Katolški cerkveni list. Vredni k: Ur. Janez JKrizosiom t*of/aear. A<> 20, V Cetertik 17. Velkitravna. 1849. Kratki preniisliki iz s. evangelija za šesto nedeljo po veliki noči. (Jan. 15, 26. 27. 16, 1—4.) oliko nadlog in terpljenja čaka in zadene vsaciga človeka na tem svetu, v tej dolini solz. 31ed temi nadlogami, kakor so bolezni, revšina in droge nesreče, je nar hujši brit kost za pravice voljo pred hudobnim in nehvaležnim svetam zaničva-nje, sovraštvo in preganjanje terpeti. Tako terp-ljcnje je pa zadevalo od začetka sveta vse pobožne in nedolžne ljudi, in pravične, od ljubezni do vsili ljudi unete preroke, ktere je Bog od nekdaj v podučenjc in poboljšanjc hudobniga sveta pošiljal: tako zaničevanje in preganjanje je mogel terpeti nar boljši in nar svetejši dobrotnik vsili ljudi, naš Zveličar, Jezus Kristus, in enako tcrpljenje je čakalo apostelnov Jezusovih, desiravno si kaj taciga niso mislili, temuč srečo in veselje v kraljestvu božjim pričakovali. Po pravici se je bilo bati, de bi se apostclni nc bili prestrašili in v svojih mislili zmešali, ko bi bili vidili, de namest hvaležnosti za nauke svetiga evangelija, le nehvaležnost in zaničevanje najdejo, ako bi jim Jezus tega nc bil naprej oznanil. Zato jim je dobrotljivi Zvcličar povedal, de jih zavoljo pravičnosti in zavoljo oznanovanja svetiga ev angelja veliko terpljenja čaka, in jim jc rekel: „To sini vam povedal, de se ne p o hujšate.44 Judje in ajdje, kteri Jezusove vere niso nase vzeli, so se pohujšali nad njo, kakor govori sveti Paul. ki pravi: -Mi vam oznanujemo Kristusa Križaniga. kteri je Judam pohujšanje, nejcvcrcam pa norost." Judje so se pohujšali nad Jczusam, to jc, so ga zatajili in zavergli, ker sc je božjiga Sina imenoval, kar seje njim preklinvanjc božje zdelo. Ajdje ali nejeverci, kteri so več bogov imeli, so se tudi pohujšali nad Zvcličarjem, scer ne zato, ker je bil Bog, ampak zato, ker se jim jc neumno in norost zdelo, križaniga Boga verovati. Apostclni bi se bili pa še d rogači utegnili pohujšati nad Jczusam in nad njegovimi nauki, ako bi jih on ne bil pred podučil, kako hudo se jim bo godilo, in ako bi jim ne bil pomoči svetiga Duha obljubil in dal. Misliti bi se bili namreč utegnili: Koko more to prava vera biti, ktera nam veliko pokorjenja in zatajevanja zapoveduje, blagor in zveličanje obeta, pa, kakor vidimo iu čutimo, le zopernost in nadloge, žalost in tcrpljenje povračuje? Tako pa, ker jim je bilo vse to tcrpljenje že naprej oznanjeno, in so bili od svetiga Duha razsvetljeni iu podučeni, de blagor in zveličanje nas še le na unim svetu, v nebesih čaka, se niso pohujšali, niso v veri opešali, temuč so se toliko bolj veselili, kolikor več so imeli terpeti, so se veselili, „dc so vredni bili za Jezusoviga imena voljo zaničvanje terpeti.4* D kristjani! posnemajmo v tem apostclnc Jezusove iu perve kristjane. Varujmo se, de sc nad keršansko vero kdaj ne polmjšamo, de je slovesa nc damo. Od vsili strani nam današnji svet pridi- guje in oznanuje, kako tore, dobrote povračevati, za preganja v ee moliti, sami sebe premagovati, poželjcnje zaterati, križ nositi, in z eno besedo, nič druziga kakor vedno lerpeii. Posvet lijaki nam norce kažejo, nas naum-neze imenujejo, nas k zatajenju naukov Jezusove vere napeljujejo, in čedalje več je takih kristjanov med gospodo iu tudi med kmeti, kteri s svojim hudobnim /.gledam slabe in maloverne kristjane od prave iu svete vere odvračujejo. t ujmo toraj, Kristjani! zakaj duh je volan, ali meso je slabo. Spomnimo se pogosto besedi našiga Zvcličarja: ..To sim vam govoril, de se ne pohujsatc". Me bi jim ne bil premalo povedal, je Jezus svojim apostclnam na ravnost oznanil in razodel kakšno tcrpljcnjc in preganjanje jih čaka. „lz svojih shoduic vas bodo pahnili: kaj, prišla bo ura, de bo vsak. kteri vas umori, mislil, de s tem Boga časti.- |Ive nar večji kazni, ki jih človek človeku more naložiti, eno duhovno, eno telesno jim je Zvcličar lukej napovedal. — Sovraštvo Judov zoper vas je hotel Jezus pervič reči. bo tako veliko, de vas hodo iz svoje shodnicc, to je, iz svoje cerkve, iz svoje družbe izvergli. Bogabojcčimu Izraelcu sc ni moglo nič strašnejšiga zgoditi, kakor če ga je duhovšina v sodbi očitno iz družbe Izraclcov, iz njih shodnicc ali sinagoge izklcnila. Kakor nevredni u l družbe božjiga ljudstva, je zgubil tak človek vse pravice Abrahamovih otrok, ter je bil o-citiiimu prekletstvu izdan. To kazen jc apostclnc hmaio po tem. ko so zaceli Jezusovo vero oznano-\ ali. res zadela. Kako strašna iu ucprenesljiva hi se jim bila zdela, ako hi jim je ne bil Jezus že pred napovedal. Druga