Mtntm Mahnil • (BtMttl
Leto X., št 2
(^jutho" xix., st. 7«) Ljubljana, ponedeljek 10. januarja 193«
Cena 2 Dir
>-»-■ ■ •••• ..juuljaim tViidJ I je Vb .
—	letel ud il iUZ.	au*. Hl^k iUb
-ar«'m MiueieR: L. JUDI Jana. Selen-ourgt>v« oi — le: MMV u> Podružnica Maribor- Grajski trg ?.
Telefon St 2455. fooruziiuto ^eije cvoceoova ulica 2>
—	i e let od Si l»0 Podružnica Jesenice: Pn Kolodvoru
St 100
Podružnica Novo mesto; Ljubljanska
Testa St « Podružnic* iroovije: v hiši <jr 8aura> eartno-ja
Ponedeljska Izdaja
„življenje in svet11
CJredniStvo:
Ljubljana: Knatijeva ulica 0, leleroo ftt 3122. 3123 »24 3125 u> 3126 Ponedeljska izdaja »Juua« tznajs vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej in velja po poŠti prejel nana Din po raznaSal-ctb dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor. Grajski trg M. 1. leietoa ftt 2440
Celje: Strossmajrerjeva ul 1 Tel 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
RAZČIŠČEVANJE POLOŽAJA V PODUNAVJU
Rumunski zunanji minister Micescu v Pragi, avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in italijanski zunanji minister Ciano v Budimpešti
Praga, 9 jan d Rumunski zunanji minister Istrate Micescu je prispel davi ob 8 11 na Češkoslovaško V njegovem spremstvu so njegova soproga, šef političnega oddelka romunskega zunanjega ministrstva pooblaščeni minister Crecianu in šef kabineta zunanjega ministrstva Pascanu Rumunskim eostom sta prišla do meje nasproti romunski poslanik Aurelian ter le-gacijski svetnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr Fragner.
V Novih Zamkih je pozdravil romunskega zunaniega ministra tamošnji okraini glavar v Bratislavi deželni predsednik Or-szaeh ter mestni župan dr Kmo. v B^-nu pa deželni predsednik Černy in mestni župan dr Spazier.
Sprejem v Pragi
Rumunski gosti so prispeli v Prago ob 16 55. kjer so jih sprejeli na Masarykovem kolodvoru zunanji minister dr Karel Krofta. višji funkci jona rji zunanjesa ministrstva. člani rumunskega poslaništva, deželni predsednik dr Sobotka primator dr Zenkl ter policijski predsednik Charvat V kolodvorskem salonu so romunskemu zunanjemu ministru predstavili zastopn'ke češkoslovaške-rumunske dru?be. Po pozdravu so se rumunski gostje odpeljali v hotel »Alcrcn«.
Ob 17 45 se je romunski minister M'res-cu odpeljal v Hradčane. kier se je vpisal v posetno kniieo predsednika republike, nato pa je obiskal zunanie°a ministra dr Krofta v C7erninovi palači Ob 20 15 ie zunanji minister priredil so-stom na čast v Czerninovi palači slavnostno večerjo.
Danes odpotuje Micescu v Beograd
Jutri dopoldne bo minister dr. Krofta obiskal rumunskega zunanjega ministra v hotelu »Alcron«, nakar bosta ob 9.30 odšla v mestni magistrat, kjei ju bo pozdravil primator dr Zenkl. kjer bo Micescu položil na grob Neznanega junaka venec Iz mestne hiše se bo Micescu odpeljal s poslanikom Aurelianom na obisk k predsedniku vlade dr Hodži v ministrskem predsedništvu Ob 11 bo romunske goste sprejel v Hradčanib predsednik republike dr Beneš v avdijenci ter jih bo pridržal tudi na obedu 2e ob 13 35 se bo Micescu s svojim spremstvom odpeljal na Masary-kov kolodvor, kjer se bo poslovil od predstavnikov češkoslovaške republike in odpotoval v Beograd.
Predmet praških razgovorov
K obisku rumunskega zunanjega ministra Micesca v Pragi piše »Prager Presse« v svojem uvodniku med drugim:
Praktične naloge politike Male antante ee že leta osredotočujejo na zagotovitvi miru in reda v Srednji Evropi. V zadnjem času niso bile usmerjene samo na poglobitev medsebojnih gospodarskih in kulturnih stikov vseh treh držav Male an ante, temveč s ose razširile tudi na Izpopolnitev miroljubnih sosednih odnošajev in sodelovanja z drugimi činitelji srednje Evrope, posebno z Madžarsko. Pri predlanskih razpravah v Sinaji ter v Ženevi so bila izvršena v tej smeri že važna pripravljalna dela. Ne more se dvomiti, da bo Mala antanta nadaljevala to svoje delo ter ga dovedla do zaključitve, kakor hitro se bo nova romunska vlada rešila skrbi in nalog v svoji notranji politiki. Stiki, ki se bodo ustvarili s obiskom Micesca v Pragi in Beogradu med zunanjimi ministri vseh treh držav, bodo gotovo pripomogli, da bodo čim prej pojasnjena vsa vprašanja, katerih rešitev je potrebna za dovršitev tega dela. Pri teh stikih se bo vsekakor obnovilo sodelovanje držav Male antante v vprašanjih katerih rešitev se ima izvršiti na ženevskih tleh. in ti stiki bodo gotovo tudi olajšali celotno medsebojno orientacijo v sedanjem evropskem in mednarodnem položaju.
Zvestoba Mali antantl ter vsern mednarodnim obveznostim in prijateljskim pogodbam .ki jih je Rumunija sklenila po vojni, v zvezi z načelno zvestobo mirovnim idealom in Društvu narodov, ki so jo vsi dosedanji rumunski ministri izrecno poudarjali in ki jo bo obisk ministra Micesca v Pragi, v Beogradu in ženevi le še podčrtal. je sigurno jamstvo da ne bo pri tej orientaciji nobenih nesoglasij med Rumu-niio in češkoslovaško, češkoslovaška republika pozdravlja v tem smislu zunaniega ministra Micesca kot nnv°ga nosfcs starega prijateljstva in ljubezni treh bratskih narodov in držav.
Za točno IzvrSevanje prevzetih obveznosti
»Narodnv Politika« p'še o predmetu razgovorov Micesca z čsl državniki:
Micesca bodo vprašali, kako namerava Rumunija urediti svoje razmerje z drugimi evropskimi državami, češkoslovaška to vztrajala na točnem izvrševanju organizacijskega statuta Male antpnte. po katerem mora vsaka član;ca Male antante obvestiti svoia zavezn'ka o morebitnih korakih nanram drugim državam M'cescu bo obrazložil kako namerava Rumunija urediti svoje odnošaje z Italijo ln Poljsko.
češkoslovaški državniki se bodo z njim tudi sporazumeli o postopanju na januarskem zasedanju sveta Društva narodov, kjer bo bržkone na pobudo nizozemskega zunanjega ministra Patiina urejeno vprašanje priznania italijanske aneksije Abe-sinije. Govorili bodo tudi o španski zadevi, kakor tudi o češkoslovaški pogodbi z Rusijo in o stališču ki ga zavzema Gogova vlada napram njej. Najvažnejši predmet razgovorov bo zadržanje Male antante
proti Madžarski, ker morejo marsikakšni ukrepi Gogove vlade zavleči delo za sporazum, ki je na dobrem potu. Micesca bodo tudi vprašali o stališču, ki ga zavzema Rumuniia glede Društva narodov in pro-tikomunističnega pak*a. Glavno točko razgovorov bo tvorilo tudi češkoslovaško-ru-munsko razmerle že glede na rumunski oboroževalni načrt, ki ga delno financira češkoslovaška. Kak komunike ne bo izdan.
Konferenca rimskega bloka
Na sestanku v Budimnešti bodo razpravliali predvsem o odnošajih med državami rimskega bloka in Male
antante
Tudi današnja številka ponedeljskega „Jutra" ima za prilogo ilustrirano tedensko revijo
Življenje in svet
z naslednjo vsebino:	,	. , „
Promet v stratosferi (dr. Avgust Plecard) — Španska Industrija — Slovenska kolonija Travnik v Michigann (dr. A. Debeljak) — Umirajoče mesto — Zakon zoper utrujenost — Trije mušketirji — Mlinar jeva Nanika (J. Krivec) — Kako bomo gledali čez dvanajst let (E. Belin) — Kaznjensko taborišče v severni Karolini — Fotoamater — Evropa vidi Ameriko — Dober državljan — Človek in dom — Praktične novote — Šah — Za bistre glave — Interesanten drobiž.
Rojstni dan Nj.VeL
Marije
Budimpešta, 9. jan. d- Budimpešta je vsa okrašena in v zastavah. Posebno slovesno je okrašen vzhodni kolodvor, kamor sta prispela ob 21.10 avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. ob 20-40 pa italijanski zunanji minister grof Ciano a svojim spremstvom Sprejem avstrijskih in italijanskih državnikov je bil nad Vde slovesen K sprejemu so se zbrali na kolodvoru predsednik vlade Daranv, ki se je davi vrnil s kratkega oddiha v Avstriji. člani vlade in mnogoštevilni predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Kakor avstrijski gostje je bil tudi italijanski zunanji minister Ciano sprejet z enakimi častmi. S pojtaje so se gostje odpeljali v hotel s>Duna palota«, kamor sta jih spremila predsednik vlade in zunanji minister.
Jutri dopoldne bosta najprej avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg, nekaj minul kasaoje pa italijanski zunanji minister grof Ciano v prisotnosti več višjih vojaških in cdviln:h dostojanstvenikov položila vence oa spomenik Neznanega junaka Italijanski zunanji minister Ciano se bo nato odpeljal na pokopališče, kjer bo položil venec tudi na grobove padlih italijanskin vojakov: Nato bosta kancelar dr. Schuschnigg . in državni tajnik dr. Schmidt, kmalu nato pa italijanski zunanji min ster Ciano obiskala zunanjega ministra Kanyjo, nakar bodo vsi skupaj odšli k ministrskemu predsedniku Daranyi-jn-
Opoldne bo zveznega kancelarja dr. Schuschnigga, državnega tajnika doktorja Schmidta in italijanskega zunanjega ministra Ciana sprejel regent Horthy v avdijenci.
Prlčetek posvetovanj
Popoldne ob 17. Je bodo inozemski državniki sestali v ministrskem predsedništvu s predsednikom vlade Daranyijem in zunanjim ministrom Kanyjo k prvemu meritornemu posvetovanju.
Predmet razprav državnikov rimskega pakta bo vsekakor sedanji položaj v Poti imavju. Gotovo je, da ne bo podpisan noben nov dokument m da se bodo razgovori razvijali v okviru dosedanjih rimskih dogovorov. Kakor zatrjujejo, gospodarska vprašanja ob tej priliki ne bodo imela prvo vlogo, kei so na dnevnem redu mnogo bolj važna politična vprašanja.
Potrebna je razprava o vprašanjih, ki so nastala zaradi izstopa Italije iz Društva narodov, italijansko-jugoslovenskega zbližanja in dogodkov v Rumunlji- Predvsem naj bi se spravila v sk.ad nova politika Jugoslavije ln Rummrje s politiko držav rimskih protokolov. Kakor zatrjujejo bo v teru pogledu nastopila italijanska diplomacija iniciativno, ter ima namen, da predloži konkretne misli.
V ospredju so politična vprašanja
O konferenci držav rimskega bloka, ki se bo jutri pričela, je izjavil državni tajnik dr Hantos med drugim:
Odkar obstojajo rimski protokoli, ni bilo še za nobeno konferenco držav ki so jih podpisale, toliko nerešenih vprašanj kakor za posvetovanje, ki se bodo jutri pričele v Budimpešti Na dosedanjih konferencah dr*av rimskeea pakta so se po večini bavili z gospodarskimi zadevami, ki bodo tokrat komaj prišla na dnevni red Sistem Brocchi levih pogodb je bil s i ja-nuariem tePa leta likvidiran. Ostale so le obveznosti Ttaiije in Avstriie. da odvzameta od madžarskega zaveznika nieeove p§e-nične presežke 7a primemo ceno. in tudi gotove industrijske preference so ostale Avstriii nadatie zagotovljene, celotno tr-govinsko-notifično vpra.Sante treh dr*av rimskefa bloka pa 1e l^ciilvio prvotni pomen in 1e ROMalo	fnančno-tehnič-
na radeva izenačenja kMrinSk'"h nrece^Vnv
Nasprotno se ie znatno dvienil pomen poetičnih vprašanj, vendar pa se more ,*e sedai ugotoviti, da PaM.ia ne priporoča svn"ma t« vezni kom a niti nristona k prntl-k"m'inist'čnem" paktu niti 'rstopa '7 Društva narodov. Prvo M Min slišno osnovanju bloka, k' h' m»'e dr**vi» ne W1 hr?t nevarnosti, do^im itm ?e i^efop »7 r>m*tva narodov "pm0*"0'* »f""" t.rai»J"o«tl. ki
jn do'»Tilp*» /lw*rttj» 'n
ski ustanovi ra n*n->« «»>jiBX«(i tvmo* n*av tako nI nobenega dvorna. »jut«"' lUa glede neodvisnosti Avstrije
isto stališče, ki je bilo povod, da jamči za suverenost Avstrije In ki je bil eden Izmed elavn»h vzrokov pnrintea rim*krh protokolov. Kar se t5če po'o*nia madžarskih manišin v Riimiiniii se M"cco'lni £*o-tovo ne bo Iro^nil korpvn ki bo po+-dil nieeovo oriiatetistvo 7 Madžarsko Nasprotno bo potrphno ooiasnilo aH se najnovejši iuposlovenski trgovinski dofovor z [talilo ki 7»«otavlja Tn?o«lavHi enako n«-stonnnie k"Vor k«k? dnifi državi, nanaša tndi na nero^no^tj k' °o b'1e p-irnane samo podniopniram rirnsko^a n^Vta. In aM ni .Tn"os.'»viia r>a ta noAin	*acto no-
sta^a pogodbenica v smislu rimskih protokolov.
Sodelovale I srednjeevropskih držav
Dunaj, 8 ian AA. oNeui?keits-\Velt-blatt« poudarja, da bodo v Budimoeš^i govorili o mnogih vprašanjih srednje Evrope. Srednjeevropske države so pršle do spoznanja, da morejo le same urediti lastna vprašanja. Vsaka izmed držav rimskih protokolov sme urediti svoje stike z drugimi državami tako, kakor ji narekujejo njene lastne koristi
Beograd, 9. jan. p. Nj. Vel. kraljica Marija je danes proslavila svoj 39. rojstni dan v ožjem rodbinskem krogu. Vsa državna in mnoga zasebna poslopja so bila za to priliko okrašena z državnimi zastavami.
