StMaJa «d četrtek ia velja * poštnino vred ali ▼ llari-
b«r« ■ poSiljanjem na dom ca celo leto 32 Din, pol leta 16 Din, tet rt leta 8 Din. Iiveu Jugoslavije 64 Din. Naročnina pošlje na upramištvo »Slov. Gospodarja« t Mariboru, Koroška cesta št. 6. — List se dopošilja do odpovedi Naročnina se plačuje T naprej. TeL interurban 113.
"UTriTr
49. številka.
Posamezna IfevDka stane 1-50 din.
SLOVENSKI
PoStnlna plačana v gotovlnL
SPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Maribora^. Koroška cesta št 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv» sprejema naročnino, in ser »to
in reklamacije. Cene inseratom po dogovora. Za večkratne oglase primere* popust. Nezaprte reklamacijo so poštnine proste. Cekrvsi račun poštnega urada Ljab-ljana 10.603. Telefon intor-urban 113.
Maribor, dne 9. decembra 1926.
66. letnik.
Ob dvajsetletnici naše izobraževalne organizacije.
«{Govor poslanca dr. Hohnjeca na občnem zboru Prosvetne «veze v Mariboru 29. novembra t. 1.)
Dvajset let dela leži za nami. Bilo je to plemenito delo, porojeno iz najčistejših in vzvišenih nagibov, vršeno z vzgledno požrtvovalnostjo. Bilo je to plodonosno delo kakor redko katero drugo. Njegov plod pa je ta: slovenski narod, četudi med najmanjšimi po številu, zavzema v krogu kulturnih narodov Evrope višje in širje mesto kakor drugi narodi, ki razpolagajo z večjim številom članov in z večjimi količinami gmotnih sil.
Dvajset let je primeroma kratka doba, pa velevažna. Ti dve desetletji sta prinesli za Evropo in druge dele sveta večje in važnejše spremembe na političnem, gospodarskem Ln kulturnem polju, nego so prej prinesla stoletja.
Starodavni cesarski in kraljevski prestoli so se zrušili, kakor da so iz pajčevine. Tisti možje, ki so z njih kakor iz nekake nadzemeljske vzvišenosti komandirali narodom in državam, so morali kakor »Ubežni kralj« v pesmi bežati v tujino. Narodi so štrli okove, v katere jih je vkovala državna politika, ki jih je smatrala samo kot predmet in sredstvo za svoje cilje. Dvignili so se, da postanejo nositelji politike in vršilci svoje lastne volje. Nižji in delovni sloji so pred svetom izrazili in uveljavili svojo za-titevo, da ndčejo več biti samo predmet izkoriščevanja v rokah brezsrčno krutega kapitalizma. V Rusiji so šli še dalje ter so z izkoriščevalci vred hoteli porušiti tudi ves narodnogospodarski sestav in red, v čemer pa niso tako uspeli, kakor so želeli.
Tekom zadnjih dvajset let se je politična karta Evrope spremenila. Države so se spremenile in predrugačile po obsegu in vsebini. Velike so se zmanjšale, male povečale. Narodi, ki so prej stanovail v tuji hiši, so dobili svoj lasten dom = lastno državo. Ti dogodki dokazujejo, kako se države spreminjajo, rastejo, padajo in izginjajo, narodi pa ostajajo. Narod je prvobitnost in prirodnost, država pa je poznejše in drugoredno, ona je tvorba, v kateri narod izgradi svojo osebnost. »Država predstavlja«, kakor piše nemški pisatelj Kjellen, »samo plod, zunanji izraz in do-vršitev narodnega duha, a ne koren, iz katerega je vznikel narod.« Angleški zgodovinar Green pa pravi: »Država je slučajnost, ona more biti ustvarjena ali razrušena. Narod pa je najrealnejša tvorba, ker naroda ne morete ne ustvariti ne razrušiti.«
Slovenski narod je stvarna in dejstvena tvorba. On fe šel skozi razne državne oblike in države ter jih je preživel. Sedaj živi v svoji nacionalni (narodni) državi, v kateri hoče živeti svoje lastno življenje ter razviti svojo samobitnost, katero hoče pokazati v njenih lepih plodovih.
Da je naš narod tako realna (stvarna) tvorba, gre velika zasluga našemu izobraževalnemu delu, ki je vedno skrbno gojilo vse sestavne dele slovenske narodnosti: slo-
vensko zemljo in ljubezen do nje, slovenski jezik in njegovo negovanje, slovensko narodno državo, odnosno državno idejo. To so stvarni deli slovenske narodnosti. Še važnejši pa so njeni osebni deli, ker leži težišče naše narodne ideje na duhovno-kulturnem polju. Vsak narod živi od svoje narodne kulture in prosvete. Čim krepkejše je to duševno narodovo življenje, tem krepkejši je narod. Če to duševno in kulturno življenje propade, propade z njim tudi narod.
Tako je našo narodno idejo pojmoval naš veliki narodni učitelj in voditelj škof Slomšek. V sredi preteklega stoletja je stopil pred naše ljudstvo s klicem:
»Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, rodovom tujim vsi prodani!«
Za Slomšeka je pravi Slovenec tisti, ki ne govori samo slovenski jezik, marveč ki duhovno korenini v narodu, ki se slovenske misli oklepa z duhom in srcem. Slomšeku je slovenska narodnost istovetna s slovensko kulturo in prosveto.
Tako je slovensko narodnostno idejo pojmoval rajni naš dr. Krek, ki je pred 20 leti stal ob zibelki naše velike izobraževalne organizacije, Slovenske krščansko-socijalne zveze, prednice sedanje Prosvetne zveze. Tako pojmujemo to idejo mi, ki sledimo Slomšekovim in Krekovim načelom. Tako jo tudi pojmujejo naši vrli kmetski in delavski možje in fantje in vrla slovenska dekleta, ki delujejo sirom Slovenije po naših prosvetnih društvih in mladinskih organizacijah.
Za nas je narodna ideja socialno kulturna ideja. Mi smatramo narod kot duhovno-kulturno količino in celoto. Da to bode ter ostane slovenski narod, moramo skrbno gojiti njegovo duhovno bistvo: pravo, religijo (vero), filozofijo (svetovno naziranje), moralo, znanost in umetnost. Za ta visoki cilj je naša ljudska prosvetna organizacija delala dvajset let ter rodila krasne uspehe. Za ta namen bo v bodočnosti nadaljevala ter pomnožila svoje delo.
Ker smo trdno prepričani, da brez vere ni prave ljudske kulture in prosvete, smo svoje izobraževalno delo med narodom utemeljili na trdno podlago katoliške vere. Ustanovitelj naše vere je izjavil: »Jaz sem luč sveta.« To luč, ki nam sije iz naše vere in njenih resnic, smo širili med našim narodom in vsemi njegovimi sloji. Pred poedince in pred sloje in stanove smo stopali z opominom apostolo-vim: »Živite kakor sinovi luči.« To je pravo prosvetljeva-nje naroda, ki je mogoče samo v naših vrstah. Nobena svobodomiselnost, s katero se ponašajo stranke meščanskega liberalizma, in nobena materialističnost, ki je lastna socialni demokraciji, ni sposobna za tako prosvetno delo.
Naposled je tudi treba povdariti, da naše prosvetno stremljenje ne sme ostati oh mejah naše države. Izven mej naše države živi na stotisoče sinov in hčera slovenskega naroda, na katere ne smemo pozabiti. Mi bi se ne zavedali svoje narodnosti in dolžnosti, ki jih imamo do nje, ako bi pozabili na svoje brate in sestre v Avstriji in Italiji, ki so v nevarnosti, da izgubijo svojo slovensko narod-
nost. človek ni in ne sme biti brezbrižen za to, ali mut oboli in odpade eden ali drugi ud njegovega telesa. AK smemo biti brezbrižni za to, da nam na tisoče udov našega slovenskega narodnega organizma, na tisoče slovenskih naših bratov in sester odpade in umre v narodni smrti?! Ali moremo zakrkniti svoja srca, ko ti naši bratje iz tujino dvigajo proti nam svoje pomoč iskajoče oči in roke? Ali ni naša dolžnost, da jim oskrbimo sredstva in možnost, da morejo z nami živeti duhovno življenje slovenskega naroda?!
Pred vojno smo imeli svoje nar xlno-obrambno društvo »Slovensko^ Stražo«, ki je delalo vzporedno in vzajemna z našo izobraževalno organizacijo. Naši vrli prosvetni delavci so obenem bili najboljši pospeševatelji naše narodno obrambne dejalnosti. Med in po vojni je to gibanje, ki je rodilo velike uspehe, zastalo. Žalostne razmere naših slovenskih bratov v tujini, kojim preti dnevno rastoča nevarnost narodne smrti, pa nam nalagajo neizotriono dolžnost, da obnovimo in pomnožimo svoje narodno-obrambno delo. Pri tem nas ne vodi namen, da bi drugim narodno-ob-rambnim organizacijam delali konkurenco, še manj, da bi stopili v protivnost proti njim. Naše geslo je: prijateljsko sodelovanje za skupni cilj obrambe ogroženega slovenstva izven mej naše države.
Upam, da moj današnji poziv ne ostane glas vpijočega v puščavi, marveč da najde krepak odmev širom naše domovine, kakor ga je našel na današnjem občnem zboru. Ko dobite od voditeljev naše organizacije povabila in navodila, tedaj boste, kakor se nadejam, v svoj delovni program postavili bistveno točko: narodno-obrambno delo za ogroženo slovenstvo v tujini.
Kandidatna lista SLS
ZA OBLASTNO SKUPŠČINO V MARIBORU. I. Srez Celje: Kandidati:
1.	Krajnc Davorin, kmet, Št. Jungert, občina V. Pirešica.
2.	Mešič Anton, župan in posestnik, Polzela.
3.	Levstik Miloš, učitelj v p., Celje, Miiklavžki hrib.
4.	Uranjek Jakob, rudar, Zabukovca, občina Griže.
5.	Slomšek Franc, posestnik in obrtnik, Sv. Jurij ob j. ž,
6.	Gorič Konrad, kovač, Vransko.
Namestniki:
1.	Kronovšek Alojzij, posestnik in obrtnik, Parižlje.
2.	Samec Jožef, posestnik v Arolinu pri Vojniku.
3.	Novak Karol, posestnik in župan, Motnik.
4.	Lesjak Alojzij, posestnik in župan v Pondorju, Sv. Ju-
rij ob Taboru.
5.	Črepinšek Blaž, poštni uslužbenec, Zavodna pri Celju,
6.	Rančigaj Anton, posestnik, Gomilsko.
II. Dolnja Lendava.	J
Kandidati: 1. Basa Ivan, župnik, Bogojina.
Zadnji Mohikanec.
"j	Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
26
Zdaj je govornik obstal in se oziral, da vidi, če so njegove besede padle na rodovitna tla. Oči vseh poslušalcev so bile uprte v njegove ustnice, kakor bi slehernega navdajala želja, da popravi krivico, M se je zgodila njegovemu rodu. S tihim, tožnim glasom je nadaljeval Magva:
»Ako je veliki duh svojim rdečim otrokom dal razne jezike, jih jim je dal zato, da jih razumejo vse živali. Nekatere je namestil sredi snega med medvede. Drugim je določil bivališče blizu zahajajočega solnca na poti proti srečnim gozdom, kjer bomo lovili po naši smrti. Zopet drugim je podaril zemljo okrog velikih sladkih voda, svojim najljubšim otrokom pa je dal pesek ob slani vodi. Ali poznajo moji bratje ime njegovega najljubšega naroda?«
»To so Lenapi!« so kakor na en glas zaklicali poslušalci.