kazen ali štrafa, ktera je apostelnov čakala, je bila sramna smert liudo-dcluikov. Kakor hudodelnikc. krivoverce in zape-Ijivce so jih mučili iu morili, in so mislili, de s tem Bogu služijo, kakor jc mislil sam Saul pred svojim spreobernjenjem, ki je kristjane preganjal, in pri siurrti svetiga Štefana oblačil njegovih ubijav-cov varoval, in s tem po besedah svetiga Augušti-na želel hudobe iu greha vsih deležin postati. — Kakšne stanovitnosti v veri in upanji, kakšne gorečnosti do Jezusa je po tem takim apostclnam treba hilo. de so Kristusa križaniga brez strahu o-znanovali. kjer je tako rekoč cel svet, kjer so nar imcnitiiiši in nar bolj učeni možje apostclne Jezusove hudobne. brezbožne ljudi, krivoverce in za-peljivce imenovali, in očitno vpili, de takih sovražnikov božjih, take soderge in nar večji hudobe sveta nihče ne more dosti ojstro kaznovati in zaterati. Enako, kakor apostclnam, se godi posebno dan današnji bogoijuhnim kristjanam, posebno pa duhovnim po vsih tistih krajih, kjer se druhal zdaj-niga zoperkeršanstva obilniši zbera, in mogočniši na noge stopa. .Marsikteriga verniga in stanovitni-ga mašnika nedolžno kri je naše dni že černa zemlja pila, in brez števila veliko duhovnov je, kteri morajo s poglavarjem katolške cerkve, svetim oče-tam papežem vred v ptuji deželi pri ptujih ljudeh domu in pomoči iskati. Pa od kod taka hudoba, toliko krivic zoper Jezusovo vero in zoper njene oznanovavce? ~ln to vam bodo storili,a pravi Jezus, ker ne poznajo ne Očeta, ne mene. Tisti kteri vas preganjajo, so prav za prav nesrečni, ne pa vi; zakaj oni ne vedo, in nočejo vediti za prav ičniga Boga v nebesih, ne vedo in nočejo vediti, de sim jest Sin božji. Vam pa naj bo to tolažba in trošt, de Boga mojiga Očeta in mene poznate, de v Očeta in v mene, njegoviga Sina verujete, de ste zavoljo mojiga Očeta in zavoljo mene zaničevani in preganjani. — Stojmo toraj stanovitno, kristjanje! terpimo voljno; zakaj naši sovražniki ne vedo kaj delajo, ker Boga in njegoviga Kristusa nočejo poznati: mi pa vemo kaj delamo in zakaj terpimo, ker nam je to naš Zvcličar naprej povedal, in to nam je povedal, de se ne pohujšauio, de ga ne zatajimo. Potočnik. Zakonsko po»tavota, ktera svoje ude nar bolj k čednosti napeljava in jim v ta namen nar pripravniši po-mocke daja: tista, ktera uči, de so vse časne nadloge in krizi nasledki izvirniga greha, in de brez težav in tcrpljenja nikoli na svetu ne bo, naj bi bile postave se tako dobre, in gosposke kakor sami angeli, dc pa tisti, ki je tukej v preterpljenji vboztva, siromaštva, bolezin in zaničvanja Kristusu nar bolj podobin , mu bo tudi na unim svetu nar bolj podobin v nebeški časti: tista, ktera pod smertuim greham zapoveduje, vsaki tudi terdi gosposki pokornim biti in vse gosposke kakor od Boga poslane spoštovati; tista, katera uči, de je zakon, kteriga cerkev sklene, tudi pred Bogam sklenjen in de ga nobena človeška moč več razvezati ne more. Tako uči pa le s. rimsko - katolška vera. Ajdje nimajo od čednosti, od pravice in od ljubezni do bližnjiga nobeniga pr»viga, od zatajevanja samiga sebe pa skorej clo nobeniga za-popadka. Judje sploh imajo toliki serd zoper Kristusa in vse, kar je keršanskiga. de so v kersan-skih deželah zares velika sitnost in zmešnjav a, kar so ravno zdaj nar bolj pokazali, ker so oni skorej narveč sedanjiga puntanja krivi. Rongeanci svojim naslednikani že na tem svetu raj obetajo: ker jim ga pa dati ne zamorejo, podložne le z njih stanam nezadovoljne delajo in jih tako k vednimu puntanju vnemajo. Lu te rane i in njim enaki krivoverci tudi od zatajevanja samiga sebe le malo slišati hočejo. Kdo bi pa tudi pri njih veselje imel, križe tega življenja potcrpcžljivo nosili, ker si po njih veri skoz to za nebesa nič prislužiti ne zantore; Luteranci namreč v zasluženje dobrih del ne ver-jejo. Tudi se pri Lutcrancih, kakor pri ajdih in Judih zakoni spet razvezati dajo. Ravno zavolj tega je pa tudi po luteranskih deželah tako malo zadovoljnosti in stanov itniga mini, posebuo pa raz-vezanjc zakonov pohujšanju, razvujzdanosli in za-nemarenju otroške izreje tako široko vrata odpera, de je kar groza ino joj! Iz vsiga lega se tedej jasno vidi, de jc katolška vera nar boljši in nar terdniši podloga deržavne sreče, in de deržava zavolj lastuiga korista želeti more, de bi ravno katolška vera v njej nar lepši cvetela in nar bolj široko se razprostranila. Ali bi pa deržava tej, kakor beli dan jasni resnici popolnama nasproti ne ravnala, ako bi dopustila, de bi sc razvujzdani katolčani in krivoverci in Judje in Turki med seboj mozili iu ženili, kakor jim