Bukarešta, 9. jan. AA. Na rojstni dan Nj. Vel. kra1j'ce Marije so rumunski listi objavili več člankov o naši kraliici. »Uni-versul« je objavil na prvi s'nni s'iko kraljice tn čHnek. v katerem pravi med drugim: S svojimi vzvišenimi duševnimi sposobnostmi in plemenitim značajem, kakor tudi a popolnim razumevanjem svoje vzvišene dolžnosti kraliice ln matere si je pridobila neomajno ljubezen tugosloven-s^ega naroda Po tugi 'n težki žalosti ki jo je prenašala s poinsm dostoianstvom, po smr+i svole^a Hub1ienoga sonro^a velikega kra^a AMcan^ra I. Uedin'telja, je kr»Hica Varjja tako hudo prizadeta po u?*VH našla uteho v man^e^t^cljah uda-nosti ln ljubezni «»voiega naroda. Rumunski narod deli z vsem s-c-;m danaSnie vesele jugcFVverskega naroda želeč svoji princesi in tu®**?1 o venski kr^i^cl dol«ro 'n srečno življenje, njenemu vzvišenemu sinu
Nj. Vel. kralju Petru EL pa dolgo in slavno vladanje.
Tudi »Le Moment« objavlja sliko Nj. Vel. kraljice in članek, v katerem pravi med drugim: Ves jugoslovenski in rumunski narod od črnega do Jadranskega morja proslavljata rojstni dan vzvišene kraljice Marije, vnukinje angleške kraljice Viktorije ifi ruskega carja Aleksandra, hčerke rumunskega kralja Ferdinanda in matere jugoslovenskega kralja Petra IL Kljub temu, da je posvetila svoje življenje vzgoji svojih treh sinov, med katerimi bo najstarejši v štirih letih polnoleten, je še našla časa. da skrbi tudi za vso deco svojega naroda. Pred nekaj dnevi je naš list obiavil sliko z iugoslovenskega dvora, ki kaže vel:ko zaščitnico sirot, o priliki obdarovanja dece za božič. Te plemenite geste se ponavljajo ze^o pogosto. Vdova plemenitega suverena in mati jugo-s!ovensikega kralja ne opušča nobene prilike, da pokaže sirotam in revnim ter vsem. Id iščejo pri njej pomoči in uteho iskreno Itnbezen s katero Je prežeta, do vsega svojega naroda.
Novi imenovani senatorji
Beograd, 9 Januarja AA V imenu Nj. Vel kralja so bili danes z ukazom kraljevih namestnikov na osnovi § 50 ustave imenovani za senatorje:
bivši min;s*er rn kraljevski delegat pri mednarodnem zavodu za intelektualno sodelovanje dr Lujo Voinovii. upokojeni vseu**ili3ki profeso' in dosedanji senator dr Bogdan Gavrilovič. dosedanji senator dr Georg Graisel, narodni posdanec Ste-van Jankovi b'vši minister in dosedanji senator dr Hamdija Karamehmedov*6. bivši minister in dosedanja serato dr. Že-limir Mažuranič, bivš' ban Anton M>'hailo-Vd. protojerej in dosedanji senator Stevan Mihaldžič, dosedanii senator dr Ante Pa-velič, upokojeni državni svetnik Janko Spasojevič in narodni poslanec Spira Had-ži-Ristii.
Poročne svečanosti v Atenah
Darre pri Mussolini] a
R m, 9 jan o Vče-aj je prispel v Rim nem^tki minister za kmetijstvo Darre, ki je gos-t ministra za kmetijstvo Rossonija. Na kolodvoru so ga sprejeli minis'er Rossoni. državni tajnik v kmetijskem ministrstvu Tassinari. predsednik mednarodnega instituta za kmetijstvo Acerbo te' mnogi zastopniki oblasti in fašistične stranke. Navzoč je bil tudi nemški poslanik Hassel. Minister Darre je včeraj obiskal tajnika fašistične stranke ministra Staraceja, zunanjega ministra Ciana in kmetijskega ministra Rossonija Zvečer ga je sprejel ministrski predsednik Mussolini v Beneški palači.
V gledališču »Argentini« so davi svečano izročili nagrade poljede.cem, ki so sodelovali pri državnih kmetijskih natečajih. Nagrade je razdelil ministrski predsednik Mussolini v prisotnosti nemškega kmetijskega ministra Darre ja in mnogo drugih uglednih osebnosti. Med nagrajenci je več duhovnikov, dva izmed njih sta škofa.
Poslanik Papen zahteva pojasnila
Dunaj, 9. jan. o. V diplomatskih krogih je izzvala veliko pozornost vest današnje opoldanske izdaje »Wiener Tagblatta« iz Londona. da je nemški poslanik Papen n« Dunaju prejel od •'tvoja vlade nalog, nai prosi avstrijsko vlado za pojasnila o avtentičnosti iziav. ki iih je podal pred dnevi avstriHci zvezni kanrelar dr. Schusrhnigc Poročevalcu >Daily Telesrapha«. Nemški službeni krotri smatrajo namreč te Schuschnigsove izjava za neprijeten incident. Posebno ie bila zanje neusrod.ia imava, di loči Avstrijo od narodnega socializma nenrenmtHiv nrepad.
Smrt čsl. politika
Praga. 9 jan d. Včerat je umrl v bolnišnici v Ihlav poslanec republikanske stranke Ludvik Marek, star 46 let
Včeraj sta se poročila grški princesa Friderika
Atene, 9. jan. AA. V Atenah so bile danes velike svečanosti ob poroki prestolonaslednika princa Pavla in prmcese Friderike Luize Hanoverske. Poročne svečanosti so se pričele davi ob 8. Napovedalo jih je pet topovskih strelov. Ob 9.45 so zavzeli v saborni cerkvi svoja mesta vsi dostojanstveniki, atenski metropolit s člani sv. sinoda in metropol iti Iz drugih krajev Grčije, člani kraljevega civilnega in vojaškega doma, diplomatskega zbora, min. predsednik, ministri in državni pod-tajniki, vsi dostojanstveniki, ki so bili odlikovani z velikim križem redov Odre Senika, Jurija I. in Fenixa, bivši ministrski predsedniki člani državnega sveta, kasa-cijskega in upravnega sodišča, akademije znanosti, pooblaščeni ministri, rektorji in člani senatov vseučilišča, visoke tehnike, tehniške šole in drugih visokih šol, prefekt prestolnice, generali in admirali, višji oficirji. ki so bili odlikovani z redom Odre-šenka, Jurija I. in Fenixa, visoki sodni funkcijonarji, višji civilni in vojaški uradniki, generalni tajn"ki, direktorji 5n inšpektorji ministrstev, guvernerji grške Narodne banke agrarne in kmetijske banke, atenski ln pirejski župan ter deputacije iz vse države.
Kmalu nato je z dvora krenil sprevod avtomobilov z obema zaročencema m gosti proti cerkvi. Njihov prihod v cerkev je razglasilo 21 topovskih strelov. V prvem vozu sta se peljala princesa Herzegajda Pruska, princ Filip Grški in princ Henrik Hanoverski, v drugem vozu vojvodinja Tira Meklenburško-šverinška, princ Hubert Pruski in princ Kr stian Haaoverske, v tretjem vozu princesa Evgenija Grška, ruski veliki knez Dimitrije in princ Geo.g Hanoverski. v petem vozu grška princesa Irena in prestolonaslednik princ Pavel, v šestem princesa Hohenlohe-Langenburg, grška princesa Aleksandra ter princ Ho-henlohe Langenburg, v sedmem gTška princesa in princ Kristofor, v osmem grška princesa Marija, pruska princesa Cecilija-na ter grški princ Andrej, v devetem princesa soproga grškega princa Nikolaja, grofica Tering-Jetenbach in grški princ Ni-kola, v devetem grška princesa in princ Jurij in grof Tering-Jetenbach, v desetem grška princesa in princ Jurij in grof Te-ring Jetenbach. v 11. voj. Wolfganga in princ Filip Hesenski, v 12. prin. Anastazija : Meklenburško-šverinška ta princ Erih ] Axel Danski, v trinajstem pruski princ i Oskar ta princesa, štirinajstem so bili mejna grofinja Badenska ta princ Maks Ba-denski ter mejni grof Badenski, v petnajstem velika vojvodinja Meklenburško-šverinška, princesa Olga Hanovernska ta vojvoda Kristian Loulz Meklenburško-šverta-ški. v šestnajstem vojvodinja ta vojvoda Kentska, v sedemnaistem princesa in princ Knut Danski, v osemnajstem rumunsfta princesa Jelena ta pruski princ Avgust. Za vozom dvornega maršala ta oddelka konjenice sta se peMala v devetnajstem dvornem avtomobilu Nj. Vis. knez Pavle ta kneginja Olga. v dvaisetem kralj Jurij in vojvodinja Brunsviško-lineburška. Nato je sledil oddelek konjenice, za nJim pa slavnostna koči ta. v kateri ste se peljala princesa Friderika Lulza. zaročenka grškega prestolonaslednika ta n4en oče voivoda Brun-sviškl-itaehvrškl. Sprevod je zaključil oddelek konjenice.
Ob zaključku poročnega obreda so kralj Jurij, člani kraljevskega drvora im bližini sorodniki princese poljubili mladi zakonski par. Vsi prisotni so vzklikali novoporočen-cema in lima žaleli dolgo in srečno življenje. Zlati kroni, ki sta bili pri poročnem obredu položeni na glavi prestolonaslednika Pavla in prince** Friderike- sta bili iz rodbinske zakladnice. Obe kroni so rabili tudi pri poroki kralja Jurija L in kralja Konstantina.
prestolonaslednik Pavel in Luiza Hanoverska
Poročni obred je izvršilo 40 grških metropol i tov pod vodstvom patrasksga tn e t ro polita Antoniosa, ki je sedaj star že 82 let. Za pričami, grškim princem Jurijem, velikim knezom Dimitrijevim in romunskim prestolonaslednikom Mihaelom so «e razporedili na 'iesni tirani kralj Jurij, romunska kneginja Irana, grška princesa Katarina. Nj. Vje. knez namestnik Pavle, kneginja Olga, princesa Knut-banska. vojvoda in vojvodinja Kentska, prški prim Jurij, knez Nikola in njegova *oproga, predsednik vlade Me4axas in člaai »•lade, na levi pa starši nevesta ter knežji gosti i člani diplomateega zbora.
Ko so bili v f,aborni cerkvi končani poročni ol rodi šo v okolici Aten zopet zagrmeli topovi, /adoneii so tudi vsi zvonovi po atenskih cerkvi b Z vojnih ladij v Pireju to sprožili 21 saiv iz 101 topa. Ogromna množica ljudstva ie bih »brana v gostih vrstah po vsih ulicah, ki vodijo iz eaborne cerkve do dvora, in je z največjim navdušenjem rK>z'irivljal4 k';ilja zaročeica in druge stojanslvonike. njihove goste, ko so se peljali v cerkev, še z večjim navdušanjem pa prestolonaslednika in njegovo soprogo princeso Frideriko. ko sta se vračala la čelu sprevoda v slavnostni kočiji iz cerkve nazaj na dvor. Spremljal ju je oddelak konjenice. Za njim se ie razvrstila dolga vrsta voz v obratnem redu. Med neprestanim vzklikal jem ljudstva ie sprevod prispel nazai na dvor, kjer so bili v dvorski kapeli izvršani še poročni obredi po evangelskem obredu.
Ob 12.30 sta novopo-očenca v dvora ai trofej v stari palači sprejemala čestitke gostov. članov diplomatskega zbora, ministrov, dvornih funkcijonar jev, civilnih i a vojaških funkcijonariav. Ob 14. je bilo na dvoru slavnostno kosilo.
Manifestacije grško-jugo-slovenskega prijateljstva
Navdušene manifestacije grškega naroda ob prihod« Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, ter mnogoštevilni članki, ki jih objavljajo Usti o njena, so dokas globokega spoštovanja ta simpatij grškega naroda za naš kraljevski dom. Veliki naprede'1 Jugoslavije podčrtajo listi kot dokaz njene moči. Grški listi poudarjajo neomajni značaj grško-jugoslo-slovenekega prijateljstva, ki se doslej Se nikoli ni skalilo in ki je tudj najvažnejše jamstvo za bodočnost obeh držav na Balkanskem polotoku. Listi opozarjajo tudi na sorodn:ške vezi jugoslovenske in grške kraljevske rodbine in naglašajo, da je Nj. Vis. kneginja Olp hči grškega princa Nikole. Čeprav obisk Nj. Vis- kneza namestnika Pavla, nima političnega značaja, smatrajo, da bo v vsakem pogledu močno prispevaj k razvoju prijateljstva med Grčijo ta Jugoslavijo, ki je vsekakor dragocen element miroljubnega urejanja razmer na Balkanu.
»EJtnos« pravi, da je bil navdušeni sprejem kneza namestnika Pavla in kneginje Olge zvest tolmač čuvstev vdanosti vsega grškega naroda do prijateljskega jugoslovenskega. Naš vzvišeni gost, pravi list, se je lahko prepričal, da je bil neobičajno topU sprejem, ki mu je bil prirejen. Izraz prijateljskih čuvstev. ki jih goji vsak Grk ta ves grški narod napram Jugoslaviji. To je izraz čustva neomajnega prijateljstva to skupnega sodelovanja obeh narodov v njunih težkih ln srečnih trenutkih. Jugoslovenski m grški narod se zavedata pomena teh veari, ki ju družijo zgolj zaradi obrambe miru.
Tudi »Etniki» naglaša navdušeni sprejem tn praivi. da predstavlja nov dokaz ve'fkib rmpatlj to velikega priiateljstva grškega nairoda do Jugoslavije terNj Vis. knaoa namestnika Pavla in kneginje Oi-
•JUTRO« ponedeljska izdaja
Ponedeljek, 10. L 19SS
Nenaden vremenski preobrat
V Ljubljani padec temperature s snegom In dežjem — Maribor pa je Imel še zmerom 8 stopinj pod ničlo — Iz Avstrije napovedujejo že nov mrziejši val
Ljubljana, 8. januarja.
Četrtek, 6. t. m je bil doslej najmrzlejši dan letošnje zime, saj je živo srebro v Ljubljani zdrknilo na 16 stoptnj C pod ničlo, na aerodromu sc jih pa zabeležili celo 21.5, v Žireh 22, v Planici pa 23. Proti večeru v četrtek je sicer temperatura nekoliko narasla in je bilo okrog 20. ure le stopinj pod ničlo, pri nas je bilo še v padal m vse je kazalo, da dobimo v najkrajšem času padavine.
