2TIM poštnina plačana v gotovini n ■■ revija za tehniko in znanstveno dejavnost mladine • oktober 1987 • 26. letnik • cena 480 din Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja ured¬ niški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja deset¬ krat letno • Naročnina za prvo polletje je 2400din, posamezen izvod stane 480din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x, tel.213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pra¬ vice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izo¬ braževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. ČAROVNA LISTNICA NAL0GA Kako si to razlagamo? V čem je torej GRADIVO: ORODJE: čarovnija? - trši karton - pisarniški papir - barvasti papir - lepilo za papir - risalno in merilno orodje - škarje ] ] POSTOPEK: Iz kartona izrežemo 2 enaka pravokotni¬ ka v velikosti 15 cm x 10 cm (risba 1). Iz barvastega papirja izrežemo 4 enake trakove, široke 1 cm. Trakovi naj bodo nekaj centimetrov daljši, kot je širina kartonov (risba 2). Po 2 trakova položimo na kartona, kot kaže risba 3. Oba kartona obrnemo ter trakove na zunanji strani zalepimo, kot vidimo na risbi 4. Tako sta oba kartona speta s trakovi v listnico (risba 5). Da se kosi trakov ne bodo videli, lahko obe zunanji strani listnice prelepimo z belim papirjem. UPORABA: Pod trakova na prvem kartonu potisne¬ mo listič belega papirja (risba 3). Nato listnico zapremo. Če listnico hitro odpremo z druge strani, bo listič skrivnostno »preskočil« pod druga dva trakova. TIM 2 • 41 • 87/88 SUKA NA NASLOVNI STRANI Kot smo obljubili lani, vam tokrat v barvah pred¬ stavljamo samohodni parni valjar, ki ga je izdelal tovariš Smrtnik z Vrhnike. Oba smo podrobneje predstavili v našem pogovoru v lanski zadnji številki. Miniaturni strojček je veren posnetek pravega in ga prav tako kot »večjega brata« po¬ ganja para. KAZALO Naš pogovor 41 Moj prvi model SMALL GLIDER II 42 Program XII. republiškega srečanja mladih tehnikov 44 Akustični smerokaz za Tomosov avtomatik 45 Daljinsko vodenje POLNILEC TIM LXI 48 Ustvarjalni tehniki 49 S-49C 51 Modelarstvo KAKO KONSTRUIRAMO MOTORNI ČOLN 53 KORISTNO STIKALO V AVTU 59 Prva igrača KAMION MODEL B 62 GRADNJA INFLUENČNEGA STROJA NA ELEKTRIČNI POGON 64 Elektronika MERILNI INSTRUMENT ZA MLADE ELEKTRONIKE 69 ZVEZNI REGULATOR MOČI 72 REČNI TOVORNI ČOLN 74 JADRALNO LETALO OTTA LILIENTHALA 76 SENZORSKI ZATEMNILNIK ZS 1 S 78 Timovi oglasi 79 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bčhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo polletje je 2400din, posamezen izvod stane 480 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x, tel.213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofi¬ nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. naš pogovor Tako, začetek je za nami, in čeprav pravi pregovor, da je vsak začetek težak, je tale naš minil brez kakršnihkoli večjih težav. Upam, da je tudi začetek pouka za vas le še spomin, in da ste se že privadili na nov ritem vsak¬ dana, ki vas bo spremljal vse tja do prihodnjega poletja. V današnji številki bi vas rad opozoril na razpis Pro¬ grama XIII. srečanja mladih tehnikov Slovenije. Pripo¬ ročam vam, kot tudi vašim mentorjem, da ga pazljivo proučite in kar takoj pričnete s pripravami na srečanje. Videli boste, da so teme, kot vselej, tudi tokrat privlačne in zanimive, še posebej pa je razveseljivo dejstvo, da je Svetu za tehnično vzgojo mladine uspelo pritegniti k sodelovanju naše delovne organizacije. Te bodo v vzpodbudo mladim raziskovalcem in inovatorjem pri¬ spevale lepe nagrade, pa tudi na mentorje niso pozabi¬ li. Videti je, da geslo »Mladi tehniki ustvarjajo in razisku¬ jejo« letos ne bo izzvenelo v prazno. Sicer pa, oglejte si program in veselo na delo! Začetek šolskega leta je prelomnica, ki prinese pred¬ vsem obilico novih dolžnosti. Tako ni čudno, da nas do¬ slej še niste ne vem kako zasuli s svojimi vprašanji, na katera bi vam odgovorili, kot smo se dogovorili v prvi številki. Pa vendar naj odgovorim na dopis ali dva, ki sta prispela doslej. Simon Cohar iz Bakovcev kupuje dva eiektromotorčka. Kot je bilo že večkrat povedano, uredništvo ne trguje z modelarskim blagom, zato bomo njegovo željo objavili v timovih oglasih. Oglasila sta se tudi dva ljubitelja malih železnic. Njuna dopisa sem posredoval piscu te rubrike, tov. Vladu Zu¬ panu in upam, da bo zadeva v obojestransko zado¬ voljstvo kmalu rešena. Radoslav Kneževič iz Maribora naroča, čeprav neko¬ liko pozno, načrte starih ladij, ki smo jih oglašali v lan¬ skem letniku. Morda se bo pri avtorju našel še kakšen primerek, in da mu bo v najkrajšem času ustreženo. Niko Skočir iz Hrastnika/ma fežave z napravo za daljin¬ sko vodenje. Po pošti sem mu poslal naslov našega sodelavca, ki se na te reči spozna in upam, da bosta družno zadovoljivo rešila problem. Za konec še pismo Silva Boršiča in Andreja Ocepka, dveh nadebudnih ljubiteljev go-karta iz Ruš. Prosita me za načrt tega vo¬ zila. Tudi o tem smo že večkrat pisal/. Svetujem jima, da se obrneta na najbližji avto-moto klub, kjer bosta dobila vse potrebne podatke o vozilu in o tem športu, ki ni tako enostaven, kot se jima morda zdi. Bodi za tokrat dovolj. Na vsak način pričakujem, da se mi boste vse pogosteje oglašali. S tem upanjem se za tokrat tudi poslavljam od vas. Urednik Miha Langus SMALL GLIDER II MICHI-GANDER To letalo je visokokrilec in v zraku zelo stabilno. Izdelava ni težka. Letalo je v celoti izdelano iz balse, od orodja pa potrebujemo le nožič in bru¬ silni papir in kvalitetno lepilo in nekaj svinca za ob¬ težitev. Tudi cena gradiva ni pretirana, zato upam, da se boste izdelave lotili v čim večjem šte¬ vilu. KRILO (1) Naredimo ga iz 4 mm balse. Na konceh nalepimo uške (2), ki smo jih izdelali iz 3 mm balse. Pri tem pazimo, da so uške prilepljene pod pravilnim kotom, ki je narisan na načrtu. TRUP (5 in 6) Del 5 izrežemo iz balse, debele 10 mm, in ga nale¬ pimo na del 6 (letvico 3x6mm). Spodaj pustimo malo prostora za svinec (7). REP (3 in 4) Izrežemo ga iz balse, debele 2mm, in po robovih profilno obrusimo. Izdelava smernega krmila (4) je malo zahtevnejša, vendar boste z malo pazlji¬ vosti zmogli tudi to. Krmilo prilepimo na del 3 pod pravim kotom. Zdaj vse dele prilepimo na trup, nato pa preve¬ rimo težišče, ki mora biti na mestu, ki je narisano na načrtu. Letalo uravnotežimo z dodajanjem in odvzemanjem svinca. Letalo mečemo pod kotom 70 do 80°. Pri delu in spuščanju vam želimo obilo uspeha. 4 , 16 KOSOVNICA TIM 2 • 44 • 87/88 RAZPIS PROGRAM SREČANJA XII. REPUBLIŠKEGA SREČANJA MLADIH TEHNIKOV OSREDNJI MOTO XII. SREČANJA: »MLADI TEHNIKI RAZISKUJEJO IN USTVARJAJO« Z naslovom želimo poudariti raziskovalno aktivnost v posameznih krožkih klubov mladih tehnikov ter ustvar- jalno-projektivno dejavnost, ki je zasnovana na realiza¬ ciji (model, maketa, projekt, shema, tehnološka sestav¬ ljanka, konstrukcijska sestavljanka, idejna rešitev Itd.) raziskovalnih izsledkov. Program je sestavljen iz šestih (6) področij: A — raziskovalna naloga (vezana na moto srečanja) B — razpisi tehničnih nalog C — tekmovalne panoge D — nove dejavnosti E — razstava F — razpisi delovnih organizacij A — RAZISKOVALNA NALOGA: raziskovalci-kon- struktorji Raziskovalna naloga je vezana na moto: »Mladi tehniki raziskujejo in ustvarjajo«, z namenom, da pospešimo znanstveno raziskovalno in tehnično-produktivno ustvarjalnost mladih. Vsaka regija predstavi po eno nalogo, ki jo zagovarjata skupaj 2 učenca. Izjemoma lahko regija prijavi dve nalogi, ki jo zagovarja po 1 učenec. B — RAZPISI Poleg osrednjega razpisa: raziskovalci konstruktorji, razpisujemo še vrsto tehničnih nalog, ki so naravnane na znanstveno-tehnično. proizvodno-tehnično in teh- nično-konstrukcijsko dejavnost učencev in učiteljev — mentorjev. 1. Predstavitev in zagovor elektronskih naprav _ sodeluje 1 učenec. 2. Predstavitev in zagovor uporabnih računalniških pro¬ gramov, vezanih na tehnično vzgojo — sodeluje 1 učenec. 