drago? Zakaj to se lahko vidi in z roko ošlata, de iz takih gnusnih zakonov nc bojo nikdar pobožni otroci in nekdaj pridni podložni izrastli, ampak kakor smo že zgorej izrekli, popolni neverniki, še hujši od nekdanjih ajdov iu Turkov, ki ne bojo poznali ne čednosti ne pravice, in ne bojo vervali ne v duše neumcrjočiiost, ne v Boga in hudiča, ampak bojo popolnoma požvinjeni, kakor pravi llongetovi otroci, le na tem svetu svoje nebese v meseni razvujzdanosli iu v dobrim življenji brez dela iskali in tedej morijo in tolovanje za svoje rokodelstvo imeli. Ajdje so sc saj svojih izmišljenih bogov bali, ali prav i ga ne vernika nobena reč več nc straši. Ile to niso prazne sanje iu golo strašilo, nam priča strašni umornedolzuiga ministra na Dunaj i: nam pričajo neznane pregrehe, ki so se pri belim dnevu po Dunajskih ulicah do-prinašale; nam pričajo vse grozovitue pogodc, ki so se lanjsko leto pri nas, po Nemškim, po Las- kim in po Franeozkim godile, nam priča pa še posebno stara Francozka preklinja, kadar so nedolžnima kralja grozovitno umorili, na jezere in jezere mašnikov in kristjanov poklali, ki niso hotli Kristusa zasraniovati, ko so kloštre in cerkve pode-rali in cerkveno premoženje ropali, britke niartre pa po cestah v blato teptali, in ko sije z divjim veseljem vriskaje sin kervi svojiga očeta natočil! Ali si pa kedaj pameten človek zmerzlo kačo v ne-derje dene in čaka, de se ogreje in ga vpikne? in deržava bi tako nespametna bila, še postave dati, po kterih bi se ta divji in kerviželni rod šc hitreji pomnožil, de bi jo, kadar enkrat doraste, kervavo razdjal in vgonobil! — Seer je res, de pobožnost iz serca izvira, in se z nobeno zvunanjo močjo prisiliti ne da: seer je res, de deržava moči in pravice nima, koga siliti. de bi kar vero zadeva, lako ali tako v svojim sercu mislil ali v svojim djanji in nehanji se nosil: to pa vender ostane deržave pravica in s. dolžnost skerbeti, dc se saj nedolžnim otrokam dobrota s. kersta in keršanske izreje ne odtegne, kar bi sc pri takih zakonih lahko zgodilo: in ako ravno deržava ni ubraniti v stanu, dc bi zakonski ali nezakonski starši slabo ali clo nekeršansko svojih otrok ne izredili: pa saj sama s svojimi postavami te kužne bolezni, razujzda-nosti in nevere podperati ne sme in jo tako rekoč za postavno in dopušeno spoznati. (Konec sledi.) Hvala kinetivkiga stanu. \oben stan, kar jih je na svetu, ni tako pri-mirjen človekovi naturi kakor kmetiški; in kako nc, ker Hog sam je učil orali in sejati našiga perviga očeta Adama; za to se bo pa tudi človek vsaciga dela pred naveličal kot kmetiških opravil. Kmctiš-kim delam da to veliko prijetnost, de niso zmiraj enake, temuč mnogoverstne: zdaj se orje, zdaj seje. zdaj vlači, zdaj pleve, zdaj kosi, zdaj ža-nje, zdaj mlati, zdaj proso mane. zdaj lan tare, zdaj stelja ali pa derva pripravljajo. In kjer imajo vinograde, se zdaj tersje okoplujc in gnoji, zdaj terte privezujejo, zdaj grozdje tergajo, potlej tlačijo iu prešajo ter s sladkim vincam sode napol-nujejo. IIes de so kmetiške opravila težavne, de se ob nekterili časih zlo terpi. o poletnim času malo spi, in de sc dostikrat kaplja za kapljo iz čela cedi: ali navajeniga uterjeniga človeka, ki se ne prežene, to ne stane ravno tako težko, in že clo ne, ko se spomni, dc jc božja volja tako, de je Hog sam rekel: V potu svojiga obraza boš jedel kruli, dokler se ne poverneš v perst. iz ktere si vzet. f I. Moz. buk. 3. 19. ) 1'ufflej rl»robtince- 1849. stran 103 — IOS. Ce kdo poreče, de je hrana po kmetih preslaba, naj pomisli, de kmečkim ljudem bolj dišein se bolj priležejo domače jedi, kot gospodi zbrane iz daljnih, zamorskih krajev pripeljane: bolj je zdrav kmetič, ki se je najctlil žganeov in kisliga zelja, kaše, korona ali repe; bolj je zdrav, ki si je vgasil svojo žejo s kislim mlekarn, z kerhljcvo vodo ali z merzlim studcncam, bolj kot uni, ki se ponujajo z žlahtnimi, dragimi jedrni in pijačami, ter si z njimi kaze želodec in kri. Kteri se vse skozi dobro pitajo, težko sopejo od same mešobe; po dnevi dremljejo , po noči malo spe, so nevkretni, de se še sami ne morejo obuvati, in tudi so vclikrat zavolj predobriga življenja sitni in čmerni. In kako se priležejo kmečkimi! človeku ob godeli boljši jedi! z hvaležnim sercam jih vživa, in tako sta ob svetih praznikih obvescljcna truplo in duh. De pa po nekterili krajih ali po nekterili hišah imajo res preslabo hrano, ni uzrok pomanjkanje, temuč nevednost in ncurnost gospodinj. Nektera gospodinja res preslabo kulia, in nc zna res nič pripraviti, ko bi lahko bolje kuhala, in prav lahko pripravila bolj zdrave in snažne