Toda zima se ne da tako hitro ugnati tn je v petek zjutraj znašala temperatura spet 15.6 stopinj pod ničlo, že je kazalo, da toplejši val, ki je prodiral preko Francije, zapadne Nemčije in Švice, naših krajev ne bo dosegel. Skrajni rob tega vala je sicer že v petek dosegel Pohorje, kier je bila povprečna temperatura le še dve do štiri stopinej pod ničlo, pri nas je pa bilo še v soboto zjutraj zabeleženih 12.5 stopinj. Po malem je začel naletavati suh pršič in brilo je prav ledeno okrog ušes, toda sneženje je zaradi prehudega mraza kmalu prenehalo.
Toplejši val je medtem nadaljeval svojo pot Po hudih snežnih zametih v zapadni Nemčiji je začelo snežiti tudi na Češkoslovaškem, kjer je ponekod zapadlo za meter na debelo snega Za Češkoslovaško je prišla ta vrsto Avstrija in kakor smo poročali včeraj, so divjal pc vsej Avstriji hudi snežni zameti, da je bil oviran ves promet.
Včer j opoldne je začela temperatura naraščati. Okrog 14. ure je bilo samo še 9 pod ničlo, popoldne okrog 18. ure se je živo sirebro pred pošto dvignilo na 5 stopinj, v
Zvezdi je pa kazal termometer še vedno 7 pod ničlo. Potem je pa temperatura naglo naraščala. Ob 21.30 je bilo samo še 3 stopinje mraza in prav toliko smo ga zabeležili še davi. Dopoldne okrog 10. ure ie začelo snežiti in živo srebro se je dvignile še za 2 stopinji, tako da je opoldne termometer pred pošto kazal 1 pod ničlo. Snežilo je vedno gosteje in kazalo je, da bomo tudi mi deležni izdatne porcije snega. Postalo je pa še toplejše, prenehalo je snežiti in polagoma je izpod pooblačenega neba pričelo rositi. Ob 17. uri je termometer pred pošto kazal že 1 nad ničlo. Dobili smo skoraj povsem južno vreme s tipično ljubljansko meglo in neprijetnim rosenjem.
Človek bi mislil, da je tako vreme zajelo pretežni del Slovenije, toda iz Maribora nam poročajo prav nasprotno: ves dan je bilo izredno hladno in temperatura se je gibala od 7 do 9 pod ničlo.
Toplega vremena se s«cer vese'e siromaki in vsi oni, ki nimajo drv za kurjavo, a precej kislo ga gledajo smučarji, ki jim menda bo vsaj za nekaj časa pokvarjena zimska idila, če ne nastopi ponovni mrziejši val, ki ga je Dunaj napoveda' opoldne in ki ga je menda že deležen Maribor.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana. 9. januarja
Zborovanje zdravnikov
V posebni sobi restavracije pri šlaniiču fo s'3 snoči zbrali zdravniki k občnemu zboru Slovenskega zdravniškega društva. Velika udeležba članstva iz Ljubljane in iz province ie zgovorno izpričala, da se naši zdravniki živo zanimajo za dejanje in neha-nje svoje strokovue organizacija. Predsednik docent dr. Matko in ostali funkcionarji so podali poročila, iz katerih ie razvidno, da je bil odbor v zaključeni poslovni dobi zelo delaven. Posebno velikega zanimanja so bila deležna strokovna pradavanja, ki so se vršila vsak petek v predavalnici internega oddelka splošne bolnice in ki so bila dostopna tudi slušateljem medicine.
Pri volitvah ie zmagala lista s primari-jem dr. Kunstom kot nosilcem. Poleg njega so v novem odboru še upravnik ženske bolnice prof dr. Zalokar, dr. Bogdan Brecelj, primarij dr. Pompe, dr. JaMa, šef zdravilišča za tuberkulozne dr. Neubauer z Golnika in primarij dr. MeršoL
Na kratko je občni zbor obravnaval še od-nošaje društva do ^Zdravniškega vestnika«, ki izhaja pod uredništvom dr. Neutauerja na Golniku, in je izrazil svoje zadovoljstvo aad vodstvom lista Na pobudo univ. prof. dr. Koširia je bilo na koncu sklenjeno, da bo novi odbor podrobno proučil vprašanje, kako naj bi Slovensko zdravniško društvo sodelovalo z Akademijo znanosti in umetnosti pri organizaciji njenega C-razreda, ki obsega matematiko, prirodoslovje, medicino in tehniko. Ko bo odbor proučil gradivo, bo o zadevi sklepal izreden občni zbor.
Družabni večer Korošcev
Vsako prvo soboto v mesecu se zberejo Korošci in njihovi prijatelji pri »šestici«. Tako so tudi včeraj imeli sestanek, ki je bil dobro obiskan. Tajnik Kluba koroških Slovencev g. Uršič France se je spomnil očeta koroških Slovencev Andreja Einspie-lerja z ozirom na petdesetletnico njegove smrti in podal kratko sliko o današnji hudi borbi koroških Slovencev za svoje kulturne pravice v Avstriji. Za zabavo je skrbel neumorni šramelkvartet pod vodstvom g. Božiča.
Klub koroških Slovencev je za prihodnji družabni večer, ki bo 5. februarja, napro-
sil profesorja g. dr. Ivana Grafenauerja, da bo predaval o voditelju koroških Slovencev Andreju Einspielerju.
Pri trgovskih akademikih
Ljubljanski klub absolviranih trgovskih akademikov je priredil v vseh prostorih Trgovskega doma svoj že popularni trgovski ples, ki je bil združen tudi z umetniškim sporedom. Lepo uspelo prireditev so obiskali tudi številni odiičniki, med katerimi moramo omeniti častnega pokrovitelja tega lepega večera predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačma, narodnega poslanca g. Rajka Turka, bana g. dr. Natlačena, župana g. dr. Adlešiča, bivšega ministra g Ivana Mohoriča, divizionarja g. Lazarja Toniča, tajnika Zbornice za TOI g dr. Ivana Plessa in druge.
Umetniški spored so izvajali odlični člani naše opere gg. Franci, Nolijeva in Brav-ničarjeva G. Franci je zapel znano Go-tovčevo pesem »Pusto željo« in arijo Janka iz »Prodane neveste«. Poleg njega sta bili deležni navdušenega priznanja tudi pevka gdč. Nolijeva in baletka ga. Brav-ničarjeva.
Plesno vodstvo je imel g. Cerne. Bilo bi potrebno, da naposled vendar tudi za čet-vorko dobimo domače izraze, saj je naš jezik zadosti bogat Prav tako pa imamo tudi zadosti plesnih učiteljev, ki bi se že zdavnaj morali lotit te naloge in iz naših plesnih dvoran iztrebiti popačene tujke.
Večer je v splošnem uspel prav dobro, k čemur je nemalo pripomogel tudi g. Sva-ra, ki je člane naše opere spremljal na klavirju.
V gledališču
Da je sezona večernih prireditev sredi svojega razmaha, je pričal včeraj in danes tudi obisk obeh gledališč. V drami so snoči dajali premiero Strindbergove žalo-igre »Gospodična Julija« in Cehova šalo »Snubač« v režiji inž. arh Stupice. Hiša je bila dodobra polna in občinstvo je z iskrenim odobravanjem sprejelo obe deli, čeprav po svoji vsebini in po svojem smislu ne nudita enotnega doživetja Danes popoldne sta privabila v dramo mnogo drobnega občinstva spet »Princeska in pastirček«, zvečer pa so dali »Simkove«, priljubljeno burko, ki bo najbrže še dolgo
Karel Novy:
še do hiše...
Odlomek iz romana ^živeti hočemo"
Jože in Magdalena sta se potikala okrog človeških bivališč, se odmikala od njih in se jim iznova približevala v dežju in vihri po kos pristreška in vsakokrat po kos kruha. Njuna oblačila so bua ponošena in tudi čevlji niso bili za nobeno rabo več.
Hodila sta vštric reke. Tok je bil videti z višine, kamor jih je privedla steza, popolnoma moder in vrsta hišic na drugi strani je bežala ob strugi kakor rdeče in bele otroške hišice.
»Nekaj vem. Magdalena. Svetoval ti bom. Naznani se, da si odpravila«, je začel iznenada Jože. »Za nekaj časa te za-pro, imela boš kje spati in dali ti bodo jesti. . . Toda ne! V domačo vas pojde-va!«
s>Kaj si ob pamet?« je izbruhnila. »Ali se me hočeš odkrižati?«
»To je moja reč! Jaz se bom medtem že kako prebil in potem — upajmo, da se bo obrnilo na bolje, da bo spet kaj zaslužka. Za nekaj se morava odločiti.«
Zagledala je dolgo vrsto razočaranih obrazov, ki so povpraševali po delu.
»Kaj bi jaz.« je govoril, »jaz nisem nič ln meni je vseeno. Toda ti, Magdalena! Kar se mene tiče. lahko kal napravim, kai ukradem — kaj za pod zob naj me zapro! Ukrasti neKaj le tako na videz, Magdalena.«
Dolgo je molčala. Ali je tehtala njegove besede?
»Kaj misliš?« jo je vprašal, ker ni mogel pričakati odgovora.
»Ne!« je kratko izjavila. Mrak ji je kakor pajek lezel po čelu. Poznal je tega pajka. Neupogljiv 1e. Ka^ar se pokaže, kadar začne le^ti od korenine nosa navzgor, bodi raišl tiho! Tokrat pa je bil Jože trdovraten.
»Nagovoril sem te za to pot. Vse, kar sva skupaj doživela, je veliko trpljenje,
Magdalena. Takole ne moreva hoditi do zime.«
»Prav«, pravi Magdalena, »Torej začne-va iznova, lahko se oglasim za šivanje.«
»Ali ni prepozno? Kje te bodo vzeli v teh cunjah?«
»Kaj torej? Svetuj!«
Hodila sta po blatni cesti. Bila sta utrujena, toda bolj od težkih misli kakor od razmočene poti, po kateri sta btredla.
Neprestano se mu je vsiljevala misel — kakor bi mu v ušesa bil oster, zopern veter:
»Ubil bom njo in sebe. Ali naj se večno takole klativa. Tako ni mogoče ne živeti ne umreti, torej kaj!« In premišljeval je dalje: »Ce bi ubil sebe, bi nji nič ne pomagal. Da, ubijem jo!«
Na polju sta našla prazno kaščo in se zatekla vanjo pred dežjem.
»Lačen sem, Magdalena«, je spregovoril.
»Kar zaspi lakoto. Poskusi spati.«
»Neznansko lačen sem, ne bom je zaspal. Pa to še ni vse. Glava me boli.«
»Da, to je od gladu. Ko boš spal, se ti bo sanjalo o pojedinah, kakor se meni zmerom. In jutri ti bo laže. Zjutraj je Človeku bolje kakor zvečer in ponoči. Noč je grda. če človek ne spi. Vse ga tišči in stresi. Spi!«
Oh! To je bila vsa njena modrost! To je bil njen najboljši nasvet! Spi! Vse zaspiš! In jutri? Zjutraj se iznova prebudiš v to pasje življenje!
»Glava me ne boli od gladu, marveč od misli« je rekel čez zelo dolgo časa. »Slišiš? Od misli!«
Magdalena je že spata. Imela je božanski dar spanja. Nekoliko je bila podobna otroku: zaspala je tudi pri belem dnevu, kamor se je položila.
»Od misli«, je rekel Jože. »Od ene same misli.«
privabljala k smehu najširšo publiko. Prav tako so imeli v operi včeraj in danes dovolj živahen promet Dajali so »Evgenija Onjegina«, »Pri belem konjičku« In »Tosco«. V Šentjakobskem gledališču pa so snoči in nocoj ponovili komedijo »Nobene žene več«, ki je že na premieri vžgala pravi , val navdušenja.
Policijski ples
Snoči se je Ljubljana oficielno uvedla v predipustni časi veselja in zabav. Med prireditvami je bila posebno številnega obiska deležna dobrodelna prireditev, ki jo vsako leto v tem času prireja Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev, v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. BMa je pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena, ki se je tudi sam udeležil večera, a poleg drugih, številnih predstavnikov civilnih in vojaških ob-jastev je bil navzočen tudi komandant divizije, divizijski general Lazar Tonič. V Sokolsikem domu je bilo ves večer kakor v panju, dve godbi, orkester »Sloge« in godba zbora policijske straže, sta imeli čez glavo dela. Prireditev, katere čisti dobi-
MATICA
Tel. 21-24
Pevski in glasbeni šlager sezone! Jesnette Mac Donald in Nelson Eddy v velefilmu
BELI JORGOVAN
(Valček strasti) Danes ob 16. uri. — VEČERNI PREDSTAVI RADI KONCERTA ODPADETA!
ček je bil namenjen podpornemu skladu zsa onemogle člane, vdove in sirote je ▼ vsakem pogledu prav lepo uspela.
Dve nezgodi
V ljubljansko bolnišnico so prepeljali dva ponesrečena delavca. Delavec Maks štirn .zaposljen pri gradbenem podjetju inženjerja Dedka, je gradil vodnjak, po neprevidnosti je pa padel s stavbnega odra. Priletel je tako nesrečno, da si je nalomii obe nogi. Siromak trpi tako hude bolečine, da je jedva lahko povedal svoje ime. Drugi ponesrečenec je delavec Stanko Leskovec, zaposljen pri podjetniku Andreju Debevcu v Prekerjah- Ta je namreč doma padel in si zlomil levo nogo.
Smrtna žrtev transmisije
Ponesrečenec je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico,
kjer je Izdihnil
Zagorje, 9- januarja Včeraj se je zgodila pri nas huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. 481et-ni žagar Ivan Grabner. zaposljen pri TPD, je delal v delavnici .kjer ga je po nesrečnem naključju zagrabil transnriisijski jermen. Tovariši delavci so nesrečnežu takoj priskočili na pomoč in ga rešili iz mučnega položaja. Bil je že nezavesten. Poklicali so tudi zdravnika, ki je ugotovil smrtno nevarne notranje poškodbe. Na zdravnikovo odredbo so Grabnerja s prvim vla-
kom prepeljali v Ljubljano, kamor so ponj pohiteli reševalci in ga hitro prepeljali v bolnico. Zdravniki so se zelo zavzeli za ubogega delavca, videli so pa kmalu, da so njegove ure štete in da mu ne morejo rešiti življenja. Res je Grabner kmalu pc prevozu v bolnišnici izdihnil.
Nesrečnega Grabnerja pomiJujejo vsi, ki so ga poznali. Pokojnik zapušča polegže-ne še tri nepreskrbljene otroke, žrtvi dela bodi ohranjen blag spomin!
akor v kriminalu®® romanu . • .
