Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno
Leto izhajanja: XVI
Št. 6
junij
1980
Proizvodnja je stekla, a cilj še ni dosežen
Osvojitev novega izdelka za ne-8o otroka — plenica za enkratno oporabo predstavlja zaključek po-T^robne investicije v programu izdelkov za enkratno uporabo.
Posebnost tega projeta je bila v teni, da je bila oprema dobav-Jena iz USA z dovolj zahtevno te-nnologijo. Prav zato smo se tega Projekta lotili nekoliko drugače, kot Je bila dosedanja praksa.
Za rešitev tehnično tehnoloških Prašanj smo sestavili strokovno kupino, ki je prevzela vso skrb za oahzacijo projekta.
Ob dobavi stroja v začetku leta mo imeli pripravljene vse pogoje J1 Pričetek montaže. Skupina za orpntažo linije je bila sestavljena po delavcev iz oddelka mikalnice « mehanične delavnice. Delo je po-okalo organizirano po izdelanem erniinskem planu, tako so bila ntoruažna dela zaključena uspešno obr jija pripravljena za poizkusno
Pri poizkusni proizvodnji, ki je Pikala v času od 16. 3. do 4. 4. i/ . .je sodeloval tudi tehnolog do-avitelja opreme. V času poizkuse proizvodnje je bila izvršena kontrola, delovanje stroja, preizku-■ ene s° bile osnovne surovine, pri-■Ceni delavci za posluževanje lini-!e m izdelani prvi izdelki primerne kvalitete za prodajo.
V času poizkusne proizvodnje o se nakazale nekatere zahteve po ipanjših predelavah na liniji, kar •je bilo v okviru delavnice tudi izvršeno.
, Poizkusna proizvodnja pa je po-azala tudi na nekatere naše pomanjkljivosti, ki jih bomo morali
Prihodnje odpravljati. Morali bo-l?0 Predvsem rešiti vprašanje kva-hv ^ surovin, saj bomo le tako la-Ko izkoristili tiste tehnološke pre-
dnosti opreme, ki so odločale pri izbiri dobavitelja opreme.
Osnovne surovine se koristijo delno domačih dobaviteljev, netka-no blago iz lastne proizvodnje, del surovin, pa je še iz uvoza. Že v času poizkusnega obratovanja smo uspešno vključili lepila domačih dobaviteljev. V strokovnih službah proučujejo možnosti zamenjave uvoženih surovin z domačimi, kar bo v prihodnjem obdobju v proizvodnji preizkušeno. Pri tem mislim predvsem na folijo, za celulozo pa do sedaj nismo našli možnosti domačih dobaviteljev.
V redni proizvodnji s katero smo pričeli konec aprila ne dosegamo dobrih rezultatov, oziroma postavljenih ciljev. Nekatere vzroke sem že navedel, le te bo potrebno v intenzivnem sodelovanju z našimi dobavitelji surovin postopoma
zmanjševati, drugi vzroki so naše slabosti, ki jih bomo morali opustiti.
Delovni proces na novi liniji zahteva organiziran strokovni pristop. Delovna skupina ne more biti prepuščena le lastni iznajdljivosti, biti mora motivirana s cilji tako v pogledu kvalitete, kot ekonomičnostjo te proizvodnje, torej strokovne službe se morajo tudi v tej fazi lotiti še nerešenih nalog. Saj bomo v nasprotnem primeru ugotovili, da smo kupili predrago opremo, kajti enake rezultate bi lahko dosegli tudi na dosti manj kvali-t......	m	seveda cenejši.
Pri realizaciji tega projekta smo se prepričali, da smo pravilno zastavili delo in zato je bila naloga tudi uspešno opravljena. Strokovna skupina, kot vsi drugi nosilci nalog so le te izvrševali z odgovornostjo in v predvidenih rokih. Velika zasluga za uspešno opravljeno delo pa je prav gotovo v dobrih medsebojnih odnosih vseh, ki so pri tem delu vzorno sodelovali.
Franc Peterlin, dipl. ing.
m	—:i‘*
J*
„ mm mm
•p, ZTZ,
c '
^00;	\
•-i t	>
Del proizvodnje plenic za enkratno uporabo
Titovo izročilo nas zavezuje
Veliko besed je bilo in še bo v teh dneh izrečenih in zapisanih o Titu, našem Titu in državljanu sveta. Besede pa se komajda dotikajo bistva, ki ga žele izraziti, občutij, ki nas prevevajo ob slovesu tako dragega, spoštovanega človeka, voditelja vseh živečih generacij naše domovine, utemeljitelja in pobudnika zgodovinskih poti, po katerih so krenili z njim in za njim jugoslovanski narodi in narodnosti.
Končalo se je njegovo bogato in ustvarjalno življenje, ostajata pa njegova misel in delo ter naša obveza, da nadaljujemo. To pomeni varovati in razvijati naprej samoupravno socialistično družbo v neodvisni in enotni Jugoslaviji kot skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti. To je zdaj temeljni življenjski interes tudi slovenskega delavskega razreda in obenem njegov dolg velikemu pokojniku.
Pri tem je najpomembnejše, da naprej krepimo samoupravljanje, torej tisto pot k popolni osvoboditvi dela in delavca na kakršno smo prav na pobudo tovariša Tita krenili že pred tridesetimi leti s sprejemom zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Gre za to, da bo delavec v združenem delu povsod in v celoti razpolagal s pogoji in plodovi svojega dela, in da bodo delo in rezultati dela edina podlaga človekovega gmotnega in družbenega položaja.
Obenem s krepitvijo samoupravljanja pa moramo okrepiti tudi prizadevanja za povečanje gospodarske učinkovitosti naše družbe. Pri tem so zdaj zlasti pomembna uspešna prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo, za večjo družbeno produktivnost dela in smotrno gospodarjenje z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, za večje vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela.
Na vse to nas je opozarjal tovariš Tito ob svojih obiskih v naših delovnih kolektivih ter ob vseh drugih priložnostih.
Vendar smrt tovariša Tita ni sa-
mo izguba za jugoslovanske narode, ampak je velika izguba za svetovni mir, neuvrščenost in svet v celoti. Njegov spomenik bo neuvrščeno gibanje, ki ga je navdahnil in vodil. Ko je podajal vizijo ne-uvrščanja je Tito v indijskem pai-lamentu dejal: »Ne želimo ustanoviti tretjega bloka, temveč povečati število držav, ki jim je nadvse pomembno ohraniti mir in aktivno koeksistenco.« Titov delež je največji v pripravah in v najaktivnejši udeležbi na vsaki od dosedanjih šestih vrhunskih konferenc.