3. Predstavitev učil, učnih pripomočkov in naprav za izvajanje množičnih eksperimentov, vaj učencev in preizkušanje gradiv (les, kovina, plastika, papir) — sodeluje 1 učenec. C — TEKMOVALNE PANOGE V tem delu programa so zajete tehnično tekmovalne panoge s področja tehnike, tehnologije in uporabe teh¬ ničnih sredstev, pomagal ter naprav v tehnično-tekmo- valni ustvarjalnosti mladih. 1. Spoznavanje proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij z zbirko FISCHER (UT 1, UT2) — sodelujeta 2 učenca skupaj. 2. Izdelava izdelka iz lesa za dom z uporabo električ¬ nega orodja KLIP-KLAP — sodelujeta 2 učenca skupaj. 3. Avtomobilski modeli na električni pogon (republiško prvenstvo pionirjev) — sodelujeta 2 učenca (individualno). 4. Raketni modeli do 5 NS (republiško prvenstvo pionir¬ jev) — sodelujeta 2 učenca (individualno). 5. Izdelava modelarskih deltoidnih zmajev in tekmova¬ nje v spuščanju (republiško prvenstvo pionirjev). — sodelujeta 2 učenca (individualno). 6. Jadralni modeli A1 — sodelujeta 2 učenca (individualno). 7. Ladijski modeli MC1 (republiško prvenstvo pionirjev) — sodelujeta 2 učenca (individualno):. 8. Izdelava elektronske naprave z zbirko: Dobro jutro, elektronika — sodelujeta 2 učenca (individualno). 9. Tekmovanje v amaterskem radiogoniometriranju (re¬ publiško prvenstvo pionirjev) — sodelujeta 2 učenca (skupaj). 10. Tekmovanje mladih tehnikov v obrambi in zaščiti — sodelujeta 2 učenca (skupaj). 11. Izdelava makete z zbirko Lesko-modelar — sodelujeta 2 učenca (individualno). D — NOVE DEJAVNOSTI V tem programu sodelujejo vsi tisti klubi mladih tehnikov oziroma šol, ki imajo razvito proizvodno-tehnično ali tehnično interesno dejavnost, pa ta ni zajeta v programu propozicij. Vsaka regija predstavi po eno tako dejavnost. Če jo predstavlja samo v obliki razstave, sodeluje 1 učenec, če pa bodo učenci demonstrirali, lahko sodelujejo do 3 učenci. E — RAZSTAVA 1. Vsi izdelki iz razpisa in novih dejavnosti so sestavni del razstave. Sodeluje 1 učenec — čuvaj. 2. Predstavitev robotskih in procesnih konstrukcij ter ra¬ čunalniških programov zanje. Sodeluje 1 učenec — ■ demonstrator. F — RAZPISI DELOVNIH ORGANIZACIJ 1. ERO ISKRA 2. ZOZKS — razpis za hardverski dodatek 3. ZOTKS — razpis za najboljši izdelek učiteljev teh¬ nične vzgoje 4. Pedagoška fakulteta Mb in Pa Ljubljana — za naj¬ boljšo diplomsko nalogo Na 1. in 2. razpis lahko učenci prijavijo neomejeno šte¬ vilo izdelkov. Na 3. razpis lahko posamezni učitelji ali skupina prijavijo neomejeno število izdelkov. Vsi razpisi veljajo za republiško srečanje, na regijskih pa naj bodo ti izdelki samo razstavljeni (brez ocenjevanja). Na vse razpise se prijavljajo šole ali učitelji sami, preko skupne — regijske prijavnice. TIM 2 • 45 • 87/88 PRIJAVA EKIPE Informativno prijavo (tekmovalci — mentorji) je po¬ trebno poslati do 31. marca 1988. leta na naslov: ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE Svet za tehnično vzgojo mladine Lepi pot 6. p.p. 99 61001 LJUBLJANA tel.: (061) 213-727. 213-743 Dokončne prijave s poimenskimi podatki boste poslali po naknadnem pozivu organizatorja. Organizatorji re¬ gijskih ekip bodo v mesecu aprilu 1988 prejeli vse po¬ trebne napotke v zvezi z udeležbo na XII. srečanju mla¬ dih tehnikov Slovenije. Organizatorja prireditev sta: — Svet za tehnično vzgojo mladine pri ZOTKS — Zveza organizacij za'tehnično kulturo OCENJEVANJE IN PRIZNANJA — V programu C tekmujejo posamezni tekmovalci ali ekipa. Rezultati se predstavijo samo na nivoju posa¬ meznih panog, kjer so našteti učenci in šole (ocenjeva¬ nja regij ne bo). Rezultate tekmovanja v posamezni panogi mora tek¬ movalna komisija objaviti vsem sodelujočim tekmoval¬ cem takoj po izračunu rezultatov, in to najkasneje v pol ure po končanem tekmovanju. Kriteriji ocenjevanja opredeljujejo podrobne propozicije. — Vsak udeleženec srečanja prejme priznanje za ude¬ ležbo in sodelovanje na XII. srečanju mladih tehnikov Slovenije. Prav tako pa tudi šole, ki so poslale udele¬ žence na srečanje. Posebna priznanja in priložnostna darila opredeljujejo podrobne propozicije. STROŠKI Organizatorji prireditve bodo financirali stroške organi¬ ziranja različnih prireditev v tehničnih dejavnostih in prenočišče ter prehrano za udeležence (tekmovalce). Mentorji in spremljevalci bodo sami pokrili stroške biva¬ nja in prehrane v skladu s funkcijo potnih stroškov in dnevnic, ki jih dvignejo v organizaciji, katera jih pošilja na srečanje (ZOTK, osnovna šola). Stroške prevoza na srečanje in nazaj krijejo udeleženci oziroma organizatorji udeležbe iz regij. Svet za tehnično vzgojo mladine Jernej Bdhm AKUSTIČNI SMEROKAZ ZA TOMOSOV AVTOMATIK Hitim proti domu, levo, pa desno in spet naravnost, tako kot pač teče pot po ulicah. Sem in tja me prehiti avto, ki je od mopeda mnogo hitrejši. Uživam v vožnji. Prehiti me stoenka in mož v njej me prav grdo pogleda. Negotovo me prehiti še eno vozilo in sedaj začutim, da se za menoj dogaja nekaj nenavadnega. Nekoliko močneje se pri¬ mem za krmilo in v mislih se že razburjam nad avtomobi¬ listi, ki me očitno skušajo spraviti ob užitek. Pred mano je dolg, raven del ulice. Končno me prehiti še zadnji iz kolone, ki se je malo prej nabrala. Kako prijetno je voziti takole sam, si mislim, brez nevarnosti za hrbtom, kajti zavedam se, da so vozniki motornih koles med najbolj ogroženimi udeleženci cestnega prometa. Očem sku¬ šam ponuditi največje razkošje, zato pogled usmerim tik nad krmilo tako, da lahko opazujem premikanje okolice glede na mirujočo površino vozila, ki ga upravljam. Prijeten in dražeč je ta občutek. Skušam potrditi dogaja¬ nja še nepristransko, zato počasi pogledam instrument, ki kaže hitrost. V podzavest se prikrade neka nepričako¬ vana, medla utripajoča svetloba. Signal postaja vse močnejši in nenadoma se zavem njegovega pomena. Kot da ne bi hotel vedeti, kaj pomeni, pogledam na stikalo, šele nato premaknem palec desne roke in ugasnem utripalko. Vse mi postane jasno, veselja ni več. To se mi ni zgodilo prvič. Na srečo so prehitevajoči me vozniki pravilno presodili moja nemogoča in napač¬ na sporočila in tako preprečili nesrečo. Ti presneti avtomati, pomislim in skušam prevaliti krivdo na tistega, ki pri avtomobilu, ki ga bolj pogosto vozim, vrača ročico smerokaza in ki je očitno kriv moje nepoboljšljive razvade in raztresenosti. Pri motornem kolesu zaradi drugačne zasnove krmilnega mehanizma tega pomoč¬ nika očitno ni mogoče tako preprosto izvesti. In že sprašujem svojo elektrotehniško žilico, ali ne bi šlo morda kako drugače! Takoj pomislim na rešitev, ki se uporablja pri nekoliko boljših motociklih. Piskač torej! Že naslednji hip vem, kako bom to tudi napravil, in še preden se pripeljem do domače kolesarnice, imam pripravljenih celo več variant. Preveriti moram samo še nekaj tehnič¬ nih podrobnosti. Storimo torej vsi skupaj nekaj za varnost v prometu, kajti prepričan sem, da iste težave s smerokazom pestijo tudi vas! Če imate tudi vi doma najnovejši Tomosov avtoma- tik, mu dogradite piskač, ki se bo oglašal v ritmu vključenega smerokaza. Zvok nas bo tako ves čas opozarjal, mora pa biti dovolj glasen, da preglasi hrup motorja. Verjemite mi, da bo s tako vgraditvijo moped postal mnogo bolj imeniten in ne samo bolj varen. TIM 2 • 46 • 87/88 IN SEDAJ K REŠEVANJU DANAŠNJE NALOGE! Prav vsak izmed vasje že slišal, kako se oglasi elektron¬ ska ročna ura, sodoben telefon, ali mala video igrica, na kateri ste skušali in morda celo ugnali nagajive figurice. Vse te moderne naprave, pa ne samo te, praktično vsi novejši izdelki, uporabljajo piezo piskala za generiranje zvokov, ki naj bi opozarjali človeka na določeno pozor¬ nost. Lahko bi rekli, da so piezo piskači izredno zanesljivo in ceneno nadomestilo za zvočnike. Odlikujejo jih eno¬ stavna uporaba, zelo majhna poraba električne moči, ki je potrebna, da se piskač oglasi z močnim, prodornim in prijetnim (neprijetnim) zvokom, pri tem pa so še majhni in lahki. Kaj bi si lahko želeli še več? (Prav tak piskač