Pustolovec, ki je živel pod imenom svojega pokojnega
znanca
Zagr?b, 9. januarja Zagreb je doživel zgodbo, ki ima znake pravcatega napetega kriminalnega romana. Te dni ie bil namreč aretiran nevaren pustolovec, slepar in vlomila; Ivan Kodrič, bivši gimnazijec in zdaj lažni slušatelj filozofije, ki pa je že od 1. 1933. živel pod imenom takrat umrlega absolviranega gozdarja Vika Vugrinca.
Policijska preiskava v Kodričevem stanovanju je odkrila razno vlomilsko orodje, zra-van tega pa listine, it katerih je dognala, da Vinko Vugrinc ni vač živ in da živi pod njegovim imenom pustolovec Kodrič, ki je bil pod njegovim imenom vpisan tudi na vseučilišču, kjer je »študiral« filozofijo Ln imel pod lažnim imenom važne funkcije v visokošolskih društvih.
Kodrič ie že za časa, bo js bil Vugrinc še živ, poznal Vugriačevc ženo Elo, s katero 6e je Po Vugrinčevi smrti še bolj sprijate-IjiL Tako mu je bilo mogoče izmakniti pokojnikove listine. Okolnost, da je bil Vu-
grinc oženj an. ni bila všeč Kodriču, ker se je bal. da bi prav to dejstvo ne odkrilo njegovega sleparstva. Ko se je kot visoikošolec vselil v Študentski dom, se je v prijavnici zapisal za neoženjsnega, a drugače natančno navedel vse podatke pokojnega Vugrinca. Tako sta bila torej prijavljena na policiji v prijavnem uradu vdova Ela Vugrinčeva, stanujoča na Selški cesti, in Vinko Vugrinc, stanujoč v Študentskem domu.
Na prijavnem uradu so ugotovi h', da na-kaj ni v redu, in so poklicali lažnega Vugrinca na zaslišanje. Lažni Vugrinc jim je pokazal vse listine, med njimi tudi poročna list. pa je bila zadeva spet v redu, ker so menili, da je nastala napaka v prijavi vdove. a smrt pokojnaga Vugrinca ni bila prijavljena policiji.
Ce bi se Kodrič na Silvestrovo ne napil v neki gostilni in razgrajal, zaradi česar so ga zaprli, bi morda lahko se vrsto let živel pod imenom Vinka Vugrinca. Policija še ni končala preiskave. Dognala pa je doslej že vr6to grehov, ki jih ima slepar na grbi.
Maribor preko nedelje
Maribor, 9. januarja
Včeraj je legla nad Maribor megla, ki pa se je danes v jutrnih urah razkadila. Mariborski smučarji so ž? včeraj popoldne zasedli vlake in šli krepit zdravje po beiih vrhovih. Tudi pri Treh ribnikih, na Melj-skem hribu in drugod je bil vesel živžav.
Snoči je nacionalni in sokolski Maribor svečano proslavil rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije
s sokolskim plesom v Unionu
V Mariboru se je uvedla lepa tradicija, da se rojstni dan Nj. VeL kraljice Marije pra-
že dolgo mu je vrtala v možganih kakor črv, rila s črno glavico, se prejedala. . . Obupna misel, grozna.
»Ubijem njo in sebe. Ko bo prišel sem kak človek, se bo zgrozil. Našel bo dva človeka, neko Klimovo in Jožeta Tomša. Sicer pa mu niti ni treba vedeti, kdo tukaj počiva in gnije. Papirje bom sežgal. Naj naju pokopljejo brez imen. Saj prav za prav sva jih že davno izgubila, ob vse sva, zato ker sva zgubila delo. Zgubila sva delo in smisel življenja. Magdalena bo spala, v spanju jo udarim s sekiro še vzdihnila ne bo, iz spanja, ki ga tako ljubi, odide naravnost v smrt. To je najlepše od vsega, kar si more poželeti človek!«
Jože si z roko podpira glavo, toda zastonj si prizadeva, da bi odpodil podobo mrtve Magdalene.
Poglejmo razcvetela drevesa in hišo spodaj. Poglejmo samoto, pot beži od gozda k nii... in senca pada v noči od skednja!
»Poskusimo«, pravi Jože skoro na glas. Ustrašil se je svoiega silnega trlasu.
to ko je zaprl oči in je že prihajal spanec, še ni izginila pot, ki beži v samoto, kjer sta nekega jutra dobila kruh in mleko.
»Tod sva že hodila«, je rekla Magdalena tn gledala cerkev s čebulastim stolpičkom. »Ali se ne vračava?«
»NIČ ne de«, je odvrnil. V duhu se je smehljal: »Kajpada, vračava se!«
Natanko se je spominjal dvorišča, na katerem je videl tnalo s sekiro. Poslopje je bilo videti izumrlo, edino sekira, čisto majhna sekira sicer! je pričala o tem, da v koči prebiva nekdo, ki jo včasi rabi za cepljenje trsk.
»Pojdi naprej in me počakaj za vasjo«, je velel Magdaleni. Pa saj tega ji ni bilo treba posebej praviti.
Sekira je ležala na tnali. Krenil je čez dvorišče naravnost k vratom Tudi v hlevu nikogar. S* ar pes je vstal izpred kol'be in šel ovohavat Jožetove razcapane hlače.
Jože je pobral sekiro in jo vtaknil za suknjič, še trenotek je postal in pogledal okoli*,.potem pa je zavil na cesto. Kmalu
znuje z dobrodelnim plesom pod okriljem mariborskih sokolskih društev. Za ta namen je bila velika dvorana Unioaia lapo okrašena. Nad odrom kip Nj. Vel. kralja Petra II., zgoraj sokolski amblem, ozadje okusno pre-grnjeno, na nasprotni strani na balkonu pa slika Nj. VeL kraljice Marije. Plesni spored je obsegal predvsem narodna kola in ga je otvoril polkovnik Radovanovič. Ves plesni spored je nosil pečat narodnih plesnih motivov. V slikovitem valovanju narodnih noš se je saočnja nacionalna in sokolska prireditev zaključila z odličnim uspabom. Na prireditvi so bili med drugimi navzočni predstavniki naše hrabre voiske polkovnik Radovanovič,
je dohitel Magdaleno, šla sta brez oddiha, kakor bi se jima mudilo k nekomu, ki jih je prijazno povabil in bi se bala, da ne bosta prispela o pravem času. Brez postankov sta minevala vasi. Hodila sta ne oziraje se na desno in levo. Dolinica, ravnina, hribi. Cešpljeva drevesa, jablane kraj poti. V daljavi nakopičeni oblaki.
Cez čas je obstala in vprašala:
»Zakaj tako hitiva?«
Tudi on se je ustavil, jo pogledal in dejal, kakor bi ne vedel:
»Saj res, kam neki hitiva!«
Po ravni cesti sta dosegla hišo, h kateri sta prišla oni dan, ko sta se izognila orožniku. In zgodilo se je kakor takrat, nič drugače. Ko je Jože vprašal, kje bi lahko prespala, je gospodar molče pokazal na skedenj. Tam sta si odpočila. Ležala sta. Miši so cvileč škrabljale v slami. Samo da tokrat ni bilo slame na podu, temveč v kotu za pleve in Magdalena in Jože sta ga morala prelesti.
Jože ni dvomil, da Magdalena ve, kaj nosi. In zakaj.
»Od milijonov, če izgineta dva,« je premišljeval, »od milijonov dva, kaj Je to!«
Toda ko je Magdalena legla v slamo, je vprašala:
»Kje si vzel sekiro, Jože?«
»Za vasjo sem jo našel. Saj veS.«
»Našel? Čudno.«
»Da bom lahko sekal drva za ogenj. Po-treDujeva jo.«
»Hm,« je rekla Magdalena.
Bilo je tiho. Delal se je kot da spi. In ko je zaspala in je že dolgo spala, se je počisi dvignil in sp.ezal čez leseno pre-grajo v kotu. V trenotku, ko je stal z bosimi nogami na podu in hotel dalje, je zaslišal nejasno premikanje ustnic. Prestrašil se je.
». . in r.o vpelji nas v skušnjavo!«
Ni bilo dvoma, to je Magdalenin šepet!
Zavihtel se je zopet nazaj ln se vrgel
k nji.
»Kaj počenjaš, dekle!«
Sluti, da napol sedi in moli.
»In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas. . ,«
pmeljnik mariborskega vojnega okrožja ko*
zastopnik odsotnega komandanta mesta generala Stanojloviča, poveljnik 45. pehotnega polka polkovnik Marko Božovič, poveljnik 32. topničarskaga polka polkovnik Kiler,
poveljnik tukajšnje šole za rezervne oficirje podipoikovnik Gašoič, garnizonar podpolkovnik Maslač. Mestno občino je zastopal mestni načelnik dr. Juvaa, ere&ko načelstvo pa načelnik za Maribor levi breg dr. Janko šiška. Prisotni so bili tudi bivši župan dr. Franjo Lipold, nadalja mestni svetniki Sluga, Hut-ter, Megldč, Roglič, Sojč, nadalje predsednik Združenja trgovcev Miloš Oset, predsednik CMD dr. Lašič, ravnatelj dr. Tominšek in drugi mariborski odiičniki. Slovesnost je povzdignilo vneto sodelovanj 3 mariborske vojaške godbe pod odličnim vodstvom dirigenta kapetana Jiranka.
Srebrni jubilej
Legatove šole
Slovesno se j? obhajala danes 25-letnica Legatove šole. Na sporedu so bile številne pevske in deklamacijske točke s pozdravnim nagovorom strokovnega učitelja Janka Pirca z referatom g. Lagarta o razvoju in pomenu Legatove šole in z referatom Šedi-vyja o ravnatelju Legatu kot stenografu. S peljem državne himae pod vodstvom šolskega upravitelja g. Janka Živka sa je zaključil pestri spored.
Zadnja pot ge Kravosove
Ob izredno veliki udeležbi je bil danee popoldne na pobreškem pokopališču pograb L.iagopokojne gc. Marije Kravosove, žene tukajšnjega tigovca. Na zadnji poti 60 jo spremili mnogi prijatelji in znanci iz bližne m daljne okolice Maribora, kar je pokazalo, kako pnliubljama je bila pokojnica. Ob odprtem grobu je pevsko društvo ^Jadran« zapelo pokojnin v slovo žalostinki ^Blagor muc in >Jamica tihac.
Sestanek obmejnih vinogradnikov
Danes dopoldne so se zbrali v IvanČifevi kavarni v Melju obmejni vinogradniki. Sestanek, ki ga je sklicala tukajšnja podružnica Kmetijska družbe, je vodil njen predsednik dr. Kovači« in v izčrpnem poročilu pojasnil glavne določbe uredbe sklede prodaje vina in trošarine. V zvezi z njegovim referatom, iz katerega ja zvenela misel, da je naš vinogradnik z novim načinom pobiranja trošarine za vino občutno prizadet, se je razvila živahna debata in so navzočni izvolili tričlanski odbor z dr. Kovačičem na čelu. Odbor bo izdelal posebno resolucijo, ki jo bo izročil banski upravi v Ljubljani posebna deputacija in hkratu pojasnila upravičenost težsnj naših obmejnih vinogradnikov.
Huda prometna nesreča na Pobrežju
Na Aleksandrovi cesti na Pobrežju so našli v noči na danes v bližini pokopališča nezavestnega in vsega krvavega 43-latnega Stsfana Piika s Pobrežja.. Kakor kažejo okoliščine, ie moral Piika, ki se je peljal na kolesu, povoziti neki avto, za katerim pa manjka vsaka sled. Poleg Pilka je ležalo strto kolo. Z zlomljeno levo nogo in nevarnimi poškodbami na glavi so ga mariborski reševalci pripeljali v tukajšnjo splošno bol. nišnico. Ob času poročila se Pilko še ni zbudil iz nezavesti. Pilkovo stanje ie kriti?-
Žrtev poledice
20-ietni posestnikov sin Jože Fermiosek h Crešnjavca pri Slovenski Bistrici je na poledeneli pati treščil na Ua in si pri padcu stri desno nogo. Mariborski reževalci eo ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Vlom v urad
V no^-i na canes so neznani vlomilci vdrli v uradne prostore sreskega načelstva v Mariboru, kjer eo vse prametali in prebrekali. Kolikor jh znano, denarja niso odnesli. Vse kaže, da so imeli druge namene.
»Ti si moja nesreča!« zasika Jože vanjo. »Kaj deiaš, Magdalena!«
Magdalena molči.
»Nočem ubijati! Samo krasti hočem. Magdalena, o krasti starega skopuha!« spravlja Jože iz sebe in je skoraj iz uma-
»Cemu ti je potem sekira? Cemu jo sploh imaš?«
»Da bi se branil, če bi me napadli!«
»Ne smeš ubijati«, pravi mirno Magdalena.	. .
»Ne bom.« Misleč, da je privolila, je de-
jal:
»No. pojdi na stražo.«
»Toda sekiro pusti tu, Jože.«
»Kaj?«
Sklonil je glavo. Ce bi vedela, da se j« lotil tega v prvi vrsti zaradi nje! Ce bi vedela! Mar ne ve tega? Ali naj ji prizanese. . .! Kako. da ne razume?
»Ali naj ubijem tebe?«
Stala je vzravnana proti njemu.
»Pojdi«, je velel. Pomagal ji je preplezati kot. »Pojdi in postavi se zunaj, da boš pazila,« Odvedel jo je ven. »Tu stoj, pri vratih!« Stisnila se je in Jože je stekel k vratom stanovanjskega poslopja. Pripognil se je h kljuki, očitno zato, da bi razbil ključavnico. Sekira se je zasadila v razpoko. V tistem trenotku se je razlegel tresk na oknu in udarec, pod katerim se je sesulo okensko steklo. Jožetu ie padla sekira iz rok. Začel je bežati.
Bežal je s strahom in jezo.
Bežala je prod njim.
Dotekel jo je.
»Magdalena!« Težko je dihal, kakor bi hotel bruhniti kri. »Kaj si naredila?«
Bala se ga je. Toda on je bil že brez moči. Videla je, kako se mu je glava povesila na stran.
»Ti bi ubijal, Jože. Tega ne smeš. Nikdar, obljubi mL Samo jaz sem mogla — najino dete!«
Visoki oblaki in globoko pod njimi, stra-Sno globoko, v neznatni kamnatl dolini dva človeka. Dva človeška črva.
O, ko bi se mogla zavrtati v les ali v čemijo!
Tako pa vlačita s seboj dve goli roki te težko, pretežko srce.
