Deklica s tamburico ^^w Mladinska igra s petjem v treh dejanjih. ^^H1 (Silvin Sardenko.) ^H OSEBE: H^ Milica, l . ti h. ri Lucinka, popotna deklica s Ruilca, I 8raJsltl »""• tamburico. Slefanija, | deklici iz grajskc Maruška.i Vera, I pristave. Siluška, | '"i"1- Jelica, gozdarjeva ličerka. , Druge deklice iz vasi. ^^H Anica, služkinja. [ ^^H Godi se v Kr3jskem gozdu. — Čas sedanji. ^^H 1 Hfianip da ti zakliCem: Pusli! ¦___ i. aejanje. ko bj se buža| kdo ^_ Smrekov gozdlč Sredi večje drevo, pod Siluška. ^^| n|i»r<.«orhovi.|.s™«,l™bi«s«k.k pa ni nikogar bllo; H Maruika. ^^^| I. prizor. Le neka deklica ^^| _.' ,, — sirola kakor medve - Maruška in Sllušha. s jamburico na rami (Opreznt, skoraj plaSni.) prišla ]c proti gradu zabrenkat kako pesetn. SUuSka. (V roki skrinjico z zla- poprosit majhcn dar. timi robovi.) Silnška. Poglej, Maruika, spet. T , f ^— Le sva na varnem že? ,, ,, ' ., ^H Nikogar vei nikjer: ^; . . , ¦ SiluSka, varni sva. ohl da le morala ^M c., .,, prikazat se na dvor ¦ -i^^l S'tas*a- in ravno tisti čas. ^* In vendar! Zdi se mi, m«,,,«» da šepeta nekdo . .. AJar««a. ». .. be oolje bo za naji: U veter šelesti prljeli za tatico. po drevjn z vejami Siluika. S'7oi*a- Nemara, da bo res:- Pa veš. Le na|i ni Poglcjva v skrinjicol opazll pre|e kdo- (j0 odpreta.) Maruška. Maruiha. Ko ti si v sobi stala, Jej! Jejl Verižica jaz zrla sem pod oknom, od samega ztata. — 179 — SiluSka. Milica. In dve zapestnici NesreCa; Kje; od samega srebra. Ružica. Doma! Maruška. Milica. Svctinji drobni dve - Qovort vendar: kakšnal? ^M in dva uhana - joj! Ruiica. ^H Nikar ne vpii, nikarl ^"ifsSjica. fl Mamška. mUca J^M To bo zlatar vesel! ]n vsi spominki moji ^H Situška. izginilt so z njo: ~^^| Pogovor sltSim . . . Čuj! Anica. ^^B Maruška. Kdo bil ie tat; Zakriva skrinjico «"«™- "' j^^l in šla sva v paradiž. namesto, da bi dvc ^H OddaieC klicala trpcll . . . *^B Marija iz nebes: Maruška. Ali tukaj Lucinka, blagor ti!--------- na mahu bova mehkem Ah ! Lepe sanje res! medve %\ odpoCili. — 182 — A zoprna bltžina Vera. bi naroa bila tvoja: A ta.,e mah jc menda privežm te raje že naruvan napol; na drugo deblo kje (jo od- ,>.,,-. vežeta). Stefanija. Lucinka. Pa dvigni vso blazino Usmilita se me, zt\iao mahovol in izpustita me! Vera (dvigne)- Silušia. O, Ludo! Kak zakladt Ne moreva: Štefanija. Maruška. Ne smeva- Prečudna najdba resi U kdor je ptico vjel, Vera (vzdigne skrinjico. jo izpustiti sme. K . n| ,0 skrinj|ca Lucmka. od graJBke Milice? Mo) oLe, borni oče, Šle/aniia (Jo odvcdeta). fo so zbeža|E tam 3- pnzor. Neraudno Milici ^M Vera in Štefanija (obe s koiarico). Nesiva drago ret ^^M Vera Stefanija. ^H Akdoso.i.te.a^ gH".1 SST? ^' ¦ Stefanija. tattce vrnejo. (Vera gre.) ^H KLm. Katn gredo? ,^^1 Šlefanija. 