Zakaj nimamo jesenskih šolskih počitnic? Pri nas na Štajerskem so že od nekdaj bile v navadi jesenske šolske počitnice. To je bilo dobro za kmeta, da je dobil pastirja in pobiralce sadja io grozdja. Dobro je pa to bilo tudi za siromašne otroke, ker so si pri kmetu zaslužili zim&ko oblekco in obuvalo. Odpravile so st» jesenske počitnice tedaj, ko je bil pryak liberalcev ali saioostalnih demojkratov Žerjavov ju Pivkov komandani Pribičevič minister za šolstvo. Liberalni učitelji so holeli imoti poletne počitnice in ustreg<>l jira je. Nas minister za šolstvo dr. Korošec je leta 1924 dovolil dolne jessnske poeiluice, a ko je za njim prišal Pribičovič, jih jt- /opet odpravil. Tudi Padič ni maral nič slišati o jcsenskih, temveč je bil za polalne počitnice. Tako stoji ta stvar. 0 tem ne bi obširno pisali, ali ker je Žerjav-Pivkova »Domovina« v številki 38 pisala, da kmetje ne marajo jesenskih počitnic, moramo to ljudemraztolmačiti, da bodo videli, kako so liberalci proti kmetu. »Domovina« piše: »Slovenski Gospodar« od 9. sept. zopet vnema starše in občine za jesenske šolske pocitnicena kmetih. Dokazuje na vse mile viže, da potrebujemo o-troke jeseni bolj doma, kakor po leti. Ljubi »Slov. Gospo-dar«, ne boš nas! Kakšen pa si ti kmet in koliko imaš šoloobveznih o- trok . . .« »Domovina« torej odločno piše proti jesenskim poeitnicam in se norčuje iz kmeta, ki jih zahteva. Pravi, da bi naj bile ^esenske počitnice samo tedaj, kadar so poplave in kadar je sadje. 0 jesenski paši, ki je vsako leto ipotrebna, pa ne črhne niti besedice. Vidi se, da je v »Domovino« napisal članek proti jeeenskim pocitnicam kak liberalni Pivkov ucitelj. Čudimo se, kako more sploh kak zaveden kmet še dovoliti, da za- haja tak list, kot je Žerjav-Pivkova »Domovina«, v kmetsko hiso! Tu imate kmetje in viničarji jasen dokaz, da »Domovina« ne piše za kmeta, viničarja in delavca, ampak za liberalno gospodo. Kdor ni slep, naj spregleda!