PoneddOefc KJ. t S938
(D xtiametiju ho/eeja na ledu
Včerajšnja nedelja je prinesla vrsto hokejskih tekem na ledu, obenem pa je bila tudi
otvoritvena za smučarje
Današnja nedelja je bila kakor nalašč za zimske športnike, pa vendar njihov športni spored ni bil, kakor bi si ga želeli in kakor bi bil lahko v takšnem zimskem vremenu.
Največ veselja in koristi so danes imeli domači hokeisti na ledu, ki so v dobrih 12 urah odigrali kar tri mednarodne tekme, pa tudi v Zagrebu in drugod, kjer že poznajo to igro, niso počivali »niti minuteZdrav in lep šport, le škoda, da se naše širše občinstvo ne more prav ogreti zanj ..
Brez velikega športnega sporeda pa 'je ta lepa zimska nedelja — že tretja razen številnih praznikov ob koncu leta — minila našim smučarjem. Danes je bil takorekoč oficielno otvorjen njihov tekmovalni spored, klubi so »odbili« svoje obvezne otvoritvene prireditve, kolikor jih je bilo volja, toda vse to brez vsakega večjega pomena in |
zanimanja. Če bo zima ostala kakor je, bo to morda kmalu drugače in bolj» še, toda škoda je v vsakem primeru številnih terminov, ki so kljub prilikam za tekmovanja, kakor jih ze leta ni bilo, ostali neizrabljeni. Tembolj seveda, če bo od nekod prijadral oni topli val... Sicer pa so smučarji uživali na vseh koncih in krajih ...
Današnji spored so slednjič pomagali izpopolniti še nogometaši V Beogradu in sploh, kar jih je najboljših, so se s tekmo proti dunajskemu Rapi-du pripra\'ljali za težko srečanje s Poljaki, naši domači pa za prvo tekmo za zimski pokal, ki jo imajo prihodnjo nedeljo z zagrebškim Gradjanskim. Ker ni bilo dobiti primernega nasprotnika, so to preskušnjo izvedli kar v lastni režiji. In tudi sicer precej osamljeni. Zima pri nas pač vleče drugam.
V naslednjem naša poročila:
Tri zmage Ilirije
Ljubljana ima sicer navdušene pristaše hokejske igre, toda, če je dobrote preveč in je prečešče servirana, se je slednjič pre-obje. Tako se je zgodilo zdaj z gostovanjem Villacher SV, ki jc bilo zlasti v soboto zvečer deležno minimalnega obiska. Vsekakor ne bo škodoval daljši odmor, ki ga bodo menda pozdravili tudi igralci, ki so v razmahu komaj enega tedna odigrali kar 4 tekme.
Oba nastopa nasproti Beljačanom sta prinesla Iliriji popoln uspeh, in sicer v vsakem pogledu zasiužen. Gostje so bili zlasti glede hitrosti znatno slabši in tudi niso razpolagali s tako dobrimi posamezniki kakor domači. To je bil vzrok, da so igrali podrejeno vlogo, ki se je izražala v defenzivni igri s sporadičnimi prodori. Obe tekmi sta bili odigrani v prijateljskem razpoloženju in je nekoliko tršo noto vnesel le srednji napadalec Beljačanov. Obe moštvi sta nastopili na obeh tekmah v isti sestavi.
Ilirija: Rihar — Pogačnik, Kačič — Gogala, Lombar, Žitnik — Aljančič, Pavletič, Gresorič.
Villacher SV: Kreuzer — Aicher, Hanzi Petrič, Lamminger, Zimmer — Rona-cher. Kauscheg, Hirscheger.
Ilirija : Villacher S V 3 : 2
(o : o, 2 : o, 1: 2)
Sobotni nočni tekmi je prisostvovalo reci in piši 50 gledalcev. Tempo je bil v primeri s prejšnjimi tekmami precej medel. Pri Iliriji je bilo opaziti, da ima v prvem napadu znatno slabše drsalce kakor v drugem, Id je mnogo okretnejši in tudi taktično dosti boljši Žitniku se ni posrečila nobena akcija, pa tudi njegova partnerja Lombar in Gogala sta bila slabša kot sicer. Domači so začeli s prvim napadom. ki so ga pa nasprotniki z lahkoto zaustavljali in imeli nekol?ko več od igre. Takoj, ko je vstopil drugi napad, se je slika spremenila. Napad se je vrstil za napadom in so se Beljačani le s težavo branili. Sem in tja so sicer prodrli, vendar so bili ti prodori že v kali zatrti in niso bili nikoli nevarni. Kliub neprestanemu napadanju pa se domačim ni posrečilo izraziti premoči v Polih Bilo ie za to dovoli ugodnih in zrelih prilik, ko pa bi morali postaviti t>iko na i. ie manikalc odločnega strelca. Oddani streli niso bili nevarni, ker so bili slabo merjeni in je prva tretjina potekla b*-ez gola.
Dru«a tretiina je že takoi po otvoritvi prinesla Iliriji uspeh. Zaradi n-pake nasprotne obrambe ie dobil ploščo Gogala in jo s krila poslal prostemu Žitniku, ta pa neubranljivo v gol. Vstopil je drugi napad, Gregorič je bil s solo akoiio takoi nred golom. kjer je krasno podal Pavleiiču in že je bilo 2:0. Beliačani so povsem potisnieni v obrambo. Grdegoriču se nudi krasna prilika povišati seore. vendar pooolnoma sam pred golom strelja mimo Tudi prvi naoad se jc m»nda razgibal in pokazal nekaj prav lepih kombi n a ci j s ki h potez. Zla«ti marljiv je bil 2itn;fc. ki ga ni bilo mogoče ločiti od plošče. Kačieevi solo poizkusi ne rode u<5peha.
V prvi polovici zadnje treHire so domači
še zm<?Tom podietneiši Bliskovita solo akcija Pavletiča. ki oreigra vse, kar se mu postavi nasproti in že je 3:0 za Ilirijo. Beliačpni i<?ralo ostrc-ie, 7tf»oti Zimmer, sicer najboljši in najnevarnejši od gostov. Sodnik, ki je nekaikrst natisnil oči. sa je moral dvakrat po eno minuto poslati na neprostovoljni odmor. Ilirija polagoma popušča. bolj ko se iera nagibi ie h koncu. Po zamenjavi so gost i e v pooolni premoči. Aljančič mora za minuto iz igre. Be'iak lepo napade in po lepi kombinaciji Zimmer — Lamminger po sledniem zmanjša na 3:1 Čeprav ie Zimmer ponovno na hladnem uspe Beljačanom po krivdi Iceta še enkrat opraviti »puc-k« v mrežo. Tliriianom so pošle moči in morda bi gostje še izenačili, če bi ne bilo zaključnega žvižga. Rezultat 3:2 ne kaže pravega razmerja moči, en gol pa so Beljačani gotovo r^-hi-žili.
Illrlla : Villacher S V 1: O
fl: Os O : o, o : o)
Današnja repriza je bila znatno boljše obiskana, pa vendar še slabo. Domači so zaigrali neprimerno boljše kakor prejšnji dan in so igro od vsega početka prenesli na nasprotno polovico. Le izredni smoli v streljanju je pripisati, da ni bila zmaga dosti višja. Bila je skoraj ista slika kakor v tekmi z Zagrebčani Kljub ogromni premoči pa so domači v nečem le zaostajali za Beljačani. Kombinacijsko se namreč Ilirija ni izkazala in so jo v tem pogledu gostje precej prekašali. Kombinirati je poizku-Sal Ie prvi napad je pa pri tem pozabil, da igrajo hokej, ne pa nogometa. Vsi trije napadalci so bili stalno tesno skupaj kakor notranji trio pri nogometu in so drug drugega ovirali. Napaka se je ponavljala
do zaključne tretjine, ko so jo pa spoznali, je bilo že prepozno, kajti sicer bi morala zmagati Ilirija z najmanj štirimi goli razlike. V splošnem pa je prvi napad zaigral neprimerno boljše kakor prvi dan, čeprav ga je druga napadalna trojica prekašala za cel razred Zlasti sta navdušila Pavletič in Gregorič. za katera nasprotnika sploh ni bilo na prostoru Kreuzer v golu je imel polne »noge« dela. pri čemer mu je bila sreča vedno mila. Edini gol je padel takoj v začetku igre po Pavletičcvem solu, ki je od strani podal prostemu Aljančiču, ta pa tako bliskovito v gol, da plošče sploh ni bilo videti, kdaj se je odbila od mreže. T^ -kor že omenjeno je prvi napad igral premalo na široko in so Beljačani zaradi tega lažje pokrivali. Pred njihovim golom se je nakopičilo po 9 igralcev in bi bil skoraj čudež, če bi »puck« našel pot v gol.
V drugi tretjini je bila igra zelo ostra. Najprej je moral za 2 minuti na hladno Aljančič zaradi foula, komaj pa se je vrnil v igro, mu je sledil Kačič za 3 minute, ker je s palico nad glavo zamahnil po nasprotniku. Gostom se je nudila krasna prilika za izenačenje, vendar sta oba popolnoma nekrita igralca tik pred golom zgrešila ploščo. Pri domačih je zelo slab Gogala, ki se le težko vzdrži na nogah. S prihodom drugega napada je spet Ilirija v popolni premoči. Pavletič preigra vse na-
spiotnike, zavije zaradi neugodnega strelnega položaja okoli gola in v največjem diru pošlje za las mimo. Tempo postaja zmerom hitrejši. Zaradi fair igre dolgo ne pride do izmenjave, kar silno izčrpa napadalce. S precejšnjo srečo se posreči gostom zaključiti tretjino brez gola. V poslednji fazi skušajo izenačiti in pri-tem ne izbirajo sredstev. Sledi dveminutna izključitev Zimmerja, kljub temu pa so Beljačani v rahli premoči. Žvižg zaključi zanimivo tekmo z bullyjem pred nasprotnim golom.	v ; -
Sodil je obakrat g. Vodišek, ki pa 3« bil nasproti domačim strožji kakor proti", gostom.
Tekma na Bledu
Ilirija : Villacher SV 2:1 (0:1, 1:0,1:0)
' ■■'	Bled. 9. jan.
Takoj po končani ljubljanski tekmi sta se obe moštvi odpeljali na Bled, kamor ju je povabil lastnik hotela Toplice g. Mol-nar. Tekma se je začela ob 15 na jezeru tik ob hotelu Toplice. Drsalna ploskev je bila brezhibna, vendar je igro močno oviral snežni metež, ki je vladal do druge tretjine. A tudi potem je igra nekoliko trpela, ker je bilo zaradi velikega števila gledalcev igrišče ob obeh out črtah preplavljeno z vodo. Moštvi sta zato igrali bolj IX) sredi in sta zlasti v poslednji tretjini nudili prav dobro igro, da občinstvo ni šte-dilo s priznanjem.
Ilirija je skoraj celo igro odigrala s 5 igralci, ker je sodnik pred koncem prve tretjine za ves čas igre izključil Kačiča zaradi nediscipliniranosti. Kljub temu jc Ilirija imela več od igre in je zasluženo zmagala. Hotelski gostje, med katerimi je bil tudi minister vojske in mornarice armijski general g. Marič, so opazovali tekmo s hotelske verande. Tempo je bil zmernejši kakor v Ljubljani, ker se je igralcem poznala utrujenost zaradi tretje zaporedne- tekme.
Ostale hokejske tekme
Zagreb: KAC (Celovec): reprezentanca Zagreba 8 : 1 (3 : 0, 5 : 0, 0 : 1). Visoki poraz je v glavnem zakrivil nemogoči vratar domačih. Gledalcev je bilo okoli 400.
Karlovec: KAC (Celovec) : KSU 11 : 0, (2 : 0, 2 : 0, 7 : 0). Revanžna tekma, v kateri so Celovčani zmagali po sijajni igri, čeprav nekoliko previsoko, 1500 gledalcev.
Varaždin: ZKD (Zagreb) : Slavija 5 : 0 (1 : 0, 3 : 0, 1 : 0).
Prvi smučarski dan
Včeraj Je bil smučarski klubski dan, ki je pokazal, da
še niso zaspali!
Kakor smo ugotovili že v prvem u-vodu, je bil danes oficielno otvorjen tekmovalni spored naših smučarjev. Klubi so se — kolikor se da pregledati po prvih vesteh — v velikem številu odzvali saveznemu pozivu ter so na vseh koncih in krajih pregledali vrste svojih tekmovalcev. Snežne razmere so bile to nedeljo skoraj povsod odlične in tudi doseženi uspehi so glede na začetek sezone prav zadovoljivi. Želimo, da bi zima ostala našim smučarjem naklonjena tudi še nadalje, da bodo lahko izvedli vsaj oni razmeroma skromni spored, ki so si ga zastavili za letošnjo sezono.
O poteku prireditev smo mogli zbrati naslednja poročila:
Klubski dan SK Ilirije
Planica, 9. januarja.
V prav dobrih snežnih razmerah in preizkušeni organizaciji starih zimsko-sport-nih delavcev je SK Ilirija priredila danes na terenih med Planico in Kranjsko goro svoj klubski dan s tekom juniorjev in seniorjev na 5.5 odnosno 9 km. Obe progi, ki sta bili razmeroma lahki, sta potekali od starta pri domu Ilirije proti Kranjski gori in se v eni izmed znanih variant vračali spet na cilj, ki je bil tudi pred domom. Juniorjev je startalo 11, seniorjev pa 8, med slednjimi Avgust Jakopič, član SMK Ljubljane izven konkurence.
Podrobni rezultati pri juniorjih so bili naslednji:
1. Rožič Andrej 41:31, 2. Rožič Janez 43:07, 3. Ozvald Lojze 44:16, 4. Kajžar Franc 44:20, 5. Tome Lado 47:57, 6. Šuštar Milan 49:34, 7. Jaklič Janez 51:35. Štirje tekmovalci so na progi izstopili zaradi defektov.
Med seniorji je bil vrstni red na cilju naslednji:
1. Pribošek Franc 47:12, 2. Kerštajn Andrej 48:29, 3. Petrič Anton 49:08, Primožič Ludvik 49:28, 5. Stopar Branko 51:03, 6. Oedenik Tine 56:28. Jakopič Avgust, ki je startal izven konkurence, je potreboval za progo 47:49 in bi bil torej med temi tekmovalci zasedel drugo mesto. Dva startu-joča sta med potjo izstopila zaradi poškodbe na smučkah.
