeli otresti amaterstva, smo povabili k sodelovanju gospodično Blanko Tomac. Vodila je manekenski tečaj. Dekleta so pod njenim vodstvom spoznala marsikatero zanimivost iz sveta mode. Vendar so lete kmalu zapustile šolske klopi in zopet smo postale čiste amaterke. Nato je Karmen Pevec začela voditi šiviljski krožek in kmalu so začeli nastajati modeli. Ravno povezava modnega in šiviljskega krožka nam je dala nov elan. Modeli so plod lastnega dela, vsebujejo zamisli dijakinj, torej so jim bližji, kot pa so modeli, sposojeni v trgovini. Marsikatera dijakinja je članica obeh krožkov. Mislim, da jim je ravno ta element, ko so dekleta modele naredila in pozneje na prireditve tudi predstavile, dal večjega navdiha." Kako deluje krožek? Sestanke modnega krožka imamo redno vsake štirinajst dni. Ko začnemo pripravljati nastop, je število vaj odvisnih od samega projekta. Za modno revijo v AS centru Litija smo z določenimi dijakinjami imeli vaje vsak drugi dan, mesec in pol pred nastopom. Z dijakinjami smo sestavile koreografijo za ples. Del modne revije je potekal s plesom, tema je bila nastanek sveta. Prav sedaj pa imamo v delu projekt za zaključek šolskega leta. Radi bi sestavili program, ki ne bo govoril samo o modi, pač pa želimo pokazati, da so dijaki naše šole zelo ustvarjalni. Modni krožek ima za sabo že kar nekaj bolj ali manj uspešnih modnih revij. V letošnjem šolskem letu smo bile že drugič povabljene k sodelovanju na novoletno prireditev v AS centru v Litiji. Sodelovale smo na novoletni prireditvi pod šotorom v Zagorju, obiskale smo Dom starejših občanov Polde Eberl Izlake, imele nastop v diskoteki Imperius Izlake in na pravniškem plesu v Zagorju. Mislim, pa daje dekleta in tudi mene kot mentorico najbolj navdušil obisk vrtca Anderson v Ljubljani. Odziv teh malčkov na modno revijo je bil izreden. Na koncu modne revije so se pomešali med manekenke in z njimi veselo zaplesali. Kakšni so pogoji za včlanitev v modni krožek? Moram povedati, daje samo en pogoj. Toje želja, da želi dijakinja ali pa dijak delati v naši skupini. Ker nismo profesionalke in ne tržimo svojega dela, nimamo nikakršnih nonnativov. Držimo se načela, daje vsak človek enkraten, neponovljiv in edinstven. Sicer pa, ali ne velja, da ima beseda lepo zelo individualno gledanje. Kar je zame lepo, ne pomeni, da je tudi za vas. Pojem lepote v našem krožku ne pomeni višina 180 cm, obseg prsi 90 cm, pasa 60 cm in bokov 90 cm. Pojem lepote iščemo v vsakem posamezniku posebej in predvsem v njegovi duši. Mislim, da imam zelo prijetno skupino deklet, naš odnos pa je zelo prijateljski. Lahko rečem, da pri svojem delu uživamo. Ves čas govorite o dekletih, kje pa so fantje? To se sprašujem tudi jaz. Vsako leto posebej povabimo k sodelovanju tudi fante. Včasih pride kateri, vendar največkrat potem odnehajo in obupajo. Če pa za prireditev le rabimo kakšnega fanta, ga ni problem najti. Je le tako, da moda ni njihova domena. Ali imate probleme s Finančnimi sredstvi? Na vseh ravneh dela so največji problem finančna sredstva. Nekaj stroškov pokrije šola, določene zadeve gredo na breme staršev manekenk, iščem donatorje. Skratka, skušamo se prilagoditi situaciji, ki pač tisti trenutek velja. Ugotavljam, da vedno najdem tudi donatorje za razne potrebe, ki jih imamo pri krožku. Ob tej priliki bi omenila frizerski družinski studio LAS. Kadarkoli jih zaprosimo za pomoč pri pričeskah, je njihov odziv pozitiven. Prav tako nam ne odbije pomoči Polzela, tovarna nogavic. Lisca Zagorje pa je naš stalni donator za materiale, iz katerih so kolekcije narejene. Težje pa je najti donatroje za obutev in razne druge modne dodatke. Seveda je to razumljivo, ker se na modnih revijah le ti obrabijo in potem je prodaja težja. Pri prevozih tako dijakinj in modelov pa imamo že kar stalnega donatorja, Bojana Juvan. Upam, da bomo sodelovali z njim še vnaprej. Kaj naredite z modeli po končanem šolskem letu? Vsi modeli, ki so nastali v določenem obdobju, so, po končani sezoni modnih revij, na voljo dijakom ali pa drugim za odkup. Cene teh modelov so nizke, bolj simbolične. Nekatere ne pokrijejo niti vrednosti materiala. Pri nakupu imajo absolutno prednost dijakinje manekenke, nato pa vsi ostali, po sistemu, kdor pride prej. Kakšni so vaši načrti za naprej? Do konca letošnjega šolskega leta imamo v načrtu še nekaj projektov. Še enkrat bi radi obiskali varovance v domu starejših občanov na Izlakah, vabijo nas tudi osnovne šole na prikaz-modne revije, prav tako pa pripravljamo zaključno prireditev za to šolsko leto na tržnici v Zagorju in sicer 9. junija ob 19.00 uri. Ob tej priložnosti bi povabila vse občane in občanke na prireditev, da spoznajo delček našega dela. Mojca C. Obvestilo Galerijski vlak "Opel Millenium Express" potuje po Evropi že od lanskega leta. S ponosom vam sporočamo, da bo prispel tudi v Slovenijo, kjer si ga boste lahko brezplačno ogledali na l.tiru železniške postaje Ljubljana od 2.do 4.junija 2000 med 10. in IS.uro. Vabimo vas, da se z obiskom "Opel Millenium Expressa" podate na neverjetno potovanje iz zgodovine v prihodnost. Ogled vlaka je obenem zabaven, zanimiv in poučen ter je zato primeren za otroke in odrasle. Vaša Avtotehna VIS in Mahkovic s.p. Novo številko izveste, če vtipkate: 086 + omrežna skupina + stara številka Če vas zanima nova številka v okvfru omrežne skupine, iz katere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko. Celje (063) in Trbovlje (0601) imata 03 S 30. marcem 2000 sta se dosedanji omrežni skupini 063 in 0601 združili v enotno področno kodo 03. Opozorilo: v primeru, ko ste morali doslej odtipkati omrežno skupino, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša Primer: če kličete iz Celja vTrbovlje, vtipkajte 03 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98 Imate novo. http://www.telekom.si Telekom'^) Slovenije \\ Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta zagotovil najmanj 44 priključkov na 100 prebivalcev. 