jedi brez vsili večjih potroškov. Veliko potrohnja, pa se nikjer dru-gej ne pozna kot po shrambah. Skerbite toraj kmečke žene in dekleta, de hote dobre gospodinje, de boste tudi pri kuhi izurjene, znajdene posebno pa snažne; že stari pregovor pravi, de snaga jc na pol življenja. IN) vsili straneh je na gospodinji veliko ležeče, zatoraj prav pravijo, de gospodinja tri vogle hiše podpira. Poglejmo zdaj še daljej, kako je kmetiški stan pripraven kot vsi drugi stanovi za zvcličanje duše. Knietovavcu, kteri nar več časa pod milim nebam dopernese. vse oznanuje Boga, vse ga prepričuje , kako velik, kako moder, kako vsigamogo-čen in dobrotljiv je Bog. Vsak červiček, ki se ti v prahu pod nogami zvija, vsako zeljše in evetik ti stvarnika oznanuje. Ker je Zveličar nar raji jemal od kmetiških del svoje prilike, jc kuietovavec vse skozi pri svojih delih opomnjen na kake evan-gelske resnice. Kadar terte ali sadno drevje obrezujete . se spomnite Jezusovih besedi, ko pravi: ..Jaz sim terta, vi mladike, kdor vstane v meni in jez v njemu, on rodi veliko sadu, ker brez mene ne morete nič storiti". (Joan. 15, 5.) Kadar vidite travnike z cvetlicami pregernjene, kadar vam šker-janc nad glavo žvergoli, ali penca v germi, sra-koper v hosti, ali kaka druga vesela ptičica svojo pesem prepeva, se vaui kaj lahko Jezusove besede pred oči postavijo, ko pravi: »Poglejte ptice neba, ker ne sejejo in ne žanjejo, in nc spravljajo v žit-nice, in vaš Oči' nebeški jih živi — in poglejte lilije na polji, kako rasejo, ne delajo in ne predejo, pa vam povem, de še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen kakor ena zmed njili. t'e pa travo na polji, ktera dans stoji, in sc jutri v peč verze, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas maloverni W (Mat. 7, 26, 29 in 30.) Kadar sejete, vam na misel pride prilika od sejavca, de kakor z semenarn se godi tudi z božjo besedo; kakor seme le v dobri zemlji tako tudi božja beseda le v dobrini pripravljenim sercu obrodi dober sad. Kadar ženske plevele ali žanjetc, se spomnite evangelskc ljulke, ktero je po noči, ki so ljudje spali, sovražnik pri-sejal med pšenico, ktere gospodar ni pustil izpleti, de bi se z ljulko vred tudi pšenica ne poruvala, temuč rekel je: Pustite oboje rasti do želve, in ob času žetve porečem žcnjicam: poberite pervič ljulko in jo povežite v snopke, de se sožge, pšenico pa spravite v mojo žitnico. (Mat. 13, 24— 30.) Vrabec, ki okoli vašiga poslopja čivka, vam v spomin kliče Zveličarjeve besede, ki pravi: „AIi se ne prodasta dva vrabca po vinarji ? in le eden zmed njih ne bo padel na zemljo brez vašiga Očeta; ja še elo vaši lasje na glavi so razšteti, nikar se toraj ne bojte, boljši ko veliko vrabeov ste vi. (Mat. 10, 29-31.) Petelin, ki te na vse jutro s svojim petjem budi, ali ki se sprehaja okoli hiše, te opomni Petroviga greha, pa tudi njegove gre-venge in pokore, opominja te, de tudi ti živiš v zatajevanji in v čuječnosti, de bodi vedno pripravljen na smert, ker ne veš, kdaj de pride Gospod, ali za večera, ali o polnoči, ali o peteličjim petji, ali zjutrej. (Marka 13, 35.J Koklja, ki vodi pišeta, jih kliče in spravlja pod perute, ti poočiti Jezusovo očitanje, s kterim je grajal judovsko ter-dovratnost, in ravno tako tudi našo, in de če ne bomo povraeevali ljubezni z ljubeznijo, bomo od Boga zapušeni tudi mi, de bomo klicali, pa vender poginili v svojih pregrehah. Vse to je res, marsikdo poreče, kiuetiškistan je nar starji na svetu, človekovi naturi nar bolj primirjen, torej tudi za zdravje koristen, in tudi je res, de človeka opominja na Boga, sosebno pa na evangelskc izreke, ali to je žalostno v kmetiškim stanu, de kmctovavec je zastran svojih pridelkov v vednim strahu in v nevarnosti. Zdaj stoji polje v vsi svoji lepoti in v vsim svojim veličastji, de kuie-tovavcu serce od veselja poskakuje, pa kar pri-verše strelonosni oblaki, toča se vsuje in v kakih minutah pokonča vse žita in sadeže , in kmetčevo veselje se spreoberne v žalost in jok. Kolikokrat je jesen ajda lepa, de bi jo človek le gledal, pa noč se shladi, solnce zjutrej posije, slana jo posmodi in v enim hipcu je ajde na tavžente mirenkov proč. V dobrih letnah je kmetovavec že mož, lahko je dobre volje in se tudi trudi z veseljem, ali v slabih letnah je joj in prejoj. Ali dragi kmetovavci! vaše poljske nesreče ne zadenejo le samo vas, te- muč tudi vse druge stanove, ker kmctovavec vse na svetu preživi; kadar ste vi tepeni, so z vami tepeni tudi drugi. De je polje v vedni nevarnosti, de čez kmetovavca pride marsikaka nesreča, ima tudi svojo dobro stran, ima tudi velik duhoven