Popoldne so bili na 25-metrski skakalnici skoki, ki so se šteli za konkurenco posebej, za dopoldanske tekače pa tudi za kombinacijo. Nekoliko je skakanje motil droben sneg, ki je začel naletavati popoldne. V ostalem pa je bila konkurenca prav številna in tudi forma skakalcev prav zadovoljiva. Ocenjevali so se seniorji in juniorji ter skakalci izven konkurence skupno, posebej pa še za kombinacijo.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. Pribošek Franc (senior) 149.5. (21, 20), Legat Srečko (Jesenice, izven) 135.3, (18.5, 19.5), 2. Mežik Janez fiunior) 123.6 (16.5, 16.5), Florjarčič Peter rSMK LJ"Mlana, izven) 122.4 f16.5. 16). 3. Kavalar Vinko (ran.) 119.1, fJ7. 17). 7!»*c Anton (SMK L.hjb"ana. Izven) 118.4 (18, 15), 4. Ukar Fric (jun.) 116.7, (15, 15), Dekleva MIlan (SMK LJub-
ljana, izven) 115.9 (16.5 15.5), 5. Tome Lado 6. Mušič Ljuban, Nedog Jože, Zaje Albin,
-Rožič Janez itd.	__ .
Za kombinacijo so dobili med seniorji točke:
1. Pribošek Franc 309.5, 2. Hedenig Tine 214.6. Med juniorji pa: 1. Rožič Janez 271.2, 2. Osvald Lojze 260.9, 3. Tome Lado 243.4, 4. Kajžar Franc 237 in 5. Jaklič Janez 216.5.
Klubski dan mariborskih klubov
Maribor, 9. jan.
Po dogovoru treh mariborskih klubov' so bile današnje smučarske tekme v okviru klubskega dneva določene za dopoldanske ure v Radvanju. Medtem ko so se na startu javili tekači Maribora in Železničarja, tekmovalcev Maratona ni bilo, ostali — člani Rapida in podružnice SPD — pa so sami zase tekmovali pod V.eliko Kopo odn. pri Senjorjevem domu. Rezultate teh tekem bomo še objavili.
Start in cilj za današnje tekme v dolini sta bila pri gostilni Mandl v Radvanju. Proga za senior je, ki je vodila od. starta do Peker, odtod mimo Reiserjevega posestva v Vrhovdol, nato čez travnike na pot iz Limbuša na Pohorje, dalje v strmem vzponu na najvišjo točko, od te pa spet v padcu mimo Reiserjevih in po valovitem terenu polagoma do cilja pred gostiino Mandl, je bila dolga 14 km. Višinske razlike je imela okoli 250 m, snežne razmere so bile prav dobre. Med seniorji jš' startalo 11 tekmovalcev, in sicer R >Mariborčanov« in 5 * Železničarjev«, med katerimi so razen enega vsi prispeli na cilj.
Podrobni rezultati seniorjev so bili naslednji:
1. Fanedl (Maribor) 49:59. 2. Herič (Železničar) 50:56, 3. Berlek (Ž) 53:55. 4. Kranj-čič (Ž) 57 min., 5. Muraus (Ž) 57:08. 6. Vele (M) 59:13, 7. Simčič <M) 1:00.09. 8. Gašič (M) 1:02:49, 9. Rujh (Z) 1:08:32. 10. Cigoj (M) 1:15:25.
Klubski prvak Maribora je postal torej Fanedl, Železničarja pa Herič.
Juniorji so tekmovali na 6.5 km doliri progi, ki je potekala prav tako od starta pri gostilni Mandl proti Pckram in,do Reiserjevega posestva, odtod pa nazai po travnikih in gozdovih v valoviti trasi do cilja v Radvanju. Višinska razlika te prose je merila 70 m. V tej konkurenci ie nastopilo 21 tekmovalcev, samih članov Žele^ničrrja, od katerih jih je 20 prispelo na čili.
Podrobni rezultati juniorjev so bili naslednji:
S. Kuhar 30:54, 2. Stalekar 31:44. 3. Cer-golj 31:49, 4. Orel 31:59, 5. Kra«;nik 32:06. 6 Rak 32:45, 7. Rat 33:01. 8. Kramaršič 33:03.
Tekme so potekle v najboljšem redu in -brez vsake nezgode Vodstvo prireditve je bilo v rokah preizkušenih športnih delavcev SK Železničarja gg ins* Urana:. Turka, Fischer.ia, Mandla in osta!;h. Po končanih tekmah je g. Fischer razglasil rezultate, predsednik ing. Uran pa je razdelil darila
in sc zahvalil sodelujočim za udeležbo kakor tudi tvrdkam, ki so prispevala lepa
darila.
Tekme Jeseniške Skale
Jesenice, 9. januarja
Na Rožci je TK Skala danes priredila svoj klubski dan s tekmo v smuku. Snežne razmere so bile idealne, organizacija tudi brezhibna. Proga je bila dolga 3.5 km, višinska razlika je imela 450 m. Klubski prvak ie postal Ciril P raček, ki topot ni imel prave konkurence, ker sta Heim in Novak že odpotovala v Švico.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. P rs ček Ciril 5:36.2, 2. Stumpfl Anton 6:17, 3. Urbar Slavko 6:20, 4. Maly Bruno 6:29.5.
Popoldne je bila na krasnih terenih pri Sv. Križu mladinska si*!«iiv>ka. tekma, na kateri je startalo 7 mladih tekmovalcev. Konkurenca je bila zelo huda, ker so vsi pravkar končali poseben tečaj. Proga je bila 200 m dolga in je imola 50 m višinske razlike.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. Sturopfl Tone 1:17-2, 2. Mrak Marjan 1:31.1, 3. Sušteršič J. 1:37.5, 4 Čop
Franci 1:40, 5. ŠuSnik Vladimir 2:01-★
Prav tako kakor jeseniška Skala sta imela svoje klubske tekme tudi ostala dva jeseniška kluba, in sicer ASK Gorenjec in SK Bratstvo.
Člani Gorenjca so tekmovali na idealnem snegu in dobro organizirani prireditvi na Črnem vrhu, in sicer v slalomu. Nastopilo je 5 seniorjev in 12 juniorjev. Med seniorji je zmagal Emil Žnidar, med mladino pa je bil prvi Spec Ivan.
SK Bratstvo je absolviralo svoj klubski dan s tekom na 15 km. Na tej tekmi je zmagal naš znani mednarodni tekmovalec Lovro Žcmva.
(Zaradi pozne ure objavljamo poročila z Jesenic in Mojstrane samo z glavn. podatki in bomo podrobno poročilo o teh lepih smučarskih prireditvah še objavili. Op. ur.)
Tekme v Mojstrani
Mojstrana, 9. jaaiuarja
SK Dovje-Mojstrana je priredil dane«? svoj klubski dan s tekom na 12 km po zelo težki prodi. Klubski prv.uk je postal Klančnik Gregor. Udeležba j s bila zeto velika- posebno med naraščajem.	_
Podrobni rezultati so bili naslednji:
Seniorji: 1. Klančnik Gregor 40=27, 2. Li-chtenegger Ferdo 42:32, 3. Miklavčič Matko 43:29 •
Mladina od 14 do 18 leta (7 km) 1. Rekar Franc 50 min., 2. Markel Boris 52:13, 3. Zavrl Miha 54:30;
Mladina »d 12 do 14 leta (3 km) 1. Polda Janez 26:25, 2. Lichleciegger Jože 27:15, 3. Urba* Konrad 29-14;
Mladina o«l Ki ilo 12 leta (3 km) 1. Delavec Janko 30:22, 2. Dovžan Srečko 31:16, 3. Delavec Cvetko 31:19.
Potem te šla na progo 800 m Se mladina pod 10 leti. kjer je epravil. upajmo ne zadnjo, zmago še zelo kratki Lojze Rekar.
Popol-lne so 6e v precej slabšem vremen,« — začelo je snežiti — vršili na domači skakalnici skoki. Izmed dosegljivih 120 točk js zasedel s 111 tookami prvo mesto JakopiJ Albin s skoki 26. 27 in 27 in po« m. za njim pa se je plasiral s 77 točkami Klančnik Gregor s skoki 23 m ter dvema po 25 ra.
Medvednice
Zagreb, 9. januarja. Tudi na področju zagrebškega zimsko-sportnega podsaveza so bile danes prve smučarske tekme, in sicer za prvenstvo Medvednice v smuku in skokih. Vreme se je v teku dneva poslabšalo, toda kljub temu je prireditev uspela prav dobro.
Dopoldne so bili na sporedu skoki, pri katerih je startalo 11 tekmovalcev, med katerimi je zasedel prvo mesto član zim-sko-športne sekcije Haška Nikola Mance s 206.6 točke in skoki 19.5, 20.5 in 24.5 m.
Popoldne je v smuku nastopilo 35 tekmovalcev. Proga je bila dolga približno t km, višinske razlike pa je bilo od 250 do 300 m. Tudi v tej disciplini je zmagal elan Haška. in sicer Marcel Prister s časom 2:29.8.	____
Nogomet
Prva zmaga državne reprezentance
Jugoslavija : Rapld (Dunaj) 4:2 (2!l)
Beograd, 19. januarja
Pred približno 2000 gledalci ie danes naša držama nogometna reprezentanca nastopila proti dunajskemu Rapidu, ki ga ie JNS na povratku iz Grčije angažiral kot prvega nasprotnika za trening, ki je našim nujno potreb on za srečanje s Poljaki.
Današnji nastop tc reprezentance jc zadovoljil Najboljši mož v enajstorici jc b-vrater Urh, prav dobra sta bila tudi oba branilca. Krilska vrsta jc igrala precej raztrgano in posebno Gajer ni bil kakor običajno. V napadalnem kvintetu jc bil najboljši Valjarevič, dobro igro pa sta dala tudi Pleše in Marjanovič.
Vodstvo jc dosegel Rapid v 10. min. po Kolz&nbecku ki naši so po Božoviču izenačili šele. v 22. mto. Vodilni gol za naše je nato v 35. min. tolkel Marjanovič. Po odmoru se je v 13. min. spremenilo razmerje še enkrat v korist naših. Kokotovič je streljal prosti strel iz 20 m daljave, ki je vratarju ušel prav po nepotrebnem 3:1 za naše. V 19. min. je po krivdi Andjelkoviča padel drugi go! za geste po Binderju. Samo minuto kasneje je prišel do žoge Pleše, ki je krasno oddal Petroviču, ta pa neubranljivo v mrežo.
Tekmo je sodil g. Mika Popovi t.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: SK Ljubljana A : SK Ljubljana B 5:0. Tekma za trening dveh domačih garnitur. ZAGREB: Gradjansla : Komb. moštvo L
razreda 5:0 (3:0). PRAGA: Židenice : Viktorija Žižkov 4:1, Austrija (Dunaj) : Sparta 2:0,. Slavija : Wacker (Dunaj) 2:0. RIM: Prvenstvo. Atalanta : Fiorentina 0:0, Napoli : Torino 1:1, Bologna : Livorno 5:1. Juventus : Milan 2:0, Ambrosiana : Bari 9:2, Genova : Roma 3:1. Liguria 5 Lazio 2:1.
Pomen padca Teraela
Zastopnik katalonske vlade o bitki za Temse! in tiaram
nih republikanske vlade
Perpignau, 9. ran. <1- N'a potovanju skozi
P'»rpignan je oznaki! zastopnik katalonske vlade"bitito pri TerueLu kot najbolj krvavo po izbruhu državljanske vojne. Barcelonska vlada ja hotela izvojevati zmago in se ni obotavljala, da ie sprva poslala na bojišN? 50.000 potem r« nadaljnih 15.000 svojih najboljših vojakov. Xi se zbala niti hudih zgub, ki znašajo približno 15.000 do 20.000 mož. Ta zmaga je bila pot™^™* da se popravi razpolože.iie v zalediju ter zmanjša vpliv agitacije onih. ki se zavzemajo za sI>orazum z generalom Francom. Prav tako so smatrali za jx>trebno ]*>kazati pred bližnjim zasajanjem sveta Društva narodov, da upa vlada v Barceloni na uspeli, da .ije-na vojska še vedno obstoja in da notranje težkoče niso oslabile njene vope pile.
Teruel očiščen
Barrelona. 9. jan. AA. Po včerajšnji »eji katalonske vlade je kmetijski minister Uri-ba izjavil novinarjem, da je voj.io ministr-
stvo v Valenoi.fi obvestilo vladi v Barceloni, da ni v Teruclu nobenega terorističnega vojaka in da eo republikanci sedaj gospodarji v>so<ra mesta.
Vojai minister Prieto je novinarjem potrdil vest o predaji nasprotnikovih čet v t-a-moetanu Santa Ciara. K t?inu je dodal: Na la način je bil končno rešen teruelski problem. Za tem je Prieto izjavil, da so bili ujeti polkovnik Barat.	polkovnik Roy,
[>ancur in teruelski Akof.
Vojno ministrstvo je ponoči ob 0.30 objavilo naslednji koanunike: Na tmiel®ke<m odseku se srdito nadaljuje borba okrog po'o-ja.uk, ki so jih naše čete zavzele blizu M tlele in na koti 1070. Nasprotniku je uspelo napredovati. Na ostalih delih front? ee ie. razvilo streljanje tonov, ki pa ni bilo večjega ponnfna. V bližini Geledasa so naše čtrte odbile manjši demonstrativni napnd nasprotnika. Vladno letalstvo je ponovno m-pačlo nasprotna postojanke in obstreljevala nacionalistične čete s strojnicami.
Japonsko vojno brodovje pred Cingtavotn
Napad na luko bo izvršen istočasno s kopnega, morja
in iz zraka
Sanghaj, 9. jan. o. Pred porušeno pristanišče Cingtava je prispelo zaponsko vojno brodovje. Japonske vojne ladje so se pojavile v bojni formaciji, vendar pa niso pričele streljati na porušeno mesto, ker čakajo še na jx>velja japonskih vojskovodij, ki poveljujejo četam, prodirajočim iz Cinana ob železniški progi. Napad na Cing-tav bo namreč izvršen istočasno s kopnega, morja ;n zraka, zaradi česar pričakujejo, da bodo Japonci mesto naglo zavzeli. Kitajci se obupno upirajo, ker hočejo obdržati strateške postojanke, ki varujejo mesto Sučov v Santungu, ki je važno križišče železnice od vzhoda proti zapadu. Danes se je vršila bitka za mesto Hajčov. vesti o vojnih or>eraciiah pa so redke in protislovne.
Nemško posredovanje
London, 9. jan. o. >DaiIy Mail« poroča, da je neki zastopnik japonskega ministrstva priznal, da se v Berlinu pravkar vodijo pogajanja med posebnimi pooblaščenci maršala Cangkajška in japonsko vlado. Pri pogajanjih posredujejo nemški diplomati. Japonsko zastopa general Hofiima.