nameravam uporabiti za dosego zastavljenega cilja.) Fiziki že dalj časa poznajo snovi, pri katerih se na njihovi površini pojavi določen električni naboj, ko se mehan¬ sko obremenijo (stisnejo). Kvarc, turmalin, Roschellije- ve soli, barijev titanat in podobne kemične spojine imajo take (piezo) lastnosti. Še najbolj je uporaben kvarc, ker ima dovolj veliko mehansko trdnost in majhen tempera¬ turni koeficient. Piezo efekt (gr. piezein = stiskati) temelji na polarizaciji atomov, t.j. premiku zunanjih elektronskih lupin glede na jedro atoma. Material, iz katerega izdela¬ mo piezo element, obdelujemo (režemo) glede na kri¬ stalne osi. Na površino kristala nato nanesemo tanko plast kovine, da lahko električni naboj oziroma potencial tudi odvedemo. Po vsem tem sklepamo, da se piezo elemente lahko uporablja za (zelo hitro) merjenje sil in pritiskov (npr. eksplozije mešanice v cilindru motorja). Pojav poteka tudi v obratni smeri (kot je v naravi mnogokrat primer). Če na kristal priključimo električno napetost, se bo ta deformiral (upognil). In to dejstvo s pridom uporabljamo. Če kristal primerno vzbujamo, bo le ta zanihal, se tresel. Frekvenca nihanja je odvisna od oblike in načina rezanja kristala. Tako lahko dosežemo frekvence krepko preko milijon nihajev v sekundi (take¬ ga nihanja seveda ne slišimo). V elektrotehniki je to praktično edini način pridobivanja izredno stabilnega VF nihanja (enako število nihajev v sekundi ne glede na temperaturo okolice, stabilnost napajalne električne napetosti, starost elementa ipd). Brez kristalnih oscila¬ torjev bi danes težko izdelovali kvalitetne radijske in televizijske sprejemnike, računalnike... Akustični piezo-električni elementi so se v komercialni obliki pojavili v sredini šestdesetih let (Mallory Sonalert). Najpogosteje se piezo (piezokeramični) material nane¬ se na tanek kovinski disk premera 25 do 40 mm, ki hkrati služi za priključno elektrodo. Drugo elektrodo naparimo (tanka kovinska plast) na še prosto stran piezo materi¬ ala (slika št. 1). Običajno se na piezo disk nanese še ena (t.i. povratno vzbujevalna) elektroda (slika št. 2). S tako izvedbo poenostavimo krmilno vezje (oscilator) ter stabiliziramo nihanje piezo materiala, ki pri akustičnih frekvencah samo po sebi le ni tako zanesljivo. Krmilno vezje ima za nalogo (podobno nalogo opravljamo, ko mlajšim poma¬ gamo pri guganju), da v pravilnem trenutku (npr. 3000- krat v sekundi) priključi električno napetost na kristal, ki se zaradi tega v istem ritmu upogiba (trese na podoben način kot membrana zvočnika, kar povzroči zaželeni pisk.) Tresenje površine kristala se prenese na zračne delce, ti pa vzbudijo naše uho. Krmilno vezje je, kot rečeno, zelo enostavno (slika št. 3) in je praviloma kar 1. Standardna izvedba piezoelektričnega elementa 2. Piezoelektrični element s povratno elektrodo R1 220 k R3 12 k o +U -o -U 3. Krmilno vezje piezo piskača sestavni del piezo piskača. Delovna fekvenca je tu določena z velikostjo (obliko) povratne elektrode in ne z vrednostjo elementov. (Če bi npr. spremenili vrednost upora R1, bi spremenili le obliko signala v kolektorju transistorja, nikakor pa ne frekvence nihanja. Vsekakor pa poznamo tudi stike, ki zmorejo tudi to.) Še nekaj številk, čeprav je to včasih zelo težko. Tipična delovna (enosmerna) napetost piezo piskačev je med 3 in 15 volti, s porabo med 1 in 10 mA. Pri tem je nivo zračnega tlaka med 80 in 90dB za frekvenčno območje med 500 Hz in 6,5 kHz (kar je najugodnejše glede na TIM 2 • 47 • 87/88 občutljivost človeškega ušesa vseh starosti). Delujejo v temperaturnem območju med -20 C in +80 C. Ohišja piskačev so najrazličnejših oblik in velikosti ter oprem¬ ljena z dvema priključnima sponkama oziroma žicama (vemo zakaj?). IN KONČNO ŠE IZVEDBA! Morda vas bom rahlo razočaral. Po piezo piskač bo potrebno oditi v tujino. (Tu navajam dva naslova: ID Elektronik, Villacher Ring 47, Celovec: Electronic Shop, Via F. Severa 22, Trst). Če gre verjeti temu, koliko Jugoslovanov letno prestopi državno mejo, potem bo vaša družina letos to morala vsaj še enkrat ponoviti in torej z nabavo ne bo posebnih težav, če seveda odmisli¬ mo časovni faktor. Odreči se bo treba - recimo takole - petim sladoledom. Vezalni načrt prinaša slika št. 4 in je več kot preprost. Vse tri elemente skušajte vgraditi v originalno ohišje piskača. Zato izberite nekoliko večji piezo piskač. Kon¬ denzator C1 naj bo tantalov, ker bo le tak dovolj majhen za vgradnjo. Dobite ga v isti trgovini kot piskač. Diodi D1 in D2 dovajata napajanje z levih oziroma desnih smer¬ nih luči. Kombinacija D1/C1 oziroma D2/C1 predstavlja polvalni usmernik. (Kondenzator torej gladi usmerjeno napetost.) Zavedati se moramo, da imamo pri mopedu opraviti z izmenično električno napetostjo (deklarirano na 6 voltov) in ne takšno, kot smo jo vajeni pri osebnih avtomobilih. Tu pač ni akumulatorja in, če tega ni, ni tudi potrebe, da bi bila napetost enosmerna. Točki A in C priključite na rjavi žici, ki prihajata iz prednjih lučk smerokazov. Točko B predlaganega vezja pa prik¬ ljučite na eno izmed črnih žic (lučk smerokazov). Piskač pritrdite pod armaturno masko brzinomera s pomočjo izolirnega traku. Tako bo piskač še najbolj zaščiten tudi pred vlago. Če bo piskač morda le preveč glasen, ga vtaknite v stiropor ali se kako drugače znajdite. Z enakim piska¬ čem pa lahko opremite še marsikateri hitrejši dvokoles¬ nik. Pa mnogo zabave! BREZ BESED V originalno ohišje smo vstavili obe diodi in kondenzator ter povezali priključne žice Piezo piskači TIM 2 • 48 • 87/88 daljinsko vodenje Jan Lokovšek POLNILEC TIM LXI Uvod Polnjenje NiCd aku mulatorjev je še vedno ena od šibkih točk naših modelarjev. Res je, da je prav od vestnosti posameznega uporabnika odvisno, ali bodo ie-ti trajali le eno sezono ali več, vendar ne samo to. Prava kazen za nemarnost ali nevednost so pravzaprav slabši tekmo¬ valni rezultati v kategorijah modelov z elektromotornim pogonom. Večina modelarjev se skuša ravnati po svoji »zdravi pameti« in jim je tuje branje navodil. Oboje se seveda vedno ne pokriva, in kar velja za eno vrsto aku¬ mulatorjev, ponavadi ne velja za drugo. Kakšna so ta pravila za NiČd akumulatorje? — Akumulatorje vedno praznite do konca (do 0,8 V na celico), tj. vedno naredite celoten cikel. Razna polnjenja že napolnjenih akumulatorjev »za vsak primer« zelo škodijo! — Če ste v dvomih, ali so akumulatorji polni, napol polni ali prazni, jih izpraznite in šele potem ponovno pol¬ nite! — Pred vsakim polnjenjem akumulatorje obvezno iz¬ praznite! To je le nekaj tega, »zdrava pamet« pa je povsem v redu, kar zadeva preobremenitve, kratke stike ipd. Koliko se sme segreti NiCd akumulator, da še ne bo škode? Toliko, da ga še lahko držimo z golo roko, t.j. pri¬ bližno do 50 stopinj. Še odgovor na vprašanje, kako sam polnim akumulator¬ je? Na poligonu najbolj »zaleže« hitro polnjenje (ena do dve uri) tik pred startom tako, da štartam še s toplimi akumulatorji. POLNILEC Začnimo z najpreprostejšim polnilcem za hitro polnje¬ nje. Slednji uporablja kot izvor 12V bodisi avtomobilski akumulator ali pa 12V pomožni akumulator, ki ga imamo modelarji za štarter. Polnimo lahko 6 do 7 celic. Vezalni načrt (shema) je narisan na sliki 1. Polni se preko žarnice 2.2, ki omejuje (stabilizira) tok. obenem pa služi tudi za praznjenje. Ko priti¬ snemo tipko T, pritegnemo rele A, ki preklopi svoja kon¬ takta a 1 in a 2. Rele se potem sam drži preko kontakta a 1. akumulator pa se prazni preko kontakta a 2 in žarni¬ ce. Koliko časa? Dokler napetost akumulatorja ne upade na 5 do 6V. Rele se namreč napaja iz akumula¬ torja. Ko rele spusti, se praznjenje prekine in akumulator se sedaj polni preko a2 in iste žarnice iz 12 V izvora. Žarnica Ž1 je takrat kratko sklenjena s kontaktom ča¬ sovnega avtomata, zato določa tok polnjenja le Ž2. Polnjenje bo torej trajalo toliko časa, dokler je kontakt S sklenjen, t.j. kakor smo naravnali časovni avtomat. Ko pa se kontakt odpre, upade tok polnjenja