3 nnlTiira plinr>ra . ROŽNIKA 2000 Piše Primož Kostajnšek RAKO ZMANJŠATI PORABO Po ocenah strokovnjakov porabijo avtomobili povprečno od 30 do 40 odstotkov več goriva kot je to potrebno. Enak avtomobil lahko pri enem vozniku porabi sedem, pri drugem pa več kot deset litrov na sto kilometrov. Povečana poraba goriva povečuje obremenitev motorja ter tako krajša tudi njegovo življensko dobo. Pri tem iz izpušne cevi uhaja v ozračje znatno več izpušnih plinov. Poraba goriva je odvisna od večih dejavnikov. Prvi dejavnik predstavlja avtomobil sam. Konstrukcija in pravilna nastavitev motorja ter brezhibno delovanje ostalih sklopov vozila so predpogoj za zmerno porabo goriva. Drugi dejavnik je obremenitev vozila, saj po izračunih vsakih dodatnih sto kilogramov obtežbe pomeni povečanje porabe za pol litra na sto kilometrov. Tretji dejavnik je tisti, na katerega lahko najbolj vplivamo - način vožnje oziroma teža noge na pedalu plina. Hitra in sunkovita vožnja s pogostim pospeševanjem in zaviranjem poveča porabo goriva, saj pri pospeševanju motor porabi več GORIVA? hitrostih znatno poveča porabo goriva. Da bi naš avtomobil porabil zmerno količino goriva, je potrebno upoštevati naslednje nasvete: goriva kot pri konstantni hitrosti, pri zaviranju pa se hitrost pretvarja v toploto in uhaja v ozračje. Tudi zračni upor pri višjih - redno vzdržujte motor, še zlasti sistem za vžig in dovod goriva. Ne varčujte pri zamenjavi zračnega filtra, saj motor porabi več goriva, kadar je filter zasičen z umazanijo, - preverjajte tlak v gumah, saj premajhen tlak povečuje kotalni upor in s tem porabo goriva. Če pogosto vozite s povečano obremenitvijo, povečajte tlak za 0.2 bara, ne pretiravajte z obremenitvijo vozila. Vozite le najnujnejše stvari, strešni prtljažnik snemite takoj po prihodu z dopusta, saj znatno povečuje zračni upor in s tem tudi porabo goriva, - izogibajte se prehitri ter sunkoviti vožnji, vozite umirjeno, čim manj pospešujte in zavirajte, - ne vozite pri previsokih vrtljajih temveč pravočasno prestavljajte v višjo prestavo, - če mirujete več kot 30 sekund, ugasnite motor, - ne segrevajte motorja, vžgite in speljite. Dokler se motor ne segreje, motorja ne silite v višje vrtljaje. Cestno hitrostna preizkušnja 0ogervšf>erJc 2000 25 .j unij a 2000 Spored: ob 9.00 uri: Trening ob 13.45 uri: Otvoritev dirke ob 14.00 uri: Začetek dirke ob 19.00: Svečani zaključek na gradu Bogenšperk Vstopnina na dan dirke je 1000 SIT, v predprodaji pa 600 SIT. Karte v predprodaji lahko dobite v poslovalnici Timing turizem - Kompas Hertz Litija ter v poslovalnicah Metronic Komet v Trbovljah in Zagorju. Jf-TG Tl.j.fiTi.fj ( Zasavski frker PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Hrastnik, 19.5. ob 13.40 uri je M.V. iz Hrastnika vozil avtomobil škoda favorit po regionalni cesti I.reda za voznico zastave yuga D.H. iz Hrastnika. Na Cesti 1 .maja 14 je zaradi prekratke varnostne razdalje s prednjim delom vozila trčil v zadnji del D.H. Na vozilih je nastalo za najmanj 50.000 SIT škode, policisti pa so M.V. izdali plačilni nalog. PODAL LAŽNO INFORMACIJO O NESREČI Hrastnik, 19.5. ob 20.00 je T.M. iz Hrastnika telefonsko obvestil OKC PU Ljubljana, da je bil v Podkraju udeležen v prometni nesreči, po kateri je voznik (povzročitelj) s kraja odpeljal. Policisti so takoj odšli na kraj, kjer pa so ugotovili, da je T.M. nesrečo povzročil sam, ko je vozil kolo po lokalni cesti iz smeri gostinskega lokala Zadnja šansa proti Hrastniku, kjer je vozil preblizu desnemu robu ceste ter s kolesom zapeljal izven ceste po brežini reke Save, kjer je padel. Policisti so odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, kateri je pokazal kar 2.02 grama alkohola. Z rezultatom se T.M. ni strinjal, vendar pa je odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina odklonil. Policisti so zoper kolesarja T.M., ki se ni poškodoval, podali predlog sodniku za prekrške. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Hrastnik, 22.5. ob 12.55 uri je G.S. iz Ljubljane vozil opel astro po glavni cesti Il.reda iz smeri Hrastnika proti Trbovljam za voznikom mitsubishi lancerja P.P.-jem iz Trbovelj. V Podkraju je pričel P.P. prehitevati pred seboj vozečega voznika tovornega vozila, za njim pa je s prehitevanjem pričel tudi G.S. Ker je v tem času nasproti pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila, je P.P. zmanjšal hitrost, da bi se umaknil za tovorno vozilo, G.S., ki za njim ni vozil na potrebni razdalji, pa se ni uspel ustaviti, temveč je s prednjim delom vozila trčil v zadnji del avtomobila P.P. Na vozilih je nastalo za okoli 200.000 SIT škode. Policisti so G.S. izdali plačilni nalog. NAPIHAL KAR 3,241 Hrastnik, 25.5. ob 21.00 uri so policisti PO Hrastnik v Ulici prvoborcev v Hrastniku ustavili voznika zastave yugo P.J.-ja iz Kala nad Hrastnikom. Pri postopku so ugotovili, da kaže očitne znake alkoholiziranosti, zato so odredili preizkus, ki je pokazal kar 3.24 grama alkohola. Med postopkom so tudi ugotovili, da P.J. nima vozniškega dovoljenja, prav tako pa osebni avtomobil ni bil registriran. Za neregistriran avto so mu izdali plačilni nalog (denarna kazen 25.000 SIT), za vožnjo pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja pa so podali predlog sodniku za prekrške Hrastnik. NESREČA V "SLAVNEM" OVINKU Izlake, 19.5. ob 0.29 uri se je zgodila prometna nesreča pri bencinski črpalki na Izlakah. Na kraju je patrulja ugotovila, da je voznica osebnega avtomobila vozila iz Izlak proti Kisovcu in v desnem nepreglednem ovinku zaradi spolzkega vozišča zdrsnila s ceste in trčila v drevo. Voznica je dobila hude telesne poškodbe in je bila odpeljana v trboveljsko bolnico. ZA 500.000 SIT ŠKODE Izlake, 25.5. ob 11.00 so policiste obvestili o prometni nesreči pri hotelu Medijske Toplice. Voznica P.N. je vozila iz smeri proti Orehovici in je z vozilom ustavila, ker je nameravala zaviti proti hotelu. Takrat je za njo pripeljal voznik tovornega vozila P.G., ki je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del vozila P.N. Na osebnem vozilo je za 500.000 SIT škode, poškodovanih pa ni bilo. PODRL OGRAJO Na sliki so vidne posledice prometne nesreče, ki seje zgodila 27.5. okoli 22.30 ure na cesti Kisovec- Zagorje, ko je pred mostom voznik renaulta 5 zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo ob cestišču. TRČIL V OGRAJO Izlake, 28.5. ob 04.50 uri so bili policisti obveščeni o požaru na osebnem avtomobilu pri tovarni ETI na Izlakah. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik L.K. zaradi nepravilne strani vožnje zapeljal v zaščitno ograjo na Valvasorjevi 3. Pri trčenju se je vozilo vnelo. Voznik je vozil tudi pod vplivom alkohola. ZASEGLI SO MU KOLO Z MOTORJEM Trbovlje, 20.5. ob 11.45 uri so policisti občanu S.S.-ju iz Trbovelj zasegli kolo z motorjem zaradi večkratnih kršitev, zoper njega pa je podan tudi predlog SP-ju. IZSILIL PREDNOST Trbovlje, 25.5. ob 19.30 uri se je zgodila prometna nesreča, kjer je voznik V. V. izsilil prednost J.I.-ju. Nastala je materialna škoda v višini 200.000 SIT. ZAPEUAL NA BREŽINO Trbovlje, 27.5 ob 01.47 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na savskem mostu, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti voznik Š.A. zapeljal na brežino in seje vozilo prevrnilo na vozišče. Pri tem je nasproti vozeča voznica M.O. trčila v betonski podstavek za prometni znak, ki ga je pred njo podrl Š.A. Nastalo je za 800.000 SIT škode. OTROK TRČIL V AVTO Šmartno pri Litija, 16.5. je otrok s kolesom vozil po nepravilni strani ceste in trčil v osebni avto. Nastala je le materialna škoda. TRČIL IN POBEGNIL Litija, 18.5. je na parkirišču pred občino prišlo do prometne nesreče, kjer je voznik avtomobila italijanske registracije trčil v parkirano vozilo in odpeljal. Policisti so ga izsledili in mu izdali plačilni nalog. ZAPEUAL NA LEVO Kresnice, 19.5. je prišlo do prometne nesreče, kjer je voznik avta zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo in trčil v nasproti vozeči avto. Nastala je le materialna škoda. NI UPOŠTEVALA PREDNOSTI Litija, 19.5. voznica ni upoštevala prednosti in zaprla pot drugemu vozniku. Sledi predlog. OBA HUDO POŠKODOVANA Litija, 19.5. se je na cesti Litija - Zagorje zgodila prometna nesreča, kjer je voznik motornega kolesa zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad motorjem in trčil v ograjo. Pri tem sta se tako voznik kot sopotnik poškodovala. Sledi ovadba zoper voznika. IvTDTL.inTLD TRČIL V SRNO Spodnji Log, 20.5. je voznik avta trčil v srno. Nastala je le materialna škoda, za srno pa so poskrbeli lovci. TRČIL IN POBEGNIL Šmartno pri Litiji, 22.5 je neznan voznik neregistriranega rdečega fička vozil po levi strani in trčil v nasproti vozeči avto ter odpeljal s kraja nesreče. KAMEN POŠKODOVAL AVTO Litija, 22.5. je pri tunelih na cesti Zagorje -Litija priletel iz brežine kamen in poškodoval pokrov motorja osebnega vozila. DOBILI SO GA Črni Potok, 23.5. je voznik avta zaradi vožnje po levi strani trčil v nasproti vozeči avto in nato pobegnil. Bil je izsleden. NAPIHAL 3,151 Litija, 24.5. je na cesti Litija - Ljubljana zaradi nepravilnega prehitevanja voznik trčil v motorno kolo. Voznik motornega kolesa je bil hudo telesno poškodovan, voznik avta pa je napihal 3.15 g/kg alkohola v krvi. ( Kradejo kot srake ) Dne 15.5. je neznanec iz trgovine Corning v Trbovljah ukradel videokamero Sony, vredno 277.000 SIT. Dne 16.5. je bilo vlomljeno v gradbene barake na Savi pri Litiji, odnesen pa je bil bencin. Dne 18.5. je D.T. policiste obvestil, da mu je neznanec ukradel modro kolo z motorjem Tomos ATX z varnostno čelado in sicer na Vodenski cesti pred Srednjo strojno šolo v Trbovljah. Dne 19.5. je prišlo do tatvine denarnice v Vintarjevcu. Storilko so policisti ugotovili, sledi ovadba. Hotič, 19.5. je izpred Strela barom neznanec ukradel skuter rdeče barve. Dne 25.5. so obravnavali vlom v lokal Poljanca v Litiji. Neznani storilec je odnesel starejši radio in nekaj žganih pijač ter cigaret. Dne 23.5. so policisti obravnavali tatvino dokumentov in 100.000 SIT iz hiše v Litiji. Dne 21.5. ob 17.40 uri so bili policisti obveščeni, da je bilo v Kisovcu vlomljeno v osebni avtomobil. Na kraju so policisti ugotovili, da je neznanec s ključem odklenil vrata in iz vozila odvzel nosilec za GSM aparat ter svilen telovnik. Škode je za 8.000 SIT. Dne 21.5. ob 01.39 uri je neznani storilec vlomil v osebni avto na Trgu svobode pri Delavskem domu. Vlomilec je razbil steklo na prednjih desnih vratih in iz vozila odvzel avtoradio. Dne 21.5. je prišlo do vloma v trgovino 3dva na Opekarni v Trbovljah. Storilec je odnesel tri mobilne telefone, več cigaret in drugih predmetov. Dne 24.5. je prišlo do tatvine v trgovini Portess v Trbovljah, kjer je iz vitrine med delovnim časom neznanec ukradel fotoaparate znamke Minolta in Samsung. Skupna vrednost treh ukradenih fotoaparatov znaša 40.000 SIT. Dne 25.5. je lastnica Salona M na Trgu Franca Fakina v Trbovljah obvestila policiste, da je neznanec ukradel moške čevlje v vrednosti nekaj čez 18.000 SIT. Dne 25.5. je oškodovanka H.D. iz Trbovelj obvestila policiste, da ji je neznanec odtujil denarnico iz vozila na Gimnazijski cesti. V denarnici je bilo 20.000 SIT, več dokumentov in več plačilnih kartic. Dne 25.5 je G.M. obvestil policiste, da so mu ukradli mobilni telefon Ericsson iz Aufbiks * 20.5. ob 02.50 uri so policisti pohiteli v nočni lokal Shake's, kjer se je D.T. iz Dola sprl z B.M. iz Hrastnika. Med prepirom pa je B.D. "stisnil čelno" D.T.-ju, zato je bil D.T. napoten v ZD Hrastnik, B.D. pa k sodniku za prekrške. * 19.5. je prišlo do spora in pretepa med dvema občanoma v Litiji. Sledi predlog sodniku za prekrške. * 20.5. je občan v Litiji doma razgrajal in pretepal ženo ter sina. Ker je bil pijan in ni hotel s kršitvijo prenehati, je bil zadržan do iztreznitve in nato odpeljan k sodniku za prekrške. * 22.5. sta se v Jevnici dve občanki sprli. Obe bosta predlagani k sodniku za prekrške. * 23.5. seje skupina mladoletnikov zadrževala pri gasilskem domu na Bregu pri Litiji in nadlegovala mimoidoče. Sledi predlog. * Pržanske njive, 24.5. je spuščen pes napadel mimoidoči občanko in jo ugriznil. Za lastnika je bil izdan plačilni nalog. * Šmartno pri Litiji, 24.5. je občan napadel dve občanki, zaradi česar je bil predlagan sodniku za prekrške. osebnega vozila. Policisti so storilca izsledili in sicer gre za S.S.