Tudi »Daily Express« poroča, da je Nemcem uspelo zbrati pri skupni mizi zastopnike Kitajcev in Japoncev. Nemčija je z močnim pritiskom na japonsko vlado dosegla, da je postavila pri pogajanjih manjše zahteve, kakor 90 bile doslej ob-
javljene. Nemci so namreč Japonce prepričali. da bi v nasprotnem primeru v sedanji še svobodni Kitajski ruski vnMv le še silno narasel.
Objave
Spored nocojšnjega koncerta učiteljskega pevskega zbora »Emila Adamiča«,
ki bo v veliki dvorani Filharmonične družbe ob 20. 1. Grbec: Otroci molijo, 2. dr. Danilo Švara: Kako je bilo tebi, Marija, takrat. 3. Vilko Ukmar: Mati Marija, 4. Ivan Matetič: Roženice, 5. Slavko Osterc: Tri belokrajinske, 6. dr. Miloje Milojevič; Muha i komarac, 7. Emil Adamič: Narodna. 8. Emil Adamič: Godci. Učiteljski pevski zbor je eden izmed naših najbolj-j ših mešanih zborov, ki si je pridobil odli-j čen sloves na svojih koncertih doma in v tujini. V teku svojega 11-letnega delovanja je stal skoro 90krat pred najrazličnejšim koncertnim občinstvom in je vselej uveljavil sebe in dela, ki jih je izvajaL Njegov dirigent g. Milan Pertot je odličen glasbenik Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
V kinu Matici bo dane«? samo ena predstava, ln sicer ob 16. uri, ker bo zvečer v dvorani koncert Učiteljskega pevskega zbora.
Lep dar: Zgodbe brez groze
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
4
Teden dni filma
Sloviti roman Buckove »Dobra zemlja«
v filmu
Malo je del, ki bi bila v zadnjem letu ebudila toliko upravičene pozornosti kakor roman slavne pisateljice Pearl S Buckove »Dobra zemlja« ki smo ga tudi Slovenci že dobili v prevodu.
»Dobra zemlja« ni vsakdanji roman, kakršnih srečamo na stotine pri vseh narodih. Tudi ni navadno eksotično delo, s kakršnimi se rad; postavljajo razni pisatelji, ki so toliko premožni, da lahko potujejo po svetu. po najbolj oddaljenih deželah, da potem zberejo svoje vtiske, jih po svoje prikrojijo in nato servirajo radovednim čita-teljem. »Dobra zemlja« je visoko nad vsemi temi deli. Pisala jo je ženska, ki je dol-
kot Pasteurja in Zolaja. Glavno žensko vlogo pa je dobila Avstrijka Luiza Rainer-jeva.
Film je zahteval ogromne stroške, saj je izdelan s tisto vestnostjo in doslednostjo, ki jo v filmu poznajo samo Američani. Režijsko in fotografsko je odličen, tako da nič ne utruja kakor marsikateri film. ki smo jih imeli zadnje čase priložnost videti v Ljubljani. Svoj okus in svojo staro prakso je pokazal v njem režiser Sidney Franklin. Dela za film sc trajala nič manj kakor štiri leta, toda zato je tudi naposled nastala umetnina, kakršnih smo na platnu še malo videli.
^anl Mirni tn Luiza Rainerjeva v »Dobri zemlji«
ga leta živela kot žena protestantskega misijonarja na Kitajskem, v eni najsiromaš-nejših pokrajin, spoznala Kitajce do dna duše in se znala vanje tudi tako vživeti, da jih je lahko podala življenjsko resnično in verno
Zato je njen roman tudi zbudil toliko pozornosti in zato je tudi kar kričal po fi'man ju.
Seveda je bilo treba za tako delo dobiti pravih igralcev in film tudi delati na Kitajskem Družba, ki ie kupila pravice fil-manja, se obeh teh pogojev ni ustrašila. Angažirala je za glavno vlogi- igralca, ki je v zadnjem času zableste! kakor zvezda na filmskem nebu — Dunajčana Paula Munija. ki smo ga imeli nedavno priložnost videti v dveh res odličnih filmih —
V sedanjih časih, ko je Kitajska v središču svetovnega zanimanja, nam je film »Dobra zemlja« več kakor dobrodošel, ker nam z neverjetno ži vest jo kaže Kitajce, njih življenje in razmere na Kitaiskem Po gledanju tega filma nam bo postalo ra zumljivo marsikaj, česai dandanes še samo iz časopisnih poročil ne moremo prav razumeti ali pa se nam zdi vsaj čudno.
»Dobra zemlja« ie dokument sedanje dobe Ves svet je sprejel film z istim navdušenjem kakor nred nekaj leti knjigo Slike pohoda lačnih Kitajcev na jug. kjer se jim obeta kruh. revolucija, napad kobilic, ki uničijo še skromne pridelke in še nešteto drugih, bo ostalo gledalcem v trajnem spominu.
Gradnje v starem Egiptu
Moker les je nadomeščal današnji dinamit
Ne satno za laika, ki obstane navzlic vsem nebotičnikom in Eiffelovini stolpom g spoštljivim začudenjem pred e<riptskim;. piramidami. tudi za strokovnjaka, stavben ka. in Ženirja. tehnika, prevoznega specialista in druge. je velika uganka, kako so cno^li ljudje pred 4000 5000 leti postavljati taksne zgradbe kakoi 60 piramide. Strokovnjaki si belijo glave kako ie biio mogoče v te ianj'"h ča-ih obvladovati tvoriva, torej v časih, ki niso poznali sodobnega orodja za izdelovanje določenih vrst kamna in za obdelavo p'oščin. Celo prevoz tako ogromnih kanienitih klad. iz kakršnega sestoje piraoiirie. je delno še nerazrešena uganka.
Seveda je treba upoštevati, da si v starem Egipni nis<> delal: skrbi p proračuni. Nihče se ni brigal za to. koliko bo takšna reč veljala. Tako trdi Heiodot da je gradilo največjo piramido okrog 100.000 ljudi ivaj-Bet let. Za tc je bila pa treba silne organizacije Raziskave sc polagoma objpsnile marsikatero temno točko o tedanifim načinu dela Dane«? nam ie n pr znano kako so moTli tedaj dobivati iz skalne stene ogromne kamenite bloke. ki jih nbili za gradnjo obeliskov Naplavili so niprej žleb v steno, ki so ga v določenih razdaljah poirlo^ili z izvrtanrn' luknjami. V te luknje so potisnili lesene zamike ki ?o jih poteu> postavili pod vtvio. Le« se je nab-uhnil in s si'no močjo ra/ffnal *teno v zaželieni ^men Gradbeno umetnost so v starem Egiptu tako cenili, da eo postavljali naiboljšim 2'ad'henikom spomenike. ki ^0 se ohranil1 do današnjega dne-Eden med njimi je rešil tudi vprašanje pre-
voza velikih kanienitih kiad Na ploskih tleh so uporabljali trdnp lesene valje, ki so jib podlagali Po njih eo drseli kamnati velikani naprej. Za visoke zgradile in la prem* največjih kamnov v višin » pitamid so upodabljali šknpčevja verižna potezala in nagnjene drsalne ploskve
Gradbeno tvorivo eo izbiral' z največjo skrbjo in pogo-toma so pošiljali velike eks-pelicije. ki so obsegale do 5000 06eb v daljne kraje da bi od tam pripeljale potrebni kamen. V tak<, vel kih odpravah i® bilo do 50 pisarjev, paznikov zdravnikov inženirjev in duhovnikov R mljani, ki so po/n^je prišli v Esript. *•> si okorstili z maisikatero staroegipNko gradben« izku^njt in »o nam ohranil marsikateri giadbeni recept, ki bi se bil drugače morda za večne čase izgubil, kakor se jih je mnogo izgubilo
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
MERILO
»Dajte mi. prosim, žalni trak za rokav!«
»Ozek ali širok?«
»Ali ni to vseeno?«
»Ne. čim rajši ste imeli pokojnika, tem širš- mora biti trak.«
»No. pa mi dajte kos črnega sukanca. Tašča mi je umrla«
PREIZKLSENJE
»Teta. ali bom moral jesti torto z vilicami, ko pojdem na obisk?«
»Seveda «
»Teta ali imaš kakšen košček, da bi se z njim vadil?«
Ritmik z zlatim dnom
V vrtovih bivše cesarske palače v Peking«
V vrtovih bivše cesarske palače v Pekingu stoj •iamoten tibnik, ki se dolga leta ni brigal nihče zan; Pred kakšnimi dvanao-stimi let' ja zbiu.i, neki Američan Joe Lo-vvslf veliko senzacijo, ko se je obrnil na kitajska ohiastva s prošnjo za dovoljenje, da bi smel v teui ribniku ribariti. Ker je za to dovoljenje ponudil vsoto 450-000 dolarjev, mu je kitajska finančna uprava ustregla.
Vsi. ki so o tej stvari zvedeli, sc se zelo čudili, a nihče «i ni znal razložiti, kaj ja Američana pripravilo do tega. da si je pridobil ribarsko pravico v tem pozabljenem ribniku. Najbolj i>a so se čudili seveda Lo-welfovi sorodniki, ki so menili, da je mož znorel. Toda po letih se je izkazalo, da je bil mož coetsn dobičkar.
Rad je imel knjige in posebno rad je brskal po starih, orumenelih delih. V takšnem
delu je nekoč Čital, da so kitajski cesarji dve stoletji prejemali vsako leto riba iz vteh kitajskih provinc v dar. Ribe so nosile zlate obronke z zlatimi ploščicami, na katerih «o i.ila imena darovalcev Lo^olf ja zadevo raziskoval dalje in njegova edina skrb je bila ta. Č3 ie že kdo drugi pred njim izkoristil zadevo ta če so ribe s svojimi zlatimi obeski že davno izginile iz cesarskih ribnikov. Vendar pa je hotel to še stvarno dognati, pridobil si je ribarsko pravico, ki smo jo omenili in je odšel v Peking. Nihče ni vedel, kakšni so njagovi skrivni nameni. Res ie našel na dnu preostalega ribnika debelo plast blata, v kateri je bilo nešteto ribjih oko6tij. In vsaka izmed teh rib je imela zla* obroček z zlato ploščico. Low»-il je napravil kupčijo, ki m« je vrgla nad milijon dolarjev čistega.
Zadnji prebivalec Srebrnega mesta
Mož, ki se nI okoristil z velikim prirodnim bogastvom
Joseph Smith je umrl in Silver City, mesto duhov v Skalnem gorovju, je izgubilo svojega zadnjega meščana Smith je prišel v to mesto pred petdesetimi leti iz Quebeca kot delavec železniške družbe Canadian Pacific. Ko so progo dogradili do Grajske gore, se je Smith odločil, da se tu naseli. Delavci so odšli naprej in on je ostal.
Ko je iskal po gorovju, je Smith odkril sledove srebra, ki ga je bilo vendarle zadosti. da bi mogel od njega živeti Bogastev tako in tako ni iskal. Toda nekpga dne sta se pojavila dva Mehičana, ki sta po kratkem bivanju spet izginila. Taikoj nato so se začele širiti govorice o izdatnih ležiščih srebra pri Grajski gori in iskalci zlata odnosno srebra so začeli prihajati v trumah od vsepovsod.
Preko noči je nastalo tu hrupno rudniško mesto s plesnimi lokali, igralnicami m običajnimi pritiklinami tiste družbe, Ki
hoče za vsako ceno čim preje doseči ogromna bogastva. Mesto, ki je dobilo ime Srebrnega mesta (Silver City) je postalo še večje nego Calgary, toda po kratkem krčevitem življenju se je nenadno zrušilo. Tako zvanl rudn!k Mehičanov se je izkazal za sleparstvo, srebra je bilo silno malo.
Tolpa je izginila Smith je ostal v svoji mali koči sam. Tudi pravljična rast Srebrnega mesta ga ni obogatila. Lahko bi se vselil v katerokoli izmed velikih hiš, pa je rajši ostal v svoji koči Poleti je delal kot iskalec rud, pozimi kot lovec. Pred enajst mi leti mu je začel vid pešati iD so mu plačevali majhno pokojnino. V zadnjih mesecih so ga spravili v neko zavetišče, kjer je nedavno umrl. Srebrno pater Lacom&e In tu je umrl. Srebrno mesto pa je postalo popolnoma samotno in razpada.
Čuden atentat na fiklrko v Švici
V Baslu se je odigral skrivnosten atentat na znano fakirko Koringovo, ki je nastopala tam v nekem varietčju Ko je mlada dama hipnotizirala celo vrsto živali, kače, orla. krokodila in petelina, si je dala tri ostra bodala potisn:li skozi nadlehtje in grlo, pri čemer se je samo smehljala Napovedovalec je nato pozval, naj stopi kakšen zdravnik na oder. da bi sam odstranil bodala in se prepričal, da pri tem eksperimentu ne gre za kakšen trik.
Na ta poziv se je javil res neki gospod ki si je napovedovalec njegove papirje le površno ogledal, in je bodala izvlekel. Ne-
nadno pa je z enim teh bodal sunil fakirko s takšno močjo spet v roko, da se je rezilo prelomilo in ostalo v udu. V sp'ošni zmedi je atentator nato pobegnil. Fakirka je nato svojo točko izvedla vendarle do konca. Pozneje so ugotovili, da ji je bodalo ranilo kost Za skrivnostnim atentatorjem ni nobenega sledu.
Koringova je zelo znana v svetu varie-tčiskih zvezd in zvezdnikov in pravi, da je bila njena mati Indijka nje oče pa Alži-rec. S točkami kakor -lih ie kazala na večeru v Basiu. ko se je zgodil ta čudni atentat, je nastopala že po vseh celinah sveta.
čez drn in strn
CILIGA IN KOM1NTERNA
Pariški »Socialist. Vestmkglasilo ruskih menjševikov, je pisal tudi o spominih jugoslovenskega komunista Cihge ( menda Čelige?). Avtor ie preživel na Ruskem 9 let Od kraja (1926 do 1929) se je udej-stvoval pri Komunistični internacionali v Moskvi, a naposled je zase' med opozicijo in preždel 5 in pol leta v sovjetskem pregnanstvu oz'rrr-a v> iečah To je seveda ohladilo njegovo prvo/no navdušenje. A za njegovo politično ozkosrčnost je značilno. da obsoja v sovjetski Rusiji teror samo. v kolikor pod njim trpijo socialisti. Med slednjimi so zastopani anarhisti, menj-šev:ki, pristaši Kerenskega in 7 rockega* cionisti itd. (»Slovenski dom«. 7 1)
Ni nam do tega, da hi sodruga Ciligo, kakorkoli jemali v obrambo Resnici na ljubo pa moramo pribiti, da se nam zdi niegova ozkosrčnost za današnje razmere precej širokogrudna. če je poo megovim pojmom o socialistih dovo'i prostora za programe anarhisto\> menjševikov. Korenskega, Trockega. cionistov itd
POLJUDEN FILM O KRVI
Živa slika nam prikazu ie tako zvane krvne celice in poučno poudarja njih romen v fiziološkem dogajanju organizma Tudi ko te propadajo, po delapolnem partedenskem živi jen iu. se koristno potabiio za ;zdelnva-nje žolča Čudovto barvilo rdečih krvnih stenic je tudi za praktičnega zdravnika velikega pomena Se bol»' raznolike so pa bele krvne stanice Te požirajo mrtva aH tudi živa telesca in stoje na straži, kadar se telo brani sovražnih bolezenskih, bakterij. Na-avnost čudežna je pa levna tekočina, iz kamere izdelujejo različna zdravila ali sera. (?>Slm>enski narod*. S i.)