Tito, popotnik miru, je človek Evrope, Azije, Afrike, Latinske Amerike. Zato tudi ni naključje, da je bil gostitelj prve konference neuvrščenih v Beogradu leta 1961, kj ostaja v zgodovini neuvrščenosti vir njenih načel in ciljev, vedno znova potrjevanih na vsakem naslednjem srečanju šefov držav ah
Ni dvoma, da nas čakajo v neposredni bodočnosti še hudi napori in težavne preizkušnje pri uie-
sničevanju zastavljenih ciljev. Toda oboroženi s Titovo mislijo in njegovim velikim življenskim delom lahko samozavestno gledamo v bodočnost. Le vsak od nas naj P°: šteno opravlja svoje delo in .n(?* svoj del odgovornosti za svoj 'a' stni in naš družbeni položaj, pa bomo uspešno prešli vse ovire in dosledno nadaljevali Titovo pot.
Marta Drčar
Mi smo Titovi -
TITO — kratka beseda, vendar ime velikega človeka. Pisati o tako vsestranskem človeku je težko, saj ti roka v strahu trepeta, da ne bi česa pozabil, česa izpustil.
Ko se je v nedeljo, 4. maja 1980, na televizijskem ekranu prikazala jugoslovanska zastava, nad njo pa napis: Jugoslovanska radiotelevizija, mi je srce v strahu zatrepetalo, saj smo že dolge mesece s strahom pričakovali poročila o zdravstvenem stanju našega ljubljenega tovariša Tita. Tedaj pa se zasliši znani glas:
»Delavskemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim ... Umrl je tovariš Tito.« »Ne, saj ni mogoče!?« Pa, vendar. Kruta, prekruta je resnica, ki je najraje ne bi verjeli. Solze v očeh, v srcih pa globoka rana. Bil je strateg miru na svetu, eden od voditeljev neuvrščenih, tvorec nove Jugoslavije in še veliko, veliko.
Tito je naš
Vendar pa je, skromen kot je, nekoč dejal: »Ne pripisujte vsega, kar imamo, samo meni, en človek ni sposoben ustvariti česa takega ...« Naučil nas je lepo živeti, zmagovati in pravilno živeti. Zelo, zelo se motijo tisti, ki so rekli, da po Titu ne bo takšne Jugoslavije. Odločno bomo stopali po poti, ki nam jo je začrtal Tito in besede tistega »nekoga« nam bodo dale moči, da bomo lahko zmagovali. Tito ni osvajal, ampak samo osvobajal. Tako podobni si besedi nosita v svojem pomenu veliko razlike.
Tako težko je pisati »je bil«, »je dejal«, »je delal«. Kako lepše se sliši »je«, »govori«, in »dela«. Grenka je bolečina, ki leži v naših srcih. Tudi mi mladi bomo stopali po njegovi poti, zato: »Računajte na nas!«
Merlin Janja, 7. b razred
OŠ Vencelj Perko
Tito nam pomeni neizmernob0"
gastvo. Osebnost, kakršna je Tito, je neponovljiva.	,
Vsem nam, ki nas je imel raa’ je dal vse. Dal nam je mir, svobodo, bratstvo, enakopravnost in
še veliko več.
Učenci 4. raz-
★
Tito naš si in mi vsi smo tvoji-Vedno se te bomo spominjali, za; kaj tako dobrega človeka kot s' ti, ni mogoče pozabiti.	..
Tito je bil velik človek, Ijubh je pravico, rad je imel otroke ih spoštoval je starejše ljudi. Tito Jf bil tudi velik prijatelj živali in roz-Zdaj ga ni več med nami, a misel na njega bo za vedno živa.
Učenci 5. raz-
★
Za mene je tovariš Tito vzor hrabrosti, vztrajnosti, modrosti m dobrote.	<
Tito je pojem in simbol nase nove Jugoslavije, pojem in simbol miru v današnjem svetu.
Učenci 7. raz.
Stabilizacijska prizadevanja
V široka družbena prizadevanja, cla s stabilizacijo dosežemo boljše gospodarske rezultate, smo se s sPrejemom stabilizacijskega programa vključili tudi delavci Tosame.
v samem stabilizacijskem pro-gramu smo določili, da bomo izpol-jjj e vanje programa redno preverja-I1- Tako je bil za prvo tromesečje izdelan pregled izvajanja stabilizacijskega programa, iz katerega je razvidno, na katerih področjih smo zastavljene cilje zadovoljivo dose-8*i. kje od njih odstopamo in ka-len so razlogi za nedoseganje.
.' Poročilo o izvajanju stabilizacijskega programa je bilo obravnavano v izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata in osnov-jn organizacij; zveze komunistov ubSS. Sekretariat OOZK DSSS je calizirane naloge iz stabilizacijske-ga programa podrobno proučil in K°t najbolj pereča izpostavil naslednja področja:
obseg proizvodnje v TOZD Saniteta ni bil dosežen v vlakno-vinskem oddelku, mikalnici, sanitetni konfekciji. Vzroki za iz-Pad so delno pojasnjeni, ostaja Pa vprašanje, ali bodo ti oddelki do konca leta zamujeno la-
__ nko nadoknadili,
preglede o izrabi strojnih zmogljivosti je treba izdelati tako, da bodo iz njih razvidne spremembe,
zaradi nujne izvozne usmeritve cesto trpi domače tržišče. Potrebno je doseči boljšo koordinacijo med TOZD Saniteta in komercialnim sektorjem in tudi znotraj komercialnega sektorja, vpdja KS naj poroča o konkretnih ukrepih,
—	sistem stimulativnega nagrajevanja je treba izpopolniti, tako da bo dosežena večja odvisnost stimulativnega dela OD od doseženih stroškov. Hkrati je treba zagotoviti, da bodo normativi enako zahtevno postavljeni za vse oddelke. Zaradi neugodne situacije na nabavnem trgu je pogosto treba prevzeti v proizvodnjo tudi manj kvalitetne surovine; vsa odstopanja od internih standardov je potrebno dokumentirati in jih upoštevati pri stimulativnem nagrajevanju. Pri notranjem transportu se reprodukcijski material pogosto poškoduje. Komercialni sektor naj ukrepa za odpravljanje teh pojavov. Kontroli gotovih izdelkov je treba posvečati več pozornosti že pri sami proizvodnji in reklamacije kupcev upoštevati pri stimulativnem nagrajevanju,
—	čim prej je treba oblikovati rebalans zunanjetrgovinske menjave za obe temeljni organizaciji, ki bo prilagojen zunanjetrgovinskim predpisom in bo omogočal nemoteno proizvodnjo,
—	delovna disciplina delavcev Tosame ni zadovoljiva. Ugotavljamo, da se celo slabša. Vprašanje delovne discipline je treba dosledno in dokončno urediti.