korist. Nevarnost in nesreča dela človeka bolj var-niga, čuječiga in brihtniga, ga varuje »red prevzetnostjo, bahanjem in zapravljanjem. Človek se že tako rad zateleba v zemljo, ktero zmiraj obdeluje, rad natveze svoje serce na pozemcljskc mini-live reči, rad pripiše svojo blagovitost svoji modrosti in pridnosti, zatoraj je prav, de ga časih v nos dregne svetopisemska resnica, de ne tisti, ki sadi, in tudi ne tisti, ki priliva je kaj, temuč Bog, ki rast dnjc. in de nimamo tukaj obstoječima mesta, ampak de prihodniga čakamo. Ljubi kmetovavci in vsi kmečki ljudje! kader-koli vas Bog obiše z kako nadlogo. naj vam zato nikar ne upade vaše serce. Bog vas skoz to le kliče, le bolj nase navezati hoče, vclikrat vas tepe zavoljo vaših pregreh in vas opominja k pokori. Kteriga Bog ljubi, ga tepe, Gospod umori in oživi, pelje v grob in iz groba, sturi uboziga in bo-gatiga, poniža in povikša, rani in celi, vdari in njegove roke spet zdravje dado, pravi sv. pismo. (Pripov. 3, 12. II. buk. kralj. 2, 6. 7. Job. 5, 18.) Arko. Kteri stan je itar boljši. Neki kupčovavec pride k svojimu sosedu in ga takole nagovori: ..Ljubi prijatel! ali bi mi za-mogel ti dober svet dati, kteri stan de bi jaz za svojiga pervorojeniga sina izvolil? Fantek je scer še le šest let star, pa ker ga lako rad imam, me njegov prihodiu stan že veliko, veliko skcrbi-. Pri kupčii je pač sitna iu vagana reč: ba-rantijc se vedno mešajo: kdor je danas bogat, utegne jutro že beraško palico imeti. Posebno si tukej pravični ljudje le težko pomagajo, ker se krivični kupčovavci nobeniga še tako grešniga po-močka ne vstrašijo in se vse sorte zvijač poslužijo, de bi hitreji obogateli; kdor še pa z vago in mero opraviti ima, more še posebno dobro gledati. de kako čeruo liso na svojo vest ne dobi in z umazano dušo na un svet ne pride. -- Ce fanta v šolo dam, je ravno kakor de bi v lotrijo stavil: redko kedaj se tako izide, kakor človek želi. — Pri du-hovskim stanu smo poprej rekli, je še narbolj gotovi kruli; — pa zdaj sc jc tudi tukej zlo spremenilo in kdo ve, kaj še vse pride: potem je k du-hovskimu stanu tudi posebnih darov in gnad božjih treba. — Pri deželskih gosposkah se tudi večdel nič prav ne godi od listiga časa, kar so pravici oči zavezane — in to je že mendc kolj dolgo. — Šolski učeniki so imeli že zdaj veliko opravila pa malo plačila, tako de je pri njih zmiram narobe rajtinga veljala; več kakor je dela, menj je kruha. Zdaj se jim scer boljši časi obetajo; pravijo, de se jim bo sitna cerkvena služba vzela in primerno plačilo od dežele dajalo. Meni pa to v glavo ne gre. Cerkev je bila od nekdaj šole skerbna mati; če ni dala na enkrat veliko, je dala pa saj vsak dan nekoliko, — in zerno do zerna je tudi pogača. Zdaj pa hočejo svojo mater zapustiti in menijo, de bo mačaha za nje boljši skerbela, — jaz pa tega ne verjem. Saj tudi vlada toliko denarjev nima, kakor se z njimi baba: pri štibri se pa tudi ne bo veliko prilagati dalo. ker je že kolj velika. Sploh, z komurkoli govorim, bodi si že to ali uno, vsak mi pravi: ako bi še enkrat na svet prišel , to bi ne hotel nikdar več biti, kar sim zdaj. Kakor se zdaj kaže, je res nar bolji za poslanca zvoljen biti: k temu se ni treba veliko učiti in človek ima koj lepo plačilo brez vsiga truda in dela. Pa kaj, de ne morem sam svojiga fanta za poslanca napraviti! Tedcj mu morem že za drugi stan sker-beti in zato sim tebe, ljubi sosed! za svet poprašal. Pametin sosed, ki je vse zamerkljivo poslušal , mu je takole odgovoril: Nar boljši stan, ljubi moj! ki ti ga jaz svetvati zamorem, je stan nedolžnosti; in ako bi svetniki iz nebes, duše iz vic in pogubljeni iz pekla spet nazaj na ta svet za-mogli, jaz vem, de bi si vsi ta stan izvolili, — in tudi mi vsi moramo prej ali slej v ta stan stopiti, če smo ga zapustili, drugač se nam bo po smerti gorje godilo. Ta stan je tvoj fantek že nastopil, ko so ga z kerstno vodo oblili, in na tebi je zdaj ležeče, de mu z natikam in lepim zgledam pokažeš, kako de naj ta stan noter do smerti ohrani. Zakaj kakor vsaki stan in vsako rokodelo svoje posebne poniočkc ima, de gre boljši od rok: tako ima tudi stan nedolžnosti svoje posebne pomočke, de ga človek ložej ohrani. Zato moreš svojiga otroka k takim možem v nauk pošiljati, ki vse to dobro za-stopijo. posebno pa naj pridno v cerkev hodi, de bo vse zvedil, kaj more storiti, česar pa se var-vati, de nedolžnosti v svojo časno in večno nesrečo ne zgubi. Eniga tih pontočkov ti jaz že precej zdaj povem. Pri vsaki priložnosti otroku povej, de božja previdnost vse vodi in vlada: de nas božje oko povsod vidi in de bomo na unim