na majhno vrednost, ki pa sme teči neomejeno dolgo. Velikost tega toka določa žarnica Ž1, ki nam obenem »pove«, da je polnjenje končano. IZBIRA MATERIALA Releje 12Vzdvojnim preklopnim kontaktom, npr. Iskrirp TRM 2803. Tak rele pritegne svojo kotvo že pri 7 do 7,5V, spusti pa pri 3 do 3.5V. Cikel za 7 celic NiCd za¬ hteva minimalno napetost (do katere praznimo) 5,6V in maksimalno (do katere polnimo) 10,5V, čeprav je na¬ zivna napetost 8,4 V. Za to smo morali uporabiti upor R, s katerim smo dosegli, da rele spusti šele pri 5 do 6V, kondenzator C pa poskrbi, da rele še vedno pritegne ob pritisku na tipko. Časovni avtomat je šibka točka naših trgovin. Sam sem kupil pri Fotomaterialu (na Cankarjevi) avtomat z zvon¬ cem in mu prigradil še mikrostikalo miniaturnega tipa, kakršen je v Iskrinih telefonih (za tipko). Vrednost upora je 270 ohmov za omenjeni rele. Za kak drug rele je vrednost drugačna; določiti jo je potrebno s poskusom. Kondenzator je nizkonapetostni elektrolitski (1000uF/10V), ga pa lahko celo opustite, če vežete tipko drugače. Več o tem kasneje. Žarnice so avtomobilske za delovno napetost 12 V. Za različne kapacitete NiCd celic izberemo seveda različne moči žarnic. Podane so v tabeli I. TABELA I TIM 2 • 49 • 87/88 GRADNJA Gradimo v tehniki tiskanega vezja, pri čemer so na plo¬ ščici le rele, upor in kondenzator. Ploščico v merilu 1:1 prikazuje slika 2. M E F Slika 2. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1:1 Naredimo tabelo vrednosti in povezav posameznih se¬ stavnih delov na ploščico. TABELA II Ostale sestavne dele montiramo ločeno, in sicer časovni avtomat, žarnico Ž1 in priključne sponke na čelno ploš¬ čo, žarnico Ž2 pa tako, da ima okoli sebe veliko praz¬ nega prostora. Ta žarnica se namreč zelo segreje in mora imeti možnost hlajenja. Dobro je tudi narediti nekaj odprtin v ohišju polnilca prav za hlajenje. DELOVANJE Ves sistem je dovolj robusten, da je zanesljiv tudi na te¬ renu. Ker ni elektronskih delov, je primeren tudi za tiste, ki elektronike ne marajo. V osnovi je namenjen polnje¬ nju 7 celic. Če pa jih imate le 6. potem vežite drugi konec tipke na spoj upora R in releja A (namesto na sponko D). Postopek polnjenja je enostaven. Priključimo akumula¬ tor in pritisnemo tipko. Žarnica Ž2 zasveti, akumulator se prazni. Po nekaj minutah je le-ta prazen in rele A pre¬ klopi na polnjenje. Žarnica sedaj le brli. Časovni avto¬ mat nastavimo na čas polnjenja in vse skupaj lahko brez skrbi pustimo. Določiti moramo le še čas polnjenja. Za začetek sami spremljamo polnjenje, merimo čas in ugotavljamo kar z roko, kdaj se akumulatorji začnejo segrevati. To je zna¬ menje, da so polni. Za življenjsko dobo akumulatorjev je dobro, da čas pol¬ njenja ni prekratek (ne krajši od 30 minut). Pri akumulatorjih je tudi zelo važno, da so vse celice dobre in enako napolnjene. Tudi polnilec deluje dobro le. če so vse celice v redu. Zato je dobro, da vsaj na nekaj (približno deset) hitrih polnjenj enkrat napolnimo akumulatorje »navadno«, t.j. 14 ur. Polnimo z nazivnim tokom (50 mA za 500 mAh ak.), nato zmanjšamo ta tok na tretjino in polnimo še na¬ daljnjih 14 ur ali več. Kako ugotovimo, daje ena ali več celiczanič? Akumula¬ tor obremenimo z žarnico 45 do 55 W in merimo nape¬ tost na posameznih celicah, izločimo tiste, ki jim nape¬ tost prekmalu upade. Naj vam ne bo žal truda za ta preizkus, saj ena sama slaba celica pokvari vse! Prihodnjič: Elektronika je boljša! Amand Papotnik USTVARJALNI TEHNIKI Strinjamo se, da se mora okrepiti vzgojno-izobraže- valna funkcija šole in postati učinkovitejša, pri tem pa večkrat pozabljamo, da je za to potrebno ustvariti dolo¬ čene možnosti, ki se kažejo v kvaliteti vzgojno-izobra- ževalnega procesa. Ta pa je prav gotovo v tesni zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom učitelja, mentorja, uč¬ nimi sredstvi, sodobno izobraževalno tehnologijo, ra¬ zumevanjem pomena podružbljanja vzgojno-izobra- ževalnih dejavnosti, enotnostjo učiteljskega kolektiva in kako so zastavljene in vodene interesne dejavnosti. V tej zvezi imajo pomembno mesto in vlogo interesne proizvodno-fehnične dejavnosti, ki dajejo učencem znanja, spretnosti in delovne navade iz različnih podro¬ čij tehnike, tehnologije, organizacije dela, tehniško-teh- nološke dokumentacije, energetike, informatike in ra¬ čunalništva ter družbenoekonomskih odnosov. Te dejavnosti imajo neutajljivo vzgojno in izobraževalno vrednost v zvrsteh dela, metodah in oblikah, kjer gre za povezovanje in prepletenost tehničnih, tehnoloških, fi¬ zikalnih, ekoloških, ergonomskih, ekonomskih in drugih znanj ter za interdisciplinarnost (postopki, metodologi¬ ja, predmet preučevanja in raziskovanja). V vzgojno-izobraževalnem procesu pri krožkih klubov mladih tehnikov pa je še posebno pomembno spodbu¬ janje in razvijanje ustvarjalnih sposobnosti, spoznava¬ nje individualnih razlik med učenci ter upoštevanje le- teh pri nadaljnjih aktivnostih. Pri spodbujanju, razvijanju in rasti ustvarjalnih tehničnih sposobnosti imajo psebno vlogo in težo srečanja mladih tehnikov, ki potekajo v okviru šole in šol, občin, podro- čij-regij, republike in Jugoslavije. Letos je potekalo že enajsto (11) republiško srečanje, ki je bilo v Krškem, in triindvajseto (23) zvezno srečanje, ki je tokrat pot ikalo v Murski Soboti. TIM 2 • 50 • 87/88 Slika 1. Prikaz in zagovor elektronskih vezij in na¬ prav na XI. republiškem srečanju Slika 2. Tekmovanje z avtomobili na električni pogon je bilo napeto in zanimivo O REPUBLIŠKIH SREČANJIH Ta potekajo že od leta 1975. Do VI. srečanja smo pou¬ darjali osrednje vodilo, izraženo z geslom: »Tehnična kultura mladih —pogoj za večjo družbeno produktiv¬ nost«, pri VII. in Vlil. srečanju pa smo to pomembno, a široko zastavljeno zahtevo, konkretizirali in operaciona¬ lizirali z geslom: »Mladi tehniki za kmetijstvo in energeti¬ ko«. S tem smo »odprli« možnosti ustvarjalnega dela učencev v agro-tehničnih, energetsko-inovacijskih in proizvodno usmerjenih krožkih. Pri IX. in X. srečanju pa je bil osrednji moto: »Mladi teh¬ niki za znanje in tehniško ustvarjalnost«. S tem smo že¬ leli poudariti pomen udejstvovanja, aktivnosti in ustvar¬ jalnega dela v najrazličnejših krožkih klubov mladih teh¬ nikov. Moto letošnjega — XI. srečanja je bil: »Mladi tehniki ra¬ ziskujejo in ustvarjajo«. S tako zastavljenim izhodiščem smo poudarili pomen raziskovalne aktivnosti v posa¬ meznih krožkih ter ustvarjalno-produktivno dejavnost, ki je zasnovana na realizaciji raziskovalnih izsledkov. Pri tej kvalitetni in kvantitetni širitvi in prenovi nas je vo¬ dila misel, da se je potrebno »odtrgati« od utečenega stanja, ki se je kazalo v spretnosti in ročnem delu, ter uvesti takšne dejavnosti, ki so znanstveno-tehnično in intelektualno zahtevnejše, da imajo znanstveno in poli- Slika 3. Tradicionalna panoga: izstreljevanje mode¬ larskih raket je potekalo v okolici Krškega tično vsebino ter da dajejo možnosti za ustvarjalno delo. Racionalna in deloma empirična evalvacija srečanja sta pokazali, da je takšna usmerjenost pravilna, zato bomo tudi pri XII. srečanju, ki bo maja 1988, s tem nadaljevali, ter program pripravili na osnovi dobrih izkušenj XI. sre¬ čanja. Iz programa lahko podčrtam: raziskovalno nalogo, ki je interdisciplinarno zastavljena, mikroračunalniške uporabne programe, ki so namenjeni tehniki, vzgoji, di¬ daktične pripomočke za množične poskuse, elektron¬ ske naprave in vezja, robotske in procesne konstrukcije, paleto modelarskih projektov in izdelkov, nove dejavno¬ sti, razpise delovnih organizacij in ustvarjalnost učite- Ija-mentorja, Ugotovimo lahko, da imamo ta čas v Slo¬ veniji preko 20.000 mladih tehnikov, v tem letu pa smo si zastavili cilj. da to število bistveno povečamo, saj vidi¬ mo, da je zanimanje za ustvarjalno politehnično dejav¬ nost med mladimi vse večje, kar bo vsekakor zmogla Zveza organizacij za tehnično kulturo ob delovnem so¬ delovanju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo, kadrov¬ skimi šolami, OZD, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in zagnanimi posa¬ mezniki. O 23. ZVEZNEM SREČANJU MLADIH TEHNIKOV JUGOSLAVIJE Po medrepubliškem dogovoru je bila organizatorica 23. zveznega srečanja Slovenija, ki je izvedbo zaupala TIM 2 • 51 • 87/88 Slika 4. Razstavni prostor s prikazom tehniške ustvarjalnosti mladih iz vse države Slika 5. Utrinek z razstave Zvezi organizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti. Srečanje je uspelo, kar je tudi zasluga zavzetega dela soboških organizatorjev. Glede na izkušnje smo v le¬ tošnje srečanje, ki je bilo v Sloveniji spet po osmih letih, vnesli nekaj novosti, ki so se kazale v tem, da so mladi pokazali več ustvarjalnosti ob uporabi temeljnih znanj iz posameznih področij tehnike. Prikazali so svoje projek¬ te, kjer smo z zadovoljstvom ugotovili, da se ne pojavlja samo »gola« tehnologija, ampak jo je spremljala ustrezna tehnična, tehnološka in druga dokumentacija, ter da se ob tem pojavlja kot sredstvo tudi računalniška tehnologija. Srečanja se je udeležilo 300 mladih tehnikov iz vseh ju¬ goslovanskih republik in pokrajin in 200 njihovih sprem¬ ljevalcev, mentorjev in članov sodniških komisij. Reči moram, da se je slovenska ekipa mladih tehnikov zelo dobro odrezala, saj so mladi udeleženci iz Slove¬ nije prejeli kar 28 priznanj, 15 SR Srbija, 11 SAP Vojvo¬ dina, 7 SR Hrvatska, 3 SR Bosna in Hercegovina in 1 SR Makedonija. Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije me¬ nimo, da smo se odločili za prihodnost, kajti družbena in proizvodna praksa nas prepričujeta, da je zastavljena razvojna pot pravilna in zastavljena tako, da omogoča razvoj ustvarjalnih sposobnostih mladih, pri čemer velja, poudariti, da je to trdna podlaga pri naložbah v razvija¬ nje t.i. domačega znanja in pameti. Slika 6. Mikroračunainiški programi in prikaz raču¬ nalniškega znanja so bili pomembna novost zvez¬ nega srečanja (Vse fotografije: Božo Kunstelj) Tone Pavlovčič »S — 49 C« To je oznaka našega prvega povojnega lovskega letala. Pravzaprav je naše prvo povojno letalo no¬ silo še oznako »S-49 A«, ki je bilo predhodnik izvedenke C. IK-3 je bilo letalo, katerega razvoj so prekinili vojni dogodki. Takoj po končani vojni pa je to letalo bilo zopet na tekočem traku v tovarni Ikarus. Letalo izvedenke A je bilo še mešane gradnje, izve¬ denka C pa je že imela močnejši motor Hispano Suiza z močjo 1500KM, kar je letalu omogočilo hitrost 628 km/h. Letalo je imelo skoraj enake dimenzije kot IK-3. Malenkostne razlike je narekovala le nova tehno¬ logija izdelave in pa novi profili, prilagojeni novim zahtevam modernega lovca, ki je bil že grajen v čisti kovinski izvedbi. Letalo je bilo dolgo 9,06m, razpon kril pa je bil 10,30m. S-49 je bil ponos naše letalske industrije in se¬ veda začetek naše letalske armade, ki je v svojo oborožitev tako začela vključevati doma izdelana letala. Tudi silhueta tega resnično lepega letala je nari¬ sana v merilu 1:40. kar pomeni, da si boste iz ve¬ zane plošče debeline 5mm izžagali to letalce v velikosti, ki bo 40 x manjša od pravega letala. Vrstni red izdelave in sestavljanja je nakazan z vrstnim redom označenja posameznih delov, od katerih le s 4 in 5 označena dela izdelate po dva¬ krat. Kolo je na nogo pritrjeno z notranje strani. S številko 7 označeno os motorja nekoliko zaokro¬ žite, tako da se bo propeler na njej lepo vrtel. TIM 2 • 52 • 87/88 TIM 2 • 53 • 87/88 modelarstvo Tone Pavlovčič KRATEK BRODARSKO-MODELARSKI TEČAJ I. DEL KAKO KONSTRUIRAMO MOTORNI ČOLN Če se za uvod vrnemo nazaj v zgodovino, vidimo, da je čoln najstarejše prevozno sredstvo, kar jih človeštvo pozna. Že na samem začetku se je člo¬ vek oprijel debla, ki je priplavalo po vodi, in takoj spoznal privlačnost in korist takega prevoza; pa si je zato take prevoze skušal urediti udobnejše. Iz¬ dolbel je drevo in že jeplul udobneje s svojim dre¬ vakom, kajti sedel je na suhem. Udobnost si je človeštvo povečevalo zaradi potreb in tudi zaradi užitkov. Pa smo tako že v času, ko smo užitke vključili v šport. Tako smo od navadnega drevaka prišli do hitrega športnega čolna. Drevak je bil ozek in dolg in temu primerno neokreten. Služil je v glavnem le za plovbo po rekah. Potrebe pa so zahtevale vedno okretnejše čolne in zato so ravno ta plovila doživ¬ ljala toliko sprememb, kolikor je življenje kazalo potreb. Razna plovila so si zato med seboj tako zelo različna. In tudi med športnimi plovili je tako. Kajaki in kanuji so še danes ozki in dolgi, kajti nji¬ hov namen je še vedno plovba po rečnih vodah. Jadrnice so že širše, predvsem zato, da so na vodi stabilnejše. Tudi čolni na vesla, so večinoma ozki, toda ko so motorji zamenjali vesla, so tovrstni čolni širši in okretnejši. Široki čolni z močnim mo¬ torjem se zaradi svojega širokega dna med plovbo dvignejo iz vode in pričnejo po njej drseti ali, kot pravimo: glisirati. Toda koliko razširiti čoln, da bo še čoln in ne morda plavajoča ploščad? Tudi tu smo prišli do nekih mer, nekih odnosov, ki jih konstruktorji po vsem svetu nekako tiho upoš¬ tevajo, pa čeprav povsod vsakdo skuša čimbolj izpopolniti svojo konstrukcijo.- V modelarstvu je tako, da do neke mere upošte¬ vamo današnje dosežke. Ne bom se pri vsem tem spuščal v posamezne tekmovalne razrede, pač pa je moj namen nuditi vam nekaj splošnih napot¬ kov za konstruiranje in za gradnjo modelov. Napačno bi bilo začetniku svetovati tipično tek¬ movalni model, s katerim naj bi že kar takoj zma¬ goval. Razočaranje je lahko premočno in začet¬ niku vzame voljo in interes za to zvrst modelar¬ stva. Moja naloga je pripeljati vas do tega, da si lahko sami skonstruirate čoln, katerega si boste čim lažje izdelali in s katerim si boste na enosta¬ ven način pridobili čimveč ročnih spretnosti. Kako to poteka, sem že napisal v knjižici: »BRO¬ DARSKO MODELARSTVO«. Toda ker je mar¬ sikdo od vas mlajši od knjižice same, vam bom nekaj osnov konstruiranja motornega čolna kar prepisal. Gradnja motornega čolna, ki je oglate oblike, za¬ gotavlja precejšnjo stabilnost in tudi precejšnjo hi¬ trost. Čoln drsi po vodni gladini, ne da bi pri tem odrival vodo, ne kot se to dogaja pri čolnu okrogle oblike; zato je mnogo plovnih objektov oglatih. Poleg vsega pa je gradnja takšnega čolna tudi manj zahtevna in zato jo modelarji najraje upo¬ rabljajo. Glede na obliko ima vsako rebro stranice bodisi ravne ali pa zaokrožene oblike. Pri ravnih je prekrivanje preprosto, saj lahko prekrivamo s fur- niranjem; rebra z zaokroženimi oblikami pa mo¬ ramo prekrivati z letvicami. Mere, ki so nam lahko za orientacijo pri prvem lastnem konstruiranju, se v glavnem nanašajo le na najvažnejše dele. Kakršnokoli odstopanje od njih ne bo pokvarilo našega dela in ne skazilo mo¬ dela. Razvoj tehnike daje namreč tudi v brodar- stvu nove oblike in izvedbe, nove in boljše rezul¬ tate in uspehe. Zato se tudi modelar-konstruktor ne bo oklepal navodil in predlogov, temveč mu morajo biti samo osnova za prvo lastno gradnjo. Ves nadaljnji potek razvijanja in konstruiranja si mora izoblikovati modelar sam, v tem je smisel konstruktorskega dela. TIM 2 • 54 • 87/88 Osnovne mere za začetek samostojne gradnje so tele: 1. Dolžina čolna — po lastni želji in preudarku, 2. Širina čolna — približno 1/3 dolžine, 3. Višina pramca — približno 1/6 dolžine, 4. Višina krme — 3/4 višine pramca, 5. Širina krme — 5/6 širine modela. Če vse to označimo s številkami za model z dol¬ žino 60cm, bi bile osnovne mere nakako takšne: 1. Dolžina čolna — modela — 60 cm 2. Širina modela — 20 cm 3. Višina pramca —10 cm 4. Višina krme — 7,5 cm 5. Širina krme —16,6 cm To so osnovne mere, po katerih lahko pričnemo z risanjem. Najprej narišemo model od strani, to je v stranski projekciji ali narisu, po naslednjem vrstnem redu: Na primerno velikost papirja narišemo ravno tanko črto, ki nam bo za osnovo pri vsem nadalj¬ njem risanju. Na tej črti odmerimo dolžino modela, kar znaša v našem primeru 60cm. Na obe točki potegnemo pravokotnici in na prvo