Sekretariat OO ZK DSSS je tudi opozoril, da je treba dosledneje preverjati izpolnjevanje programa dela DSSS. V poročilih direktorja In vodij sektorjev o delu v minulem obdobju pa naj bo dano več poudarka stabilizacijskim ukrepom.
M. J.
0 nalogah sindikatov
Vinko Hafner
y v “Samo dobro obveščen in osveščen delavec je lahko dober sa-nioupravljalec in gospodar, hkrati Pa se tudi sam plemeniti in kulti-ira«, je povzel besedo na posvetu Predsedniki komisij za obvešča-Je pri medobčinskih in občinskih rVetlh zveze sindikatov predsednik epubliškega sveta Zveze sindika-pv Slovenije Vinko Hafner. Ome-*T Je. da je bilo obveščanje doslej f^eveč zapostavljeno in da ni do-. rP' če sindikati niso organizirani st - c*a k' obvladovali tudi to se-■ tavino samoupravnih družbenih Vnosov.
»Delavec mora biti dobro in ob-
jektivno obveščen o gospodarjenju in stanju organizacije združenega dela. Vsak prispevek k temu je dobrodošel pri uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev pri gospodarjenju.« Opozoril je na nekatere neposredne oblike obveščanja. »Delavska enotnost naj bi dobila še bolj pomembno vlogo pri osveščanju sindikalnih aktivistov in delavcev. Gre za večjo kakovost in naklado — saj bi bilo idealno, če bi jo dobil vsak delavec.
V ospredju prizadevanj sindikatov je bilo in bo tudi vnaprej krepitev samoupravnega položaja delavca. To bi z drugimi besedami po-
menilo: delavca je treba preobraziti v stvarnega gospodarja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, z družbenim dohodkom in z združevanjem dela in sredstev z drugimi delavci v združenem delu. Torej ne gre za gospodarja nasploh, temveč za družbenega gospodarja, kar pa, seveda, utrjuje tudi vlogo njegove osebnosti. Se posebej gre za uveljavljanje delavca kot samoupravi j alea v tozdu, kot njegovi najbolj neposredni skupnosti, kjer združuje delo in sredstva z drugimi delavci. Ne bom podrobneje navajal nekaterih drugih oblik, ki zunaj tozda krepijo samoupravni položaj delavca. To so predvsem delovne organizacije, povezovanje v sestavljeno organizacijo, poslovne in planske skupnosti, gospodarske zbornice, kar vse je oblika združevanja delavca ter njegovega dela in sredstev.
1.	Stabilizacija gospodarstva. Večja gospodarska stabilnost je v tem trenutku odločilnega pomena tako za razvoj samoupravljanja, za napredek gospodarstva, pa tudi za našo politično stabilnost in s tem tudi posredno obrambno sposobnost. Nestabilnost in visoka stopnja inflacije ustvarjata celo vrsto težav, socialne negotovosti, več administriranja, poglobljene socialne razlike, zmanjšanje gospodarskih učinkov. Vse skupaj seveda ustvarja tudi podlago za druž.ber|: zaostritve, ki jih sovražne sile izrabljajo za poglabljanje nezadovoljstva delavcev. Zato je v tem trenutku naša prednostna strateška naloga doseči večjo stopnjo stabilnosti. Stabilnost pa je mogoče doseči predvsem z boljšim gospodarjenjem.
2.	Uveljavljanje družbenega planiranja. Po eni strani gre za sprotno, kratkoročno, enoletno in še krajše planiranje, po drugi pa — hkrati — za uveljavljanje dolgoročnega planiranja. Mislim predvsem na potrebo temeljite analize uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana za obdobje 1976-1980 in na priprave novih srednjeročnih planov za obdobje 1981-1985. Ob tem vprašanju se mora razčistiti, kaj so resnična prizadevanja za stabilizacijo, za trden gospodarski razvoj in s tem tudi za družbeni napredek. Povedati moram, da smo vsi skupaj v precejšnji zamudi. Šele sedaj oblikujemo prve osnutke temeljnih družbenih dogovorov o temeljih planov, ki so šele podlaga za konkretne samoupravne sporazume o temeljih planov in nato za plane same. Gre za vse ravni planiranja, od tozda navzgor in od federacije navzdol. Gre za sočasno usklajevanje planov na vseh ravneh, ki naj bi do konca leta omogočili sprejem solidnih in od delavcev sprejetih planov, ki bi bili opora dobremu gospodarjenju in uveljavljanju samoupravnega položaja
delavca. Zato je vse to zelo pomembna naloga vseh oblik obveščanja delavcev.
3.	Delitev po delu in rezultatih dela je ozko povezana z doseganjem potrebnih gospodarskih učinkov in stabilnosti gospodarstva. Čeprav veliko govorimo o potrebi uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela, še nismo veliko dosegli. Očitno je, da pri mnogih dejavnikih, pri najodgovornejših poslovodnih in drugih delavcih še ni dovolj razvit občutek, da je to glavna podlaga za to, da bi delavec postal gospodar in samoupravljalec in da bi ga to spodbujalo k boljšemu delu in gospodarjenju. Še posebej je premalo razvito nagrajevanje strokovnih, umskih delavcev. Sicer je to res zapleteno, vendar se premalo trudimo, da bi prišli do takih oblik nagrajevanja, da bi tudi te delavce spodbujali k boljšemu in uspešnejšemu delu. To je skoraj pomembnejše kot samo stimuliranje delavcev za strojem. Ti imajo namreč zelo omejene možnosti za povečevanje svojega dela, medtem ko imajo strokovni delavci neprimerno večji vpliv na ustvarjanje dohodka, s tem pa tudi na gospodarjenje.