»Da, Lenapi!« je pritrdil Magva in hinavsko klonil z glavo. »Solnce se je dvigalo iz vode, ki je bila slana, in je tonilo v vodi, ki je bila sladka, in nikdar ni zašlo očem svojih otrok. A čemu bi jaz, ki sem Huronec, modremu narodu govoril o njegovi preteklosti? Čemu bi ga spominjal njegove nesreče, njegove nekdanje veličine, njegovih junaških činov, njegove slave, njegove sreče, izgubljenega bogastva, porazov in končno njegovega propada? Ni li med vami nekdo, ki je videl vse to in ve, da govorim resnico? Govoril sem. Moj jezik molči, kajti srce mi je težko, a moja ušesa so odprta.«
Ko je bil govornik mahoma utihnil, so vsi obrnili poglede v modrega Tamenunda. Odkar je bil očak sedel, so njegove ustnice ostale zaprte. Sključen je sedel na svojem sedežu. Zdelo se je, kakor bi se niti ne zmenil za to, kar se je godilo okrog njega. Preudarno uglašeni glasovi Mag-ve pa so ga vzdramili, da je zdaj in zdaj dvignil glavo, kakor bi poslušal. Ko pa je Zviti lisjak na glas in s poudarkom izustil ime njegovega naroda, je starec odprl oči in ge ozrl na zborovalce z medlim pogledom. Nato je skušal vstati. Podpiran od svojih dveh spremljevalcev se je dvig-
nil dostojanstveno, čeprav se je tresel od slabosti, ter je izpregovoril z votlim glasom, ki pa ga je bilo razločno slišati iz splošnega molka:
»Kdo kliče otroke Lenapov? Kdo govori o stvareh, ki so minile? Ali ne postane iz jajčka črv, iz črva muha, ki mora umreti? Čemu bi Delavarom govoril o lastnini, ki je izgubljena? Rajši zahvalite Manita za to, kar je ostalo.«
»To je govoril prijatelj Tamenunda«, je rekel Magva in stopil bliže k starcu.
»Prijatelj?« je ponovil očak in mračen oblak mu je legel na čelo. »Ali so Huronci gospodarji sveta? Kaj je Huronea pripeljalo semkaj?«
»Pravica! Njegove ujetnike imajo njegovi bratje v svojih rokah. Prišel je in zahteva nazaj svojo lastnino.«
Tamenund je nagnil uho proti enemu izmed poglavarjev in poslušal kratko pojasnilo. Potem je trudne oči dolgo in zvedavo upiral v Magvo ter rekel nazadnje:
»Pravičnost je zakon velikega Manita. Otroci, dajte jesti tujcu. Huronec, ti pa potem vzemi, kar je tvojega, in pojdi!«
Sodba je bila izrečena. Očak je zopet omahnil na svoj sedež in zatisnil oči, kakor bi mu bile ljubše slitie mino-lega časa nego sedanjost. Nihče izmed Delavarov si ni upal, da bi mrmral zaradi sodbe ali ji ugovarjal. Komaj so bile besede izgovorjene, že je nekaj mladih vojščakov stopilo za Sokola in Heywarda in jima s tako naglico zvezalo roke, da niti misliti nista mogla na upor.
Magva se je zmagoslavno ozrl po zborovalcih. Potem pa je uprl oko v Koro, ki si jo je najbolj poželel izmed ujetnikov. Toda namesto da bi se nje polastil, je stopil k Elizi, jo prijel za roko in mignil Heywardu, naj gre za njim. To pot pa se je Magva zmotil. Kora ni pohitela za sestro, marveč je padla očaku k nogam in proseče glasno zaklicala:
»Pravični, častitljivi Delavar! Tvojo modrost in iroč prosimo milosti. Zapri svoje uho lažem zvijačnega Huronea, krvoločne zverine, in čuvaj nas!«
S težavo je starec odprl oči in se še enkrat ozrl po zbranem narodu. Potem se je počasi ozrl na Koro, ki je z rokami, na prsih sklenjenimi, klečala pred njiin in zaupno gledala vanj. Polagoma se je izpremenil izraz Tame-nundovega obraza. Brez pomoči in Skoro brez napora je ostal in rekel z odločnim glasom:
»Kdo si ti?«
»Ženska, ki te prosi varstva, ženska sovražnega angleškega rodu, ako že hočeš tako, ki pa še nikdar nič zalega ni storila tvojemu narodu ali kakemu drugemu človeku.«
»Kaj hočeš od mene?«
»Daj, da se vrnem k našim ljudem.«
»Bledoličniki so ošaben, lačen rod. Polastili bi se radi vsega sveta. Najmanjši izmed njih misli, da je boljši kot naši najmodrejši. Psi in vrane njih rodu bi lajali in kra-kali, ako bi vzeli v svoj vigvam ženo, ki bi ne imela kože bele kot sneg. A naj se ne bahajo preglasno pred velikim Manitom. Z vzhajajočim solncem so prišli v deželo, lahko pa se zgodi, da jo bodo z zahajajočim solncem zopet zapustili.«
Kora je izprevidela, da na ta način ničesar ne doseže, zato je obupno vzkliknila: »Tu je še en ujetnik, ki ga niso pripeljali pred te. Pusti ga govoriti, predno nas izročiš krvoločnemu Huroncu.«
Ne vedoč, kaj bi naredil, je Tamenund gledal po poslušalcih. V tem pa je rekel eden njegovih spremljevalcev:
»To je Kača — rdečekožec v službi Angležev. Pripravljenega imamo za mučenje.«
»Naj pride!« je ukazal očak. Potem se je zopet sesedel na svoj sedež. Medtem ko je odšlo nekaj vojščakov na njegovo povelje, je nastala med zborovalci taka tišina, da je bilo slišati iz bližnjega gozda, kako je šumelo listje v jutranjem vetru. Slednjič se je množica razgrnila in Un-kasa spustila skozi. Vse oči so z občudovanjem sledile gibčni, vitki, lepo vzrastli ujetnikovi postavi.
Mladi Mohikanec se je mirno oziral na vse strani. Sovražni izraz v obrazih poglavarjev je sprejel z isto malomarnostjo kot radovednost žensk in otrok. Ko pa je njegov pogled obstal na Tamenundu, je bilo videti, kakor bi bil mladenič pozabil na vse drugo okrog sebe. S tihim korakom se je približal očaku in obstal poleg njega, dokler Tamenunda ni opozoril eden izmed poglavarjev, da ujetnik stoji pred njim.
»V katerem jeziku govori ujetnik z Manitom?« je vprašal očak, ne da bi odprl oči.	j
2.	Osterc Peter, trgovec, Beltinci.
3.	Litrop Štefan, čevljar in posestnik, Turnišče.
4.	Matjašec Ivan, posestnik, Dolina.
Namestniki:
1.	Horvat Jožef, posestnik, Črensovci.
2.	Trajber Jožef, posestnik, Dobrovnik.
3.	Bedernjak Ivan, posestnik, Trnje.
4.	Horvat S. Ignac, posestnik, Gornja Bo3trioa.
III. Gornjigrad. Kandidati:
1.	Blekač Marko, posestnik in župan, Okonina, občina Re-
čica ob Savinji.
2.	Štrucelj Franc, posestnik in župan, Mozirje okolica.
Namestniki:
1.	Stvarnik Anton mlajši, posestnik v Lubiji.
2.	Tesovnik Josip, posestnik v Ljubnem.
IV.	Konjice. Kandidati:
1.	Napotnik Matija, posestnikov sin, Tepanje.
2.	Bruderman Leopold, trgovec in posestnik v Konjicah.
Namestniki:
1.	Dr. Jerovšek Anton, ravnatelj Cirilove tiskarne v Ma-
riboru.
2.	Leskovar Anton, posestnik in župan v Oplotnici.
V.	Ljutomer. Kandidati:
1.	Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer.
2.	Neudauer Alojzij, posojilniški tajnik, Gornja Radgona.
3.	Hrastelj Franc, urednik, Maribor.
Namestniki:
1.	Slavič Anton, posestnik v Bučečovcih.
2.	Horvat Franc, posestnik v Terbegovcih.
3.	Krajnc Franc, posestnik, Mala Nedelja.
VI. Maribor desni breg. Kandidati:
1.	Sagaj Alojzij, dekan, Hoče.
2.	Kores Martin, železničar-ključavničar, Maribor.
3.	Dr. Schaubach Boštjan, odvetnik v Slov. Bistrici.
4.	Hauptman Andrej, župan, Činžat.
5.	Bogina Janez, župan, Makole.
Namestniki: | 1. Florjančič Jakob, posestnik, Sv. Miklavž. £ 2. Mlakar Janko, železničar, Studenci pri Maribora. „ 3. Kos Ivan, gostilničar in trgovec, Slov. Bistrica.
4.	Potočnik Matej, posestnik, Radvanje.
5.	Prešern Simon, župan, Poljčane.
_	VII. Maribor levi breg.
Kandidati: •r 1. Supanič Alojzij, veleposestnik, Jarenina. j 2. Dr. Leskovar Josip, župan mesta Maribor.
3.	Dr. Veble Andrej, odvetnik v Mariboru.
4.	Pirnat Franc, višji živinozdravnik v Mariboru.
5.	Poljanec Ljudevit, župan, Cogetinci pri Sv. Antonu v $ Slov. goricah.
Namestniki:
1.	Šerbinek Ivan, posestnik, Vrtiče pri SvečinL
2.	Krajnc Josip, posestnik in gostilničar, Sv. Jurij v SI. g. f 3. Rošker Anton, posestnik, Zgornje Hlapje, Sv. Jakob v
Slov. gor.
4.	Urbas Ivan, župan, Slemen pri Selnici ob Dravi.
5.	Gomilšek Franc, župnik, Sv. Benedikt v Slov. goricah.
»V jeziku svojih očetov, Delavarov«, je odgovril Un-
kas.
Na te nepričakovane besede je nastalo med množico tiho, preteče mrmranje. Tudi Tamenund je obstrmel. Potegnil si je z roko preko oči, kakor bi jih hotel ubraniti pogleda, ki se mu je zdel sramoten. Nato pa je ponovil:
»Delavar? Dolgo je moje življenje. Videl sem, kako so bili Lenapi ločeni od svojih posvetovalnih ognjev in kakor čreda preplašenih jelenov pregnani v gore k Iroke-zom. Videl sem, kako so sekire tujega naroda sekale drevesa, ki so krasila naše doline. Videl sem, kako so živali, ki so prej tekale po gorah, živele v vigvamih med ljudmi. A nikdar nisem videl Delavara, ki bi bil tako zavržen, da bi se kakor kača priplazil v tabor svojega rodu.«
»Lažnjive ptice so odprle svoje kljune«, je odgovoril Unkas z mehkim, zvenečim glasom, »in Tamenund je poslušal njih petje.«
Starec se je zdrznil in nagnil glavo, kakor bi hotel ujeti bežne glasove daljne pesmi.
»Ali sanja Tamenund?« je vzkliknil. »Čegav je glas, ki mu udarja na uho? Ali so se zime umaknile nazaj, ali naj zopet poletje napoči otrokom Lenapov?«
Slovesna, spoštovanja polna tišina je nastala na te temne besede delavarskega preroka. Njegov rod je veroval, da je skrivnostno zvezan z Velikim duhom, in je potrpežljivo čakal. Ko pa je molk trajal le predolgo, se je — eden izmed starih poglavarjev predrznil, da ga je ogovoril: »Lažnjivi Delavar trepetaje čaka besed Tamenunda«, je rekel. »Pes je, ki laja, ako mu Angleži pokažejo sled.«
»A vi«, je odgovoril Unkas in se kljubovalno ozrl po zborovalcih, »vi ste psi, ki cvilijo, ako vam Francoz vrže drob svoje divjačine.«
Najmanj dvajset vojščakov je izdrlo nože na ta posmehljivi očitek. Eden izmed glavarjev pa jih je s strogo besedo zadržal in napravil mir. Obenem pa je Tamenund dal znamenje, da hoče govoriti.
»Delavar«, je rekel, »ti nisi vreden svojega imena. Moj narod že mnogo zim ni videl jasnega solnca. Vojščak, ki zapusti svoj rod, ker solnce sreče stoji za oblaki, postane dvakrat izdajalec. Zakon Manita je pravičen in ostane tak, dokler bodo reke tekle in gore stale, dokler bo listje na drevju brstelo, se sušilo in odpadalo. Izročam vam va-
VIII. Murska Sobota. Kandidati:
1.	Faflik Franc, župnik, Kančovci.
2.	Horvat Geza, upravitelj, Krajna.
3.	Kerec Franc, posestnik, Proseoka vas.
4.	Bačič Franc, posestnik in župan, Gornja Lendava. 4. Vogrinčič Anton, posestnik, Cankova.
Namestniki:
1.	Domjan Alojz, posestnik, Sodišinci.
2.	Forjan Andrej, posestnik, Rakičan.
3.	Kuhar Jožef, posestnik, Gradišče.
4.	Kornhauser Alojz, posestnik, Sv. Jurij v Prekmurju.
5.	Panker Ivan, posestnik, Pečarovci.
IX. Dravograd. Kandidati:
1.	Kugovnik Jurij, kovač, Prevalje.
2.	Stabej Jože, višji oficial, Maribor.
3.	Držečnik Luka, posestnik in župan, Orlica, Ribnica na
Pohorju.
Namestniki:
1.	Vaukan Franc, posestnik in gostilničar, Farna vas pri
Prevaljah.