4. prtzor. ^H Ej. kamorkoli že; Šlejanija tsama). ^| nabiraj, Vcra, mah — ^H košari sta še prazni. Štefanija. ^^H Kfa (zagleda pod drevesom Stopinje Cujem že. ^^| gosto mahovje). Blazino mahuvo Aj, Štefanija, glcj, pokrijem spet nazaj. prcleppga raahu, In za «oiatl grm takoj bo zvrhana umakncm se molče — košarica, takoj. in slišala bom vse (se skri]e). Štefanija, To bocio jasli zale, 5, prizor. Se zalSe nego iani od grajske Milice. Maralka in Siluška. VeraC i ¦ j « Marušlta. K.ko|«dane5toiM! Sltaška, srcini sva: Stefamja. za de|0 naj,n0 Kak ne bi žalovala I se tretja pokori .. . po zlati skrinjicil? i Li še trcpečeš kaj? — 183 — Siluška. | Ruiica. Ke veU, Maruška! Kaj to pomeni? Maruška. Dobro! Anica. čudno! Le dvigniva brezskrbno pokrovec raahoviti! , nrizor Siluška (odgrne mahovje). " O nifi, MaruŠlca, nič! Prejšnje in Stefanija. Ukradeno je vnovič. *, .. M ,, Stefanua (pnde izza ozadja). "prvta - dn,e, tat; D«>%¦<¦ in Ruiica z Anico ter Za ^ pojdite .^H y*"ni- Tajila bo vam vse, ^H Ruiica. verjeti pa ntkar. (Gredo.) Nof kje je deklica? Šlefanija. Anica- Le pripeljite jo; ^^_ Privezana ni vef. '" iaz )° naučim: ^H r ,¦ katero pesem bo ^^H •/rt<:a- ubirala poslej !¦ Sarao tambunca na tej tamburici. o *'Si "" "Z%'- «... >t. «»»«*« W« ZMmeja.. R«i«a (MaruSk, m S.Iuško. He! Dekle, prav imaš' .¦__ Neitiara sta jo vedve ^IH odve^li; Povejta! ; g H Tafico raisliž - je-li? Stefamja. -^H Jetica. Štefanija. ^^| Nemara sta družici Ne smej se, tujka, Še! tatinske deklice? Ni dan še tvoj zaŠel. Maruška. (Zapojei: ) '<' Družici v siromaštvu — Solnce z višave - drugaCe ne. sije v nižavc, RuŽica. A kje jc? El!da na v« stvari, ¦ Maruška. ka> se e°dl- Odvezali sva jo. Miali in skrivaj, privezali drugam, kradi in vživaj; da naju ni motila j enkrat resnice svit na mehkem mahu tam. I vsem bo razkrit. - 184 - 9. prizor. Maruška. Prejinja in Milica. A kadar se izve. ...,. kje bova takrat že. M"":a- . ,,, .. SHuška. Le pevaj, Stefamia: ra A . * Tallco.moprljeli! „ Pred jc«o. Štefanija. Maruihi. Pusii strah! ID veida* i, nisrao. ^o^raVb^Hc"^'^' Miuca. vzemiva za spomin Je-li ušla s Povrej! rešitve najine. Šte/anija. (Sname tamburico z veje.1 Da pač hi jim ušla. Silušlta. MUica. Ne icmlji: Tako ?! Brez kazni misliš:- MaruSka (ogleda tamburico). Šte/anija. Čedna teS. Do,gp«aLai>kdorieMv. N^^.P^i, MUlca- SiluUa Ni kriva deklica:-... Neitiw.vnovo.HAo? httfamja Marnška (pevajoi odbaja, Silu- Nl krlva, ni I ika pa molčil. , / (Z»»t p>d«.) Deklica bo pesmi pcla, 4 c tamburica tamburala; o, le zapoj, o, le zapoj — III. dejanje. lep vcCer bo spet nocoj. O.,« k»k» ,«,. N, mditm dr«v«su | (N»1>8V: B'riik" P° "°r|" •' ' vtsi tamburica, 2. prizor. I. prlzor. Stefanija in fair" tl'h[{" « MarnSka in SiluUa. vauTvera. Maruška. **"*L Na 6rad so deklice Odš" sta ra-»okat' odvedle deklico; Dgklice. a nama so — juhe! — Za_niiBa! Le zajijlnla Boir vama vrni vse! Stejamja. 5""*™- zbciali bi pred nami. O tcga naj nikar Dtklict. Navlt^T^zL . ^(^ia^o, Razkrilo se bo skoraj, | Sltfiutija. da ni dekičtce krivo; Zajamemo |l Uho obrazek prenedolžen, kot Ptlc° v ga|bico. oči so prcpohlevne, Oeklice. kot nima jib tatica. Kakoi Povej! Kako? — 185 — Štefanija. . ¦ • Siluika (boječe). Nazaj ji zvabim Jaz; Marnška, ali greva? da^tSe "«•«»• kaj zlcga slulili. Le pojdiva, Siluška. In ko sc vrnem z njima, štefanija .poda Veci roke in jih stonte, kar poreJem. skleneta). (Odidc- Hoj! Vojska križarska, otrožka vojska ti, 3. prizor. sedaj se sprimite — Deklice (sc sprimejo v kolo in P°Kle!te' most stoii! ^ , * pevajof zapleiejo). CiS.^RVS -. vv - vvi Dajmo Si, dajmo « pravili SUfaniia in Vera c rokami.) «^v»,y-u r6ko na r6ko, Prva izmed defdic (pred mostom). 'i-Jv.v, Čistost kot lilija I/^ra. -vw-« sredi med nami, Prav kakor kamen _ kosti —KiV — Ul/ dajte držimo jo , —\jo-v tesno z rokami. 0** Prvadekltca. —"----------"Delajmo, delajmo Sme vojska naša skozt 'X'w^iyt/ ^e'a. ^0'68** Naprej po senčni lozi? ¦ *>—u ja j0 popeljemo ^, , ;^";- v tveta mbeul^ Štefamja. I »uv-\; tJ it^fr^,.., 'l^tfc A t Ce zadnji dve, se vpraga, -. «¦ ^« w*-r ^' jnostnina bosta naSa? 4. prizor. . Prya dekhca. Prejšnje ter W««tf« z Mflr«- u, Ce jt vjam€ta, iAo in S//ffi&». j, iahko'v^meta. Štefanija. (Šlefanija in Vcra dvffneta roke, da rao- Dovolj ie rajanja I «'» ""»" ""'¦ " "^1 avB"—'¦' jffrajmo BTrden most*; Vera. ln tudi tujki dve Sedaj )e most zaprtT igrali bosta z nami. pod mostom Caka smrt Ne! Morava naprej. Kai sta storili, dejte. Stefanija. odkrito nara povejtel? A morata tez most. l/frfl /w j/s^ dnige. Maruška. Ukradli preboLato i Pa kakšen bo ta raost? nam skrinjico st» zlato. Štefanija Maruška. Olej i Jaz in Vera ia O ne! O, ne I O. ne I storiva ga z rokamj; Štefaiuja Tako! (.Ptime Vero za roko). N t ^ , VLra0 vse, Ve druje greste ' pofasi skozi most: Slluška. Vedve pa z&dnji \ vesta? Va§ most je neprijazeni — 186 — Šte/anija. 6. prizor. Za sodbo in za kazen. Prejšnje in Ružica z Lucinko. Vera. (Ruiica v roki skrlniko z ziatimi robovi; Kdo oaj tatici 5odi; Lt^r^^r^o.f.T^doVn^ . Povejic! ., . ... ..... Miiica (Lucinki). Vse dekltce. Mflica! l . . ' . . Le prldi, jagnje belo, Stefanija. nedolžna golobica! Poglejte, tamkaj gre ! /(tf/co (Maruški kazajoč na Lu- cinko1. PoznaS? 5. prizor. Maruika. Ne vcm! jMiteo (SiluSki-. Prejšnje in Milka. In „.,. Siluška. MlUca- Pač v lice - v krilo ncl Prav, ptici - roparici, Milica (vzarae Ružici skrinjico iz da šli sta v ktetko naSo! rok). Štefanija iMllici'. To skrinjico pozna$? c. . . .. .. , Maruška. Sedaj ]i sodi sama! Ne ^^ Mllica (Maruški). mica (S||ujki). Zabrenkaj kakšno pesem. In ti? Siluška. SUuSha- Oše! Ne znava brenkati. Da ni bl ie nikd!ir: Milica. Maniška iSiluški). .. ... ., ... ' . . Na grad 11 odvedite: No, molCI - tl ne znaš. Nažeoj,? j, kMnuje Mitica. A za Siluško, vestc, Odkod tamburica • Proslle milosti' CJ> odpeljejo.) „ .. Siluška. riarustta. v . ^ Maružka, ah, zaka) ¦^3! ¦ hodila sem s teboj ? Milica. Jadrno povej! 7_ prlzor. ^araSka. Milica, Ruiica, Lucinka. Na veji sva jo našli. ..... Milica lLucinki\ Milica. „ , . „ . . .,. M., „ |, „. Kako naj vendar tcbi d^s,*^«,"073' , ."*"» «»»—'• na vejo.) Vse dobro! Mah tvoja „., ,. g~Iej! kaj so darovali. S"USka- (Pokrf. Lo ,bM. !„ koi»rtco, v k,- O, SVa! Oorje, da svat lerl so jestvlne i* ofeU.) — 187 — Ruiica. Lucinka. Oj, naSa bodi, naša! Odpiisti vama Bogl Luclnkn. OdpuSčam tebi, sestri.. . Jaz moram spet k očetu Siluika. «kMn|fce). po SVL(U prosiva. ln vendat! a danes je Maruška, Verlzico na prsih, zavedla mene, ah! (zajoče). svetinjico za vratom, uhana dva pod lasci, Lucinlta. zapestnici na rokt — Ne joči! Tvoj je kes tatto se vrni k njemu! izbrisal madež ves. Lucinka. Sedal Pa 2rem k otetn. In če me ne spozna? MUica in drugc. Razica. Lucinka, z Bogom hodi! Pa k nam se vrneš spet! Lucinka. Nebo vas čuvaj! Z Bogom 1 8. prlzor. (Si seiejo v Toke, Siluiko pofribi, od- />«yi/i/i in iV<""> s Siluško. z.uan*a