4.	Zaposlovanje. Že nekaj časa pripravljamo sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o zaposlovanju in smotrni izrabi delovnega časa. Gre za dva zelo pomembna elementa gospodarjenja in družbenega ter osebnega položaja delavca. Želimo mobilizirati delavce za njihov bolj odgovoren odnos do politike zaposlovanja in do izrabe delovnega časa. Imamo še velike rezerve v izboljšanju produktivnosti dela, v boljšem gospodarjenju. S tem je povezana cela vrsta vprašanj o tem, kako naj zaposlujemo. Za nas je izhodišče, da v Sloveniji ne gre več zaposlovati preko naravnega prirasta in upoštevaje minimalno migracijo delovne sile. Upoštevati bi morali, da smo v Sloveniji in Jugoslaviji dosegli takšno stopnjo ekonomskega in družbenega razvoja, da ne moremo več pospeševati razvoja z visoko rastjo zaposlovanja in z majhnimi naložbami v delovna sredstva, kar prinaša tudi relativno majhen dohodek na delavca. Moramo začeti več vlagati v sredstva na posameznega delavca in ob večjem znanju, bolj kakovostnem, zahtevnem delu dosegati večji dohodek. Naše delo ne more biti več poceni. Delavec ni več delovna sila, najemni delavec, ampak subjekt, ki stopa v delovno razmerje in hkrati z drugimi delavci združuje delo in sredstva.
Pri delovnem času smo soočeni s celo vrsto problemov, od razporeditve delovnega časa do njegove boljše izrabe. Gotovo je, da ga izkoriščamo sorazmerno slabo in da so tu velike rezerve za povečevanje storilnosti celo brez zaposlitve no-
vih delavec in celo brez novih vlaganj. Že v sedanji nizki izrabi delovnega časa je velika rezerva, da s temi stroji in delovnimi zmogljivostmi in znanjem naredimo več.
5. Prizadevanja za napredek družbenega in osebnega standarda
delavcev, njihovo izobrazbo in kulturo, smotrno izrabo prostega časa so področja, ki so nekako klasična za sindikate in jih moramo še naprej obravnavati kot zelo pomembna. Po njih bodo delavci še naprej merili tudi učinkovitost sindikatov. Koliko je sindikat njihova organizacija, bodo sklepali po tem, koliko bolje bodo živeli, kakšno znanje si bodo lahko pridobili, kakšno kulturno raven, ali se bodo lahko tudi razveselili, kako bodo pri tem socialno varni in pri tem gre tudi za sklop zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja in za druga področja. Vse to pa je neposredno odvisno od tega, kako bomo krepili našo gospodarsko moč in samoupravni položaj delavca. Če bo delavec krepil naše gospodarske temelje, bolj produktivno delal, povečeval dohodek in če bo hkrati samoupravno odločal, bo sam poskrbel tudi za urejeno stanovanjsko gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje in vsa ostala področja, ki so pomembna za njegov standard in tudi za razvoj proizvodnje.
Na zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije smo ugotovili, da raven družbene prehrane delavcev spet upada. Ugotovili smo, da se zmanjšuje odstotek delavcev, ki imajo zagotovljen topel obrok na delovnem mestu, in povečuje število tistih, ki dobijo denarne bone. To je zelo slabo, saj se boni pretvarjajo v osebni dohodek. Za prehrano delavca na delovnem mestu, ki mu je najbolj potrebna, da bi dosegel večji učinek, pa zmanjka denarja. To je že eno od takih, klasičnih sindikalnih in pomembnih družbenih vprašanj, ki jih bomo uredili.
Podobno lahko rečemo za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izobraževanje, otroško varstvo. Delavca ne more zadovoljiti, če skrbimo le za večjo produktivnost dela, za planiranje, za delitev po delu. To so temeljna vprašanja, niso pa edina. S temeljnimi socialnimi in drugimi pravicami delavcev bi se moral sindikat neposredno ukvarjati, saj tako brani še posebej tiste sloje delavcev, ki lahko najmanj vplivajo na svoj družbenoekonomski položaj.
Delavčeva kultura se da pojmovati zelo široko — od kulture dela, odnosa do dela, do kulture medsebojnih odnosov med ljudmi in čistega kulturnega ustvarjanja. To je pomembno tudi za to, da se u-činkoviteje upremo razpoloženju meščanske potrošniške družbe. Opozarjamo na tako zgrešeno miselnost, da je življenje človeka in nje-
govo delo namenjeno v bistvu samo kopičenju materialnih dobrin, in več ko ima človek vsega, bolj je zadovoljen in bolj je utelešeno tudi njegovo človeško poslanstvo, njegova človeška bit. Gre tudi za mnenje nekaterih, predvsem tehnokratsko usmerjenih strokovnjakov, poslovodnih delavcev in tudi politikov, češ da je najbolj pomembno, da delavca zadovoljimo z materialnimi dobrinami (stanovanje, hiša, televizor, dovolj hrane), pa se bo ukvarjal predvsem s seboj, oblast in upravljanje pa bo prepustil drugim.
Živeti bolje, tudi več trošiti, je odraz stvarnega družbenega napredka. Ni revščina tista dobra podlaga človeške sreče in humanih odnosov. Revščina je najhujša podlaga za najbolj krvava nasprotja med ljudmi. Zato je materialno blagostanje zelo važen pogoj za zagotovitev človeške sreče in napredka. Če pa ta postane ne le glavni ampak edini smisel življenja, je to narobe. Tako življenje ne more služiti resničnemu napredku družbe, ki jo imenujemo socialistična družba; z idealom, da postane komunistična; družba brez socialnih razlik in monopola nad ljudmi, družba popolne socialne enakosti, ko bodo ljudi zadovoljevali po njihovih potrebah. To je daljnji cilj. Da pa bi ga lahko sploh kdaj dosegh, moramo poleg materialnega blagostanja in proizvodnje materialnih dobrin razviiati tudi človeško kulturo in družbene vrednote.
Čimbolj bomo uresničevali naše naloge, kot so razvoj samoupravljanja, pospešena stabilizacija in razvoj gospodarstva, utrjevanje socialne varnosti ljudi in delavska kultura, bolj bomo krepili tudi našo trdnost, enotnost in varnost. Danes se nam ni treba bati nobenega napada, če bomo znotraj trdni. Lahko smo morda samo žrtev vsesplošnega svetovnega vojnega požara. Dokler pa gre za omejene volne, pa ne moremo pričakovati nobenega napada, če ne bo povoda v kakršnikoli notranji razrahl janostr Zato je vsak prispevek k trdnosti našega družbenega reda in njegovi uspešnosti tudi prispevek k naši obrambi, naši varnosti. Delavci so pripravljeni braniti tisto družbo, ki jim daje največjo možno svobodo, zagotavlja največji materialni in kulturni napredek.