2.	Rebernik Rudolf, gostilničar, Brezno.
3.	Stana Ivan, posestnik, Libeliče.
X. Ptuj. Kandidati:
1.	Veršič Ivan, posestnik in župan, Sv. Marko pri Ptuju.
2.	Janžekovič Alojz, posestnik, Sv. Lenart pri V. Nedelji.
3.	Rozman Peter, viničar, Hermanci pri Sv. Miklavžu.
4.	Dr. Kovačec Janko, bančni ravnatelj, Maribor.
5.	Kropfl Lovro, posestnik v Staršah pri št. Janžu na Drav
skem polju.
6.	Čuš Ivan, posestnik v Hlaponcih pri Sv. Lovrencu v
Slov. goricah.
7.	Napast Martin, posestnik, Sv. Lovrenc na Dravskem p.
Namestniki:
1.	Kočevar Ivan, posestnik, Obrež pri Središču.
2.	Krambergar Alojz, posestnik in mlinar, Skorba pri Haj-
dini.
3.	Mlakar Jože, posestnik in krojač, Lancova ves pri Št.
Vidu pri Ptuju.
4.	Felician Jakob, posestnik, Vurberg.
5.	Prelog Franc, posestnik v Zagojičih pri Moškanjcih.
6.	Pintarič Franc, posestnik, Hajdina.
7.	Brenčič Mihael, posestnik in gostilničar, Ptuj.
XI. Slovenjgradec. Kandidati:
1.	Pušenjak Vlado, narodni poslanec, Maribor.
2.	Guzej Ivan, posestnik in župan, Št. Janž pri Dravo-
gradu.
3.	Blatnik Simon, posestnik in trgovec, Stara vas pri Ve-
lenju.
Namestniki:
1.	Ovčar Tomaž, orožniški podporočnik v pokoju. Slov.,
Gradec.
2.	Zaje Zdravko, rudar, Spodnji Šalek pri Velenju.
3.	Škruba Miha, posestnik, Topolščica pri Šoštanju.
XII. Šmarje pri Jelšah. Kandidati:
1.	Turk Ivan, posestnik, Šmarje pri Jelšah.
2.	Dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju.
3.	Kranjc Marko, tajnik SLS v Mariboru.
4.	Tovornik Jože, posestnik in župan, Sv. Vid na Planini.
5.	Jazbec Kari, posestnik, Sv. Peter pod Sv. gorami.
šega nevrednega brata, Delavari. Storite z njim, kakor zasluži!«
Ko je Tamenund izgovoril zadnjo besedo obsodbe, se je iz množice dvignilo grozno vpitje na maščevanje. Eden izmed poglavarjev je z gromkim glasom zakričal med besneče ljudstvo, da je ujetnik obsojen, naj umre v ognju. Takoj nato so pričeli s pripravami za usmrtitev. Heyward se je obupno boril s tistimi, ki so ga držali, Sokol je v skrbeh gledal okrog sebe, Kora pa se je še enkrat očaku vrgla k nogam in ga prosila usmiljenja.
Samo Unkas je ostal miren. S ponosnim pogledom je sprejel krvnike, ki so se mu približali. Eden izmed njih mu je šiloma strgal s telesa lovsko obleko ter ga hotel vleči k pripravljenemu kolu. Ta hip pa je divjak obstrmel. Iz-buljil je oči in nemo strmel v Unkasa. Počasi je dvignil roko in s prstom pokazal na njegove prsi. Vse se je gnetlo k njima, vseh oči so bile uprte v podobo male želve, ki je bila z višnjelo barvo tetovirana na prsih ujetnikovih.
Unkas je zmagoslavno smehljajoč se gledal okrog sebe. Potem pa je z dostojanstveno kretnjo tolpo odvrnil od sebe, stopil ponosno naprej in rekel z razločnim, prijetnim glasom:
»Možje Lenapi! Moj rod nosi zemljo! Jaz nosim vaš slabotni rod!« S temi besedami je ponosno pokazal znamenje na svojih prsih. »Nihče izmed Delavarov ne more zažgati ognja, da bi sežgal potomca mojih očetov — moja kri bi pogasila vaše plamene. Iz mojega rodu izhajajo vsi drugi!«
»Kdo si ti?« je vprašal Tamenund in se razburjen dvignil.
»Jaz sem Unkas, sin Čingagoka«, je ponižno odgovoril ujetnik, se obrnil od množice in spoštljvo nagnil glavo pred sivolasim poglavarjem. »Jaz sem iz rodu Velike želve.«
»Tamenundova ura se bliža!« je glasno izpregovoril očak. »Dan se je naposled približal noči. Zahvaljujem se Manitu, da je poslal njega, ki bo zasedel moj prostor ob posvetovalnem ognju. Zopet se je našel Unkas, sin Unkasa! Naj se oči umirajočega orla še enkrat ozro v izhajajoče solnce!«
Z lahnim, trdnim korakom je stopil mladenič naprej ter se pokazal razburjeni, strmeči množici. Stare oči Ta-
Namestniki:
1.	Roškar Janez, župan, Rajnkovec pri Rogaški SlatioL
2.	Počivalšek Ivan, posestnik, Sopote pri Podčetrtku.
3.	Teržan Anton, trgovec in gostilničar, Dobje pri Planini.
4.	Metličer Valentin, župan, Sv. Vid pri Grobelnem.
5.	Stoklas Jože, župan, Šmarje pri Jelšah.
ZA OBLASTNO SKUPŠČINO V LJUBLJANI:
I.	Brežice.
1.	Podvinski Franc, posestnik. Blatno, Globoko pri Brez.
2.	Tratnik Jožef, župnik, Rajhenburg ob Savi.
3.	Dr. Jesenko Rok, odvetnik v Sevnici ob Savi.
_	Namestniki:
1.	Urek Ivan, posestnik, Globoko 19 pri Brežicah.
2.	Škerbec Anton, posestnik, Videm ob Savi.
3.	Kozinc Martin, posestnik, Prešnaloka pri Sevnici ob S.
II.	Laško. Kandidati:
1.	Žmavc Jože, kaplan v Trbovljah.
2.	Deželak Matevž, posestnik, Lože pri Rimskih toplicah-
3.	Križnik Filip, rudar, Loke pri Trbovljah.
Namestniki:
1.	Terseglav Franc, urednik v Ljubljani.
2.	Hrastnik Miha, posestnik, Brstnik pri Laškem.
3.	Arnšek Janko, krojaški mojster, Hrastnik.
Izvršilni odbor SLS v Mariboru.
Državna politika.
v NAŠI DRŽAVI.
Priprave na oblastne volitve. Vse stranke so začele pripravljati se na oblastvene volitve. Kajti te volitve, ki so v načrtu bolj gospodarskega značaja, so vendarle prav velikega političnega pomena. Stranke zopet štejejo svoje vrste in bodo po teh imele vpliv tudi pri državni politiki
Narodna skupščina odgodena. Naša narodna skupščina, kjer sedaj odločuje nedelavna in neplodna slučajna večina, ne bo zborovala do dne 28. januarja 1927. Pravijo, da morajo narodni poslanci domov zaradi volitev v oblastne skupščine. V resnici pa je to le pretveza, da se skri je nedelavnost vlade, ki nima za zborovanja ničesar pripravljenega. Prav pa jim pride to tudi v ta namen, da se vse razprave o raznih nepoštenjih z državnim denarjem, ali kakor pravimo: o korupciji, odgodijo. Znati je treba.
Korupcija, ki so jo uganjali mnogi sicer »državotvorni« ljudje, za enkrat še ne bo obsojena, kakor bi to zaslužila. Ves boj proti njej pa je pokazal, da se je tej -kači vsaj deloma stopilo na glavo. A Radič tega ni storil, ker je zdaj on sam tudi obdolžen velikih korupcij in bode še obširna razprava o tem. Na svojih shodih Radič o tem ne bo poročal.
Posvetovanja pri kralju. Da bi bilo mogoče priti do bolj zdravih političnih razmer v naši državi, je kralj pretekli teden poklical k sebi voditelje posameznih strank. Tako je bil^ pri kralju Pašič, za njim dr. Davidovič, nato dr. Korošec, pozneje Radič in pridejo še drugi. Posvetovanja imajo namen najti izhod iz sedanjih težkih razmer in obvarovati deželo in ljudstvo gmotnega propadanja.
V radikalni stranki se razmere urejujejo. Pašič, ki je obsodil vsako korupcijo, tudi če jo je izvršil njegov sin-edinec, je zopet pridobil na vplivu. Pobotal se je tudi z enim najpoštenejših Srbov politikov Nastas Petrovičem, ki je bil vedno in je še naš zvesti prijatelj. Žrtvovati bode pa moral Pašič svoje najožje dosedanje zaveznike.
Pašič in Radič sta si zopet v laseh. Ta dva človeka, ki se včasih hvalita do nebes, poljubljata javno na cesti, Se
menundove so z dopadenjem počivale na plemeniti postavi in lepem obrazu njega, ki ga je spominjal srečnejših časov.
»Ali je Tamenund še otrok?« je rekel s povzdignje-nim glasom. »Ali sem samo sanjal, da je tolikokrat padel sneg, da se je moj narod razkropil kakor pesek v puščavi, da so Angleži, ki jih je več kakor listja na drevju, preplavili mojo deželo? Tamenundova roka bi več ne strašila jelena, njegova roka se je posušila kakor veje mrtvega hrasta, polž bi ga prehitel v teku. Vendar stoji pred njim Unkas kot takrat, ko sva šla skupaj v boj proti bledolični-kom. Povejte mi, Delavari! Ali Tamenund spi že sto zim?«
Upehan je omahnil starec na svoj sedež. Vse naokoli je molčalo polno spoštovanja.
Zdaj pa so Unkasove oči opazile Sokola. Hitro je skočil naprej in se preril do prijatelja. Hipoma mu je prereza! vezi in ukazal ljudstvu, naj se umakne. Molče so se razmaknili, Unkas pa je lovca prijel za roko in ga peljal pred očaka.
»Oče«, je rekel. »Poglej tega bledoličnika. Pravičen mož je in prijatelj Delavarov.«
»Ali je vojščak?«
»Eden izmed najpogumnejših in Angležem dobro znan. Mingi se ga boje kot svojega najhujšega sovražnika.«
»Kakšno ime si je pridobil s svojim delom?«
»Mi ga imenujemo Sokola, kajti njegovo oko se nikdar ne zmoti. Mingi pa ga imenujejo Dolgo puško, ker je za njih vojščake gotova smrt.«
»Dolga puška!« je vzkliknil Tamenund in srpo pogledal lovca. »Ni prav, da mu moj sin pravi prijatelj.«
»Prijatelja ga imenujem zato, ker se mi je takega tudi izkazal«, je mirno in odločno odgovoril mladenič. »Ako je Unkas ljub Delavarom, jim mora biti tudi Sokol.«
»Bledoličnik je moril moje mlade vojščake. Njegovo ime je veliko, ker so njegove krogle ubijale Lenape.«
Lovec pa se je jezno vzravnal. Tega očitka ni mogel mirno prenesti.
»Ako je kak lažniv Mingo to šepnil Delavarn v uho«, je kriknil, »potem to kaže, da je krakajoča ptica! Da sem pobijal Minge, tega ne tajim, zlagano pa je, da sem keda} vedoma kaj hudega storil Delavaru. Prijatelj sem njim in vsemu, kar je last njih naroda 1«
vendar nista iskrena. Te dni je rekel Pašič o Radiču, da on res slabo vidi v Beogradu in naj pazi, da še enkrat ne pade v luknjo, iz kakoršne so ga že enkrat vlekli. Radič pa mu je seveda takoj odgovoril, da je Pašič nemogoč kot novi ministrski predsednik, ker je prestar in korupcijo-nist. Dokler se bosta ta dva moža dajala, bo vlada v naši državi vedno kolebala semintja in bo vsaki dan v nevarnosti, da se zruši.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija nas je premagala. Kadarkoli poročamo o Italiji in njenem razmerju do nas, moramo povdarjati, kako nam ¡je ta država — sovražno zahrbtna. To je pokazala pretekli teden zopet. Z denarjem si je kupila ljudi v Albaniji, ki je sklenila z Italijo vojaško pogodbo. Ta vojaška pogodba ni niČ drugega kot priprava Italije za pohod na Balkan in vzhod. Ta boj ni bil krvav, vršil se je le v diplomaciji, to je med državniki v besedah in je le tinta tekla. Ali naš zunanji minister dr. Ninčič lahko mirno reče, da je izgubil bitko na celi črti. Naši poslanci mu bodo stavili vprašanje v tej zadevi.