svetu želi, kar smo tukcj sjali. Kar potem še posvetin stan zadeva, pa tako sam veš: de Bog na noben stan ne gleda. Privadi tedej svojiga otroka zgodej k delu, presodi njegove dušne in telesne moči in nagnjenja in mu tako delo daj. ktero ga narbolj veseli, potem ga pa tudi takim možem izroči. ki sami to delo dobro zasto-pijo in ga tudi pošteno naučiti zamorejo. Ti sani pa ojstro na otroka glej, de se ne navadi ne lenobe, ne gizdosti ne napuha ne mehkužnosti, de se varuje slabih tovaršij in slabih bukev; in svest si bodi, de tvoj sin ne bo noben neporeden človek, ampak koristin ud človeške družbe, zadovoljin na zemlji, srečen enkrat v nebesih. Košar. H »j žganje stori človeku? Nar več britkost, bolezen, težav, nadlog in nesreč tega življenja si napravlja sploh človek le sam. „Xihče nam škodovati ne more, ampak mi si hudo sami delamo", piše sv. Janez Krizostom. Prosto voljo, ktero nam je Bog dal, de bi si z radovoljno pokoršino do njega večno blagovitost ali zveličanje služili, človek velikokrat zoper svojo lastno srečo volji svojiga Stvarnika nasproti obrača. Tako si to zemljo, ktera bi scer lep. vesel raj biti zamogla, s svojo božji volji nasprotno voljo sam v žalostno dolino solz spremeni. Veliko veliko ljudi je, kteri božje volje ne le storiti, ampak še vediti in spoznati nočejo. Bavno zatorej marsikteri gosposkiga in kmečkiga stanu duhovšino tolikanj grajajo in za-sramujejo, ker jint ona voljo božjo oznanuje; iu gotovo znamnje čisto spačeniga in hudobniga človeka je vselej, če duhovski stan sovraži in zaničuje. lludobnimu človeku namreč je volja božja zo-perna, ker je njegovimu hudimu nagnjenju in po-željenju nasproti: zato mu je tudi vse zoperno, kar ga božje volje opomni. To, kar je zdaj sploh rečeno, pa na neko posebno reč obernimo, od ktere kaj več povedati hočem; na neko reč, ktera se po veliko krajih zmiram ituji in huji razširja, pa neznano veliko liudiga po svetu naredi. In to je -nesrečno žganje.— Volji božji se s to pijačo prav zlo zoper ravna. — Čudno se bo scer to komu zdelo, marsikoga bo tudi speklo; nihče pa tega ovreči ne more. To dokazati in spričati vsa-kiniu. ki pamet ima, in pamet poslušati hoče, težko stalo ne bo. 1. Žganje napravlja siromaštvo. Le poglejte ga žganjepivca ali pijanca sploh, kako sebe in svojce revne in nesrečne stori. J5e davkov ali druzih dolžnih plačil gosposka ali srenja od njega z lepo ne dobi. Žena in otroci dostikrat še potrebne, poštene obleke nimajo in stradati morajo, in na zadnje srenji ali pa drugim ljudem v nadlego ostanejo, ker jim pijanec vse skoz gerlo požene. Gotovo je, in vsak se lahko prepriča, de jih nar več zavolj pijančevanja v dolgove zabrede in ob vse pride. Ni je tako terdne hiše, ne tako dobrih, lepih zemljiš, de bi jih pijanec zadjati ne mogel. Dosti žalostnih izgledov imamo in vemo, de otroci zavolj očeta pijanca ob zemijiša in domovanje in ob vse pridejo, in per ptujih ljudeh služiti, in se po svetu potikati morajo. — Žganjepivec tudi ni priden za delo; ker žganje moč odvzame, in člo- veka za delo še le nepripravniga in nezmožniga stori. Res je, de bi mi kteri na to odgovoriti utegnil: Ravno žganje me še le prav okrepča in vterdi. Rečeni pa, de je to laž. Če kdo vročinsko bolezen ima, tudi z vso močjo okoli sebe bije, in dva sta ga komcj ukrotiti in uderžati v stanu; kmal pa ves obnemore, in mertev obleži. Ravno tako žganje toliko hitrejši moč življenja povžije, kolikor večkrat se kdo z njim zalije. S perviga se res žganjepivec močnejiga čuti in kaže — kmal pa obnemaga, in je za dolgo delo clo nezmožin. Od tega so se marsikteri gospodarji že iz skušnje prepričali, ktera jih je učila, de so delavci, ki žganja ne pijd, za delo sploh pridniši in stanovitniši, in vselej več store, kakor pa žganjepivci. In tako je gotovo, de žganje lenobo, siromaštvo in dolgove napravlja. 2. Žganje dela kreg in prepir. Kje se več vpitja, preklinovanja, zmerjanja in razsajanja sliši, kakor po hišah, ker so žganjepivci ali pijanci? Kje ženo bolj grize, kje veči britkost in hujši nadlogo ima, kakor če je mož pijanec ? Ko hi kdo vse zakonske prepire razšteti in vse njih uzroke preiskati mogel, bi se gotovo prepričal, de je nar več prepirov in razpertij pijančevanje krivo. V ženi se stud in v otrocili zaničevanje in sčasama clo sovraštvo do očeta obudi, kteri jc žganju ali pijančevanju sploh vdan. In kjerkoli vidimo ali slišimo , de se ljudje hudo prepirajo, ali clo bijejo in pretepajo, najdemo veči del, de pijanost in zlasti žganje to dela. 3. Žganje odjemi je um in spomin. Kakor dim v dimnik, stopi zganjski cvet v možgane, in tam počasi vse