Vsa ta področja delovanja sindikatov so tudi predmet obveščanja. Bolj ko bomo poskrbeli, da bo delavec z njimi seznanjen v različnih oblikah in na vseh ravneh, in bolj ko bo vključen v samouprav; no komuniciranje, bolj bomo tudi uresničevali družbeno vlogo sindikatov in prispevali k splošnemu družbenemu napredku. In pri teni imajo komisije za obveščanje pri medobčinskih in občinskih svetih zveze sindikatov zelo pomembno vlogo.«
Naši novi izdelki
BISTRA — VEČNAMENSKE KRPE
Bistra — večnamenske krpe — s<.) namenjene vrsti opravil s kate-rjmi se srečujemo vsak dan. Pri oiscenju, pomivanju, brisanju raz-nili površin in podobno. Krpe so m , omače vlaknovine, pakirane po J komadov v vrečki.
JASMIN BLAZINICE
Jasmin blazinice so iz vate oblikovane okrogle blazinice, namenjene predvsem za žensko nego. Pakirane so v praktični embalaži po 80 komadov.
Dopisujte v svoje glasilo!
j
T°SAMA HLAČNE PLENICE
. Tosama hlačne plenice so ple-D{Cc.in hlačke v enem kosu. Hlačne j*9n'ce so za enkratno uporabo. Iz-Uek je zej0 praktičen in primeren današnji način življenja, poseb-p^,/aradi prezaposlenosti mater, ^kirane so v vrečki po 20 koma-
fosama
Temeljna delegacija zbora združenega dela »josama«
1.	Spremembe Statuta občine Domžale
Spremembe urejajo sistem državne uprave v občini, položaj, vlogo ter pravice, dolžnosti in odgovornosti IS in upravnih organov skupščine občine Domžale, organizacijo in sredstva za delo upravnih organov in druge pomembne zadeve (grb, občinski praznik, družbeni sveti).
Cilj sprememb in dopolnitev je da se v državni upravi postopoma posamezne splošne zadeve spremenijo v skupne družbene zadeve, to je, da se uprava pri uresničevanju svojih funkcij opira na sodelovanje vseh družbenih struktur. Gre za postavitev državne uprave v funkcijo združenega dela in celotne družbe.
Spremembe določajo temeljne funkcije upravnih organov:
—	odgovornost za stanje in spremljanje razmer na področju, za katerega so ustanovljeni
—	odgovornost za izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov
—	odgovornost za predlaganje u-krepov
—	družbeni in politični nadzor nad izvrševanjem temeljnih funkcij upravnih organov preko uresničevanja organiziranega vpliva družbenopolitičnih in drugih družbenih dejavnikov, kot so stokovni, znanstveni in drugi. Poglavje SIS na področju družbenih dejavnosti je delno na novo urejeno, tako da je bolj poudarjena njihova samostojnost in odgovornost za stanje na področju, za katerega je ustanovljeno. Poglavje Pristojnosti in delo zborov poudarja vlogo družbenopolitičnega zbora, potreba pa je tudi po določitvi samostojnosti v delu in odločanju ostalih zborov. Dosedaj je bila funkcija IS določena s posebnim odlokom, zdaj pa naj bi se v celoti uredila s statutom. Prejšnji odlok se razveljavi. Samo poglavje o IS ne prinaša večjih sprememb, novosti pa so v glavnem v poenostavitvah nekaterih postopkov (namestnik predsednika v odsotnosti IS). Končno Statut ureja tudi večino, s katero odloča IS (večina vseh članov), kar je sicer bila že doslej praksa, vendar take večine ni predpisoval noben akt.
Močno je razširjeno poglavje o občinskih upravnih organih, saj zakon (o sistemu drž. uprave) določa, da je s statutom treba določiti pravice, dolžnosti in pooblastila upr. organov, način imenovanja in razreševanja funkcionarjev, ki vodijo
ob. upr. org. ter zlasti predpisati temeljno organizacijo občinskih upr. organov.
V	osnutku ne gre za bistvene spremembe, pač pa le za prilagoditev zakonskim predpisom.
Predvideva se tudi ustanovitev Komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj ter Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja.
V	določilih o nalogah in pristoj nostih uprv. organov je treba zlasti poudariti prvenstveno pristojnost in dolžnost, t. j. izvrševati politiko skupščine ter predlagati u-krepe za področja, za katera so ustanovljeni. Poglavje o družbenih svetih je v celoti spremenjeno in usklajeno z veljavno zakonodajo.
Gospodarski odbor
Na prvi seji Goi/bodarskega odbora, so prisotni člani izvolili predsednika in namestnika na predlog Konference osnovnih organizacij sindikata in sicer se za predsednika imenuje tov. Rozman Štefan ing., za njegovega namestnika pa lov. Mihelčič Ivan.
Sprejme se mesečno poročilo III/15, ki ga je članom Gospodarskega odbora podal tov. Marjan Mlakar dipl. oec., vodja ekonomsko planskega sektorja.
Potrdijo se poročila s službenih potovanjih v Turčijo o katerem je poročal tov. Slavko Bajec oec., glavni direktor in o službenem potovanju v Tunis, ki se ga je udeležil tov. Janez Babnik oec., vodja komercialnega sektorja.
Na osnovi Sporazuma o potrditvi višine povečanja cen za osnovne grupe tekstilne industrije v letu 1980 in soglasnosti Zveznega zavoda za cene, 'se povišajo cene našim izdelkom. Nove cene pričnejo veljati 6. 5. 1980.
Pri naši proizvodnji se uporabljajo tudi surovini linters in štri-ps, ki pa ju je potrebno predhodno čistiti. Za sedaj sc to čisti v Mariboru, kar pa je povezano z mnogimi stroški, zato bi bilo potrebno proučiti možnost takega čiščenja v naši delovni organizaciji.
Disciplinska komisija
Disciplinska komisija je na svo-
Družbeni sveti se ustanovijo z dogovori in odloki skupščine občine, zato je poglavje o njih v statutu le na splošno urejeno.
S SEJ SKUPŠČIN — Temeljna delegacija zbora združenega dela
2.	Grb in zastava občine. V obravnavo je dan tudi predlog Odloka o grbu in zastavi občine Domžale. Odlok podaja opis grba in zastave ter njuno uporabo. Oblika grba je izbrana na podlagi anonimnega javnega natečaja.
Grb občine Domžale
Zastava občine Domžale pa naj bi bila rumene barve z občinskim grbom v sredini.