Rumunija ima velike skrbi. Kralj je bolan, kraljica je z doma, prestolonaslednik ne sme domov, domače stranke so z dosedanjo vlado nezadovoljne, le s težavo se še drži, ljudstvo trpi vsled grozovitih davkov in obupuje, zavezništvo z Italijo je povzročilo, da Rusija vedno bolj gleda na Besarabijo. Ta država bo še imela težave sama s seboj.	i
Francija in Italija sta si še vedno zelo nenaklonjeni zaradi zadnjih italijanskih vojaških premikanj na francoski meji. Francosko časopisje zelo odločno opozarja Jugoslavijo, naj bo previdna, ker je Mussolini zvit in nasilen. Francija je začela pripravljati tla za veliko evropsko zvezo med Francijo, Nemčijo in Rusijo.
V Nemčiji tudi ni vse tako, kakor bi si človek mislil, da znajo Nemci držati red. Te dni je padlo od odločujočih krogov precej trdih besed na račun sodnikov, da niso več nepristransko pravični, in na račun višjih vojaških krogov, ki jim je politika več kot bramba domovine. Če narod izgubi zaupanje v sodnijo in vojaštvo, tedaj ni to nikoli dobro!
Na Kitajskem se razmere urejajo. Posrečilo se je poštenemu in obče spoštovanemu voditelju kantonske vlade Lhiang-kai-šeku, da je nadvladal vse revolucionarje. Je upati, da bo v kratkem upostavil red v tej veliki državi. Angleška pa že gleda, kako bi z novim gospodarjem prišla v kar najbolj prijateljske zveze.
Županski tečaji.
Županski tečaj v Slovenjgradcu. Vsi župani in občinski odborniki okrajev Dravograd in Slovenjgradec pridejo v pondeljek, dne 13. t. m., ob 10. uri dopoldne v Okrajno hranilnico v Slovenjgradec na županski tečaj. Predavali bodo strokovnjaki o občinskem proračunu, davčnih in vojaških zadevah ter o volitvah. Vsa predavanja so za župane in občinske odbornike tako važna, da ne sme izostati nobeden, ki se zanima za občinsko upravo. — Županska zveza v Mariboru.
Županski tečaj v Ptuju. Za župane in občinske odbornike političnega okraja Ptuj bo v nedeljo, dne 19. t. m., ob 9. uri dopoldne županski tečaj v prostorih gostilne g. Brenči ča.
Županski tečaj v Ljutomeru bo v pondeljek, dne 20. t. m., ob 9. uri dopoldne. Natančnejše priobčimo v prihodnji številki.
Kaj je novega ?
SLOVENSKA ŽENA, ALI SE ZAVEDAŠ SVOJE DOLŽNOSTI!
V sleherno slovensko hišo zanesti misel in zavest, da je prvi Pogoj za srečo in moč našega naroda krepostno in po katoliških načelih urejeno življenje.
Vsem članom vsake slovenske družine vcepiti smisel za izobrazbo potom dobrih knjig in časopisja.
Gledati, da v vsaki hiši tvojega okoliša vsi člani segajo edino po dobrem čtivu.
Slovenska žena, ki si se skozi vsa stoletja borila za verske svetinje svojega naroda, glej, da ne bo prihajalo v naše slovenske domove umazano, nedostojno čtivo, ki grozi naš narod duševno npropastiti!
Tvoja dolžnost je, da utrdiš v narodu prepričanje, da se slabo časopisje premaga z dobrim. Zato skrbi, da bo vsaka hiša naročena na političen list, ki se zavzema za vero in čast slovenskega naroda.
Pri volitvah r oblastno skupščino bo volilna skrinjica naše stranke prva. Kandidatne liste za mariborsko oblast je naša stranka vložila kot prva, so že tudi potrjene od sodišča in bo SLS volilna skrinjica v mariborski oblasti prva.
Sneženi meteži. Zadnjo nedeljo in pondeljek so divjali po celem Hrvatskem, Liki, Madžarskem in po Zgornji Italiji silni sneženi meteži. Viharji so zavrli železniški pro met in so prihajali vlaki iz Hrvatske z večurno zamudo.
Vlomilci v ptujski davčni urad pod ključem. V mariborske zapore so v soboto pripeljali dva zelo nevarna vlomilca, ki imata nt vesli celo vrsto drznih vlomov. Poročali smo svoječasno o vlomu v ptujski davčni urad dne 7. marca, odkoder so vlomilci odnesli 21.000 Din, v izropani blagajni pa očividno radi naglegi bega pozabili vlomilsko orodje. Po dolgotranjih poizvedbah, ki jili je vodil policijski nadsvetnik gospod Kerševan, se je posrečilo ugotoviti izvor orodja. Orodje je bilo kupljeno deloma pri Hirschlerju, deloma pri tvrdki Hajoš ter Schuschardt & Schitze v Zagrebu. To orodje so prinesli postreščki kratko pred ptujskim vlomom v neki hotel za Gezo Farkaša iz Novega Bečeja in Ernsta Hofterja iz Novega Sada. Dejanski sta pod temi imeni nočevala tik pred vlomom dva tujca pri Osterbergerju v Ptuju in pred tem v Mariboru. Za Hrvatsko in Slavonijo je prevzelo zasledovanje zagrebško policijsko ravnateljstvo. Dognalo se je, da živita zares osebi istih imen v Novem Bečeju ozir. v Novem Sadu, ki sta svoje legitimacije prodala madžarskima državljanoma Josipu Iringu in Štefanu Szabo iz Budimpešte. Na podlagi tiralice, ki jo je izdalo državno pravdništvo, je novosadska policija dne 19. oktobra aretirala oba imenovana osumljenca iz Madžarske, ki sta po zaslišanju v Novem Sadu, Osijeku in Zagrebu bila v «oholo prepeljana v Maribor. Po njunem dosedanjem priznanju i
sta prišla oba radi brezposelnosti v Beograd z namenom, da si na nepošten način poiščeta denarja v Jugoslaviji. Priznavata vlome v šoli v Senti, Bjelovaru, v poglavarstvu v Brčki, Sremski Mitrovici, Titelu ter v županstvu v Vinkovcih in pa v davčni urad v Ptuj. Po ptujskem vlomu sta si lopova nabavila v Budimpešti novo vlomilsko orodje. Na povratku v Jugoslavijo pa sta prišla v Novem Sadu v roke policije. Samo priznani vlomi obsegajo tatvine velikanske vrednosti nad 870.000 Din, katere vsote pa ne priznavata v celem. Utemeljen je sum, da sta ta lopova vlomila tudi v meščansko šolo v Cankarjevi ulici in ljudsko šolo v Razlagovi ulici v Mariboru ter v ljubljanske šole meseca decembra lanskega leta. Zagovarjala se bosta pred mariborsko poroto.
Otroka pustila v hlevu. V soboto, dne 4. t. m., zjutraj so našli v nekem hlevu v Cvetlični ulici v Mariboru približno šest tednov starega otroka, katerega je tam odložila neka ženska. Otroka je policija oddala v bolnico, pozneje ga je pa vzela neka družina za svojega. Policija je ugotovila tudi ime otrokove matere, ki je bivša služkinja Marija C. Policija jo zasleduje.
Pred težkim obračunom. Odgonskim potom je bil izročen od avstrijskih oblasti našim varnostnim organom v Mariboru pomožni delavec Matevž Lederer, ki ima na vesti težji zločin. Umoril je našega obmejnega finančnega stražnika na Golici nad Jesenicami. Po zločinu je bil od avstrijskih oblasti aretiran in obsojen na večletno ječo, katero je odsedel v kaznilnici Karlau. Kljub prestani kazni pride pri nas še enkrat pred sodišče, ker je naš državljan ter je umoril našega finančnega stražnika. Poslan je bil v Ljubljano.
Najdena neznana utopljenka. Drava je naplavila dne 30. novembra v Dolgošah pri Mariboru 50—60 let staro, neznano kmetsko žensko. Pri utopljenki so našli 600 Din gotovine, pa nobenega drugega znaka, iz katerega bi se lahko sklepalo na njeno idenditeto. Ne ve se, ali gre v tem slučaju za samomor ali za nesrečo.
Žalostna novica od Sv. Jurija v Slov. goricah. Dne 1. t. m. je umrl po hudi in mučni bolezni mladenič Martin Dobaj iz Spodnjega Gasteraja v starosti 25 let. Rajni je imel vse čednosti, katere morajo dičiti poštenga mladeniča. Iz njegovih ust se ni nikdar slišalo preklinjanje in nespodobna govorica, bil je v tem marsikomu najlepši zgled. Kako priljubljen je bil rajni povsod, pričajo mnogobrojni obiskovalci, ki so prihajali k njemu tekom njegove bolezni in ga kropili na mrtvaškem odru. Nepozabni Martin, spa-vaj mirno v hladnem grobu.
Ena nesreča za drugo. »Gospodar« je že beležil o požara v Brengovi pri Lipnikovih, ko je upepelil ogenj hišo in gospodarsko poslopje. S pomočjo dobrih ljudi je pogo-relec kmalu pokril hišo in uničene gospodarske pritiikli-ne.- Dne 21. novembra pa je razsajal po celi župniji Sv. Antona v Slov. gor. tako silovit vihar, da je odnesel Lip-niku novo zgrajeno streho z ogrodjem yred in mu s tem povzročil novo in na zimo zelo občutno škodo.
Še nekaj o roparski tolpi v okolici Slov. Bistrice. — »Gospodar« je že poročal o vlomu v Laporju v okolici SI. Bistrice. Danes sporočamo samo nekatere zanimive podrobnosti o tem. Trgovina trgovca Alojzija Šifrerja, v katero je bilo vlomljeno okrog polnoči od 23. na 24. novembra, je v sredini vasi Laporje ob okrajni cesti. Trgovčeva žena je v prvem nadstropju nad trgovino slišala neko ro-potanje. Prižgala je luč in pogledala skozi okno; v tem trenutku je že švignila od spodaj krogla mimo njene glave. Trgovec Šifrer je hotel s streli pregnati tatove, ki so imeli pištole-repetirke. Močno streljanje od obeh strani je zbudilo vaščane. Ko so vlomilci videli, da so odkriti, so zbežali. Napravili so v trgovini veliko škodo. Odnesli so zimskega manufakturnega blaga v vrednosti 30.000 Din, zlato uro, lovsko puško, jestvine in še več drugih stvari. Čutiti so se morali po vlomu precej varne, ker so si postregli s pijačo. V trgovini je namreč tudi vinotoč. V novem prizidanem poslopju, ki je prišlo pravkar pod streho in v katerem bo gostilna, so našli steklenice, prinešene iz trgovine, znamenje, da so roparji tamkaj ponivali. Vlomili so pri vratih v trgovino in sicer spodaj pod roletami, in sicer v toliko, da se je mogle splaziti skozi luknjo človek. Vlomilcev je bilo kakih deset, ki so bili razstavljeni kot stražarji na raznih krajih. Tudi pri odru pri novem prizidanem poslopju so skušali priti sikozi podstrešje v trgovino. Tatovi so jo odkurili proti makolski cesti. Zgodaj zjutraj dne 24. novembra sta vozila skozi Majšperg v divjem diru dva voza neznano kam. Najbrž so bili to vlomilci. Že prejšnji večer dne 23. novembra so srečavali ljudje v vasi Laporje nepoznane moške, po dva do tri skupaj, ki so se delali na videz pijane, ker je bil ta dan v Slov. Bistrici sejem, a ljudje se za to »pijano« družbo niso brigali. Za vlomilci doslej še ni sledu, a vzbuja se sum, da so uzmo-viči pri vlomih, ki s6 v okolici Slov. Bistrice v zadnjem času tako pogostni, eni in isti.
Detomor. V župniji Majšperg se je doigral te dni slučaj detomora, iki je razburil upravičeno celo okolico. Pes posestnika Antona Kavčeviča v Sestržah je prinesel na dvorišče ostanke otroka moškega spola. Po teh ostankih se je dalo sklepati, da je bil otrok rojen kake 3 mesece pred časom. Kavčevič je naznanil celo zadevo orožništvu na Ptujsko goro, ki je kmalu izsledilo zlocinko v osebi Alojzije Pušaver. Detomorilko so zaprli, predali sodišču in tamkaj je tudi priznala po kratki preiskavi zločin.