zmeša, razkadi in razžene. Vse čutivnice, ki so človeku k mišljenju potrebne, sčasama bolj in bolj oslabč in opešajo. Zato so žganjepivci vsi pozabljivi, zato sc jih noben nauk ne prime, zato, ko so od žganja ošemljeni, nar ne-umniši in nar hudobniši reči govore in uganjajo, ker jim žganje um in spomin odvzame; zato, če daljej žive, se dostikrat zgodi, dc se na pol ali pa clo popolnama zmešajo. Od tod pride, de nekteri hudobni ljudje tiste, s ktcrimi kakšno kupčijo napraviti hočejo, nalaš pred z žganjem omamijo, de jih potem vse neumne po svojih željah sleparijo in ogoljfajo. Od tod pride, de jih je ravno zavolj žganja prav veliko ljudi že popolnama obnorelo; de jih je v norskih hišah, kakor jc prerajtano in spričano nar več takih, ktere je pijančevanje in zlasti žganje ob pamet perpravilo: in dc so nekteri v ti norosti sami svoje življenje, eni na to, drugi na drugo vižo, silno in grozovitno končali. 4. Žganje napravlja zgodnjo starost, zgodnjo bolezen, zgodnjo smert. Če kdo pravi, de žganje piti nič ne de, ampak de je še zdravo, je to ravno tako laž, kakor se je hudič legal, ko je Evi rekel: „Ne bota ne umerla, ako od prepovedaniga sadu jesta, ampak bota kakor Bogu. Žganje je in ostane strup , ki zdravje in življenje človekovo spodkopuje, in pred časam raz-dene. Resnično in spričano je, dc več ali manj vsako žganje ali žganjica gotov strup v sebi ima. Kdor tega ne spozna in ne sprevidi, naj bere bukvice: „Čujte, čujte, kaj žganje dela! — v kterih je to dobro in umevno dokazano; zatorej tudi iz njih nektere opomine tukej perstavim. Strupeno žganje se žganjepivcam na kri, žolč in jetra verze. Clo z materniin mlekarn se združi; zato, ako žga-njepivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. Desiravno pa v kri pride, se vender v kri ne spremeni, in života nikakor nič ne redi, ampak le suši. Ako žganjepivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, in njegovo kri se ostati pustiš, bo kakor žganjevc gorela, škodljiva in pregrešna je vsa-koršna pijanost; vender, če sc od vina vpijani, tako silno škodljivo ni, kakor pa pijanost od zganja. — Kdor se žganja preveč napije, mu začne clo iz gerla goreti, in lahko celi život spepcli, kakor nam to grozovitne zgodbe dostikrat povejo. Strupa pa vsak dobi, kdor tudi le po malim žganje pije, tolikanj več, če se ga vsak dan nalije. Starosti žganjepivec redko kteri učaka. Malo tudi jih je terdnih in zdravih, veči del bolehajo; marsikteri v nar boljših letih lazijo vsi revni okoli kakor senca, udje se jim tresejo, smert se jim vidi že v obrazu. Prašajtc zdravnike, in bote zvedili, de je marsikterim njih slabost iu bolezen, ki jih dostikrat le drugim rečem perpisujejo, ravno žganje krivo, ki so ga piti navajeni. Prašajte modre zdravnike, in bote zvedili, kako napčno in neumno je, de si nekteri še v bolezni z žganjem in le z žganjem pomagati hočejo. Drob pijaneov in žganjcpivcov je veči del nezdrav , žlezina in jetra so zglodane, želodec pa červiv in skerčen. Jesti jim le malo diši, in še tega jim želodec nc prenese. Možgani se jim bolj sušiti začno; zato tudi ob spomin ali clo popolnama ob pamet pridejo. Vse to zdravniki spričujejo, ki s pijanci in žganjepivci opraviti imajo, in mertvih drob pregledujejo. — Žganjepivca se vsaka bolezen pred prime, ga hujši potlači, ali tudi pogosto naglo umori: vselej mu jc težji, kakor komu drugimu, pomagati. Prerajtano je, de je takrat, ko je po naših in drugih deželah kolera morila, po iiektcrih krajih zmed 100 mertvih čez 70 žganjcpivcov bilo. Koliko jih je zavolj žganja že zmerznilo, ali pa drugači sitne, neznane, nagle smerti umerlo! V treh leiih , kolikor vem, je v dveh farali šest ljudi nagle in neprevidene smerti umerlo — in vsi ti so bili žganjepivci. Nc ranjke černiti, ampak le drugim v nauk naj to povedano bo. Kolikor več in kolikor večkrat kdo take pijače vžijc, toliko hitrejši in toliko hujši sc kri po životu žene, toliko hujši se drob v človeku razdraži, in toliko hitrejši se prečudna notranja naredba telesa užene in popači, in z zgodnjo smert jo za vselej v stanovi. Torej se po vsi pravici reči zamore : Vsak, kteri žganje pije. pred umerje, kakor bi umeri, ko hi ga nikoli nc pil (se ve, de tukej se le od navadne smerti govori). In vsak, kteri drugim žganje piti daje, jih pred v grob spravi, kakor pa jim je prav namenjeno. Ali pa ni to velika pregreha, če je človek na to vižo sam svoj in drugih vbijavec, če božjimu namenu in božji volji nasproti sebi in drugim prezgodnjo smert napravi ? Gotovo bi veliko tavžent ljudi se dans živelo, ko bi žganja ne bilo; toliko jih ta nesrečna čmiga umori! Naši