odmerimo vi¬ šino pramca — 10cm, na drugo pa višino krme — 7,5cm. Osnovna črta nam je ostala linija palube, ker smo pravokotnici risali od osnovne črte navz¬ dol. In če sedaj spojimo obe višini, dobimo po¬ ševno dno modela. Zatem osnovno dolžino raz¬ delimo na šest enakih delov po 10 cm; s tem smo dobili točke, iz katerih potegnemo pravokotnice do poševnega dna — to je položaj reber. Obliko pramca določimo sami. Okroglega lahko nari¬ šemo s pomočjo krivuljnika, lahko pa narišemo poševno črto malo manj kot do prvega rebra in nato to poševno črto zaokrožimo v črto dna. Mo¬ derni čolni imajo precej poševno linijo pramca. S tem namreč val odrežejo in ga takoj potisnejo nazaj na gladino vode, da ne more brizgati na pa¬ lubo. Pokončnega pramca ne gradimo, ker mora model z njim plužiti vodo in mu zaradi poveča¬ nega trenja odvzame precej hitrosti. Izbrali bomo torej poševni pramec skoraj do prvega rebra. Tudi položaj krme lahko vrišemo po lastnem preudar¬ ku. Najbolj preprosta je pokončna krma, ki nam tudi pri izdelavi ne bo delala preglavic, vendar je model s poševno krmo bolj eleganten. Zadnje čase pa grade čolne z nazaj nagnjeno krmo, ki tako v stiku z dnom čolna tvori ostri kot (rob), na katerem se voda prej odtrga, zato so vrtinci za čolnom manjši. Pri modernih motornih čolnih je paluba rahlo na¬ peta in to moramo tudi vnesti v načrt, vendar šele potem, ko so rebra že narisana. Zato moramo pri¬ četi z risanjem tlorisa ali, kot rečemo, pogleda od zgoraj. Narisati moramo torej širino modela. Pri tem lahko narišemo samo polovico modela. Če gledamo namreč model od zgoraj, mora biti leva polovica enaka desni, se pravi, da morata biti si¬ metrični. Zato narišemo simetralo modela. Tačrta mora biti vzporedna z osnovno črto in nanjo po¬ daljšamo črte reber. Približno na prvi tretjini dol- 10 cm - v 60 cm 7,5 cm UNIJA PRAMCA NAGIB KRME Skica 1 TIM 2 • 55 • 87/88 LINIJA PALUBE V TLORISU žine je model navadno najširši, kar bi bilo v našem primeru na drugem rebru. Ker rišemo polovico modela, odmerimo samo polovico širine modela, to je 10cm na drugem rebru, na zadnjem rebru, torej na krmi, pa odmerimo 8,3cm. S krivuljnikom ali pa kar s tanko letvico povežemo med seboj vse te točke: dobili bomo obliko modela po liniji palu¬ be. V naris in tloris vrišemo še spodnji ali, kakor ga tudi imenujemo, zunanji rob. Vendar moramo za to najprej narisati najširše rebro, to je rebro št. 2. Nadaljujemo z risanjem reber. Na pomožni kos papirja narišemo dve črti, ki se pravokotno seka¬ ta. Na vodoravni črti odmerimo na vsako stran se¬ dišča polovico širine modela, kar bi bilo 10 cm. Od sedišča navzdol ša na navpično črto prenesemo razdaljo od osnovne črte do poševnega dna. To vse na drugem rebru, ki je na najvišji širini mode¬ la. Če skozi dobljene točke potegnemo vzpored¬ nici na vodoravno in navpično črto, dobimo pra¬ vokotnik, katerega polovico osnovnice razdelimo na tri enake dele in prav tako na tri enake dele razdelimo njegovo stranico b. Iz sečišča, kjer navpičnica razpolavlja osnovnico a, potegnemo črto na prvo tretjino stranice b in tako dobimo »V« obliko dna modela. S širino palube potegnemo črto na prvo tretjino osnovnice. Točka, kjer se ti črti sekata, označuje položaj zunanjega roba na najširšem rebru modela. Če skozi to dobljeno točko potegnemo vzporednico na osnovnico a, dobimo na navpični črti višino, ki jo prenesemo v naris modela. Na tej vzporednici odmerimo raz¬ daljo od navpičnice do dobljene točke in to razda¬ ljo prenesemo v tloris načrta. V obeh projekcijah — v narisu in tlorisu — smo tako dobili položaj zu¬ nanjega roba na najširšem delu modela. Zdaj moramo najprej v narisu potegniti celo črto, ki bo po vsej dolžini modela označevala položaj zunanjega roba. Zopet si pomagamo z letvico, ki jo z buciko pripnemo poleg že dobljene točke. To letvico nato napnemo v loku proti pramcu in proti krmi. Ob njej potegnemo črto in potem letvico od¬ stranimo. Skozi točko, v kateri črta zunanjega roba seka črto pramca, potegnemo navpičnico na simetralo v tlorisu. Dobili smo točko, kjer se bo zunanji rob spajal s statvo, od tod pa potegnemo črto skozi že označeno točko na rebru št. 2, proti krmi. Če nameravamo zgraditi preprost model, potem potegnemo to črto v blagi krivini z notranje strani črte palube. Pri gradnji športnega motor¬ nega modela, ki ima spodnji del krme širši, pu¬ stimo letvico, da se prosto uleže in nam njen lok sam nakaže pravilno širino spodnjega dela krme. Zaradi večje razvidnosti je črta na skici narisana bolj debelo. Na rebro, ki smo ga narisali na pomožni papir, na¬ rišemo še krivuljo palube. Paluba je namreč pri športnih motornih čolnih in tudi pri modelih vedno nekoliko napeta, da voda z nje takoj odteče. S kri¬ vuljnikom torej z največje širine potegnemo krivo črto na navpičnico. Razliko, ki smo jo dobili med stranico pravokotnika in višino krivine, prene¬ semo v narisu, seveda ravno tako na rebro št. 2, to je na najširše rebro modela. Zopet si poma¬ gamo z letvico, ki jo pritrdimo poleg dobljene točke in jo proti pramcu toliko napnemo, da se z njegovim vrhom spaja. Proti krmi jo napnemo toli¬ ko, da znaša višina krivine nad krmo 1/3 višine krivine nad drugim rebrom. Med vsemi temi čr¬ tami lah ko črte reber poteg nemo nekoli ko močne¬ je, da bo načrt preglednejši. S tem je načrt v glav¬ nem gotov, narisati moramo le še vsako rebro po¬ sebej, kar lahko storimo na pomožnih kosih papir¬ ja. Risanje reber ni zahtevna stvar, terja pa precej pazljivosti in natančnosti. Vsakršno odstopanje lahko povzroči spremenjeno obliko korita in s tem lahko skazi model. Mere za najširše rebro mo¬ ramo skonstruirati, mere za vsa ostala rebra pa so že podane, in sicer za višino vsakega posamez¬ nega rebra na narisu, za širino pa v tlorisu načrta. Na načrtu s številko označimo vsako rebro, za¬ čenši s pramcem, in kasneje vpišemo to številko tudi na vsako narisano rebro. Tako reber med seboj ne zmešamo. Vsako rebro rišemo na pose¬ ben pomožen papir. Narišemo vodoravno črto in jo razpolovimo s pravokotnico. Na vodoravno črto TIM 2 • 56 • 87/88 prenesemo širino rebra s tlorisom, na navpično ki ga položimo na načrt in na njem zaznamujemo pa višino rebra z narisa. Najlažje in najbolj na- razdalje, ki jih nameravamo prenašati. Z narisa tančno prenašamo razdalje s papirnatim trakom, prenesemo torej razdaljo od osnovne črte, to je od TIM 2 • 57 • 87/88 roba palube navzdol, do dna in do zunanjega roba, navzdol pa višino palube. Pri razdalji zuna¬ njega roba potegnemo vzporednico na vodo¬ ravno črto in nanjo prenesemo širino rebra na zu¬ nanjem robu. Če vse dobljene točke med seboj spojimo, dobimo obris rebra, v katerega moramo vrisati še utore za letvice. Za to velikost modela uporabljamo letvice z dimenzijo 3 x 8 mm in vri¬ šemo temu primerne velikosti utorov. Od boka odmerimo v notranjost 3 mm, to je debelino letvi¬ ce. Na tej odmerjeni razdalji odmerimo še širino letvice, kar znaša 8 mm, in sicer odmerimo te mi¬ limetre od krivine palube in od spodnjega roba rebra. Tudi utor za statvo (kobilico) moramo vri¬ sati v rebro, mere zanjo pa moramo prenesti z na¬ črta, ker se bodo le tako vsi deli med seboj ujema¬ li. Če moramo v modelu motornega čolna predvideti prostor za baterije, sedeže, motor ali karkoli dru¬ gega, napravimo v notranjosti rebra primerne utore zanje. Sicer pa moramo vsako rebro izvotli¬ ti, da bo model kar najlažji. Te izvotline bomo pri sestavljanju korita porabili tudi za žico, s katero bomo vezali letvice na rebro. Tako kot prvo rebro zrišemo tudi ostala. Na skici, ki je narisana po na¬ vedenih podatkih, je narisano rebro št. 2. Vsa ostala rebra morate narisati sami in pri tem upoš¬ tevati navodila ter obe skici v narisu in tlorisu mo¬ dela. Narisani model je le za zgled, toda preden se začetnik loti lastnih konstrukcij, naj izdela tak¬ šen poskusni model; s tem si bo olajšal delo pri gradnji modela po lastni zamisli Ko smo zrisali vsa rebra, moramo dokončati načrt. Vanj vnesemo višino in obliko