Odpis davka v ptujskem okraju. Poslanec Ivan Vese-njaik je dobil od predstojnika davčne oblasti v Ptuju pojasnilo, da je taista razposlala pred kratkem tiskovine posameznim občinam, ki so bile prizadete po letošnjih elementarnih nezgodah. Občinski uradi naj nemudoma te pole izpolnijo ter vrnejo davčni oblasti če le mogoče v prvi polovici meseca decembra. V drugi polovici meseca j decembra in v prvi polovici januarja bodo potem uradniki ( na podlagi dospelih poročil izvršili predlog za odpis dav- : ka. Od občinskih uradov je torej odvisno največ, v koliko in kedaj se izvrši odpis. Vsa ta procedura se vrši sedaj še po avstrijskem zakonu iz leta 1917 in je zelo zamotana. G. šef davčne oblasti je izjavil, da bo v smislu navodil ministrstva financ postopal blagohotno. Kakor znano, so naši poslanci v tem smislu ponovno osebno posredovali in vlagali vloge ter velja torej predstoječe za vse okraje.
Mina se užgala. Na Doberni se je, tako nam poročajo iz Trbovelj, dogodila zopet težka nesreča. V nedeljo, ko se je streljalo na odkopu, je delavec Grosič, okoli 50 let star, rodom iz Hrvatske, šel predčasno na delo. Iz mine se je še kadilo. Mislili so, da gori samo smodnik in da je netilna vrvica že zgorela; kar poči mina, vrže Grosiča ob-
enem z materijalom v zrak in ga nato pokoplje pod seboj. Težko ranjenega so prinesli v bolnico.
Žalostna 501etnica. Ker je deževje letos tako hudo zadelo celo Slovenijo in so v zadnjem času povzročili plazovi na Štajerskem nepregledno veliko škodo, se nam zdi umestno, spomniti javnost na veliki plaz v Brišah pri Zidanem mostu leta 1877. Prihodnje leto bo preteklo 50 let od zgoraj omenjenega plaza, ki je zahteval 12 človeških žrtev. Nesreča se je skoro pred 50 leti doigrala tako-le: Dne 15. januarja 1877, okoli 4. ure zjutraj, se je utrgal na severnem pobočju Pleša velik plaz. Velikanske plasti zemlje, pomešane z ogromnimi skalami, so se zvalile s hriba v dolino. Zasule in zdrobile so štiri hiše. 11 ljudi je bilo zadušenih pod zasipom plaza. Med temi žrtvami je bila Mačkova rodbina, mati in šest otrok. Iz Trbovelj so prišli rudarji, ki so kopali noč in dan, da so izkopali mrtve. — Čez tri dni po prvem zasipu se je udri ob pol 10. uri zvečer drugi, še strašnejši plaz. Ta je razdrl železnico, zajezil strugo Savinje in jo zasul z zemljo, skalami, brzojavnimi drogi, žicami, železniškimi pragi ter tračnicami. Pod-suta je bila tudi cesta na desnem bregu Savinje proti Rim skirn toplicam. Savinja, ki je bila zajezena 15 ur, je nara-stla do prvega nadstropja znane tovarne za olje. Več sto delavcev je bilo zaposlenih pri predoru tega plaza. Šele drugi dan po nesreči se je posrečilo delavcem, da so poskrbeli toliko, da je začela Savinja odtekati. Pri razkopa-vanju plazu je bil zasut eden od rudarjev. Pri rešilnem delu je bilo zaposlenih poleg več sto delavcev še_ 350 pionirjev, ki so razkopavali nasipine več tednov. Železniški tir so popravili za silo šele po preteku štirih dni. Plaz je bil tako silen, da je pognal železniški tir s cesto vred z levega na desni breg Savinje. To nesrečo si je hodilo ogledat tedaj na tisoče ljudi iz raznih krajev. Kraj katastrofe se še danes dobro pozna.
Še o plazu na Pilštajnu. Nevarnost, ki grozi Pilštajnu od plazovja, še vedno ni minula. V Starem trgu je napravilo plazovje že naravnost velikansko škodo. Utrgal se je velik kos Brilejevega vinograda, ki je zasul in popolnoma raztrgal Štritihov vinograd in rine sedaj vsa plast v širini okoli 500 metrov proti dolini v Bistrico. Plazovje neusmiljeno trga lepe vinograde, rodovitna polja, travnike, ruje sadno drevje in ruši cele stavbe. Vinogradska klet trgovca Antona Štritih se je pogreznila v zemljo, druga s stanovanjsko hišo in prešnico je porušena do tal. Klet Karola Strašeka je zasuta, ravnotako gospodarsko poslopje Amalije Leskovšek. Niti sledu ni več, kje so poprej stale te stavbe. Hiša Alojzija Bevca, Franceta Grobelšeka, kakor tudi gospodarsko poslopje Ivana Regvata so razpokane in v razpadu. Ista usoda čaka tudi hiši Ivana Regvata in Ion* carice Jere Kolar, kjer se je plaz že priril do teh stavb in je na njihovih zidovjih opaziti dan za dnem večje razpoke.. Gospodarsko poslopje Lucije Belak je porušeno, v nevarnosti je tudi hiša. Okrajna cesta je počila na obeh straneh plazovja in je promet s težkimi vozovi ukinjen. V najbližji bodočnosti pa bo ukinjen sploh vsak promet, ker potiska cesto v območju plazovja naprej v potok. Potok Bistrica je plazovje že v toliko zasulo, da je začela voda v smeri proti Lesični postajati in je narastla nad en meter. Na levem krilu plazovja je opaziti razpoke, ki vodijo v smeri proti trgu Pilštajnu. Ogrožen je ves severni del trga. V veliki nevarnosti pa je tudi vas Lesično. Kajti, kakor hitro plazovje zasuje potok, kar je pričakovati v nekaj dneh, bode vsa vas pod vodo. Potrebna je nujna pomoč! Nujno se bo moral prekopati nov potok in napraviti bo treba tudi novo cesto in misliti na to, kakor bi se obvaroval ogroženi svet pred nadaljnim plazovjem. Vojna uprava je poslala 60 vojakov na pomoč, ki so pod vodstvom inž. Juga kanalizirali plaz na treh krajih. Žalibog pa so bili vojaki že čez deset dni odpoklicani n nadaljujejo delo sedaj številni delavei. Govor se, da bo rad pomanjkanja denarja že v najkrajšem času ustavljeno sploh vse varnostno delo. Pozivamo vse merodajne ministre, posebno g. ministra za poljedelstvo, da priskočijo ponesrečencem nujno na pomoč. Ljudstvo je obupano, ker je v nevarnosti, da izgubi še ta košček zemlje, ki jo ima. Položaj je tem obupnejši, ker so morali siromaki izprazniti svoje borne domove tik pred zimo in so prepuščeni sedaj brez doma in zemljišča bedi in velikemu pomanjkanju.
Obsojena detomorilka. V Zagrebu se je vršila v soboto razprava proti Mariji Koprivnik, doma iz rajhenbur-ške okolice. Obtožena je bila umora svojega lastnega malega otroka. Lansko spomlad je našla policija v nekem stranišču v Rajhenburgu otroško truplo, ki pa je bilo že tako razkrojeno, da niso mogli ugotoviti niti spola. Sum je padel na služkinjo Marijo Koprivnik, ki je par tednov prej porodila že svoje tretje nezakonsko dete. Koprivnik je bila v tistem času uslužbena nekje v Zagrebu. Policija jo je aretirala in zaslišala. Koprivnik je odločno zanikala, da bi bil v Rajhenburgu najdeni otrok njen, nač pa je priznala, da je tudi ona umorila svoje dete. »Ako bom kaznovana, notem hočem biti kaznovana vsaj za svoje, ne pa za tuje dete«, je izjavila. Nato je izpovedala, da je porodila zdravo moško dete, ki ga je dala v rejo neki ženski v rajhenburški okolici, sama pa je odšla v službo v Zagreb. Čez šest mesecev ji je ženska prinesla dete nazaj, ker ni mosrla plačevati dogovorjene oskrbovalnine. Bila je vsa obupana. Bala se je, da izgubi službo, če prinese dete v hišo. Celo noč je tavala po mestu, končno pa je odšla proti Šestinam. Ko je korakala ob obrežju Save, se ji je porodila misel, da se deteta lahko za vedno iznebi. Držala je dete tako dolgo v vodi, dokler se ni zadušilo. Na razpravi je opisala svojo trnjevo pot. Povsod je iskala pomoči, prosila ljudi, naj se usmilijo nedolžnega otroka, pa zaman. V zagrebškem otroškem zavetišču, kamor se je obrnila, so jo zavrnili, češ, otrok spada v Ljubljano. V skrajnem obupu in zmedenosti je končno izvršila zločin in zakrivila smrt otroka. Obsodili so jo na pet let ječe.
Beg vojnega begunca iz zapora v Vinkovcih. Te dni je sklenil vojni begunec kaplar Serafin Ničič pobegniti iz zapora okrajnega sodišča v Vinkovcih. V to svrho je nasul vojniku, ki ga je stražil, paprike v oči ter navalil nanj, da bi mu odvzel puško. Vojnik, ki ga je paprika povsem onemogočila za uspešen boj, se je vendar obupno branil. Pri tem je izstrelil v napadalca iz puške strel. Strel je pa zadel ječarja Gečiča, ki mu je bil prihitel na pomoč. Nastalo
razburjenje je kaplar doibro izkoristil in se izgubil v temno noč.
Usodepolna stava. Na dravskem pristanišču v Osijeku ima neki Goreta malo točilnico, kjer se zbirajo splavarji. Preteklo soboto zvečer je popival pri njem med drugimi tudi njegov stari prijatelj Klajič. Možakarja sta pridno praznila kozarce. Proti 10. uri zvečer sta bila že pošteno nakresana, a tudi ostali gostje niso bili več prav trezni. Govorili so o svojih junaštvih ter pripovedovali svoje doživljaje na vodi. Beseda je dala besedo in končno sta se prijatelja začela prerekati, kdo je boljši veslač. Vsak je trdil svoje. V splošnem prerekanju je nekdo predlagal stavo in možakarja sta se takoj zedinila. Vsak v svojem čolnu sta morala preveslati Dravo. Kdor pride zadnji, se mora za kazen okopati v mrzli vodi. Rečeno storjeno! Ob navzočnosti ostalih gostov sta se možakarja odpravila ter na dano znamenje oba hkrati odrinila v malih čolnih od brega. Prvi je dosegel nasproti breg Klajič. Goreta je o-stal mož beseda. Kljub temu, da ga je mrazilo, je takoj, ko je dospel kot zadnji na drugi breg, slekel suknjo in skočil v vodo. Hip nato je izginil v valovih. Parkrat so še slišali njegove klice na pomoč, vendar pa ga radi goste megle niso mogli več rešiti. Njegovega trupla še niso našli. Epilog te čudne stave se bo odigral na sodišču.
Sreča v loteriji. Strast za loterijo vedno bolj prevzema naše ljudi. Nekateri bi zaigrali zadnje pare v nadi, da bodo dobili kak velik dobitek, toda vsi ti doživijo po navadi veliko razočaranje. Dobitki so silno redki in malokateri je tako srečen, da zadene večjo svoto. Te dni, ob priliki zadnjega žrebanja razredne loterije, pa prinašajo časopisi poročilo o redkem slučaju, da sta zadeli glavne dobitke dve osebi, ki sta v resnici zaslužili z revščino in bedo, da ju enkrat v življenju obišče sreča. Prvi srečnež je delavec Šalih Benič iz okolice Sarajeva. Dela v gozdovih, doma pa ima kopico nepreskrbljenih otrok, ki so še nekako shajali, ko mu je bila žena zdrava. Pred nekaj meseci pa je žena nevarno obolela in v družino se je naselila beda. Mož je moral pustiti delo, da je stregel ženi in skuhal za otroke. Prihrankov ni bilo in kmalu je začelo romati iz koče k trgovcu pohištvo, iboljša obleka, vse, kar se je sploh dalo še prodati, da so imeli za najpotrebnejši živež. Pred nekaj tedni je nesel Benič v Sarajevo k zidu svojo zadnjo boljšo obleko, da jo proda. Žid mu je dal denar, obenem pa ga nagovarjal, naj kupi loterijsko srečko. Neki notranji glas je gnal Beniča, da je dal težko dobljeni denar za četrtinko srečke. Pri žrebanju je zadela njegova srečka glavni dobitek 1 milijon dinarjev .in na Beniča je odpadlo 250.000 dinarjev. Na mah je bil s tem rešen bede in skrbi za bodočnost. — Druga četrtinka omenjene srečke, 'ki je zadela glavni dobitek, je bila prodana v Novem Sadu, kjer jo je kupila siromašna šivilja. Nameščena je bila v nekem šival -nem salonu ter je jedva toliko zaslužila, da je preživela eebe in svojo bolehno mater. Pretila ji je nevarnost, da jo vrže hišni gospodar iz stanovanja, ker ni plačevala redno stanarine. Na srečko je bila že popolnoma pozabila ter ni imela pojma o dobitku, ko se je pripeljal pred njihovo stanovanje uradnik banke, kjer je srečko kupila, ter ji Sporočil veselo vest, da dobi 250.000 dinarjev. Vsa srečna je hitela deklica ¡k materi in obe sta se jokali od sreče!