Marjana Lubinič dipl. iur.
ji seji obravnavala devet kršitev delovnih obveznosti in sicer: nedovoljen izhod iz delovne organizacije, predčasno zapustitev nalog Narodne zaščite, nepravilen odnos do sodelavcev in nevestno opravljanje delovnih nalog. Kršiteljem so izrekli primerne disciplinske ukrepe.
Odbor za splošne zadeve
V komisijo za družbeni standard
—	stanovanjska problematika — ilj Odbor za splošne zadeve imenoval naslednje člane:
—	TOZD Saniteta, Milič Ivanka
—	TOZD Filtri, Stopar Marija
—	DSSS, Križnar Peter.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata je imenovala v to komisijo svojega predstavnika — Kcro Heleno.
Glede na spremljanje potreb delavcev po stanovanjih, se v stanovanjskem naselju SB 1, ki se gradi v Domžalah, kupijo štiri dvosobna stanovanja, v skupni vrednosti din 3.253.030,70.
Tov. Zvonki Strehar, ki obiskuje 4. letnik Upravno-administrativ-
ne šole v Šolskem centru za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani, se povrnejo stroški šolnine v znesku 6.800,00 din.
Tov. dr. Pavle Košoroh že dalj časa strokovno sodeluje z našo delovno organizacijo, trenutno pa se pripravlja na raziskave na področju rehabilitacije bolnika z izpe-
S sej samoupravnih organov
jjanim črevesom. V ta namen se tov-. Košorohu odobri prispevek k i^askovalni štipendiji v višini 3-000,00 din.
Tov. Križman Zoranu, zaposlenemu kot vodja nakladalne skupina v skladišču gotovih izdelkov se odobri povrnitev stroškov tečaja za Skladiščnika, ki ga obiskuje pri Delavski univerzi v Domžalah, in si-cer v višini 3.000,00 din.
V	Sklad Titovih štipendistov se nameni 10.000 din, kot prispevek namesto venca na grob tov. Tita.
Dosedanjemu uredniku glasila “tosama«, tov. Vladki Berlec se iz-Plača enkratno nagrado za vodenje Uredniškega odbora v preteklem niandatnem obdobju v znesku 3.000 nin. Za ostale člane Uredniškega udbora pa se nameni din 2.000.
V	bodoče se mesto urednika §lasila »Tosama« honorira mesečno ln sicer 200,— din.
Za predsednike samoupravnih /snanov v nmndatnem obdobju 1978 /oU se nakupijo knjige »Prva srečala s Titom«.
vSplošno kadrovski in finančno računovodski sektor sta za Odbor jia splošne zadeve pripravila predloge za pokrivanje izgube Obrata družbene prehrane. Po pregledu teh poznih rešitev, so člani sklenili, da s9. morajo o tem najprej pogovo-iti v svojih sredinah in so se glasovanja vzdržali.
Delavski svet TOZD Filtri
Ugotovi se udeležba TOZD Filtri na skupnem dohodku Banke Domžale na
—	osnovi uporabe v banki
združenih sredstev
v znesku din	96.972,05
—	osnovi v banki združenih sred. v znesku din 252.171,65
SKUPAJ 349.143,70
Sprejmejo se spremembe Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD Filtri. Spremembe se nanašajo na delovna mesta vodje izmene, transportno embalirnega delavca — pa-kovalca in voznika viličarja.
Odobrijo se sredstva za nakup in postavitev tovarniške ograje na severni in zahodni strani delovne organizacije v skupnem znesku din 565.555,00.'
Potrdi se pogodba o delu s strokovnim sodelavcem, dr. Košorohom, kirurgom na Kliničnem centru v letnem znesku 12.000,00 din. Pogodba velja za leto 1980.
Tosama nastopa kot izvoznik za celotno količino izvoza acetatno cigaretnih filtrov v Turčijo, ki pa bo razdeljena med našo delovno organizacijo in Fabriko duvana Sarajevo. V ta namen se pooblašča Združeno banko — Banko Domžale, da potrdi garancijo za sklenitev izvoznega posla acetatno celuloznih filtrov, namenjenih kupcem TEKEL GENEL v Turčiji in sicer v višinii 5.556.652 turških lir, oziroma din 1.669.200.
S. Rode
življenje teče...
.Življenje teče... to je naslov naših novih prispevkov, ki jih bo-Hio objavljali v naslednjih mese-um z namenom, da vam v njih Predstavimo naše sodelavke in sodelavce, ki bodo izpolnili petdeset el svojega življenja.
, Pet desetletij — to verjetno ni ta-dolga doba, vendar če človek Pomisli koliko je to dni in koliko jSega doživi v teh dneh, se mu za-jd'. da že kar dolgo živi. Tako nam le zatrdila naša prva sogovornica dv. Iva Velkavrh, ki bo 25. tega meseca praznovala svoj 50. jubilej.
Sprva jo vprašanja za hip zmedlo, toda kmalu stečejo besede v Pontan pogovor o njenih petdese-
ur> letih.
k nrav’’ se PdčdD že kar ne-°liko staro, ko pogleda svoja od-asla otroka, pa vendar se ji zdi-v?. Prav ta zadnja leta naj lepša. Tlvena mladost ni bila kaj preveč , dznata: vojna, trdo delo doma na ‘ Pd*'ji, šolanje za šiviljo, nato dru-
žina in gradnja hiše. V družinskem krogu je našla svoje zadovoljstvo, zato tudi svoj prosti čas predvsem posveča domu. Rada kaj sešije, v posebno veselje pa ji je gojenje vrtnih rož in lončnic. Posebno velikih želja pravi, da nima več v življenju: da bi bila le zdrava in takšna tudi dočakala upokojitev.
Tov. Iva bo letos že 29 let kot šivilja zaposlena v naši delovni organizaciji. V otroški konfekciji, kjer dela vsa ta leta, se dobro razume s sodelavkami, zato rada prihaja na delo. Tosama je v teh letih zrasla, za kar ima velik del zaslug prav njena generacija z delom ob sobotah, nedeljah in udarniških dnevih.
V obdobju stabilizacijskih prizadevanj jo skrbi, da ne bi bili prizadeli siarejši delavci in delavci z nižjimi osebnimi dohodki, ker po gosto prihaja do pomanjkanja raz ličnih izdelavnih materialov, zato
morajo delavci opravljati druga, manj ovrednotena dela.
Pravi, da je bila delovna disciplina včasih veliko večja. Delavci so vestnejše opravljali svoje delo in so veliko bolj pazili na material in kakovost gotovih izdelkov. Ne zdi se ji prav, da veliko delavcev neodgovorno zapušča svoja delovna mesta pred koncem delovnega časa, saj vse te minute, pretvorjene v dinarje v tako veliki delovni organizaciji kot je Tosama, že veliko pomenijo.