nekoajni predniki te pijače šc poznali niso, in šc dan današnji jih jc dosti brez nje — pa veliko zdravši in veseliši in srečnisi živi. Veliko pa se jih je po spoznanji in prepričanji očitne velike škode izmodriti dalo, de so sc znanju popolnama odpovedali; in so potim sami obstali in rekli, in vidilo se jim jc, de sc za deset fajmošter let mlajši in terdnejši in zdravši čutijo, kar žganja nič vet- ne pij". (Dalje »ledi.i lovicf. Zbor škofov na Dunaji še ta mesec ne bo dokončan, ker hočejo nasi častiti duhovni očetje zde j ob enim se eez vse pogovoriti. kar v zdajniši trk in v povišanje katolške cerk\e v Avstrii služiti zamore: zatorej je v Ljubljani birma za bin-kosli odpovedana. Častiti škof iz Fiinfkirhna na Ogerskim so blizo kaniže med razbojnike padli. ko so se bili na Dunaj \ zbor podali: svoje življenje so mogli z dvema tavzcuti goldinarjev od tolovajev odkupiti. Zdcj so ze Francozkc. Ncapolitanskc in Av-sirijan^ke armade v papeževo deželo udarile; tudi slirje bataljoni od našiga domačiga regimenta vi med to pomagavno armado. Desiravno so bili Francozi v pervim napadu od Rimskih puntarjev odpodmi. smemo vender upati, de bo združena vojska punt kmalo zaterla. in papežu pot v Rim perprav ila. Darila za papeža Pija IX. Od poprej . . .22» gld. 2 kr. (iospoil l.nrene Lap. bencficiat v ko- memli..... Kii ne/uan..... Gospod Vinccne Novak . Spodnjim Pulsgau...... Farna soseska v Spodnjim Pulsgau Gospod C. H. v Ljubljani..... — Janez llabe . kaplan v Cirknici — Jožef Rozman . dehant v Trebniin — Jo/.ef l.esjak. kaplan v Trebniin . — Jo/.ef Sierbenc. kaplan v Trebnim — Jakob Gruden . kaplan v Mirni — Jnr Gornik, fajmošter v Toplicah — Jernej Dolžan, kaplan v Toplicah — Mate\ž Kosiner. peu/.ijon. fajmo-v Toplicah........ — Blaž l.ebcn . fajmošter v Soteski . — S. I*. -Ovčica svoji mu dobrimu pa-stirjuu . . . . :..... — Janez Puhar. kaplan v Gradu . — Valentin Kngelmami , duhoven v Ribnim..........2 — — Primaž Snoj. kaplan na otoku Grajskima jezera........3 — — ti. K. rIn peklenske vrata Je nc bodo premagale4*......5 r — — Jakob Skerl. fajmošter v Ambrusu 2 „ — — Ifiiaci Pec. kaplan v Sori ... ti „ — — Jur l.ercher. bukvar.....1 — — Franc Močmk. fajmošter per s. Gregorji : rSveti Oče vzemi . ponižno prosim Te. ta mili dar, kteriga prinese hvaležni sin ti na altar . . 5 — Mestna fara v Loki.......30 „ 15 trospod l.orene Gaber......12- — - Valentin Talmajner, mestni fajmošter v Loki . . *.....6 — 13 1 Prenesik Znesik 316 gld. — kr. Gospod Ozvald Prosen. mestni kaplan v Loki........... — Anton Kine, mestni kaplan v Loki — Stanislav Sranc, kaplan v Metliki — Juri Peče. penz. fajmošter v Kočevji — Jožef Germek. fajmošter v Dolenjim loffu........... — Jur križaj, fajmošter v Morobicah -- Martin Skubic. kaplan v kočevji . — Peter Kristofič. kaplan v kočevji . — Anton Vonča. kaplan v kočevji Kna romarca iz Moravske fare Kna branjovka v Ljubljani..... A. V., knliarca v Ljubljani . . . . Jur Grom v Ljubljani...... Gospod Anton Lesar, bencficiat v Idrii Farna soseska v Stari Loki .... Gospod Jožef Kramcr, dehant v Stari Loki........... — Jožef Hočevar, kaplan v Stari Loki — Dr. Andrej Cebašek . kaplan v Stari Loki........... — Luka Mrovle. fajmošter v Zalimlo«ru — AlešSusteršičinfarmaui v Dražjrošah — Jakob kušlan. fajmošter v I.eskovci — Mihael Peternel. fajmošter v Javorji — Janez Mulej . fajmošter v Soru, en cekin .......... — Jožef Dagarin . dehant v kranji . -- Alojz košir. mestni kaplan v kranji — kari Leben , fajmošter v Smartnu per kranji......... — Luka Stauonik, kaplan v Smartnu per kranji......... — Dr. Leonhard Klofutar. kaplan v Smartnu per kranji..... — Leop. Janežič. fajmošter in dehant v Predaslih........ — Janez Možina. kaplan v Predaslih — Anton Zarnik. bencficiat v Voglah Tri dekle v Voglah....... Gospod Blaž Blaznik. fajni. v Naklim — Matevž Puhar, kaplan v Naklim . — Filip Grošel, fajmošter v Ljubnim — Simon kosmač. kaplan v kovorji . — Janez Fink , fajmošter v Teržiči: rDe ostane ena čeda. kakor en pastiru — Franc Drakslcr, fajmošter v križih p. Terž......... — Janez Justin, fajmošter v Goricah — Jur košmerl, fajmošter v Sentjurji — Jožef Zupin . kaplan v Sentjurji . — Janez Hofstetter, bencficiat v Sentjurji ........... — Jakob Burja, fajmošter v Zapozih — Siinon kavallar. fajmošter v Smledniku ........... — Martin Prevc. kaplan v Smledniku Kna dekla v Smledniku...... Gospod Martin Sust, fajmošter v Mavčičah .......... — Janez Zcmua , fajmošter v Duplah Skupej . . . . 31 ti gld. 10 t 10 3 II 30 20 kr. 3o 10 j kr. n 20 30 3 » n 1 rt » 531 gld. 20 \atiskar Joicf Blaznih v Ljubljani.