-ja iz Trbovelj. V noči iz 24.5. na 25.5. je neznan storilec iz delovnega stroja (bagra), ki se je nahajal na delovišču Agnes, ukradel 2 akumulatorja, s tem dejanjem pa firmo Pavčnik d.o.o. oškodoval za najmanj 30.000 SIT. Policisti PO Hrastnik storilca tega dejanja še iščejo. Dne 26.5. je bilo vlomljeno v skladišče Telekoma v Trbovljah. Neznanec je odvil približno 300 m poštnega kabla in ga odnesel neznano kam. Dne 27.5. je bilo vlomljeno v osebni avto zastava yugo na Sallauminesu v Trbovljah, kjer je neznanec odtujil avtoradio Sony v vrednosti 30.000 SIT. Dne 28.5. je policiste L.F. obvestil, da mu je neznani storilec iz nezaklenjegega osebnega vozila v Trbovljah odtujil več navadnih in zlatih čekov ter dokumentov. PRIJELI GRAFITARJA IN TURKA Litija, 18.5. so policisti na železniški postaji prijeli dva moška, ki sta s spreji popisala pisarno postaje. Sledi ovadba. Pri enem od njih je bila najdena tudi manjša količina zelene rastline, za katero se sumi, da gre za mamilo. Litija, 27.5. sta bila na vlaku prijeta dva Turka, ki sta ilegalno prišla v SLovenijo. POLICIJA Policija opozarja Na področju Zagorja se je v zadnjem času izredno povečalo število vlomov v stanovanja. Zato opozarjamo stanovalce, naj bodo pozorni na sumljive osebe na hodnikih stanovanjskih blokov in naj v dogovoru s sosedi drug drugemu kontrolirajo vhodna vrata. Priporočljivo je tudi, da zavarujete ključavnice z zaščitnim vložkom in tako preprečite, da vlomilec enostavno zlomi ključavnico in ima prosto pot do vašega imetja. V prvih dneh meseca junija bodo učenci OŠ Trbovlje opravljali kolesarske izpite, zaradi česar naprošamo voznike, da naj bodo še posebej previdni in naj upoštevajo znake in odredbe, ki jih bodo dajali policisti. v__________________. ________y 1 c > ^ \ a ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ ® poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julijaZc, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ ■ je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. CiC nEPREmičnine Ulico I. JUOUfl 7 - TRBOTUE iEi.ffix: 060i mm im prodhih. ookop. niuiovnm. mi. POJIOVIIIII projtorov, VIKERDOV IR PRRCEl AVTOMOBILI, DELI PRODAM hyundai lantro 1.8 GTI, letnik 1994, črne barve, reg. do 7/2000, tel.: 74-033 PPRODAM 4 letne gume Michelin 145/70-13 in 4 letne gumeTrayal 175/ 70-13, vse rabljene, tel.: 041/879-367 UGODNO PRODAM dve rabljeni letni gumi Debica 165/60 R13 in dve rabljeni zimsko-letni gumi Sava exact M+S 165/60 R13, tel.: 041/403-055 RAZNO UGODNO PRODAM klaviaturo GEK 420S s stojalom, navodili, tel.: ZAHVALA V 90. letu starosti je za vedno zatisnila oči naša mama, babica in prababica Marija Kralj iz Zavin. Od nje smo se poslovili v soboto, 13.maja 2000 na izlaškem pokopališču. Težka bolezen jo je kar za 9 mesecev prikovala v posteljo. Zato bi se radi domači zahvalili vsem, ki so dostikrat priskočili na pomoč, pri negi bolnice, da nismo ostali sami. Dr.Kralju, sestrama negovalkama, posebno Branki Končina za sočutno in strokovno pomoč, sorodnikom in sosedovim. Vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali za maše, sveče in cvetje. Izlaškemu duhovniku ter Kisovškemu, ki jo je spremljal vsak prvi petek že mnogo let. Zahvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Izlak. Vsi njeni domači-HVALA 041/679-176 PRODAM jogi orhidea ortopedico 200x90, kupljen 1999.1eta, rabljen le 14 dni, cena po dogovoru, tel.: 03/56-35-361 PRODAM kombiniran otroški voziček po ugodni ceni, tel.: 041/ 541661 KUPIM mešalec za beton, tel.: 43-248 UGODNO PRODAM otroško posteljico, skoraj novo, tel.: 35-638 (po 19.uri) PRODAM komplet kuhinjo, tel.: 22-892 POCENI prodam opremo za neživilsko trgovino (vitrino, omaro, prodajni pult, registrsko blagajno), tel.: 041/515-171 FOTOGRAFIRAM poroke in druge pomembne dogodke, tel.: 22-419 (popoldne) POČITNICE NA OTOKU PAŠMANU na Hrvaškem ugodno oddam dva apartmaja, do 17.7. in od 15.8.dalje, teh: 041/343-112 REDNO ali honorarno zaposlim dekle za delo v gostinskem lokalu, plačilo 600 ^^ITjmuro^tek^041/730-73^_ NARODNO ZABAVNI TRIO ali duo s pevko (z diatonično harmoniko in sintesizerjem) igra na porokah, obletnicah, zaključkih, valetah, itd,, tel.: 041/549-637___ ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju Zasavja za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715-735 V lanskem letu smo v Zasavcu pričeli z akcijo Urlaub. Bralci ste nam morali na filmih Konica na uredništvo poslati sliko, na kateri je bilo razbrati, da ste na dopustu in da uživate. Tudi za letošnjo akcijo smo pripravili privlačne nagrade, zato se splača potruditi. Akcija bo potekala v mesecih juniju, juliju in avgustu ter v prvi številki septembra. Torej, opogumite se in nam opošljite kakšno fotko in ne pozabite, da mora bitk fotka posneta s filmom Konica. Naš naslov je: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ulj S 1. ROŽNIKA 2000 Srednja šola Zagorje VABI slika 6x9 občanke in občane Zasavja na prireditev ob zaključku šolskega leta. Prireditev bo v petek, 9.junija 2000 ob 19.uri na tržnici Pod uro v Zagorju. Pridite, ne bo vam žal! Zabaval vas bo ansambel Štirc band. Vabljeni vsi, ki so mladi po letih in po srcu! Sokolsko društvo Zagorje ORGANIZIRA - 2.Prijateljski rekreativni gorsko-kolesarski vzpon na Čemšeniško planino. Start bo v soboto, 3.junija ob 9.uri pri plazu oziroma križišču Kotredež/Slačnik/Zagorje. Prijavnine ni, namenjen je vsem rekreativcem in zato ni tekmovalne narave. Trasa poteka preko Kotredeža, Jesenovega, Čemšenika, Prvin do koče na Čemšeniški planini. Povratek po želji oziroma dogovoru. V primeru slabega vremena je vzpon prestavljen na nedeljo oziroma za teden dni. Ostale informacije lahko dobite na tel.: 041/414-900, - test splošnega telesnega stanja, ki bo potekal v soboto, lO.junija. S testom boste lahko ob pomoči zdravnika ugotovili svojo telesno