Cas življenja, ki se ji zdi, da vse hitreje teče, spreminja ljudi v čedalje večje nezadovoljneže. To lahko opazimo že pri prehrani: včasih so si skromno malico delavci nosili od doma, danes pa nismo z nobenim obrokom v naši menzi več zadovoljni.
Ob njenem 50. rojstnem dnevu ji iskreno čestitamo in ji želimo še dolgo in srečno življenje.
Upokojitev
Živimo v današnjem, tako naprednem svetu, pa vendar čedalje bolj ugotavljamo, da so še stvari, katere ne moremo premagati. Bolezen hujša ali milejša prepreči človeku, da bi delal s svojim elanom, voljo, še naprej v kolektivu, družbi in prispeval k skupnim uspehom.
Tako je bolezen premagala tudi MAKSO SLAPAR, ki se je morala že invalidsko upokojiti.
»13. januarja je minilo enajst let, kar sem prvič stopila mimo vratarnice v Tosamo. Malo več kot en mesec sem delala v konfekciji, nato pa sem se prijavila na razpis za delo v skladišču in bila sem
sprejeta. Hitro sem se vključila v krog svojih novih sodelavcev. Verjetno sem se malo prehitro odločila kasneje za delo v skladišču pomožnega materiala, kajti v tem prostoru delovni pogoji niso najboljši. Hitro se premraziš, prehladiš kar poslabša človekovo že prej nestabilno zdravstveno stanje. Vem pa, da bi bolezen kljub temu napredovala.
Šele sedaj, ko sem doma, sem prišla do spoznanja, kako zelo sem bila navezana na svoje sodelavce, s katerimi smo se res razumeli. Tudi z drugimi sodelavci, ki so prejemali material je bilo prijetno delati, zato imam na tovarno le lepe spomine.«
Maksi je težko, ker doma ne bo mogla šivati, pa tudi kuhanje ji dela težave.
»Včasih je primanjkovalo časa, da bi vezla gobeline, sedaj me pa roke ne ubogajo. Da bi se mi le vid ne slabšal. Veš, tudi moje oči je že zajela bolezen, jaz pa tako rada berem. Se mi zdi, da le nisem tako odrezana od sveta, če lahko preberem časopise, revije, ali kak roman. To mi preostane za deževne dneve. Ob lepem vremenu pa bova z mamo hodili na sprehode, ker se moram veliko gibati.«
Maksi želimo, da bi se ji zdravje ne poslabšalo in da bi svoje težave premagovala še naprej s tako močno voljo in še dolgo let preživljala lepe dni.
Med 18 dvojicami, pa so naši pari dosegli naslednja mesta:
2.	Kerč Janez — Kerč Jože
4.	Štrukelj Zdravko — Hafner Marjan
5.	Požar Tone — Limoni Janez
V	skupnem plasmanu so kegljači in kegljačice Tosame dosegli pr-vo mesto in se tako uvrstili v republiško finale v kegljanju.
Republiška tekstiliada je bila organizirana v Mariboru na kegljišču MTT in Konstruktorja. Med osmimi ženskimi in moškimi ekipami so naša dekleta dosegla peto mesto, fantje pa dvakrat šesto. Rezultati posameznic in posameznikov še niso znani.
V	mesecu maju je bilo organizirano izbirno občinsko tekmovanje posameznic in posameznikov. V finale, ki bo izvedeno v začetka junija so se plasirale štiri naše tekmovalke in trije tekmovalci.
Iz navedenega je razvidno, da naše kegljačice in kegljači dosegajo zelo dobre rezultate, kar je sad
- ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT -
Kegljanje
Kegljanje je verjetno ena od športnih panog, ki je v naši delovni organizaciji zastopana najbolj množično in v kateri dosegajo naši športniki in športnice najboljše rezultate.
V	letošnjem letu je bil organizator regijske tekstiliade 00 sindikata TRAK-FILC Mengeš. Tekmovanja, ki je bilo organizirano na štiristeznem kegljišču Rogovile na Črnučah, se je' udeležilo pet ženskih in šest moških ekip. Ekipe in tekmovalci Tosame so dosegli naslednje rezultate.
V	konkurenci ženskih ekip 4 x 100, je naša ženska vrsta zasedla prvo mesto. V tekmovanju borbenih ekip je naša desetčlanska moška vrsta dosegla drugo mesto, v tekmovanju moških ekip 6 x 200, pa je naša moška vrsta dosegla prvo mesto.
Kegljači »Tosame«
Med dvajsetimi tekmovalkami, so naša dekleta dosegla naslednja mesta:
I.	KUNSTELJ Darinka
3.	KERČ Joži
4.	DRČAR Marta 7. HAFNER Mojca
V ženskih dvojicah pa je naš par Kunstelj-Drčar dosegel prvo mesto, par Kerč-Hafner pa drugo mesto.
Med 36 tekmovalci pa so naši fantje dosegli naslednja mesta:
2.	KERČ Jože
3.	HAFNER Marjan
4.	LIMONI Janez
10. ŠTRUKELJ Zdravko
II.	KERČ Janez 14. POŽAR Tone
‘J
Ženska ekipa — na stezi Joži Kerč
načrtnega dela skozi vse leto. Pri njihovih nadaljnjih tekmovanjih J'm zaželimo še veliko podobnih kegljev.
Hafner
..V mesecu mladosti organizira ZSMS vsako leto športna tek-niovanja med posameznimi osnov-ninij organizacijami naše občine. Kot že nekaj let nazaj smo se tudi mladinci Tosame udeležili teh tekmovanj in sicer v namiznem tenisu. malem nogometu, kegljanju in košarki. Zopet smo sodelovali le tan tj e, saj nam kot ponavadi kljub velikemu številu mladink, ni uspe-
0	zbrati niti ene ženske ekipe.
Na ta tekmovanja, ki so jih organizirale in vodile posamezne osnovne organizacije iz krajevnih Skupnosti, se nismo kaj dosti pri-Pfavljali, zat0 tudi nismo pričako-
1	h velikih uspehov. Vseeno pa se nhko pohvalimo s prvim mestom I kegljanju, manj sreče pa smo mieli v namiznem tenisu in v košarki, kjer smo izpadli že v prvem Kolu. Pri nogometu smo se uspeli ovrstiti v finale, žal tekmovanje za-Z^nu neresnosti organizatorja OO 4bMS Ihan ni bilo izvedeno do konca.