statve, polo¬ žaj kabine — če seveda ne gradimo odprtega športnega čolna — ter položaj sedežev oziroma notranje opreme. Ko je vse na načrtu, položimo čezenj papir za prerisovanje (paus papir) in preri¬ šemo nanj samo tiste dele, ki nas zanimajo vsak zase. Tako prerišemo statvo in vse tiste dele, ki pridejo v poštev posamezno. S tega papirja nato prerisujemo na les. Tako bo ostal osnovni načrt vedno cel in pregleden in vsak del zase lahko vedno pregledamo. Pri takem primerjanju lahko vnesemo v načrt vsako potrebno spremembo, ki smo jo med delom opazili. Ko je model izgotov¬ ljen, ostane načrt nepoškodovan in po njem lahko gradimo enake nove modele. Načrt je lahko tudi osnova za gradnjo novega izboljšanega modela. Risanje statve je preprosta stvar, saj jo imamo že skoraj narisano, brž ko ima model narejene vse zunanje obrise. V takšen načrt vnesemo le še njeno notranjo obliko in s tem določimo njeno vi¬ šino. Statva je tisti del modela, ki povezuje vsa rebra in ki že sama določa obliko čolna. Pri manj¬ ših modelih je statva izžagana iz enega kosa ve¬ zanega lesa, pri večjih modelih pa lahko statvo sestavljamo. V vsakem primeru pa je najbolje, da pri odprtih modelih športnih čolnov statva skupaj s pramcem in sredino palube tvori celoto vse do odprtega dela, pri modelih s kabino pa je podalj¬ šana čez kabino. Tako so rebra med seboj bolj povezana in lahko sestavljamo korito brez po¬ možne šablonske deske. Prav tako je priporočlji¬ vo, da statva zaključuje obliko na krmi, nanjo se lahko nasloni krmno zrcalo, in s tem z lahkoto ob¬ drži obliko, ki je predvidena na načrtu. Ker je sta¬ tva pokončna, jo lahko izžagamo iz debelejše ve¬ zane plošče. Pri tem se nikar ne bojmo teže, saj ravno z njo dosežemo trdnost modela in tud ; večjo ploskev za naleganje furnirja pri prekrivanjj kori¬ ta. Vsekakor pa moramo v načrt reber vrisati TIM 2 • 58 • 87/88 njeno širino, da lahko nato izžagamo dovolj širok utor. Notranji rob statve je lahko popolnoma raven in vzporeden z zunanjim, vendar je bolje, da vri¬ šemo v notranji rob sedeže za rebra. To storimo tako, da narišemo samo utore, v katere vstav¬ ljamo rebra, lahko pa predvidimo tudi naslone s stopnicami. Ta način je boljši in predvsem eno¬ stavnejši. Boljši je zato, ker se v naslonih ne lomi, kot se to rado dogaja pri utorih, enostavnejši pa predvsem pri sestavljanju korita; ko namreč rebra postavljamo na statvo, jih samo potisnemo do na¬ slona. Ko na načrtu določimo naklon propelerske osi, moramo v statvo vrisati njen položaj, in sicer v istem naklonu prek širine statve vrišemo tako širok utor, kolikor znaša debelina cevke, v kateri se bo vrtela os. Če bi ta utor izžagali iz statve, bi ta razpadla na dva dela; zato moramo z vsake strani utora narisati po en obroč. Ta dva obroča spajata oba dela statve, dokler ni korito sestavljeno in obloženo; šele nato ju odrežemo. Zato morata biti na takem mestu, da ju lahko potem odstranimo. S tem je naša gradnja vsaj v osnovi gotova. Se¬ veda kasneje lahko vsakdo sam spreminja obliko modelapo lastni želji in okusu, saj so modeli lahko zelo različni: ozki in dolgi, nizki, široki, visoki, z oglatim krmnim zrcalom, zaokroženi itd. Podatki, ki jih navajam, služijo le za osnovo. Tako na pri¬ mer ni nujno, da zunanji rob poteka na tretjini naj¬ širšega rebra, saj je odvisno od modelarja, koliko želi imeti nagnjeno dno čolna. Prav tako ni nujno, daje osnovna linija v modelu ravna, lahko jo tako ukrivimo, da proti krmi rahlo pada. S tem bomo zunanjo obliko modela nedvomno izboljšali. In tu lahko zaključim ta prvi del kratkega brodar¬ sko modelarskega tečaja. V drugem delu pa bom opisal potek gradnje modela. TIM 2 • 59 • 87/88 Pavel Ambrož KORISTNO STIKALO V AVTOMOBILU V avtomobilu lahko pride med vožnjo ob pomanj¬ kanju voznikove pozornosti do različnih okvar. Med te sodijo tudi zažgane zavorne čeljusti. Če je ročica ročne zavore le delno pritegnjena ali celo zategnjena, se obloge zavornih čeljusti zaradi trenja tako segrejejo, da se začno žgati, kar pa voznik med vožnjo težko opazi. Zažgane zavorne čeljusti je treba zamenjati. Da bi preprečili tako škodo, se lahko zavarujemo s stikalom in rdečo signalno lučko. Stikalo montiramo na dno avto¬ mobila pod vzvod ročne zavore (glej shemo elek¬ trične vezave stikala), signalno lučko pa nekje blizu armaturne plošče, da jo imamo vedno pred očmi. Izolirano električno žico pa priklopimo nekje pri varovalkah na + pol (12 V) na takem mestu, da je napetost 12 V vključena le, kadar je ključ v klju¬ čavnici v položaju za vožnjo. Druga priključena električna žica povezuje kontrolno žarnico in priključno žico na stikalu. (Glej zopet shemo elek¬ trične vezave stikala!) Stikalo samo pa je pove¬ zano z ohišjem avtomobila (maso) s pomočjo dveh vijakov (šnaperjev). Iz opisanega je razvid¬ no, da signalna lučka ne bo delovala, sicer bi ta sve¬ tila. četudi bi bil avto parkiran in bi ga imeli zavr¬ tega z ročno zavoro. Pri montiranju stikala je treba odmeriti pravo razdaljo (s poskusom) od vrtišča ročice ročne zavore, da ne bi vzvod ročne zavore pregloboko potisnil gibljivi del stikala navzdol, ker bi ga sicer pokvarili. Potrebno orodje: vzvodne škarje, vrtalni stroj, kombinirke, manjši izvijač, točkalo, električno spajkalo, kladivo, ključavničarske pilice, svedri (2, 2,5, 3,5 in 4 mm) in še navojna svedra M 2,5 in M 3. Delo Najprej si bomo pripravili montažno ploščico 1a ali 1 b. To je kos pocinkane pločevine (lahko je tudi medeninasta). Oblikujemo jo s pomočjo vzvodnih Škarij po sliki 1 a ali 1 b, za katero se pač odločite. Označite s točkalom vseh sedem točk po risbi. Izvrtini na zgornjem in spodnjem robu prilagodite vijakoma, ki ju boste uporabili za pritrditev stikala na podlago avtomobila. Sam sem uporabil sveder s premerom 4 mm. Naslednji dve zgornji izvrtini imata premer 2,5mm, v kateri vrežemo navoj M3. Na tem mestu pritrdimo prožni kontaktni trak (2) oblikovan po sliki (2a). Vijaka fiksirata trak na podlago s svojima glavicama. Skoraj v sredini je izvrtina premera 3,5 mm. Vanjo sede konec prož¬ nega kontaktnega traku in preprečuje gibanje tega traku v levo ali desno smer. Še dve izvrtini sta v enaki ravnini in imata premer 2mm. V obe izvrtini vrežemo navoj M2,5 in za pritrditev treh izolacijskih pertinaksovih ploščic (3a, 3b, 3c). Montažna ploščica je s tem gotova in pripravljena za montažo ostalih delov. Prožna kontaktna traka (2) dobite včasih na od¬ padu in sta sestavna dela telefonskega releja. Če dobite en tak rele, imate za vse dovolj materiala (vijaka, matice, pertinaks ploščice itd.). Enega izmed prožnih kontaktnih trakov upognite s po¬ močjo kombinirk po sliki 2a, drugače pa po sliki 2b. Pri prvem traku je kontaktna bradavica obr¬ njena navzgor, pri drugem pa navzdol. Tračni lok pod sliko 2a naj ima premer 6 mm. V tračne vilice vstavimo od spodaj navzgor vijak M 2,5 z dolžino 20mm, nataknemo še podložko M3 pa še zvez¬ dasto podložko M 3 in vse privijemo z matico M 2,5. Navijemo še dve specialno oblikovani ma¬ tici M2.5, ki ste ju dobili na releju. Rabita pa kotdi- stančnika (glej sliko 2dl). Končno navijemo še ročno izdelano matico debeline 1 mm in z zuna¬ njim premerom 10 mm. V sredino je seveda treba Kosovnica 6. Razno: 2 vijaka M 3 dolžine 10 mm brez matic 2 vijaka M2,5 dolžine 10mm brez matic 1 vijak M2,5 dolžine 20mm s tremi maticami (glej skico!) 