pripravljenost, zaradi interdiscipliniranosti projekta so nujno potrebne prijave na tel.: 041/414-900, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije o nadaljnem poteku projekta, - Šola in šport proti drogi (Veter v laseh - s športom proti drogi), ki bo IT.junija s pričetkom ob 9.uri na igrišču Polje v zagorju. Dejavnosti na prireditvi: igranje košarke (3:3), rolanje, asfaltne delavnice, kulturni vložki, glasbene skupine ter druge razvedrilne igre in presenečenja. Na novo uvedena dejavnost Ples na ulici zajema ples mešanih skupin oziroma parov ob izbrani glasbi. Vsi, ki bi se želeli prijaviti na katero od dejavnosti, naj s prijavami pohitijo, saj jih sprejemamo le do vključno 16.junija v pisarni Sokolskega društva v telovadnici Partizan oziroma na tel.: 041/414-900. Vabljeni! Športno društvo Polšnik in Društvo podeželskih žena Polšnik VABITA na S.pohod "Od cerkvice do cerkvice", ki bo 4.junija. Zbirno mesto bo pri župnišču od 8-9 ure. Ob 9.uri se bomo napotili proti Ostrežu, nato pa na Stranski vrh, kjer pripravljamo zanimive igre ob kratkem počitku. Sveta maša v naravi bo tokrat na Glinjeku, ob koncu pa si boste lahko ogledali še razstavo domačih jedi. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, na poti pa bodo z nami pevci Moškega pevskega zbora Polšnik, ob koncu pa nam bo igral ansambel. Kdor se bo pohoda udeležil petič, dobi posebno nagrado! Vabomo vas torej, da preživite prijetno nedeljo v Polšniku. Ne bo vam žal. Kar vprašajte tiste, ki so že bili na pohodu! Foto klub Hrastnik VABI na razstavo Francija Sluge in Vitomirja Pretnarja "Železarske impresije", ki bo na ogled v galeriji Hrastnik do lO.junija 2000, od tega dne pa do lO.julija pa v Zdravstvenem domu Hrastnik. Vljudno vabljeni! Zveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo invalidov Zagorje ob Savi VABITA na 2.revijo pevskih zborov ZDIŠ, ki bo dne 2.junija ob 16.30 uri v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Veselimo se srečanja z vami! : u it tl 2V It r« jC* r? Baletke stopicajo nalahno Zagorske baletke GŠ Zagorje, katerih mentorica je Vojka Kokošinek so v iztekajočem šolskem letu oziroma v mesecu maju poskrbele za to, da balet približajo tudi osnovnošolcem. Za učence OŠ Toneta Okrogarja Zagorje in OŠ Ivana Kavčiča Izlake so v okviru kulturnih dnevov odplesale sicer enourno Byronovo baletno predstavo: Čudežna prodajalna lutk. Z baletom pa so popestrile tudi gledališko predstavo: ČAS, v kateri igrajo učitelji in učenci zagorske OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom. Čeprav je osvajanje baletne tehnike vse prej kot lahko, z rednimi vajami dosegajo gracioznost gibov in eleganco plesanja. S čemer balet povečini navduši gledalce. P.R., Slika: Marjan Šušteršič NOV ODLOK 0 NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Občinski svet Trbovlje je sprejel nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so razvrščena v štiri kakovostne skupine. Višina nadomestila na leto je določena kot produkt površine, števila točk in vrednosti točke. Vrednost le-te bo po odloku v letu 2001 znašala 1,50 SIT/m2. T.L. JAVNO KOPALIŠČE BO KMALU ODPRTO Javno letno kopališče z vsemi tremi bazeni bo tudi letos upravljalo Javno podjetje Komunala Trbovlje po sklepu Občine Trbovlje, ki je lastnik kopališča. Letos ga bodo predvidoma odprli 5.junija, do tega časa pa bodo dokončali vrsto obnovitvenih del in popravil tako na bazenih, instalacijah, kakor tudi na napravah, tako da bodo bazeni vse leto nared za normalno uporabo pa tudi tekmovanja. Predvidevajo, da bodo cene za kopanje v bazenih nekoliko višje od lanskih, poskrbeli pa bodo tudi za varnost in reševalno službo. T.L NAŠE OKOLJE d.o.o. Trbovlje, Kešetovo 4, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, Poljanska cesta 31, Ljubljana objavlja javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja. 1. Predmet prodaje je dvosobno stanovanje št.15, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Trg revolucije 9, Trbovlje, v izmeri 42,75 m2. Izklicna cena stanovanja znaša 3.383.000,00 SIT. STANOVANJE NI OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO IN ETAŽNA LASTNINA ŠE NI UREJENA. 2. Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb: a. ) Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze. Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 10% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR prodajalca št.52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri. Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane. Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine. b. ) Javno zbiranje pisnih ponudb velja do 9.junija 2000 in sicer do 10.00 ure navedenega dne (dospelost po pošti ali osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4,1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika. c. ) O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddaj o ponudb. d. ) Stanovanje prodajamo po načelu: videno, kupljeno. 3. Davek od prodaje nepremičnine, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plačaizbrani ponudnik. 4. Sklenitev pogodbe:zbrani ponudnik-kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika, če izbrani ponudnik v tem času ne sklene pogodbe velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo 5. Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo. 6. Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine in drugih stroškov iz točke 3 te objave. 7. Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc), tel.: 31-040 ali 31-044. NAŠE OKOLJE d.o.o. Trbovlje, Kešetovo 4, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, Poljanska cesta 31, Ljubljana objavlja javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja. 1. Predmet prodaje je enosobno stanovanje št.24, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Keršičeva cesta 21/A, Trbovlje, v izmeri 36,87 m2. Izklicna cena stanovanja znaša 3.030.000,00 SIT. STANOVANJE NI OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO IN ETAŽNA LASTNINA ŠENI UREJENA. 2. Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb: a. ) Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze. Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 10% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR prodajalca št.52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri. Ponudbe brez: vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane. Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine. b. ) Javno zbiranje pisnih ponudb veljado9.junija 2000 in sicer do 10.00 ure navedenega dne (dospelost po pošti ali osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4,1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika. c. ) O izbiri najbolj šega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddaj o ponudb. d. ) Stanovanje prodajamo po načelu: videno, kupljeno. 3. Davek od prodaje nepremičnine, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik. 4. Sklenitev pogodbe:zbrani ponudnik-kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika, če izbrani ponudnik v tem času ne sklene pogodbe velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo 5. Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo. 6. Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine in drugih stroškov iz točke 3 te objave. 7. Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc), tel.: 31-040 ali 31-044. ■hr>:Tr>nTLD^ m !. ROŽNIKA 2000 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Ne dovolite si, da bi vas nepo-m e m b n e stvari tako močno zaposlovale, da ne bi imeli časa za tisto, kar je nujno. Poslušajte svoj najbolj nori impulz, a ostanite zvesti sami sebi, tudi če se vam bo zdelo, da ste ustrelili mimo. Št.: 19. Poskušajte biti spontani in si ne dovolite, da bi bili obremenjeni s tem, kar bi si drugi utegnili misliti o vas. Težave ponavadi niso tako strašne, kot se jih radi naslikamo ob trenutkih obupa. Št.: 2. V poklicnem in zasebnem življenju boste občasno zelo enostranski. Sprejmite odgovornost za lastne odločitve, tudi če bodo napačne. V položaju, v katerem se nahajate, bi potrebovali več reda in discipline. Precej egoistični boste. Št.: 23. Nezadovoljni pogled na celotno vesolje zožite in poiščite najlepše trenutke svojega življenja ter -_jih prenesite v sedanjost. Pretirano zaupli-vost utegnete obžalovati, zato o tem pravočasno razmišljajte. Št.: 15. Preteklost, ki vam kvari spanec, čim prej analizirajte v soočenju z vpletenimi. Drugače pa je tokrat je pred vami razmeroma mirno in lepo obdobje, če si ne boste sami delali skrbi. Št: 3. Pretehtajte, kate-rih svojih sposob-nosti doslej še niste izkoristili tako, kot bi jih lahko. Poskušajte se sprostiti in se ne obremenjujte z 24.8.-23.9. drugimi.. Če želite nekomu pokazati, da ga imate radi, ga morate sprejeti takega, kot je. Št.: 21. 24.7.-23.8. /fca£c> pogosto c/ogzžzjo starši in šofa samo to) da se, naše pdao-e podne zna/jpa, o razmnisodbi in dobroti pa nisdeda, (Nontaigne) V času od 14.5. do 27.5.2000 pa je svet bogatejši še za štirinajst dobrih in razumnih - devet fantkov in pet deklic. 14.5.2000 Mojca Matek, Cesta VDV brigade 12, Dol pri Hrastniku -hči Veronika 15.5.2000 Katjuša Gričnik, Ulica talcev 26, Zagorje - sin Jakob Lavrač 16.5.2000 Nataša Bratec, Nasipi 16, Trbovlje - hči Lavra Marta Jerman, Prečna pot 17, Zagorje - sin Domen 17.5.2000 Polonca Novak, Zbiljska 7, Medvode - hči Tinkara Krišelj 18.5.2000 Mojca Razgoršek, Zavrh nad Dobrno, Dobrno - hči Nika 20.5.2000 Mojca Topolovec, Naselje A.Kaple 6a, Hrastnik - sin Klemen Ključevšek 21.5.2000 Bernarda Koražija Fidler, Baletina 19, Ponikva - hči Klara Koražija Katarina Zajc, Sp.Izlake 13, Izlake - sin Matija 24.5.2000 Marija Vozelj, Jablana 3, Zagorje - sin Matej 25.5.2000 Mateja Mrežar, Cesta zmage 37, Zagorje - sin Anej Vesna Baš, C.9.avgusta Bc, Zagorje - sin Robert 27.5.2000 Albina Zakošek, Šentruper 66, Laško - sin Benjamin Mlakar Nadreja Pavlič, Brnica 33, Hrastnik - sin Primož Udovč egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 24.10.-22.11. Dragocenosti, ki jih enkrat zapravite, j e težko dobiti nazaj. Ne uravnavajte svojega ravnanja po drugih in ne 24.9.-23.10. razmišljajte nenehno, kako se bodo odzvali na vaša dejanja. Vsem tako ali tako ne boste nikoli ustreglil. Št.: 9. Če se počutite ogroženi, povejte svojim bližnjim, kaj prenesete in česa ne. Marsikaj boste morali po- enostaviti in gledati iz drugega zornega kota, sicer boste kmalu na koncu z močni. Št.: 11. Posvetite se partnerju, ki tiho vene v vaši senci. Večina stvari ima za vas dvojni naboj: tistega, ki vas privlači, obenem pa tudi strah, da ne boste uspešni. Razmislite malo, da je večina strahov neutemeljenih. Št.: 14. Poiščite si prijetne ljudi, razveselite se preprostega dejstva, da ste živi, ‘-'"in si pripravite lep dan. Potrebujete le kanček dobre volje in po dolgem času boste jasno vedeli, kaj morate storiti. Št: 1. Ne vsiljujte svojega mnenja drugim, če vas ne vprašajo po njem in brzdajte svoj, včasih kar preveč goreč temperament. Več 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. razmišljajte o sebi in manj o drugih. V določenih stvareh ste preveč odvisni od partnerja. Št: 7. Užitkom se prepustite samo, če boste prepričani, da je varno. Očitno potrebujete vzrok, da se potem lahko smilite sami sebi. Pri nekaterih stvareh ste preveč iskreni, pri drugih pa premalo. Št: 15. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA -b NAGRADNA KRIŽANKA • 'V''' ■ S PESKOM PREKRITA OBALA VOJNA LADJA ZA PREVOZ LETAL VELETOK VVZHODN AZIJI UUB- UANSKA ŽUPANJA POTOČNIK SPODNJA POVRŠINA ZAPRTEGA PROSTORA STARO- RIMSKI KOMEDIO- GRAF Im FINSKI PISATEU FRANS SILLANP.4A Al. NEMŠKI BOMBNIK IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE ČAROVNO DEJANJE, ČAROVNIJA ROBERT REDFORD NIZEK ŽENSKI GLAS * ŽE UMRLA SLOVENSKA GLEDALIŠKA IGRALKA ŠARIČ BOLEZEN VIDNEGA ŽIVCA, POPOLNA SLEPOTA LIDIJA PERC RAZVEJA VATSKE MA STRUGA 3A MORJA HRIBOVIT GRŠKI OTOK V SPORADIH KLADA ZA SEKANJE DRV JAJČNIK V ANATOMIJI ARKTIČNI sSS ' RAVNO- DUŠNOST, BREZBRIŽ- NOST KUPOVANJE BLAGA V DRUGI DRŽAVI, UVOZ INDIJSKI PISATEU (MULK RAJI GROBO ZRNJE OKRAJŠAVA ZA HEKTAR SOVJET. PISATELJICA IOLGAI LJUDSKO BRENKALO . SLOVENSKI POLITIK (IVAN) HELI- KOPTERJU PODOBNA LETALNA PRIPRAVA SKLADBA ZA SOLO IZVAJALCA PREDMESTJE BENETK DRŽAVNA BLAGAJNA itauTna SICILIJI VIKTOR KORČNOJ ■ SESTAVIL: ANDREJ BRLAN LOMUENJE, ZLOM NAPRAVA ZA VLEKO PTICA OB SEVERNIH MORJIH, NJORKA NASEUEOB SOTOČJU LJUBNICE IN SAVINJE SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALEC FRAS SLOVENSKI FILOZOF (ANDREJ) USTALJENO ZAPOREDJE ČRK V CIRILICI NORDIJSKI UUDSKI PEVEC GRAFIK DEBENJAK GORSKO NASELJE NA KAVKAZU JED IZ STEPENIH JAJC IT. IGRAL. (FRANCO) M: : AMERIŠKI ARHITEKT (IEOH MING) V FRANCOSKI SLIKAR (AUGUSTE) ZVIŠANI TON e ! BOTER SESTAVINA DREVES IN GRMOV MADŽARSKI SKLADATELJ (FERENC) ALEŠ VALIČ BOŽIDAR JAKAC ROB ANGLEŠKI BANČNIK IN EKONOMIST (DAVID) • ■ SLOVENSKA PESNICA MUSER NAJ VEČJI NARODNI PARK V KENIJI l m nr ZAMUDA Na železniško postajo pripelje Balkan ekspres. Eden izmed čakajočih potnikov stopi k vlakovnemu odpravniku in ga pohvali: "Danes pa je vlak popolnoma točen." "Ja, resje. A kaj ko je ta še včerajšnji.". DOMOTOŽJE "Komaj čakam, da pridem domov." "Daj no daj, mar nisi poročen že deset let?" "Sem, ampak novi čevlji me tako tiščijo.” ENAKO Učitelj seje ob koncu leta poslovil od svojih učencev: "Želim vam prijetne počitnice in to, da bi vas končno srečala pamet." "Hvala enako, gospod učitelj," se je oglasil razred. ZOOLOGIJA "Dragi, ali veš, kaj je največji zoološki čudež?" "Ne vem." "To, da se opica, ki se vrne zvečer iz gostilne, zjutraj spremeni v SLOVARČEK: PRIL stru9a vatskega morja FORŠ: sovjetska pisateljica RICARDO: angleški bančnik COMISO: mesto na Siciliji AMAVROZA: popolna slepota pravega mačka." vedeli... ...da ima niška mornarica v aktiven samo eden. ...da je med doto neveste v 18. stoletju spadala tudi žlica za jemanje zdravil, če je bilo to seveda potrebno. svoji sestavi tudi podmornice ...da je v mestu Lucern v na jedrski pogon. Dolge so Pugliji katedrala, ki so jo približno 80 metrov. Ogrodje postavili v 14. stoletju in velja iz titanove zlitine omogočaj da za romansko-gotski spomenik. se potopijo tudi do 760 metrov Pri gradnji so uporabili ma-globoko. Ko plujejo po po- terial neke porušene arabske vršju, dosegajo maksimalno mošeje, ki je bila precej let hitrost 42 vozlov, oziroma 78 prej zgrajena iz materiala kilometrov na uro. neke cerkve, ki so jo podrli ...da otok Lanzarote, najbolj Saraceni, vzhodni med Kanarskimi otoki, ...da je v Terrebonu v Kanadi meri komaj 800 kvadratni 25. januarja 1981 neki Yvon kilometrov, na njem pa je več" Jolin z drsalkami preskočil 18 kot 300 vulkanskih kraterjev, sodov, postavljenih eden za med katerimi je, na srečo, drugim v dolžini 9 metrov. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 13.6.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.ll/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 09/ '2000 (nagrade prispeva Kumplast Zagorje) 1. : Praktična nagrada: Katja Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje 2. : Praktična nagrada: Mimi Serša, Vodenska 39, Trbovlje 3. : Praktična nagrada: Angela Uršič, Cesta zmage 14, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 5.6. do 9.6. 2000 od 10.00 do 12.00 ure. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko! TEBOVLJE Ob četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Ji (0 (C] Ji MJ 3 KI @ Kino Zagorje 1.6. - 4.6. FANTJE NE JOČEJO (thriller), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 3.6. - 6.6. JEBIGA (slovenski), sob., ned. in tor. ob 18.00, pon. ob 19.00; 6.6. FILMSKO GLEDALIŠČE: KONEC AFERE (drama) ob 21.00; 7.6. - 11.6. OBALA (pustolovski), sre., čet. ob 19.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00; 11.6. - 13.6. SEKSUALNE ČVEKARIJE (komedija), ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00; 14.6. MIŠEK STUART LITTLE (komedija) ob 19.00; Kino Izlake 4.6. JEBIGA (slovenski) ob 20.15; 11.6. OBALA (pustolovski), ob 20.15; Kino Trbovlje Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda! Kino Hrastnik 1.6. - 4.6. MIFUNE (komedija), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 2.6. - 4.6. OBALA (pustolovski), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 5.6. - 6.6. NI KINO PREDSTAVE; 7.6. -11.6. PREBUJENA VEST (psiho drama), sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 9.6. - 11.6. PRAVICA DO UMORA (akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 12.6. -13.6. NI KINO PREDSTAVE; 14.6. MIŠEK STUART LITTLE (komedija) ob 20.00; Kino Dol pri Hrastniku 2.6. MIFUNE (komedija) ob 19.00; 9.6. PREBUJENA VEST (psiho drama) ob 19.00; 1. ROŽNIKA 2000 J. Um f. Kurja podoba državnih mej koklje Slovenije, je meda kriva, (vsaj tako se da videli zadnje dni), da se naši parlamentarni izbranci tako zelo petelinijo v kurniku, imenovanem parlament... Napad je najboljša obramba ... Janša je tožil Mogeta. Kot vse kaže, mu je Moge že zelo blizu ... ZASAVC-evo "OKO ZA OKO, ZELJE ZA ZELJE! "Neka branjevka na trboveljski tržnici meje oni dan, ne vem kako, prepoznala, mi napolnila vrečko z solato in zeljem, dodata redkvico in par jajc - ter tiho dejala: "To je darilo zate!,. Pa jo čudno pogledavam, in čez čas povprašam: „ Zakaj??,, Pa pravi ona: „Za tvoje komentarje v ..Trifail Tribunu,, Joško!,, Moram pač priznati - brez lažne skromnosti, to je bil v zadnjem času naj lepši in v duhovnem smislu najvrednejši honorar, ki sem ga kdajkoli dobil za svoje delo. Seveda, le kot novinar ... ZASAVC-ev BLAŽENI POSLANEC ... Zdi se, da je dozorel čas, ko je nad našim, slovenskim parlamentom, kot najvišjim organom izvršne oblasti, samo še gospod Oče Bog ... in partizani se obračajo v svojih grobovih... ZASAVC-eva POLUCIJSKA DRŽAVA ...V Slovenijo so se vrnili časi, ko je lahko vsak Slovenec policaj. Že Cezar je rekel: „ Zavodi in vladaj!,, ZASAVC-ev NACIONALNI PIZDAJALEC... V zadnjih nekaj mesecih smo bili Slovenci žive priče politični demonizaciji vojnih veteranov s strani ,.intelektualcev,, ki so bili v 90 -ih nacionalni izdajalci... Se zdaleč ni res, da ambicije človeka po uspehu