Kern Stane
Osebne vesti
, Rojstni dan praznujejo od 12. 6. do H- 7. 1980
TOZD SANITETA broška konfekcija
• 14- 6. Peternel Greti, 27. 6. Škar-7 barija, 25. 6. Velkavrh Iva, 1. .• Pirnat Marija, 9. 7. Podbevšek ni> 15. 6. Hafner Marta.
Sanitetna konfekcija
I-,	7. Belcjan Ani, 27. 6. Breznik
^isan, 7. 7. Judež Milica, 29. 6. Je-■>nn /ončka, 1. 7. Klakočar Marica, V:'. Lenček Malči, 8. 7. Marenk »i. a. 2. 7. Mezek Lojzka, 1. 7. Pivec P ‘on, 2. 7. Primc Helena, 6. 7. Ani, 28. 6. Urbanija Marta, • o. Tomažič Olga.
likalnica
r, 20- 6. Judež Alojz, 7. 7. Burja ptaga, 12. 6. Blatnik Slavka, 6. 7. fitoj Olga, 11. 7. Korošec Olga, 28. Kovačič Ani, 8. 7. Kordež Dragi,
29.	6. Lebar Pavla, 19. 6. Lenček Marta, 12. 6. Pavli Ani, 26. 6. Se-dušak Ema, 30. 6. Prelovšek Marija.
Tkalnica ovojev
19. 6. Vulkan Jurij, 11. 7. Breznik Olga, 29. 6. Kerč Milka, 21. 6. Šimenc Ani; 22. 6. Kržan Peter, 4. 7. Jug Andrej.
Avtomatska tkalnica
Andrejka Andrej, Tone in Miha
2.	7. Pust Ivanka, 18. 6. Markovič Milena.
Pripravljalnica
1. 7. Pojbič Lojzka, 7. 7. Gaberšek Ciril, 29. 6. Kovič Vida.
TOZD FILTRI
21. 6. Kočar Peter, 22. 6. Požar Anton, 23. 6. Avbelj Olga, 13. 6. Barlič Marjeta, 15. 6. Hrovat Vida,
30.	6. Jelnikar Rezka, 29. 6. Keršič Pavla, 1. 7. Kveder Milena, 8. 7. Narobe Vera, 23. 6. Ravnikar Francka, 22. 6. Ručigaj Olga, 28. 6. Stare Olga.
DSSS
Pomožni obrati
16. 6. Andrejka Tone, 17. 6. Ceglar Milan, 21. 6. Capuder Alojz, 28. 6. Kump Ciril, 18. 6. Rems Janez, 11. 7. Smrekar Anton, 9. 7. Volkar Ivan, 26. 6. Šarc Janez.
Skupne službe
19. 6. Breceljnik Nuša, 24. 6. Grajzer Vera, 24. 6. Kamin Pavla, 1. 7. Nahtigal Marija, 9. 7. Osolnik Martina, 20. 6. Rožič Lojzka, 9. 7. Jeretina Olga.
Komerciala
3.	7. Borštnar Dušan, 5. 7. Cedilnik Ani, 28. 6. Drčar Milan, 1. 7. Džafič Edhem, 21. 6. Hribar Alojz, 28. 6. Juhant Vera, 21. 6. Križman Zoran, 23. 6. Mushica Bajram, 4. 7. Prstec Darinka, 1. 7. Ravnikar Ciril, 18. 6. Stare Janez, 13. 6. Štrukelj Minka, 1. 7. Jenič Viktor.
Prišel v delovno organizacijo:
Zupan Marko — KS expedit, iz JLA. Odšla iz delovne organizacije: Podmiljšak Josepina — umrla.
Rodili so se:
Kokalj Milanu — sin Koderman Ani — sin.
Ob smrti moje drage mame MARIJE JUDEŽ se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Mikalnice za izraze sožalja in denarno pomoč.
Obenem se zahvaljujem sindikalni organizaciji za venec in denarno pomoč.
Judež Alojz
ZAHVALE
Ob nenadni izgubi našega dragega očeta ANTONA ANDREJKA se vsem sodelavcem in sodelavkam iz Tkanlice ovojev, pomožnih obratov in Filtrov najiskreneje zahvaljujemo za podarjeno cvetje ter spremljanje na njegovi zadnji poti.
Lepo se zahvaljujemo tudi sindikalni organizaciji za dana sredstva.
Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame, hčere, sestre, snahe, tete in svakinje
PEPI PODMILŠAK se še posebej toplo zahvaljujemo delovni organizaciji TOSAMA, ki se je tako lepo, pozorno in sočutno poslovila od naše drage.
Hvaležni smo vam za tople besede ob odprtem grobu, za milo slovensko pesem in godbo.
Vsem njenim sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje ob njenem poslednjem slovesu.
Vsem hvala.
Žalujoči: mož Lojze, hčeri Zdenka in Lidija, mama, bratje, sestri ter ostalo sorodstvo.
Ob smrti najinega dragega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iz Mikalnice in Konfekcije I. najtopleje zahvaljujeva za darovano cvetje, denarno sredstvo, izrečeno sožalje in vsem tistim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Urbanija Marta in Cerar Vida
Ob smrti našega dragega očeta JANEZA PERVINŠKA, se sodelavcem iz TOZD Filtri, Mikalnice, Be-lilnice, Ekspedita in Transporta (šoferjem) prisrčno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi oktetu To-sama za odpete žalostinke in OO sindikata za denarni prispevek. Sinovi Ivan, Stane, Tone, Avgust in Marjan z družinami.
»TOSAMO« bodo naslednji dve
leti urejali:
1.	Franc ARNUŠ — sekretar OO ZK DSSS
2.	Miha ANDREJKA
3.	Dušan BORŠTNAR
4.	Marta DRČAR — sekretar OO ZK TOZD Saniteta
5.	Olga JERETINA — predsednik ZSMS Tosama
6.	Marjana LUBINIČ, dipl. iur.
7.	Silva MEŽNAR — blagajnik
8.	Ivanka OGOREVC — predsednik KOOS Tosama
9.	Jože PODPESKAR, dipl. ing.
10.	Marija PRESEKAR — korektor
11.	Tone STARE — fotograf
12.	Vladka BERLEC — glavni ured-
nik.
bmu£-. m.
MomA
VISAUJ
ruciio
OdEZA
m mm
PF)-
Toti
HOSU.0
IME
MORJU
Touui-