Lete 1872.
337
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1872.
L L«
Državna pogodba od 21. maja 1872,
lej AvstrijskoOgersko in mej nemško državo o napravi železnocestne zveze od Liberca na
Zgorelec.
(Sklenena v Berlinu dne 21. maja 1872, Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je vanjo pritrdilo na Dunaji dne 18. junija 1872, pritrdili sta se izménili na Dunaji dne 22. junija 1872.)
Bi i Franc Jožef Prvi,
Do milosti Božji cesar avstrijski.
ap(>stolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vtadimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in d°lnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo :
Ker je mej našimi pooblaščenci in mej pooblaščenci Njegovega Veličanstva cesarja ,le,nške zemlje in kralja pruskega zato, da se napravi žeieznocestna zveza od Liberca na g°relec, bila v Berlinu dne 21. maja 1872 podpisana pogodba, katera slove od besede do besede tako :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogerski, in Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski, v imenu nemške države,
fSI»«ei«h.)	71
želčča, razširiti železnocestne zveze mej obema državnima ozemljijema, narekla sta zaradi degovora, ki ga je o tem skleniti, v pooblaščence :
Njegovö Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogerski :
Svojega s< kcijskega svetnika v c. kr. trgovinskem ministerstvu, Karola viteza pl. Puss-w a I d - a,
Svojega sekcijskega svetnika v e. kr. finančnem ministerstvu, Ferdinanda Buh a c z k a,
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski:
Svojega ministerstxrenega ravnatelja železnocestne uprave, Teodora Weishaupt-a,
Svojega tajnega legacijskega svetnika, Vilhelma Jordan-a,
Svojega tajnega višjega finančnega svetnika, Ernesta Hitzigrath-a, kateri, pokazavši si ter vzajemno pripoznavši pooblastila, dogovorili in sklenili sc, s pri-hrambo pritrditve, naslednjo pogodbo:
/
Člen l.
Cesarsko-kraljevska avstrijska in kraljevsko-pruska vlada sta se dogovorili, dopustiti železnico od Liberca čez Seidenberg v Zgorelec ter narediti, da bode najpozneje do 1. julija 1874 dodelana in vožnji izročena.
Zaradi tega je kraljevsko-pruska vlada Berlinsko-Zgorelški železnocestni družbi dne 9. oktobra lani dala dopustilo v delo in krétanje tistega kosa omenjene železnice, kar ga je na pruskem ozémljiji, a cesarsko kraljevska avstrijska vlada delničarski družbi južno-severno-nemške zvezovâlne železnice dne 31. marrija letos dopustilo v delo in krétanje tistega kosa, kar ga je na avstrijskem ozémljiji.
Člen II.
Posebno določiti železnocestne progo ter celokupni črtčž o delanji in načrti posameznega izdelovanja, vse to se prihranju vsakej izmej obeh vlad, kar se tiče njenega ozémljija.
Mesto, na katerem železnica preide obojno državno mejo, naj se tanje določi na podlogi načrtov, katere treba da izdelajo dotične železnocestne uprave, a ko bode treba, tedaj tudi s tehničnimi komisarji, v to poslanimi.
Člen lil.
Železnici naj se sicer iz početka da povsod samo ena koleja, a uže naprej naj se ugotovi pridobljeno zemljišče za dvokoléjno železnico. Kadar se pokaže potreba, visok' vladi ukažeta, da se napravi še druga koleja. Pribava zemljišč, potrebnih v napravo železfle ceste, ako se udeleženci ne dogovoré z lepa med sabo, naj se zgodi v enem in druge»1 državnem ozémljiji po določilih ondi veljajoče, oziroma izdati se imajoče razlastili16 postave.
Svetle širjave med šinami bodi tako, kakor pri železnicah, katere so ž njo v stiku» 1 438 miter.
Tudi v ostalem naj se ustanovi, da bodo železnica, ki se po tej pogodbi napravi, 1,1 njena krétna sredstva ali vozila po enakih pravilih narejena, da bode mogoče enotna vožnj8 po vsej potezi, in da bodo zlasti vozila s te na pritične železnice lahko prehajala, oziron111 da se bodo lahko vkope rabila.
Vozila, ki jih preskusi ena izmed obeh visokih vlad, bodo se smela rabiti brez nove preskušn,je tudi na železnici, kolikor je teče po ozemlji,ji druge vlade.
Člen IV.
Obe visoki vladi se zavezujeta, da dopustita in ukažeta, železnico iz Zgorelca v Libérée na njenih konceh primerno po šinah zvezati z zdanjimi pritičnimi železnicami, da bodo vozila mogla prehajati.
Člen V.
Polna deželna vrhovna oblast (torej tudi zvrševanje pravosodne in policijske oblasti) ostaja izključno pridržana glede železničnih kosov obojestranski ozemlji,ji sekajočih na avstrijskem ozemlji,ji Njegovemu Veličanstvu cesarju avstrijskemu, kralju češkemu i. t. d. in apostolskemu kralju ogerskemu in na pruskem ozčmljiji Njegovemu Veličanstvu cesarju nemškemu, kralju pruskemu.
Člen VI.
Visoki vladi si pridržujeta ter v zvrševanje vrhovne in nadgledne pravice o železnici, kolikor je gre po njijnem ozčmljiji, postavita komisarje, kateri bodo razmerja svojih vlad do železnocestnih upravstev zastopali v vseh tistih slučajih, kateri niso taki, da bi se pristojna deželna oblastva na ravnost svojih sodnjih ali policijskih del poprijemala.
Člen VII.
Ne krateč vrhovne in nadgledne pravice visokih pogodnikov o železničnih kosih, kar jih gre po njunem ozčmljiji, in o dotični vožnji imela bode zvrševanje najvišje nadzorne pravice o železničnih družbah ali upravah, ki krčtanje oskrbujejo, sploh tista vlada, v ozčmljiji katere imajo one svoj sedež.
Člen VIII.
Ako bi avstrijska delničarska družba na pruskem ozčmljiji ali pruska delničarska družba po avstrijskih tleh prevzela krčtanje vse Zgorelsko - Liberške železnice ali nekega dela (člen XIII), naj se ona glede vseh odškodninskih zahtev, izvirajočih iz železnocestnega krč-tanja, podvrže sodnji oblasti in postavam tiste države, v kateri se je škoda storila.
Č1ê n IX.
Državljani enega izmed obeh visokih pogodnikov, katere železnične uprave vzamejo v službo pri krčtanji železnice v ozčmljiji druge države, ne izstopajo za rad tega iz državljanstva svoje domovine. Vendar naj se mesta lokalnih uradnikov, razen kolodvornih načelnikov, telegrafskih in takih uradnikov, kateri pobirajo denarje, kolikor je le mogoče, jemljö >r domačih državljanov.
Vsi uradniki brez razločka, kje imajo službo pri železnici, podvrženi so, kar se tiče disciplinarnega postopanja, edino ohlastvu, katero jim je službo dalo, a v drugem postavam ■n oblastvom tiste države, v kateri stanujejo.
Člen X.
Ustanovitev in potrditev voznih črležev in tarif pridržuje se tisti viadi, v ozčmljiji katere ima dotična železnična uprava svoj sedež; vendar naj se tarife za železnične kose,
71 *
ki leže v bojostranskih ozémljijih in katere vodi ena in ista uprava, postavljajo po enacih načelih.
Oba visoka pogoilnika se še zavezujeta, da bosta gledala in prizadevala si :
1. Da bode kos železnice od Zgorelca v Liberec, kolikor je leži' v njunem ozčmljiji, opravljen s številom o ličenju zadovoljujočem tacih vozil. ki odgovarjajo uvetom v členu IH dogovorjenim ;
2. da	krč tanje vodeče uprave napravijo med Zgoreleem in	Li hercem tje	in	nazaj	in
kolikor je moči v stiku z vlaki sosednih železnic najmenj po tri vlake vsak dan	za	ljudi	tje
in nazaj, in	za blago toliko vlakov, kolikor jih bode trebalo :
3. da	se bodo ljudje in stvari po železnici med Zgoreleem	in Libercem vozili kar	je
moči po zmerni tarifi, in da se bodo ogljije, koaks, kamenje, rude, sirovo železo, gnojilna sol in druga gnojila v celih vozčh in na večje daljave, ako bode moči, prevažala za feni k ali pet dvanajstin krajcarja od centa in milje s odpravnina prikladom od največ dveh tolarjev pruskih ali treh goldinarjev avstrijskega denarja na vsakih sto centov ;
4. da uprave vodeče kretnjo po železnici Zgorelsko-Liherški, kolikor seje tiče. ne bodo vpirale se vvodu direktnih odprav za ljudi in blago, brž kakor bi v imenu občenja ena ali druga obeh visokih vlad izrekla, da bi bilo dobro vvesti jih.
Člen XI.
Zastran odpravnin in tako tudi zastran časa, v katerem se kaj odpravi po železnici, ne bode razločka med prebivalci obeh cesarstev, zlasti naj se s transporti, ki bodo prehajali iz ozčmljija enega cesarstva v ozemljijo drugega, kar se tiče odprave in voznine, ne postopa neugodneje, nego s transporti, ki iz dotičnega cesarstva odhajajo ali ondi ostajajo.
Člen XII.
Železnično policijo bodo opravljali uradniki železnične uprave pod nadzorom oblasto k temu v enem in drugem državnem ozčmljiji pristojnih in to po propisih in načelih za eno in drugo ozčmljije veljajočih.
Člen XIII.
Menja krčtanju bodi na tisti železnični postaji, katera se napravi na pruskih tleh tik meje pri Seidenberg-u. Za to bode kraljevsko-pruska vlada tierlinsko-Zgorelski železnico« družbi naložila dolžnost, krčtanje na kosu od obojestranske meje do menjalne postaje prl Seidenbergu prepustiti delničarski družbi južno-severnonemške zvezne železnice, kateri Je izročeno delo železnice po avstrijskih državnih tleh in krčtanje po isti.
To raj naj se uredbe dela in krčtanja, gornje delo železne ceste in signali od obojo' stranske meje do kolodvora Seidenberškega ujemajo z uredbami, katere se na to stran potrdijo za kos železne ceste, ki pojde po avstrijskih tleh.
Kolodvor pri Seidenbergu sam se naredi in opravi po načelih v Prusiji veljajočih.
Ako bi se namenilo, da bode za krétanje kosov Zgorelsko-Liberške železniee ležečih na obojestranskih državnih ozémljijih ena vkupna uprava ali da se bodo vlaki med Zgorel-cem in Libercem prevažali brez menje krélanja, pridržuje se obema visokima vladama, da odobrita pogodbo, katero se zastran tega o krétanji sklene.
Člen XIV.
O tanjih uvetih, pod katerimi se prepusti krétanje po kosu železničnem od obojestranske meje do Seidenberškega kolodvora, pridržuje se dogovor med lastniki dotičnega kosa in upravo, katera prevzame krétanje po njem. Vsakakor pa naj cesarsko-kraljevska avstrijska vlada naloži' tej upravi dolžnost, da bode ob svojem trosku redno v dobrem stanu držala kos železnice, ki se ji izroči, z vso pritiklino, z obnovitvami vred, ki jih zahtevajo splošna pruska upravna načela, in da hode lastnikom od napravnega kapitala, kar so ga za tist kos potrošili in katerega izkažejo, ne vštevaje troškov za nabavo novcev niti kursnih izgub, plačevala obresti po pet od sto. Razširjave izvirnih železnocestuih naprav, katere bi kraljevsko-pruska vlada spoznala da so potrebne ohčenju, izvedejo se ob trošku lastnikov dotičnega kosa, vendar se bodo izkazani troški takih razširja v prišteli napravnemu kapitalu, od katerega bode uprava krétanje vodeča obresti plačevala.
O soporabi kolodvora in kolodvornih naprav pri Seidenbergu in o posebni odškodbi, ki se da za to lastnikom, naj obojostranski železnični upravi tudi sklenejo dogovor, katerega treba da dotični vladi odobrita.