Žalostne posledice neumestne šale. Te dni so si dovolili v Kašavi na Madžarskem mladi prijatelji nekega privatnega uradnika neumestno šalo. Ta jim je namreč pripovedoval, da se mu je sanjalo, da je zadel glavni dobitek razredne loterije. Z ozirom na to so naročili njegovi prijatelji iz Prage brzojavko, s katero se mu sporoča, da je res zadel glavni dobitek. Mladi uradnik je od veselja kar norel. Takoj se je podal k stavbeniku ter se dogovoril ž njim da mu sezida večnadstropno palačo. Vsako nadstropje bi naj imelo po več sto sob. Nato je naročil za vse te sobe drago pohištvo in potrebno opremo. Naročil si je tudi par avtomobilov. Njegovi prijatelji so uvideli, da so šli s svojo šalo predaleč, pa so mu hoteli stvar pojasniti. Mladi mož pa je nato zares zblaznel in so ga morali končno odvesti v umobolnico.
Zamenja» mrtvec. Te dni je prišlo na centralnem pokopališču na Dunaju do razburljivih prizorov, ki jih je povzročila zamenjava dveh mrtvakov. Ko so prišli »žalujoči ostali« postrešaka Henrika Ott k pogrebu, so opazili na svoje neprijetno iznenadenje v krsti truplo neznanega jim možakarja. Polastila se jih je velika razburjenost. Pomirili so se šele, ko se je izkazalo, da gre za pomotno zamenjavo in so prinesli uslužbenci pravo truplo. Nato se je hrvršil pogreb brez nadaljnih zapletljajev.
Inženjerji vlomilci. Te dni sta udrla med izplačevanjem pokojnine v kolodvorsko blagajno v Landshutu na Bavarskem dva elegantno oblečena mlada gospoda. Vrgla fta blagajniku popra v oči ter izpraznila blagajno, v kateri ae je nahajalo 5000 mark. Dasiravno sta hotela ustrahovati ostale navzoče, od katerih je bila večina ženskega apola, z revolverji, sta bila prijeta. Na policiji so ugotovili, da sta čudna dečka brata inženjerja Moric in Fric Horn iz Regensburga. Ker sta bila na licu mesta aretirana, so seveda našli pri njima ves ukradeni denar.
Ples v aeroplanu. Te dni se je vršil prvič javni ples v aeroplanu, ki vrši zračni promet na progi London—Pariš. Ples se je vršil v kajiti, ki ima prostora za 20 oseb, v trenutku, ko je plul aeroplan v višini 2000 m. Kljub divjemu plesu aeroplan ni izgubil ravnotežja.
Kaj pravijo preroki o letu 1927. Proti koncu vsakega leta se navadno po vsem svetu pojavijo razni preroki, ki t gotovostjo napovedujejo dogodke za prihodnje leto; če jim kdo verjame, je seveda drugo vprašanje. Zlasti po vojni se je razvada prerokovanja zelo razpasla in dasi so se povečini ta prerokovanja izkazala kot nezanesljiva, imajo ti preroki vendar veliko pristašev, ki prisegajo na resničnost njihovih prerokb. Največ takih prerokov so takozvani astrologi, ki skušajo iz zvezd določiti bodočnost. Astrologija je bila v začetku novega veka silno razširjena, pozne- ! je pa so ljudje spoznali njeno lažnjivost ter je za dokaj let t>ila akoro pozabljena. Modemi ljudje pa so se v svoji zaslepljenosti zopet pričeli baviti z njo. So pa zopet drugi preroki, iki se za svoja napovedovanja poslužujejo starih knjig, izkušenj itd. Tem ibi Še človek najbolj dal prav, ker tudi naši kmetje dobro vedo. da si v določenem razdobju rade sledijo podobne letine in iz te izkušnje ao nastali tudi nali km očki pregovori o lotim i ia vremen«. Preoej to- i
čen je v tem ozira takozvani stoletni koledar. Pa poglejmo, kaj napovedujejo preroki svetu v letu 1927: Prihodnje leto nam ne prinese nič dobrega. Prirodne katastrofe in nesreče si bodo sledile po vsem svetu ena za drugo ter bodo povzročile velikansko bedo in nesrečo. Viharji bodo ooustošili cele dežele, požari bodo uničili mesta, nastopile bodo nevarne nalezljive bolezni in bljuvati bodo pričeli zopet novi ognjeniki. Leto 1927 bo še mnogo slabše, kakor je bilo letošnje leto 1926. Glede pokrajin, katere zadene nesreča, so si preroki večinoma edini. Francoski astrolog Andoux napoveduje strašen potres v Južni Ameriki, ki bo opustošil vsa večja mesta. Na stotisoče ljudi 'bo ob življenje in milijoni ob streho. Kmalu po potresu zadene nesreča Severno Ameriko in sicer silen vihar, kot je razdejal letos^ morsko kopališče Miami, samo da bo še strašnejši in obsežnejši. Evropi se ne obeta po prerokovanju istega preroka nič boljšega. Strašne poplave bodo opustošile: Francijo, Anglijo in Nemčijo. Izbruhnile bodo nevarne nalezljive bolezni ali epidemije. Nekaj starih, že davno ugaslih ognjenikov bo pričelo zopet delovati. — Ravno tako , mračno in žalostno je prerokovanje znane nemške prero-| kinje Jordanove v Berlinu. Napoveduje iste nesreče, kot j njen francoski tovariš, zraven pa še veliko rudniško ne-I srečo v Nemčiji in propast Holandije, Pravi, da se bode Holandija pogreznila v morje. To usodo napovedujejo Ho~ landiji že nekaj let, pa menda radi tega, ker v resnici leži tretjina države pod gladino morja, katerega so zajezili z ogromnimi nasipi, da ne zalije kopnega. — Zanimiva so politična prerokovanja. Rusiji prerokujejo nagli padec boljševizma in težke notranje boje. Upostavilo se 'bo zopet carstvo. Franciji napovedujejo samo ugodne stvari, popravo valute, napredek gospodarstva in trgovine. Pride do tesne zveze z Nemčijo. Nemčija bo doživela monarhis-tičen prevrat, ki bo pa zadušen in bo ostala pri republiki. Predsednik Hindenburg 'bo večkrat v smrtni nevarnosti vsled atentatov. Anglija 'bo imela hude spore s svojimi kolonijami ter nevarne boje v Aziji. Sploh Angliji preti velika nevarnost in preroki so mnenja, da ne bo doživela srečne bodočnosti. Španija bo imela revolucijo ter postane republika. V Italiji bodo velike homatije, Mussolini bode ubit od atentator iev in izbruhnila bo revolucija. Fašizem bo krvavo končal. Na našo Jugoslavijo so preroki pozabili. No, pa ni posebne nesreče, prerokujemo si svojo usodo lahko sami. Pašič in Radič bosta že skrbela, da ne bomo imeli premalo vlad, tiščal nas bo davčni vijak, gospodarsko bomo šli rakovo pot nazaj in če Bog da, bomo imeli 'kup volitev- da ne bo preveč dolgčas!
Pisma iz domačih krajey.
Št. Ilj v Sloy. goricah. Na redni občinski seji dne 30. novembra 1926 se je izvolilo enoglasno g. Franca Žebota, narodnega poslanca za njegove zasluge, katere si je stekel za našo občino, častnim občanom! Častitamo!
Cirkovce pri Pragarskem. Novo ustanovljeno gasilno društvo Mihovce—Dragonja vas, pošta Cirkovce priredi bogato loterijo dne 19. marca v prid nove motorne brizgalne. Loterija obsega 300 dobitkov, in sicer: Plemenska krava, nov šivalni stroj, novo žensko in moško kolo, 300 litrov dobrega vina, 1 seženj bukovih drv, 2 sežnja jelševih drv, blago za moško in žensko obleko, nov tovarniški plug št. 151(b). Vsi dobitki so vredni 25.000 Din.
Vurberg. Letos se je preselil od nas gospod učitelj Lešnik, kateri je bil vedno protivnik naše stranke. Ob času zadnjih občinskih volitev je ustanovil neko gospodarsko stranko. Ker je stranka vsled neresnic in obljub, ki jih je trosila* imela pri volitvah nekaj uspeha, je mislil gospod Lešnik, da bo Vurberg kmalu v demokratskih rokah,, a mož se je hudo opekel. Po hudi agitaciji pri volitvah v skupščino je odšel. Zdaj,, koncem novembra smo zopet videli gospoda Lešnika tukaj. Prišel je po jabolčna drevesa, po korenine raznih sadežev in rož, katere je odpeljat. Zal nam je, da je na korenihe ene rože pozabil! Rožica je sicer slaba, a gospod Lešnik jo je pri ljudeh vendar skrbno sadil in gojil. Ker je škodljiva, so jo po večini že sami izruvali. Po ostale vas pa vljudno vabimo, da pridete sami, ker ta rožica je vaša demokratarska »Domovina«, katero ste tukaj tako pridno naročali in širili.
Gornja Radgona. V noči od nedelje na pondeljek 29. novembra je zgorel Skedenj posestnika Franca Toplak na Meleh. Prihiteli sta požarni brambi iz nemške in Gornje Radgone in dosegle, da se ogenj ni raširil in uničil sosednjih poslopij. Toplak je gospodarsko silno slab, sedaj pa še ta nezgoda! — V soboto, dne 4. decembra sta še zgodili v našem trgu kar dve nesreči. Pred-poldne je padel z novo dograjene občinske stavbe delavec Janez Rajbar iz Polic in si nalomil obe nogi. Prenesti so ga morali v radgonsko bolnico. Ponesrečenec je iz Prekmurja in se je komaj pred petimi meseci poročil. Popoldne pa je v Dibelčarjevi delavnici zlomil strojni jermen ključavničarskemu pomočniku Francu Majcen levo roko. Majcen je član tukajšnjega Orla. Želimo mu skrajšnjega ozdravljenja. — 4. in 5. decembra je bil dan veselja za mladino tukajšnje osnovne šole. Učenci in učenke so namreč nastopili v posojilnični dvorani kot pevci, deklamatorji in igralci. Ljubko je poslušati glasove nežne mladine in vesek gledati, kako ponosno in samozavestno nastopajo ti malčki na gledališkem odru. Uprizorili so letos tridejanskega »Povodnjega moža«. — Učiteljstvu smo hvaležni za ves trud, ki so ga imeli ž njimi. Obakrat je nastopil tudi Miklavž in obdaroval mladino in odrasle. Cisti dobiček te prireditve se porabi vsako leto za nabavo knjig ubogim šolarjem. — Vsekako plemenit namen!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Žalostna novica, ki smo jo izvedeli v petek popoldne, se je hitro širila po fari. Zvonenje je naznanjalo ljudem, da je nekdo umrl. Bog je poklical k sebi svojo zvesto služabnico Marjeto Janžekovič iz Zagajič. Ze delj časa je bolehala ter je morala pred več meseci iti drugam si iskat zdravja. Ni ga učakala, ker jo je Bog hotel že sedaj imeti pri sebi. Njeno truplo počiva na pokopališču župnije Devica Marija v Polju. Naj omenimo, da je srčno želela učakati tisti dan, ko bo njen sin, ki že peto leto študira bogoslovje na vseučilišču v Parizu, zapel novo sveto mašo. Vsemogočni naj potolaži vse njene sorodnike, ki bodo gotovo goreče molili za njo, njej pa daj Gospod večni mir in pokoj. — Ze sedaj poročamo, da priredi naš orlovski odsek na praznik sv. Štefana, 26. decembra lepo, času primerno igro Garcia Moreno.
Sr. Križ pri Ljutomeru. Kot krono vseh dosedanjih dramatičnih prireditev pripravlja tukajšnje Bralno društvo za božične praznike za Pasijon največjo dramo, ki se je odigravala t Rimu za časa najhujšega preganjanja kristjanov pod cesarjem Nero-nom »Quo vadiš?«. Igra je posneta po znanem istoimenskem romanu v 10 slikah. Pretresljivo so opisani v nji oni dogodki, ko cesar Nero iz grozovite besnosti napram kristjanom zažge mesto Rim, ter vso krivdo zvali na kristjane, katere da brez usmiljenja mučiti in trpinčiti na raznovrstne načine. Prelep je prizor srečanja Petra a a beg« i« Rim» a našim Gospodom, k« ga posvari »a
križanje. — Da se omogoči vsakemu poset te igre, se bo predstavljala na Štefanovo dne 26. decembra 1926 in dne 2. januarja 1927 in po možnosti tudi še 6. januarja. Pridite torej vsi, ter se po-sluzite redke prilike.