in njegovem priznavanju v življenju pogojuje le in samo sredina, iz katere dotični prihaja. Več kot očiten dokaz za to trditev so naši rojaki, glasbeniki skupine „LAIBACH„. Danes, ko zapisujem te vrstice (23.5.2000) je javnosti že znano, da so bili imenovani predlagani, (poleg ostalih ekonomistov, novinarjev, slikarjev, glasbenikov, reinkarnirancev ter RA in TV moderatorjev) za to prestižno občinsko priznanje, ki ga Občina Trbovlje podeljuje vsako leto najbolj zaslužnim rojakom za uspehe na različnih področjih življenja ter pozitivno prezentacijo Trbovelj doma in v svetu. Predlog je bil sprejet. Kar glede na unikatnost in vse uspehe, ki jih je „LAIBACH„ požel (najprej, in na žalost) v širnem svetu, niti ni čudno. In je bil obenem že skrajni čas!! Toda ... nedolgo tega, smo se lahko oboževalci Studia City na lastne oči in uhlje prepričali, kaj si „LAIBACH„ misli o tistih, ki priznanja (kakršnakoli) prejemajo, in o tistih, ki ta priznanja podeljujejo. Zato se na mestu postavlja vprašanje, če bodo na omenjeni datum po to visoko priznanje v Trbovlje „LAIBACH„ sploh prišli. Poznam pa fantiča ki, bi v njihovem imenu to laskavo priznanje rade volje prevzel... bi bap de du, dap bam, dum daj - dam... najimenitnejši je, kise mu ni potrebno predstavljati - ker ga vsi poznajo. Če pa že ne vsi, povedo tisti, ki ga, tistim, ki ga še ne, kdo da je. V našem narodu kroži lep pregovor, ki pravi, da kdor pride prezgodaj, je nadležen-kdor pa prepozno, je nesramen ... Zato se mi zdi današnji dan, 1. junij, ravno pravšnji za kratek skok v burno zgodovino mojega mesta. Četudi se danes, (ne vem komu je to v čast in korist) v vseh sferah življenja nalašč omejujejo duhovni horizonti prebivalcev tega krasnega novega podalpskega sveta, si vendarle ne morem kaj, da ne ponovim, kar so tudi meni kot mulcu vtepali v glavo. Namreč, na današnji dan, leta 1924, je ORJVNA (ORganizacija jugoslovanskih NAcionalistov) uprizorila enega svojih največjih pohodov na takratno trboveljsko delavstvo, zapriseženo komunizmu, pod izgovorom, da nameravajo v Trbovljah razviti svoj prapor. Vendar jim to ni uspelo. Na platoju današnjega Zasavskega muzeja (nekoč Wiener Stadt Hotel) sojih pričakali delavci... in prišlo je do krvavega obračuna, v katerem so padli Albin Fritz, Jakob Ocepek, Ivan Rozina in N. Zupanc. Mladega Zagorjana, Franča Fakina, pa so Orjunaši odvlekli na vrt gostilne Križanec, pozneje Špane, kjer so ga zvezanega zverinsko mučili, nato pa v bližnjem kamnolomu Klečka, na lastno pest ustrelili. Slava junakom ... Se en Dan Mladosti j e za nami, kot vse kaže, pa še mnogo, mnogo dni norosti pred nami... Jože Ovnik NI VSE ZLATO KAR SE SVETI... V Biltenu zagorske občine pišejo o pomladnem čiščenju; na veliko poročajo o redarskih poslih tudi na TV Center; a glej ga zlomka, kako nesramni so v Zasavcu št. 10 s podgano in preluknjanim kontejnerjem... KJE JE ŠTAFETA? Iz zaupnih virov smo izvedeli, da seje izgubila štafeta. Pa nič zato. Glavno je, da smo našli novega Tita. LDS IN V.D. PREDSEDNIK VLADE DRNOVŠEK STA POSKRBELA, DA SO OBISKOVALCI ABRAHAMOVEGA PRAZNOVANJA LAHKO VSAJ EN DAN ZASTONJ JEDLI IN PILI. PREOSTALE DNEVE V LETU BODO TAKO ALI DRUGAČE ODPLAČEVALI DOLGOVE (pojasnilo v nadaljevanju). ZAKAJ JE (BO) OSTAL BREZ NJE? SNS Trbovlje se ne strinja, daje njihov član Bogdan Barovič ostal brez prvojinijske nagrade. Premalo poznam dosežke Trboveljčanov, da bi lahko sodil, ali je Bogdan ostal brez nagrade po krivici, po kuhinji ali kako drugače. Vseeno pa bolje poznam (v zadnjem času) delo Bogdana kot delo nagrajene skupine Laibach. Sploh se ne morem spomniti, kaj so v zadnjih letih lajbahovci storili, da so si zaslužili to visoko priznanje. Upam le, da ne gre za plačilo nekdanjih dolgov, ko ta skupina nikakor ni bila zaželena v Trbovljah?! KDOR JE NA STRANI (velja še posebej za novinarje) OBLASTI, IMA OD TEGA METERIALNE KORISTI, KDOR NI, IMA ČISTO VEST. KAJ JE BOLJŠE? MENI JE POVSEM JASNO. ČISTA VEST. NAŠE (VB.) VLADE USPEHI V aprilski št.Biltena Banke Slovenije smo se lahko prepričali še o enem silnem uspehu naše nezamenljive, nezmotljive vlade. Naš zunanji dolg znaša namreč že skorajda 6 milijard dolarjev. BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA? DAJTE NO. Baje (tako so mi povedali nekateri starši osnovnošolcev) so v topliški OŠ pred časom starši zbirali (prostovoljno) denar (po 2000 SIT) za nakup fotokopirnega stroja. Tako, da so denar otroci prinesli kar v šolo. Tudi po drugih OŠ starši kar naprej dobivajo domov obvestila, daje potrebno plačati za papir (pazite-za kontrolke), za avtobus, za skorajda vsakoletne šole v naravi itd. Starši, čas je, da se uprete tovrstnim akcijam. Če država, ministrstvo za šolstvo in pa šole same niso sposobne zagotoviti sredstev za osnovnošolsko dejavnost, to nikakor ne pomeni, da morate njih nesposobnost reševati vi. ZAKAJ BREZ Prireditve v KS Izlake so minile z dobrim obiskom in zadovoljnimi obiskovalci. Motilo je le dejstvom, da so na njih manjkali občinski možje (župan, tajnik itd). ' DOBROTE Mnogi so se strinjali, da bi morali na Izlakah praznovati večkrat. Kajti Izlaške gospodinje ža likof spečejo tako slastne dobrote, da bo le težko shajati brez njih. ZOŽENA CESTA V LOKE Pred časom so polagali neke cevi, seveda še prej uničili nekaj decimetrov asfalta in tako zožali cestišče v Loko za skorajda pol metra. Tam je namesto asfalta sedaj makadam. In obcestne hiše in ljudje se seveda dušijo v prahu, če pa je deževno, so lepo ošpricane-i. Svoje poglavje je tudi odvodnjavanje na tem cestišču. Ga več ali manj ni. Krajani se pritožujejo, krivca, ki bi stanje saniral pa še niso našli. Saj veste-dobri s(m)o za razriti, slabši za flikati. ____________________________________ Igor Goste Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,o.d. Posebni krediti Bank [ Celje - skladišče D-Per 6/2000 I 5000000^: ivu, ix COBISS - tudi za študente m mmESSm % do jj-r J fok o d p k\ tkiv. do 'J 2 jriJ^£)9^yv ;J IhVJi tl m J udo)j/J kvy X d , ■ ' JO banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke