MUZEJSKI IZLETI
V letu 1975 smo člani Muzejskega društva,
ki se več ali manj udeležujemo takih
izletov že nekaj let, napravili pet
izletov. Vnaprej naj bo omenjeno, da
imajo ti izleti poučen pomen. Organizator
in vodnik izletov tov. France Planina
med vožnjo in na postankih v pomembnejših
krajih razlaga in opozarja
na razne pokrajinske, zgodovinske, kulturne
in gospodarske zanimivosti.
Prvi letošnji izlet 16. maja je šel čez
Dolenjsko v Posotelje in Hrvatsko Zagorje.
Namenjen je bil predvsem spoznanju
o velikem kmečkem uporu 1573. Na
vožnji od Ljubljane pa skoraj do Novega
mesta je vodnik razložU socialni in
gospodarski položaj kmečkih podložnikov
v 16. stoletju, vzroke in povod, potek
in ix>sledice velikega uix)ra. Od Novega
mesta dalje je opozoril na gradove
v Podgorju in na Saitjemej. Prvi postanek
je bil v Kostanjevici na Krki,
kjer nas je tov. Lado Smrekar, ravnatelj
GorjupMjve galerije in pobudnik
ikultumih akcij, vodU ipo vinogradniški
in sodarski zbirki tehničnega muzeja ter
po galeriji likovnih del Jožeta Gorjupa,
Božidarja Jakca in Toneta Kralja
v obsežnem poslopju nekdanjega cistercijanskega
samostana, ki slovi po svojih
arkadnih hodnikih. Ogledali smo si tudi
obnovljeno samostansiko cerkev. Mimo
Dmovega — nekdanjega Neviodunuma
— in Leskovca in skozi Videm smo dosipeli
na brestaniški igrad ter si pod vodstvom
tamošnjega vodnika ogledali muzej
slovenskih izgnancev, kjer smo na
slikah našli tudi nekaj znancev iz Loke.
Skozi rudarsko Senovo smo dospeli v
Podsredo. Ker nam je delo na cesti preprečilo
krajšo pot v Bistrico ob Sotli,
smo morali napraviti ovinek mimo Kozjega
na Prela^o in smo tako spoznali
del Kozjanskega, o katerem večkrat beremo
v zvezi s pasivnostjo teh krajev in
z nedavnim potresom. V Kunu^ovou smo
imeli kosilo in smo obiskali rojstno hišo
maršala Tita ter spominski dom borcev
in mladine. Od daleč smo videli bojišče
kmečke vojske pri Bistrici in razvaline
gradov Kunšperka in Cesargrada. Mimo
spomenika Antona Mihanovica, pesnika
himne Lepa naša domovina v soteski
Zelenjaku, skozi Klanj ec, mimo Tuheljskih
Toplic, E>O dolini reke Krapine in
čez Stubiško polje, kjer se je odigrala
usodna bitka kmečke vojske pod vodstvom
Matije Gubca, smo dospeli na
cilj potovanja — k veličastnemu Augustinčičevemu
sf)omeniku Matije Gubca in
kmečkih upornikov. Vračali smo se po
lepi cesti Maribor—Krapina—Zagreb do
Podsuseda, kjer smo se spomnili Tahijevega
Susedgrada, se ustavili še v Mokricah
in jo nato po cesti Zagreb—Ljubljana
ubrali proti domu.
Na drugem izletu 19. junija nam je
bila cilj Nova Gorica. Usmerili smo se
po Poljanski dolini in skozi Sovodenj ter
Cerkno dospeli v dolino Soče. Ustavili
smo se na Mostu na Soči in v Kanalu.
Pri Novi Gorici smo najprej obiskali goriški
muzej v Kromberku, tam nas je po
zanimivih zbirkah vodU ravnatelj muzeja
Branko Marušič in nas obdaril z
muzejskimi publikacijami. Nato smo se
peljali h Kekcu na kosilo in na razgled
po šLmi goriški pokrajini tostran in onstran
državne meje. Po obisku same
Nove Gorice smo skozi Cmiče, Dom-
295
pred Gubčevira spomenikom pri Gornji Stubid (Foto Fr. Planina)
berk, Branik in Štanjel prišli v Vipavska
brda ter se v Gočah ustavili na
značilni vipavski kmetiji Lojzeta Vidriha,
kjer smo se poveselili ob ogledu
vinske kleti, razgovoru z družino in pokušnji
pristnega vipavca. Po vožnji skozi
Podnanos, Razdrto in i>o avtocesti,
smo pri Vrhniki krenili v Bistro na
ogled vzorno prenovljenih zbirk lovskega
muzeja. Od tam smo se vrnili v
Škof j o Loko.
Tretji in četrti izlet 12. avgusta in 11.
septembra nas je popeljal čez italijansko
mejo v sosedno Furlanijo. Na tretjem
izletu smo šli čez mejo pri Ratečah,
se kratko ustavili na Trbižu in se od
tam peljali v Ovčjo vas, da smo na pokopališču
poiskali nagrobnik Prešernovega
brata Jurija, in naprej v Zajzero,
dolino zahodnih Julijskih Alp pod Spikom-
Montažem. Po Kanalski dolini mimo
nekdaj slovenskih Ukev in Lipalje
vasi ter nemškega Naborjeta in Lužic,
od koder je leta 1939 z nemškimi optiralo
tudi nekaj slovenskih družin za
Nemčijo, smo dosegli nekdaj mejna kraja
Tabelj in Pontebo, kjer se Bela skozi
Železno dolino obrne na jug. Lepa cesta
med Julijskimi Alpami na levi in Karnijskimi
na desni nas je vodila skozi Skluže
(Chiusaforte) in kramarsko Na Beli
(Resiutta) ter mimo starodavnega Možaca
(Moggio Udinese) in končno po mostu
čez Belo in njene bele prodove f>od mogočni
Monte Amariano, furlanski Rigi,
v dolino Tilmenta (Tagliamento) do
glavnega mesta Kamije Tolmezza, ki ga
Furlani imenujejo Tumiec, mi pa Tumeč.
V prvi svetovni vojni je bila tam
postaja »kranjskih Janezov« iz 17. polka.
Sedaj je živahno trgovsko mesto. Mimo
jezera Cavazzo, Id ga poveličujejo za
furlansko morje »el mar furlan«, smo se
spustili po dolgem mostu čez prodove
Tilmenta in se povzpeli v starinsko mesto
Humin (Gemona) pod pečevnatimi
obronki Karmana ali Campona na jugozahodnem
obrobju Beneške Slovenije,
zanimivo i>o romansko-gotski stolnici s
kipi na pročelju, po občinski hiši loggii
iz leta 1502 in po mirnih ulicah z arkadnimi
hodniki. Na povratku smo se ustavili
v Pušji vasi (Venzone), da smo videli
slovite mumije in mogočno loggio. Potem
je šla pot skozi dolino Reklanico ob
južnih bregovih gorovja Montaž-Viš. Po
strmih vijugah in predorih smo se pripeljali
na preval Neveja, kjer stoje velike,
nove stavbe hotela in otroškega
okrevališča ter spodnja postaja žičnice
na Kanin. Pozne popoldanske sence se
že legale v dolino pod mejno Jerebico
296
Pred stolnico v Huminu. (Foto Fr. Planina)
lu Predelom, ko smo počivali ob samotnem
Rabeljskem jezeru. Cez Predel, mimo
spomenika iz francoskih časov, skozi
obnovljeni Strmec, »vas črnih rut«,
In skozi Log pod Mangrtom, skozi vas
Sočo in Trento smo že zvečer prišli na
Vršič. V Tičarjevem domu, ki ga je plaz
poškodoval in so ga zdaj obnavljali, smo
imeli poslovilni postanek.
Četrti izlet nas je spet pripeljal v Furlanijo,
sedaj v njen ravninski del. Skozi
staro Gorico in mimo Krmina smo prišli
v Videm (Udine). Ogledali smo si staro
mestno jedro z znamenitimi stavbami
okoli Trga svobode Piazza della Liberta
in šli peš ob slikovitih arkadah na grad,
kjer sta muzej z dragocenimi slikami
starih mojstrov in starinska cerkvica;
imeli pa smo smolo, ker je bilo zaradi
poletnega časa že vse zaprto. Po cestah
z drevoredi na skrbno obdelani in s
čednimi stavbami poseljeni ravnini smo
dosegli trdnjavsko mesto Palmanovo, obdano
z nasipi v obliki deseterorogljate
zvezde. Od tam smo napravili kratek odcep
v Gonars, med vojno koncentracijsko
taborišče za Slovence iz tako imenovane
Ljubljanske pokrajine. Ob mogočnem
spomeniku smo se spominjali trpljenja
zaprtih rojakov in počastili spomin tam
umrlih žrtev. Na nadaljnji poti smo obiskali
še velikansko grobišče padlih v
prvi svetovni vojni Sredpolje (Redipuglia).
V Miramaru, ki je bil tudi zaprt,
smo se sprehodili po obsežnem parku
ter se zadnji čas zatekli nazaj v
avtobus pred nevihto, ki nas je potem
spremljala skozi Trst in Opčine. 2e v
temi smo se za odpočitek in okrepčilo
še zadnjič ustavili v Sežani.
Peti izlet pod naslovom v znano neznano
je bil 2. oktobra. Peljali smo se v
Selško dolino do Rudna in čez Rovtarico
v Bohinjsko Bistrico, nato po Spodnji
bohinjski dolini, mimo Sv. Janeza in
Zlatoroga k Savici, kjer smo se povzpeli
do slapa. Vračali smo se po Zgornji
dolini in skozi Sotesko, Bohinjsko Belo
Bled ter obiskali Finžgairjevo rojstno
hišo v Doslovčah. Tretji postanek je bil
v Begunjah, kjer smo šli na razvaline
gradu Kamen, na njegov gornji stolp,
ki je že lepo obnovljen, in na grobišče
talcev v Dragi. Po kosilu pri Jožovcu
smo zavili na razgledno podgorsko cesto
f>od Dobrčo in se v Tržiču ustavili pri
Kumikovi hiši, ki jo upravlja tržiški
muzej, da bi si ogledali njeno notranjost,
žal pa sosede, ki hrani ključ, ni
bilo doma. Iz Tržiča smo nadaljevali pot
skozi Križe, Golnik, Trstenik in Bašelj
do Preddvora, kjer smo šli do Hriba in
297
Izletniki med stebrovjem spomenika v Gonarsu. (Foto Fr. Planina)
jezera Cmave. Nadaljnji postanek je bil
v vasici Adergas, da smo si ogledali
Kremser Schmidtove in Metzingerjeve
slike. Mimo Strmola, skozi Cerklje, Moste,
Križ, Kamnik, Stranje in Stahovico
nas je pot pripeljala v Kamniško Bistrico,
kjer je bil zadnji postanek v Bistriškem
domu. Posebna mikavnost tega
izleta v neznano je bila, da so udeleženci
po nekaterih vodnikovih podatkih več
ali manj uspešno ugibali smer in postanke
izleta.
Navedenih izletov se je udeležilo 47,
48, 45, 46 in 37 društvenih članov, ki so
disciplinirano in z zanimanjem sledili
pojasnilom vodnika in na njih znatno
razširili svoje duševno obzorje ter utrdili
zavest pripadnosti k našemu muzejskemu
društvu. Vseh pet izletov smo
napravili z udobnimi avtobusi Alpetoura
v splošno zadovoljstvo udeležencev.
F. P.
298