Sv. Jurij ob ščavnici. O priliki posvetitve Belec-ove hiše j Slaptincih so gostje zbrali za Dijaško kuhinjo 141 Din. Bog plati»
Sodišnica v Prekmurju. Pri pranju je utonila 17 letna Marija Kerec v potoku Mokuš v Sodišnicah. Ker deklice ni bilo predolge časa domov, so jo šli starši iskat. Našli so jo mrtvo v potoku. Ugotovljeno je, da se je dekle pri pranju onesvestilo ter padlo v vodo.
Slovenjgradec. Strašna nesreča na Urški gori, o kateri smo že poročali, se je pred nekaj dnevi odkrila. Dne 13. junija L 1. je neznano kam izginil učenec meščanske šole v Slovenjgradcu Anton Pogorevčnik, ki je dan poprej šel kot nosač z oskrbnikom na goro Sv, Uršule, tam prenočil v turistovskem domu in se podal drugega jutra ob 8. uri skupno s 14 letnim Ivanom Lahovnik na pol ure od doma oddaljeno Smohornico, odkoder se ni vež vrnil. Ko je čez kako uro dospel Ivan Lahovnik sam nazaj v planinsko kočo, je fant na stavljeno mu vprašanje, kje da je ostal njegov tovariš, odgovoril, da je Anton odšel že nazaj r Slovenjgradec. Ker se pa pogrešanec v Slovenjgradec ni bil vrnil, je slo\ enjgraško orožništvo takoj preiskalo veliki del gorovja Urške gore; pri tem trudapolnem poslu so z hvalevredno požrtvovalnostjo sodelovali tudi nekateri naši meščani, a žal, vse brez uspeha. Sedaj po preteku pol leta, so pa pastirji posestnika Zdovca v Kotljah pri iskanju zgubljenih ovc našli že popolnoma razpadlo truplo ubogega Pogorevčnika pod strmo in deloma pre-visečo, približno 150 metrov visoko severno steno omenjene Smo-hornice.. Ivan Lahovnik je še le sedaj izpovedal, da je Anton Pogorevčnik tistega jutra padel v prepad pred njegovimi očmL Uganka je še, zakaj je fant toliko časa molčal o tej strašni nesreči. Ostanke nesrečnega Pogorevčnika so položili k večnemu počitku na pokopališču v Kotljah. Svetila mu večna luč, njegovim dobrim staršem pa naše globoko sožalje.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Prosvetna oblast je odredila, sklicujoč se na neki stari avstrijski šolski zakon iz leta 1869 in neko predvojno naredbo upravnega sodišča iz leta 1914, da se naša štirirazredna šola razširi v petrazrednico, ne da bi bili za t© na razpolago premerni prostori, oziroma pripravljena in opremljena peta učna soba. Cujte! Ali smo še vedno zasužnjeni Avstrijci ali smo svobodni Jugoslovani? Nadalje se je naročilo krajnemu šolskemu svetu, da vstavi v proračun za leto 1927 znesek za stavbeni fond, približno eno tretjino vseh stroškov za zgradbo šolskega poslopja, ne da bi se bil vršil dosedaj kak komisijonelni ogled šole ter predložil všolanim občinam načrt in proračun za izzidavo šolskega poslopja. Z ozirom na vremenske nesreče, deževje in polave, ki so zadele tudi našo ožjo domovino in uničile veliko letošnjih pridelkov ter upoštevajoč sedaj gospodarsko krizo, je krajni šolski svet prosil, naj se opusti za 1. 1927 nabiranje stavbenega fonda, ker so všolane občine z davki, občinskimi in avtonomnimi dokladami, popravili cest, mostov, oskrbo ubožcev in drugim dajatvami tako preobložene, da ne zmorejo na noben način pod sedanjimi razmerami tako velikih finančnih žrtev; do skrajne meje Izčrpane kmetje in davkoplačevalce pa še s to vsoto obremeniti. Ne upoštevajoč prošenj, ugovorov oziroma pritožb, je izdala prosvetna oblast krajnemu šolskemu svetu ponovno strogo naročilo, da skliče nemudoma novo proračunsko sejo, pri kateri se mora za leto 1927 brezpogojno vnesti znesek za stavbeni fond in je za točno izvršitev tega odloka osebno odgovoren načelnik krajnega šolskega sveta. Pod vsestranskim pritiskom od zgoraj se je moral krajni šolski svet udati in se umakniti višji sili. Gospodje narodni poslanci! Pomagajte, sicer bomo popolnoma oskubljeni!
Špitalič pri Konjicah. (Razno.) Od 11. oktobra 1926 imamo pošto dnevno, prej samo trikrat na teden. Smo napredni, kaj? — Umrl je 27. novembra gospod Jernej Podkrajšek, p. d. Lepak v 84. letu; njegov stari oče je bil star celo 103 leta. Rajni je bil svoj-čas dvakrat župan, načelnik konkurenčnega odbora in 25 let načelnik krajnega šolskega sveta. Ostalim domačim naše sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luč! — Bralno društvo ima nov za-stor. Naslikan je na njem idiličen Spitalič. Mojstersko je delo izvršil akad. slikar, prof. g, Rudolf Jakhel iz Ptuja. Fantje, dekleta^ kdaj nastopite s kako lepo igroi — 5. novembra so orožniki odgnali v celjske zapore vklenjene: Josipa Grašič, Jakoba Hriber-nik in Antona Panič, glavnega Radičevega zaupnika. V koliko so. poleg že zaprtega Mahoneta sokrivi Sevrovega umora, bo dognala sodna obravnava, katere izida vse nestrpno pričakuje.
Polzela. Letošnja jesen ni bila pri nas ravno mila starim ljudem. Zadnji čas so umrli: Urša Satler, M. Dolinar in P. Belo-glave, vsi stari nad 80 let in Janez Kalšek ter Tomaž Rajšek, stara nad 75 let. Kljub temu imamo še vedno par ©semdesetletnikov in večje število sedemdesetletnikov. Pač znamenje zdravega zraka, kateri je še zastonj. Spomenik r svetovni vojni padlih tudi nameravamo postaviti. Precejšnja vsota je že skupaj, vendar Se vedno precej manjka. Ljudje se spominjajo ob raznih veselih i» žalostnih prilikah tega namena. Na gostiji Antona Hajnek in Marije roj. Simič se je nabralo ▼ ta namen 170 Din. Pač hvalevredna in posnemanja vredno.
PiSece. Nenadomestna izguba je zadela našo župnijo. T petek, 3. t. m. je mirno v Gospodu zaspal odličen mož, obče spoštovani g. Franc Podvinski starejši, potem ko je bil v sredo pe-prej s spodbudno pobožnostjo sprejel svete zakramente za umirajoče. Kot skrben hišni gospodar, od božje previdnosti že leta 1912 z zlatoporočnim vencem odlikovani družinski oče, svojčas nad 20 let vesten in požrtvovalen župan, soustanovitelj kmetske hranilnice in posojilnice v Pišecah, dolgo vrsto let cerkveni ključar in tudi sicer izredni dobrotnik župnijske cerkve, t svoji dolgotrajni bolezni pa neomahljiv v živi veri, trdnem upanju in ne; ugasljivi ljubezni je v 87. letu starosti vzgledno sklenil svoje vsakovrstnih dobrih del bogato življenje in odšel v večnost po zasluženo plačilo. Ni ga več med nami, vendar vsi blagohoteči mu ostanejo zvesti. So ga ljubili, ga ljubijo in ga bodo ljubili ter mu skazovali dolžno hvaležnost s pobožnimi molitvami, dokler se srečno zopet snidemo in ž njim večno združeni Bogu hvalu zapojemo iz srca celega, ljubezni božje polnega. Slovesen sprevod drugo adventno nedeljo dopoldne je vodil od hiše žalosti njegov najstarejši sin, mnogočastiti gospod Anton Podvinski, kn. šk. duh. svetovalec, dekan in župnik v Zavrču, spremljan od štirih duhovnih sobratov. Kljub sneženemu metežu je nepozabnega pokojnika spremljala številno zastopana župnija v župnijsko cerkev k slovesni sveti maši, po kratkem cerkvenem nagovoru s pri-žnice pa do odprtega groba, kjer mu je govoril v slovo član na-čelstva pišečke hranilnice in posjilnice ter mu poklonil krasen venec. Drugi venec je položil sedanji cerkveni ključar g. Mihael Kostevc. V sprevodu so nastopili: Orel in prosvetno društvo, Marijina družba in cerkveni pevski zbor, ki mu je zapel ganljivo poslovilno pesem. Dal Bog, da bi njegov kremenit značaj našel še mnogo vrlih posnemovalcev r družinah in v javnem življenju, za vse blago in dobro vnetih, za slabo pa nedostopnih, kakor je vselej in povsod bil naš predragi oče Podvinski.
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 13. decembra je v Velikibreai nmrl Franc Mraz, nekdaj premožen in ugleden kmet, večletni župan in cerkveni ključar; po nesreči pa je vse zgubil. Mnogo let at je preživljal kot hlapec, umrl je kot berač. Naj v miru počiva. V nedeljo, dne 28. novembra pa je umrla Neža Vrbovšek, p. i. Orešnova v VeleSčah, vrla krščanska mati, žena in gospodinj«. Kdor jo je poznal, je je spoitevaL Počivaj v miru, blaga duša! — Na Katarinino je bil ca sv. Ruperta napovedan župnijski tečaj ProsvctM aveae Laške Tale* aeagolnega Treaieaa pa govornika
i* Celja oz. Laškega nista mogla priti —■ pot k Sv. Rupertu je
daljna in težavna! Prihitel pa je kot namestnik požrtvovalni g. Ivan Deželak iz Celja, ki je precej številnim poslušalcem podal mnoga koristna navodila. Ljudstvo je bilo pripravljeno na ob- . Širno predavanje. Vsi zelo občutimo pomanjkanje Društvenega doma. Pa ga bomo z božjo pomočjo in požrtvovalnstjo župljanov postavili!
Loka pri Zidanem mosta Občni zbor krajevne organizacije ! SLS se vrši v nedeljo, dne 19. decembra 1926 po prvi sv. maši v društveni sobi Prosvetnega društva. Vsi člani in prijatelji Slovenske ljudske stranke, pridite gotovo!
Planina pri Sevnici. V soboto, dne 27. novembra smo izročili materi zemlji zemljske ostanke vsestransko spoštovanega posestnika Mihaela Leskošek iz Tajhtov. Bil je vdovec nad 25 let ia kakor on, krščansko značajen, je tudi svoje tri otroke v pravem krščanskem duhu vzgojil. Pač res! Kako si drevesce vzgajaj — tako drevo in sad boš imel. Želodčni rak mu je nit življenja prestrigel v starosti 62 let. Dva dni pred smrtjo še je prejel v navzočnosti svojih pridnih otrok in dobrih sosedov sv. popotnico v večnost. Domače razmere in zadeve je uredil tako, da bo za otroke prav — pa tudi v pomoč njegovi neumrljivi duši. Da bi ga posnemali mnogi — zlasti gospodarji — v njegovem krSčanskem življenju in po njegovem zgledu vse vravnali pravočasno pred smrtjo, kakor on, da se izognejo nepotrebnim skrbem, potom in drugim stroškom. Kako je bil rajni Mihael spoštovan — je bil jasen dokaz — prav lep, mnogoštevilen pogreb, kakoršnega j morda Planina že dolgo ni videla. V spremstvu dveh gospodov i duhovnikov in mnogoštevilnih pobožnih spremljevalcev je bil položen v tihi grob, kjer pričakuje vstajenja. Sožalje in tčk solza šo je pri odprtem grobu v srce segajoča žalostinka »Vigredc stopnjevala. S solzami smo se vračali iz kraja začasnega miru, tibo želeč rajnemu večni mir in pokoj. Večna luč Ti sveti!
Sv. Vid—Planina pri Sevnici. Tukaj je umrla večkrat pre-videna s sv. zakramenti dne 28. novembra spoštovana gospodinja gostilničarka in posestnica Jožefa Zibret. Dolgo časa je vdova bolehala in voljno prenašala svojo bolezen. Veliko revežev se spominja njene dobrosrčnosti. Pogreb je bil 30. novembra t. L j Bog ji daj večni mir in pokoj!