PRED VOLITVAMI V SENAT
Po vesteh iz Zagreba se bo volitev m senat udeležil tudi dr Maček tet ho postavil svoje kandidate za savsko m primorsko banovino Srbijanska opozicija na voii ve ne gre. ker nima sploh nobenega :p3tja na uspeh Zaradi tega je hotela vplivati tudi na dr Mačka, da bi se tudi on aktiviral, a ni uspela. (»Slovenec«, 9. I.)
Zmeda brez konca m kraja Lc zakaj naj bi poizkušala srbijanska opozicija doseči pri dr. Mačku, da bi se tudi on aktiviral, če se hoče sama absentrati In kako je mogoče o tem njenem prizadevanju reči, da m uspela, če se je dt Maček odločil aktivirati že zdavnaj, ko srbijanska opozicija še sploh v nobenem smislu ni vplivala
nanj.'
— kra —■=>
PRED POGLOBITVIJO
LJUBLJANSKEGA KOLODVORA
Po prvotni trasi bi morala torej železnica steči okoli Ljubljane tako. da bi ločila Kohzej in gostilno pri Novem svetu od ostalega mesta Proga bi bila položena nekako po sedanji Vošnjakovi in Gledališki ulici, na drugi strani Aleksandrove ceste pa bi držala čez stavbišči sedanjega dramskega gledališča in narodnega muzeja. (»Jutro«. 24 XII.)
Vprašanje železnice je bilo za Ljubi ja no trd oreh že od njega dni Tukaj razberemo. da so se bistre gtave na\prej ukvarjale z načrtom naj proga steče — naravnost po ovinkih — tako. da bo vezala dramo in narodw muzej.
MISLI O ŽIVLJENJU	s
Ko bi se razsipna življenja mogla povezati kakor klasje v snope, bi jih bilo dovolj, da se iz njih ustvari nov narod (»Jutro«. 24 XII.)
Domislek ki se je moral poroditi brez dvoma v resnično orignalni. domiselni glavi Komu izmed povprečnih zemlianov bi pač moglo priti na misel, da bi šli razsipna življenja vezati v snope in iz nj.h ustvarjati nove narode?
BOLGARSKI POLITIK O SLOVENCIH
Slovenec je pristen jugoslovenski tip — sinteza; je uporen kakor Bolgar sentimentalen in romantičen kakor Srb, dober in korekten kot Hrvat Je pa kot vsi južni Slovani m:ren, skromen, gostoljuben -n pošten človek Je delaven toda navajen ve-
selja kakor zraka svojih d;vno lepih planin Zvečer Slovenec najrajši poje S pesmijo izraža rados» nad krasoto, ki kipi iz slovenske pokrajine In izraža jo kolektiv- \ ji moram vss ločila diktirati, in zdai sem
no v zboru v katerih glasovi zvene v do- —	Tp1n navaHl'V veiica- da ne
POSLEDICA Včeraj je prišel prijatelj Mucek. Pravim vam, d aje prismuknjen. Takole je govoril: »Narekovaj spodaj, dober dan, vejica, prijatelj, vejica, kaj me pa tako gledaš, vprašaj? Oprostiti mi moraš, vejica, da sem tako pozen, vejica, toda tramvaj mi je ušel pred nosom, klicaj, narekovaj zgoraj!«
»Mucek, za božjo voljo, ali si znorel?*, sem ga vprašal.
»Narekovaj spodaj, tisto ne. vejica.« je odvrnil. »Samo novo tipkarico sem vzel, pa
Nekaj drobnih zgodbic
Nekje na cesti teka otrok. V raztrgani oblekci in v copatah.
»Kam'«
Preplašen se ozre. Stražnik stoji pred njim. širok .močan, kar grozeč.
»Domov'« zajedli a Pod imzdiiho stiska nekai koščkov nrer>erele deske, si pa tole vzel?«
Otrok molči. Seveda, vzel je. Pod gradom so lesene 02"raje. in z vsem' močmi se mu je posrečilo eno odlomiti Drugi so dob;li več. Pa so bili tudi močnejši.
:>No. ali boš povedal?«
Otroku ne gTe beseda z jezika.
Potem: s.Pri teti «
če se mu le n a bi že na nosu bralo, da se ie zlagal v sili.
Bog ve .morda so ga doma, k^er imajo mraz poslali ven da prinese kakšna drva Morda Ali pa je bilo kako drugače?
Stražnik vidi to. Toda kai naj stori? Ali naj že^e otroka na stražnico, zaradi ko^ka deske ?
Hitro ga nažene domov.
Potno takih in podobnih pojavov srečujemo pri nas. So znamenje časa. Zanemarjeni otroci, ki beračijo, morda na svojo pest. morda na ukaz Otroci, ki 00 malem kradejo, če jim ljudje sami ne dajo.
Kaj bo z njimi' Nekaj let morda §s nič toda pozneje ko jim bo to, kar jim je zdaj še morda zabava, postalo navada jih bomo srečavali na sodiščih, bodo začeli polniti poboljševalnice.
Res je, da so pogosto sta.rši krivi temu, toda vselej ne. če ni. in kjer ničesar ni, še vojna ne more ničesar vzeti. Vse ima svo4e korenine dosti globlje, kakor pa navadno gledamo vsi. V delu. ki ga ni. da bi imela družna kruh, pa tudi v delu. ki je preslabo plačano da bi bilo kruha zadosti Ni delo vse. Tud? plačano mora biti tako, da je človeka vredno.
V Ljubi lani imaimo muzej in N*->.!x><lno galerijo. Dve ustanovi ,ki nam pokaže ta vse naše udeistvovan-e, kolikor je v današnjih razmerah mogoče.
Samo Ljubljančanov ni nikjer. Polet* že — takrat se zatekajo tla šole z učitelji, ki mladim razkladajo vse, kar parni poznajo. in parčki, k- najdejo tu največ miru. Pozimi pa muzej in galer1^ spita. Hladno je. prehladno še za parčke.
Pravijo, da ie drugje to dmrače. Pa skoraj ne bi verjel.
Zgodmji srno v Ljubliam z zvonjen^em. Noč je še, pa se že oglašaio zvonovi in vabijo najbolj zgodnje vernike k prvi maši.
Lepo je to in prav. Recimo da je pet sto vernikov ki čakajo tega klica. Morda tisoč. Je pa še precej tisočev drugih tudi vernih ljudi, ki gredo pozno srrat. pa jih to zvonenjc zbudi Zlasti v bližini cer-
kva Nič ne rečem za pijance in ponočnjake — te naj le pomeče iz po-telje —, so pa še ljudie ki so potrebni spanja in ki j:m ga zvonienje krati.
Morda bi smel' dati matben nasvet: aH se ne bi dalo prikMcati pobožnih ljudi z malim zvonom, kakor je povsod po svetu navada? čemu z narvečj;in? Ta bo imel še ctovolj dela čez dan in zvečer.
če seveda sploh pozabimo, da obstoji nekakšen p~e^pis o kajenju nočnega miru, ki bi lahko veljal tudi tu.
vršeni harmoniji Slovenec pote ob vsaki priliki njegova človeška in nacionalna duša je navajena zveneti v tem edinstveno dovršenem, kakor od sotnčne luči čistem instrumentu Slovenec pa ne poje samo, temveč tudi pije Njegovo pitje je mirno, tiho in sme joče Brez krika, prepirov in pietetov (»Slovenec«, 5. I.)
PANIKA MED RIBAMI
Carigrad. 5 jan AA. Štefani. Tu ao opazili nenavaden pojav Nad morjem okoli Carigrada posebno okoli Zlatega roga. je velikanska truma rib vseh vel kosti dobe- j sedno zaprla Bospor Na tisoče ljudi lahko ■ ujame na dan po več ko IG kg rib. (»Slo- j venec«. 6 I.)
Kakor beremo dalje, so vso nesrečo za- 1 krivili delfini ki jih je hud miaz iz Črne- 1 ga morja pregnal v toplejše Sredozemsko, j Da so mogli skozi Bospor, so se jim mora- i le manjše nbe umakniti iz vode
še tega tako zelo navadil, vejica, da ne moTm drugače govoriti, klicaj, narekovaj zgoraj!«
ON IN ONA
»In prej si mi nekoč rekel, da bi raiš* živel z menoj v peklu kakor pa brez mene
v nebesih «
»Da.« ie odvrnil on, »in želja se mi je tudi izpolnila.«
DELITEV
»Ali sta se ločila z ženo?«
»Da. In vse je urejeno. Žena je dobila vso opravo, jaz pa pca.«
»Kaj pa je z vajinim denarjem?«
»Tega je pa dobil odvetnik.«
KRATKO
Ko je leta 1794. zavzel general SuvaroV Prago, je sporočil svoji carici Katarini zmago z naslednjimi besedami:
»Hura! Praga! General Suvorov.«
Carica Katarina je odgovorila še na krajši način:
»Dobro! Maršal! Katarina.«
Statistika naJIh znamk
pra*an
12-
mehan-k in /name akšnf obrti Ponudhe na ogl odd lutra pod <tfro »Nastop talcoi«.
592 1
Nekje sem videl film o neka1<išnih čudežnih otrocih, ki znajo s štirimi, pet;mi leti stepati kakor baletke in peti najmanj kakor Marlena.
Zakaj je tak film potreben? Da pokaže !	Sluga
mamicam, kakšni so otroci drugje, koliko dobi mest- Predponi vei znajo kakor njeni?
čisto gotovo ne zato. In če ima tak namen .je zgrešen
čuaežn'h otrok ne potrebujemo. Vsaka pretirana in prezgodnja vzgoja škoduje Brezplačno zavojček Koliko je b'lo v življenju čudežnih otrok, ki so dolgo živeli in imeli v življenju u-pehe. Bore malo. In takšnih. Id so doživeli trag'čen ali pa vsaj žalosten konec. Velika večina.
Matere, ne iščite v tem filmu vzorov in pobud. Tudi če vaš otrok ne zna ne stepati kakor baletka ne peti kakor Marlena bo imel lahko v živlien+u uspehe. Uspehe, ki bodo trez^eiši kakor nekaj m^iut trajajoči na filmskem platnu
......■ -	•---- ■ B.--R.
Prihodnje leto bo dvajset let, kar smo dobili skupno državo, ki je našla svoj odraz tudi na znamkah Do leta 1921 nismo imeli enotne skupne serije znamk, pač pa so izdajale posamezne pokrajine svoje znamke Srbija in Črna gora sta imeli stare srbske znamke krfske izdaje, Bosna stare bosenske s pretiski, Hrvatska svoje posebne znamke, najprej pa stare madžarske z ustrezajočimi pretiski, Slovenija pa prav tako svoje posebne znamke. Razen tega so bile izdane še posebne priložnostne znamke za okupacijo Prekmurja in Medjimurja ter Baranje Brez teh poslednjih in brez starih srbskih krfske izdaje je doslej izšlo v Jugoslaviji 482 frankovnih, portovnih in časopisnih znamk. Filatelist, ki si je hotel kupiti vse nove, je moral dati zanje skupaj 1641 dinarjev. Od te vsote odpade na znamke, ki so veljale za vso državo, torej na znamke od 1921. leta dalje, 1532 dinarjev
Kakor marsikdo ve je izprva poštna uprava Slovenijo pripravila stare avstrijske znamke s pretiskom »Slovenija«, vendar pa te znamke niso prišle v promet, ker so bile dovolj hitro tiskane prve poseb-
ne znamke s sliko sužnja, ki trga veritfo. Izdelal jih je naš slikar Ivan Vavpotič. Avstrijske znamke s pretiskom so obit tale na poštni direkciji, kjer leže še zdaj, če že niso odromale v Beograd Morda bi kazalo, da bi jih naša poštna uprava izdala za dvajsetletnico svobodne države s še kakšnim posebnim pretiskom. Podobno je naredila svoje čase češkoslovaška poštna uprava, ki je vse preostale avstrijske in madžarske znamke pretisnila s češkim na-tiskom in jih potem predala filatelistom s pribitkom. ki je šel v dobrodelne sklade. Češka poštna uprava je takrat zaslužila s temi znamkami več milijonov kron.
Dobro bi bilo. če bi pri nas premislili ta predlog in ga po možnosti upoštevali. Seveda bi bilo potem treba tudi preskrbeti, da se te znamke ne bi prodale pod roko, kakor so se na Češkem nekatere vrednote, ki so imele malenkostne naklade, ampak da bi bile do^esljive za vse filateliste Ce ima država od filatelistov koristi, naj pač poskrbi, da jo bodo imeli tudi oni od nje. Le jako je mosoče, da se bo filatelija razširila. ne pa da bo 5'votarila, kakor je morala žal pri nas doslej.
Umrla nam je danes po kratk« bolezni naša ljuba mama, stara inama, babica in prababica, gospa
Dostalovega toaletnega h'serja na poskušajo. | U^peh po prvi uoor^bi : Mozolji, ogrel. neMstostt 1 obrassa Izginejo. Pošljite za stroške din 3 v znam kih KemlkalHa Novi S-»d 144 V aootekah dro »erH?h orieinalnl kar toi sn <iln.
LUCIJA PAULI roj.
^MMUUMHRMMMMMmM
i\'(inir"'il" ..II TH \« HO fsvflnivsnl /.» I«) IMHI I »M
v 88. letu starosti .
Pogreb blagopokojne bo v ponede"ek 10. januarja ob 16. Iz hiše žalosti v Domžalah, Ljubljanska cesta 68, na farno pokopališče.
DOMŽALK, LJUBLJANA, KAMNIK, KOLIČEVO, BLED, NEW YORK, dne 9. januarja 1938.
Žalnioče rodHne: PAULI, OSOLEV, JANEŽIČ, OREHEK, PIBER.
Urejuie Davorin ttavijea. — Izdaja n *onzorcu »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inaeratni del )e odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.