Ako ne bode dogovora, naj se železnični upravi ravnata po ukazih, kijih visoki vladi po domeinbi vkupno izrečeta.
Člen XV.
V menjalni postaji omenjeni v členu XIII napravita oziroma zložita z drugimi obe strani vsaka po eno mejno eolnijo, da se doseže v členu 8 trgovinske in čolne pogodbe mej avstrijsko-ogersko monarhijo in Prusijo v imenu severnonemške zveze, in v imenu tistih udov uemškega colnega in trgovinskega edinstva, kateri ne spadajo v to zvezo, od 9. oktobra 1868 imenovana namemba.
Tema mejnima eolnijama naj se od obeh strani dodelé trgovinskim razmeram odgovarjajoče odpravne oblasti, ter izrekujeta pogodnika, da jih je volja te oblasti razširiti, brž kakor bode zaradi večje trgovine potrebno.
Po želji kraljevsko-pruske vlade, napravi vrhu tega cesarsko-kraljevska avstrijska vlada v Polajšilo naravnostnega prehoda stvari med dotičnimi avstrijsko-ogerskimi tržišči in mestom '-gorelcem na kolodvoru tega mesta in sicer prav tik kraljevsko-pruske colnije, avstrijsko Ve'*ko eolnijo, ter ji da take odpravne in zacolovalne pravice, da hode smela odpravljati tiste styari po plemenu in množini, katere hi po zdanjih ali prihodnjih trgovinskih razmerah bilo treba po Liberško-Zgorelski železnici preko meje vvažati ali izvažati. Obe strani pa sta enih uiisli o tem, da ta naredba ne sme ustavljati ali sicer ovirali prehajajočega blaga.
To da temu zagotovilu se od avstrijske strani postavlja uvet, da bode kakor je že obljubljeno, službene prostore v Zgorele! potrebne za avstrijsko eolnijo dotieno železnično
društvo ali mesto Zgorelec, in stanišča ondi za spodobno stanovanje avstrijskih čolnih uradnikov potrebna mesto Zgorelec priskrbelo in vzdrževalo tako, da cesarsko-kraljevska avstrijska vlada v obeh rečenih ozirih zaradi tega ne bode smela imeti nikakšnih troskov. Tudi se ne bode terjala skladnimi za porabo skladišč, katera mesto Zgorelec cesarsko-kraljevski avstrijski colniji odkaže.
Da se uredijo ta in vsa druga razmerja prihodnje avstrijske colnije v Zgorele!, in zastran naredeb, ki jih bode ondi treba v obojestranskem colnem interesu, naj se po pritrdbi pričujoče pogodbe napravijo posebni razgovori, katerih se udeležijo tudi komisarji obojestranskih čolnih uprav.
Člen XVI.
Kar se tiče formalnosti colnijskega pregledovanja in odpravljanja potniških zvežnjev, po tem vvažanega in izvažanega blaga, in pregledovanja potnih listov, ki jih bodo obojestranski komisarji o svojem času dogovorili, zagutovljata obe vladi vzajemno ena drugi, da se z železnico od Zgorelca v Liberec ne bode ravnalo men j ugodno, nego s katero drugo na tuje prehajajočo železnico, in da se bode v prid občenju to delo olajševalo in oprostilo kolikor koli bode mogoče po postavah veljajočih v obeh državah.
Člen XVII.
Določila o zvrševanji policije zadevajoče potna pisma in tujce, ki potujejo po železnici, katera so med obema vladama že dogovorjena ali se še kdaj dogovore, naj veljajo tudi za to železnocestno zvezo.
O uradnih oblastih, ki se dado cesarsko-kraljevskim avstrijskim policijskim uradnikom, kateri se utegnejo postaviti na Seidenberškem kolodvoru, pridržava se poseben domenek mej obema visocima vladama. Dotično pogajanje naj se začne najpozneje tri mesece, predno se železnice med Zgorelcem in Libercem dene v kretnjo, ter naj se, kolikor se bode dalo, popolnoma dožene in sklene, predno se začne kretnja.