1 podložka M 3 1 zvezdasta podložka M 3 2 samorezna vijaka za pritrditev stikala na dno avtomobila. TIM 2 • 60 • 87/88 I * Dušilka RMT 1,8 ■ Če še dlje pridržimo prst na senzorski ploščici, se bo svetilnost pričela zmanjševati in na koncu bo žarnica ugasnila; nato se svetilnost žarnic spet začne večati z novim ciklusom. Celotni enkratni ciklus traja približno 7 sekund. Če prst umaknemo, ko se je svetilnost povečala do neke mere, bo tako tudi ostala. V primeru, da se potem senzorske ploščice kratkotrajno dota¬ knemo, bo žarnica ugasnila, z naslednjim kratko¬ trajnim dotikom se žarnica spet prižge in sveti s svetilnostjo, ki ji je bila prej nastavljena. V senzor¬ skem zatemnilniku integrirano vezje S 567C si je »zapomnilo« staro stanje. Na osmi nožiči integriranega vezja — bilo je na¬ mensko razvito prav za svetlobne regulatorje — dobimo stokrat v sekundi impulze za proženje triaka. Impulze vodimo prek diode D3 na vrata (G) triaka. Impulze je moč fazno premikati proti nape¬ tosti omrežja od 30° do 150°. Da bo vezje pravilno delovalo, mora biti fazni vodnik priključen na anodo triaka A1. Preden vezje priključimo, mo¬ ramo poskrbeti, da vodniki niso pod napetostjo (vzamemo varovalko iz ležišča). TIM 2 • 79 • 87/88 Dioda D 2 usmerja napetost, ki je potrebna za de¬ lovanje vezja. Zenerjeva dioda omejuje napetost na 15 voltov, elektrolitski kondenzator pa skrbi za glajenje usmerjene napetosti. Usmernik je napa¬ jan direktno iz omrežja prek upora R1 in konden¬ zatorja C2, ki omejujeta jakost toka. Z uporom R 7 določimo občutljivost vezja, upor R8 pa omejuje tok, ki teče skozi človeka, ko se ta dotika senzor¬ ske ploščice. Zavoljo varnosti je R8 sestavljen iz dveh uporov 4,7MOhm vezanih zaporedno. Du- šilka D in kondenzator C1 le odpravljata motnje, ki bi jih sicer vezje med delovanjem pošiljalo v omrežje. Glavna prednost senzorskega zatemniinika, ki ga izdeluje Iskra, industrijska elektronika v Kosta¬ njevici na Krki, je vtem, da nima mehanskih delov za regulacijo, kot sta stikalo in potenciometer, ki se po določenem času izrabita. timovi oglasi PRODAM motor HB 320ccm, motor O.S. 1,6 ccm (svečka, propeler itd.) kolesa 0 30, spiner 0 57, folijo za pokrivanje mode¬ lov, vezano ploščo, koto furnir, letvice, akumulatorje, elektro- material, okoli 100 Timov različ¬ nih letnikov, modelarske revije in drug modelarski material. Za točen spisek pošljite znamko. Prodam tudi walkmana SONY. Kupim pa merilnik vrtljajev. Anton Govže Zapotok 26 61310 Ribnica tel. (061) 861-308 zvečer PRODAM železnico sistem HO: dieselske in parne lokomotive, tovorne in potniške vagone, se¬ maforje in zapornice. Franc Lekše Prešernova 47 61410 Zagorje ob Savi tel. (061) 62-462 PRODAM železnico Marklin in zbirko modelov starih avtomobi¬ lov. Emil Tanko Trubarjeva ul. 77 61000 LJUBLJANA GRAUPNER D14FM daljinsko vodenje, staro 6 mesecev, 10 kanalno, možna dogradnja na 14 kanalov z mešalnikom, 2 servo motorja C 505 in model aviona BIG LYFT (2300 mm) z motorjem WEBRA15 ccm ugodno prodam. Peter Detiček Radvanjska 128 62000 Maribor tel. (062) 31-849 LJUBITELJI maket, pozor! Pro¬ dam okoli 1500 vojakov (Nemci, Američani, Angleži, Rusi_) več kot 60 vozil (tanki, džipi, kamio¬ ni, motorji, avtomobili...), 8 hiš z dodatki (ovire, znaki, mine,... Vse naštete stvari izvrstno do¬ polnjujejo makete malih želez¬ nic. Resne ponudbe na telefon 442-141 med 10. in 12. uro. Miran Povše Rojčeva 9 Ljubljana PRODAM napravo za daljinsko vodenje modelov »VARIOPROP, expert FM-40«. Hluchy Otokar, Metoda Mikuža 18 Tel. (061) 342-469 PO UGODNI ceni prodam »RC« napravo MULTIPLEX COMBI 5/10 kanalov. Komplet vsebuje oddajnik, sprejemnik, dva servo motorja in NiCd baterije. Miha Langus Gradnikova 53 64240 Radovljica tel. (064) 75-245 PRODAM dobro ohranjeno na¬ pravo DV ROBE-COMPAKT 2-4 kanalno z dvema servo motorč¬ koma in popolnoma nov elek¬ tromotor MIRANDA za čolne. Primož Berčič Kosijeva 6 61210 Ljubljana tel. št. 52-934 POCENI prodam avto Lancia na daljinsko vodenje, avtocesto Mehanotehnika ter kamero in projektor super 8, z dodatno opremo. Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje tel. (063) 33-690 KUPIM načrt za, jadralno letalo po dogovorjeni ceni. Načrt pla¬ čam takoj po povzetju. Borut Naglost Lavrinova 8 65271 Vipava PRODAJAM mono in stereo oja¬ čevalnike, predojačevalnike, mikserje, zvočne efekte, hobi elektroniko, antensko širokopa¬ sovne ojačevalnike. Kit kopleti, preizkušeni moduli, gotovi iz¬ delki po vaših specifikacijah, ra¬ čunalniške diskete... Cenik in informacije 250 din. Ivan Kajdič Črešnjevci 189 69250 Gornja Radgona PRODAM DV Rossi štiri kanalni (oddajnik, sprejemnik, 4+4 ser- vomehanizmi baterije in polni¬ lec), foto povečevalnik UPA-5 in sušilec. Sandi Šink Stara Loka 145 64220 Škofja Loka TIM 2 • 80 • 87/88 zanke in uganke KRIŽANKA VODORAVNO: 1 gradbeni mate¬ rial, 6 pogumnost, hrabrost, 8 pa¬ peževa palača v Rimu, 9 riževo žganje, 10 delovna skupina, 13 majhen rt, 15 tuje žensko ime, 18 trava z velikimi klaski in priostre¬ nimi krovnimi plevami, 19 zvezda prve velikosti v ozvezdju Orla. NAVPIČNO: 1 kos sobnega pohiš¬ tva, 2 kovanec za pet enot, 3 ener¬ gija, ki jo povzročajo elektroni v gi¬ banju, 4 prostor za orgle in zbor v cerkvi, 5 starojudovski kralj, 6 po- željenje, strast, 7 začetnici našega izumitelja Tesle Nikole, 11 antični prebivalci Apeninskega polotoka, Italci, 12 star avstrijski novec, stoti del krone, 14 »četrta dimenzija«, 15 avtomobilska oznaka Murske Sobote, 16 oče, 17 desni pritok Donave na Bavarskem (tor, pre¬ brano nazaj). DOPOLNJEVANKA -NO/V-JE/— -KANEZ/PREP- — OST/PR-IJ/UMR — Črkovne skupine DODE — EZEN — IMAR — LAŠEN — LJI- VOST in LJUB razporedite na čr¬ tice k črkam tako, da dobite med znakoma / / šest samostalnikov znanega pomena. Zaporedoma brane dodane črke na črticah sestavljajo misel starorimskega filozofa Seneke. ENAČBA a+ b + b + c + (d—e) + (f—g) + h + i + j = x Vsaka črka v enačbi pomeni eno besedo. Z odštevanjem besed in seštevanjem samostojnih besed in črkovnih skupin, ki ostanejo po odštevanju, boste sestavili slovenski pregovor. a = hrast s kratkopecljatimi listi, b = grška črka, ki je v grški abecedi med črkama pi in sigma, c = make¬ donski ljudski ples, d = ročno orodje za dolbenje. e = dvanajst mesecev, f = letni čas, ki se začne septem¬ bra, g = sanje, h = posmehljiv naziv za Italijana, i = ključ za razrešitev šifrirane pisave, j = ime slovenske¬ ga grafika Justina, x = slovenski pregovor. KVIZ S ŠTEVILI 1—2 — 2 — 3 — 5 — 6—12 — 20 KOŠARKA.pomeni.. BILIJON.pomeni.. HOKEJ.pomeni.. VODIKOV ATOM.pomeni.. ELIPSA.pomeni.. JUGOSLAVIJA.pomeni .. »GEMINI«.pomeni ... ODISEJ.pomeni.. Vsaki besedi na levi pripišite eno od zgoraj navedenih števil, ki spada zraven. Nato na desni napi¬ šite, kaj to število pomeni. Primer: ROKA — 5 PRSTOV. Ob pravilni rešitvi sestavljajo začetnice besed, ki razlagajo pomen števil, krajše ime računa v višji matematiki (predstavlja ga vsota neskončno velikega števila neskončno majhnih del¬ cev). REŠITVE UGANK Dodajanje črk: kalcij, samarij, ba¬ ker, lantan, argon, kripton. Končna rešitev: ksenon Mala križanka. Vodoravno: strel, filter, en, atek, rja, osa, Aero, Si, center, sedlo. Misel na črticah: 1 krdelo, 2 členo- vitost, 3 rezkar, 4 učinek, 5 deblo, 6 delegat, 7 rudnina, 8 topilo, 9 ka¬ žipot. Misel: Delo človeka uči, delo ga tudi tolaži. Premikalnica: Kolumb, Bering, Nansen. Številčnica: telekomanda, toporiš- če, klečanje, činele, enota, Igo, Eve. Misel: Nemogoče je pošteno lenari¬ ti, če te ne čaka veliko dela. Slikovna križanka. Vodoravno: spalnik, tovarna, kolar, dr., kvota, privid, režiser, soja, stil, Se, Alan, ten, UKV, ara, duo, LD, AN, pieteta, Šlibar, oddih, KE, el, birič, imenik, lov, IE, Er, TO, Adam, minaret, karo, Ostrava. NAGRAJENCI IZ PRVE ŠTEVILKE: Nataša Stanko, Prešernova 47, 61410 Zagorje ob Savi Mirko Lavrih, Zaboršt 11, 61296 Šentvid pri Stični Bojan Obrovnik, Aljaževa 14, 62000 Maribor nagradna slikovna križanka Mii Ju Jfc-ui Pavle Gregorc Prav neverjetno, kaj vse zmore ta mali sprej! Odpravlja probleme Hitro in z lahkoto prodira tudi v najmanjše razpoke vseh vrst kovin. Spodriva vlago, podmazuje in deluje proti rji. Nenadomestljiv je v servisih in delavnicah gospodinjstvih, športu, vrtnarstvu in povsod, kjer imamo opraviti s kovinami. Težko dostopne dele strojev lahko poškropimo s pomočjo priložene cevke. Antikorozivni sprat • Cisti in varuje Cisti i zaštičuje • Preprečuje škripanje Spriječava škripanje • žganja vlažne motorje Pokreče vlažne motore . • Odstranjuje rjaste de Odstranjuje zardale cest ;r ošča zagozdene mehan Pšlobada zaglavljene KRKA kozmetika