Člen XVIII.
Uredba poštne in telegrafske službe po železnici od Zgorelca v Liberec pridržava se posebnemu dogovoru mgd obojestranskima poštnima in telegrafskimi upravama.
Pri uredbi poštne službe hode veljalo za načelo, da bode menja službe na tiste® mestu, katero je po členu XIII za merijo železnične kretnje in po členu XV za colno odprav' Ijanje v misel vzeto, in da bosta troške za odpravo poštnih pošiljek nosili obojostraiisk* poštni upravi vsaka med mejami svojega ozčmljija ali okoliša.
Člen XIX.
Kraljevsko-pruska vlada ne bode na kretnjo železnice na pruskih tleh ležeče, koliki'' jo vodi avstrijska delničarska služba, udarjala druge ali večje davščine, nego je tista« katera sploh železnično kretnjo vnanjih železničnih delničarskih družeb v pruski drža*1 zadeva.
Takisto ne bode cesarsko-kraljevska avstrijska vlada za ta slučaj, ako bi kretnjo železnice na avstrijskih tleh ležeče kdaj vodila pruska delničarska družba, od uje jemala drugih ali večjih davščin nego so tiste, katere sploh železnično kretnjo dotičnih železnocestnih delničarskih družeb po avstrijski državi zadevajo.
Člen XX.
Za ta slučaj, ako bi v Prusiji ležeči kos Zgorelsko-Liberške železnice kdaj kraljevsko-pruska vlada kupila, in takisto tudi po izteku dopustilnega roka določenega za avstrijski kos Zgorelsko-Liberške železnice, naj se med obema visocima vladama sklene poseben dogovor o nadaljnji kretnji po Zgorelsko-Liberški železnici, kateri bode občenju in obojestranskim interesom odgovarjal.
Člen XXI.
Pričujoča pogodba naj se na obeh straneh podvrže najvišjemu odobrenju in pritrdilni pismi, ki se izdasfa o tem, naj se najpozneje v štireh tednih na Dunaji izmenjata.
V dokaz tega so jo pooblaščenci podpisali in podpečatili.
Tako storjeno v Berlinu, dne 21. maja v letu tisoč osem	sto	sedemdesetem	drugem.
(L. S.) Karol pl. Pusswald s. r.
(L. S.) Ferdinand Bnehaezek s. r.
(L. S.) Teodor Weishaupt s. r.
(L. S.) Vilhelm Jordan s. r.
(L. S.) Ernest llitzigrath s. r.
i
Smo pretehtavš! vse člene te pogodbe pohvalili jo in potrdili, ter obetamo tudi s Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Se in za Svoje naslednike,	dajo	bodemo	po
vsem nje zapopadku zvesto izpolnovali in izpolnovati dali. V potrdbo tega smo pričujoče pismo z Svojo roko podpisali ter ukazali, da se na-nj Naš cesarski in kraljevski pečat pritisne.
Tako storjeno na Dunaji dne osemnajstega junija v letu po odrešitvi sveta tisoč osem sto sedemdeset drugem, Našega cesarjevanja štiri in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Andrässy s. r.
Po Najvišjem posebnem povelji Njegov, ces. in kralj, apost. Veličanstva :
Wilhelm baron Koiirft.l.slieim s. r. c. in kr. eekcijni svetovalec.
3ß4	Kos	XLIII. — 117. Razglas finančnega ininisterstva od 2ä. julija 1872.
Zgornja državna pogodba se razglaša ter bode veljala za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Na Dunaji, dne 20. julija 1872.
Auersperg s. r.	Bauhaus	s.	r.
ur
Razglas finančnega ininisterstva od 25. julija 1872,
da se mali colniji I. razreda v Fussach-u izpreminja zacolovalna oblast.
Dozdanja mala colnija I. razreda v Fussach-u na Predarelskem, iz Bregenškega uradnega okraja, izpreminja se z 31. dnem julija 1872 v malo colnijo II. razreda ter se vvrščuje med nižje urade III. razreda.
.	Prelis	s.	r.