Gospodarstvo. j
NAŠA ŽIVINOREJA.
Zakaj ne gojimo čiste marijodvorske pasme Dovoljujem si a a dopis v »Slov. Gospodarju« z dne 21. oktobra pod naslovom »Kmetovalci, gojite čisto pleme«, omeniti naše izkušnje, povedati svoje misli. — Ni to prvi dopis strokovnjaka, ki nam obmejnim živinorejcem na vse pretege hvali nam vsiljeno marijadvorsko pasmo. Pisalo je o tem že več takih ljubiteljev o dobrotah teh suhih dolgonožcev, toda proti našemu prepričanju. Motijo se ti .gospodje strokovnjaki, kakor se pač vsak, še tako učen človek lahko zmoti, da bi bila marijodvorska pasma najboljša za naše kraje. Trdno smo prepričani, da to ni res, da nam daje pač velika pincgavska goveda več haska, posebno kar se tiče mlečnosti in debelenja, boljšega izkoriščanja naše ne slabe krme sploh.
Od nekdaj gojimo že poleg marijodvorcev tudi pincgavce, a rtsčH moramo odkritosrčno, da- smo s pincgavci mnogo bolj zadovoljni kot z marijodvorci, ker krave te pasme so slabe molznice in voli nič boljše ne vozijo kot pincgavci, a za debelenje ali pitanje pa so posebno stari voli naravnost povedano čisto za aič. — Naj nam pove eden od gospodov strokovnjakov, kako je mogoče opitati starega marijodvorskega vola? Radi bi videli ta •iudež. Poskusil sem že razne načine, a sem prišel do prepričanja, da kmet nima teh sredstev in kupljena so predraga, se ne izplačajo. Pincgavec pa se izboljša prav kmalu pri isti krmi, ako se ga le pusti delj časa ležati, počivati in odebeli se tudi prav kmalu, že pri količkaj boljši krmi. Vsak mesar bo pač kupil raje debelega pincgavca kot suhega marijodvorca. Tisto pa, lar nekateri pravijo, da imajo marijodvorci boljše in lepše meso, za to nam mesar prav nič ne da. Kar se tiče molznosti, ve vsak vi-aičar, kaj še le kmet, da dajo pincgavke več mleka kot marijo-dvorke. Zaradi živinske jetike moramo reči, da dobimo vtis, ako pregledujemo oboje živali, da se ta bolezen drži pač prej suhih belcev kot vrlih lisastih pincgavcev.
Kaj je naš prvi in glavni hasek od naše živine? Da dobimo •od krav kar največ mleka, ki se ga lahko vnovči, kar je velika pomoč revnejšim slojem in tudi večjemu kmetu dobro nese, da ^roli povoljno vozijo ter da se žival, katera je odvišna za prodajo, lahko opita, posebno stari voli in krave, in tako lažje in boljše proda. To so pa lastnosti po našem prepričanju le pincgavcev in a« marijodvorcev, ki uspevajo mogoče prav dobro kje drugod, a aa pri nas.
Napačen je živinski zakon, katerega so skovali naši pred-aiki brez vprašanja širših mas živinorejcev, da bi bila marijodvorska pasma za nas najboljša, da moramo sedaj splošno, posebno v našem kraju, severno od Maribora, v obmejnih farah gojiti le samo isto. Prepričani smo, ako bi se sedaj sklicalo vse živinorejce Slovenskih goric na tozadevni sestanek — kar bi bilo potrebno in prav — radi vprašanja goveje pasme, bi se gotovo, »ko bi se dalo na glasovanje, izglasovala velika večina za pinc-gavsko in ne za marijodvorsko govedo. Proč s tem terorizmom, da se nam vsiljuje neljuba pasma, ki je malo vredna. Kmet je tisti, ki redi živino in mora plačevati sedaj ogromne davke, zato se ga pa naj tudi pusti, da redi tisto govedo, o katerem je prepričan, da mu daje največ haska.	j
Vse strokovnjake drugih misli pa opomnimo na izjavo našega ! pravega strokovnjaka in učitelja o živinoreji, gospoda Franja Dularja, ki je v svoji drugi knjigi »Umna živinoreja« v odstavku: Katera goveda so najprikladnejša za slovenske pokrajine, povedal in priporoča dobesedno (stran 49) — pincgavska, oziroma beljanska goveda (katera je slična pinegavski) so najboljše in majprikladnejše živali za vse slovenske pokrajine. In ob zaključku njegovih opazk pravi: »Pincgavska ozir. beljanska (to je nizka, mala pincgavska) goveja živina je vrlo dobra in koristna ter uspeva ne samo v goratih, ampak tudi v nižavskih pokrajinah. Ona bodi slovenskemu posestniku pravi vzor dobrih živali!« — Da ima ta strokovnjak tudi prav, o tem smo davno že prepričani. To je tudi tisti vzrok, zakaj da se splošno ne pride do enotne pasme v našem kraju — ker se nam vsiljuje neljuba pasma, katere ne maramo in bi se naj opustila, kakor so jo iz aavedenih tehtnih vzrokov tudi že opustili naši sosedi onstran državne meje.	Kmet-živinorejec. i
KAJ JR S PROSTO ŽGANJEIOJHO? Od raznih strani dobiva »Slovenski Gospodar« vprašanja, ali 'bo res a 1. januarjem 1927 odpravljena prosta iganjekuha. Naše uredništvo »e je v tej zadevi obrnilo na
fnlance Slovenake Ljudske Stranke. Poslanec g. Franjo o b o t mm je poslal «ate ta-le odgovor:
»Prosta žganjekuha se je upeljala v Sloveniji in na Hrvatske mleta 1924. Zakon o trošarini od dne 27. junija 1921 se je leta 1924 v toliko spremenil, da je upeljana prosta žganjekuha za sadje, drože, tropine in druge vrste kmetskih pridelkov, iz katerih se more kuhati žganje. Od leta 1924 posestniku ni treba prijaviti žganjekuhe finančni kontroli in tudi ni treba plačati nikake trošarine. Od »kuhanega žganja plača trošarino samo tisti, ki žganje proda. Ta določila so objavljena v »Uradnem listu« kos 3, 1924, XV., člen 116. — Prosto žganjekuho ne more odpraviti finančna kontrola, ampak samo narodna skupščina na predlog finančnega ministra. Takega predloga pa še dosedaj ni bilo. Radi tega ostane prosta žganjekuha še vnaprej v veljavi in se z novim letom ne more ukiniti.
ALI SE NE BI OBNESLI ŽLAHTNI KOSTANJI V MARIBORSKI OKOLICI?1
Pod tem naslovom je izšel v »Slov. Gospodarju« nedavno članek, v katerem vpraša pisec za mnenje, da-li ne bi kazalo saditi ob levem bregu Drave od Selnice do Maribora žlahtni kostanj (»maroni«), kakor ga nahajamo v južnih Tirolah in drugod. K temu bi pripomnil sledeče:
Žlahtni kostanj je rastlina solnčne Italiie ter zahteva višjo povprečno letno temperaturo, nego pri nas razširjeni navadni pravi kostanj (Castanea resca). Poleg tega je občutljiv proti mrazu in naših ostrih zim skoraj gotovo ne bi prenesel. Kostanj se sponaša le v globokosežni, zmerno-vlažni in rahli zemlji, dočim mu skalovit svet, apnena in laporjeva tla ne ugajajo. Zategadelj bi tudi na omenjenem hribu proti Kamnici — vsaj v srednjih in višjih legah — radi plitve zemlje in pomanjkanja vlage najbrž ne uspeval. Ker je tedaj malo upanja, da bi se poskusi z žlahtnimi kostanji pri nas obnesli, priporočam, da se poiščejo po juž nih pobočjih Pohorja dobre kostanjeve vrste z debelimi plodovi, ki mimogrede omenjeno, zaostajajo le prav malo za maroniji. Iz pridelka drevesa, ki se odlikuje po bogati rodovitnosti, odberemo najdebelejše, lepo razvite, popolnoma zrele plodove ter jih posejemo v .drevesnico. Vzgoja je ista kot pri drugem drevju, vendar s to razliko, da kostanja ni treba požlahtnjevati. V tem je velika prednost, kajti cepljenje ni tako enostavno kot pri drugih sadnih plemenih, ker se kostanj ne prime rad. V 4—5 letih so drevesca razvita in se morejo presaditi na stalno mesto. Lahko pa sejemo kostanj, ko smo zemljo primerno pripravili, tudi kar na stalno mesto. S tem si prihranimo poznejše presajanje ter dobimo čvrsto in trpežno drevje. Raz ume se, da zahteva vsak tak nasad prva leta več varstva, zlasti pred živino. Ker je malo rastlin, Iii bi donašale toliko koristi kakor kostanj (les, listje, cvet, sad), je želeti, da se to sadno pleme v bodoče bolj upošteva ter razširi povsod, koder so dani potrebni pogoji.
Lege s plitvo in razmeroma bolj suho zemljo, ki za kulturo drugih rastlin niso prikladne (kot n. pr. zgoraj o-menjeni opuščeni vinograd proti Kamnici), bi pa kazalo zasaditi z žlahtnimi lešniki. Leska je jako skromna rastlina in uspeva tudi še v manj ugodnih okoliščinah. Ce računamo, da stoji na enem hektarju zemljišča 700 leskovih grmov ter prinaša vsak grm povprečno 1 in polkg, znaša celotni pridelek na leto 1050 kg ali okroglo 1000 kg lešnikov. Vsekakor lepa množina, ki vrže uvaževanja vred ne dohodke. Najceneje pridemo do cilja, ako kupimo nekatere sadike od dobrih sort v drevesnici in jih nato sami razmnožimo. Razmnoževanje se vrši najbolje z groba-nicami v posebnem matičnjaku. Zanesljive drevesnice za dobavo žlahtnih lešnikov so: L. Späth, Benin: Baumschulen Janorschke, Oberglogau; Hauber, Tolkowitz pri Draž-danih. V bodoči jeseni bo mogoče dobiti nekaj sadik tudi pri drž. srednji vinarski in sadjarski šol v Marborn. Kdor se zanima za to kulturo izičrpneje, naj blagovoli prečitati mo1' članek »Žlahtni lešniki« v 9.—12. števiha »iSlovens-kega Sadjarja« za leto 1922.
Profesor Jože Priol.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Od 15. do 17. januarja 1927 se bo v Društvenem domu v Ptuju vršila vinska razstava z vinskim sejmom za mariborsko oblast. Prireditev je slična oni v Št. H ju v Slov. gor. Vino je poslati ali v steklenicah ali v sodčekih najkasneje do 12. januarja. Sicer pa se naj vsak ponujalee takoj oglasi pri: »Odboru za oblastno vinsko razstavo v Ptuju«, ki mu bo poslal natančnejo instrukcijo in prijavnico, da jo izpolni in podpiše. Šele po izpolnitvi in podpisu prijavnice dobi dotičnik pravico, razstaviti svoje blago. — Pri tej priliki se tudi ude opozarja, da je zadnji čas plačati za prihodnje leto udnino, ki znaša 20 Din. Sprejema se v trgovini gg. Klanjšek in Penič, Vetrinjska ulica 9. — Načelnik.
Proračun mariborskega okrajnega zastopa za I. Ü27 je razgrnjen do dne 15. decembra 1926 javno v vpogled v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 28 II, med uradnimi urami.
Ljutomerska sadjarska in vrtnarska podrnžnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m., ob pol 9. uri dopoldne, v pevski sobi (nekdanja realka) s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo in blagajničarjevo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. 5. Nabiranje članarine za leto 1927. Pridite zanesljivo vsi člani in prijatelji sadjarstva. Vsak sadjar naj bo član podružnice, oziroma društva! — Predsednik.
Konjice. Podružnici Čebelarskega društva in Sadjarskega in vrtnarskega društva za tukajšnji srez imata v nedeljo, dne 12. decembra 1926, ob 9. odnosno 10. uri v deški šoli svoja letna občna zbora. Poleg običajnih točk so na sporedu predavanja gg. Miloša Levstika iz Celja in Josipa Zdovca iz 2ič iz raznih panog umnega sadjarstva (zimsko oskrbovanje, važnost sadjarstva, pomen sadjarskih organizacij i. dr.). Kmetovalci, čebelarji, sadjarji, vrtnarji in drugi, udeležite se občnih zborov ozir. predavanj v čim obilnejšem številu.
Mariborski trg, dne 4. derembra 198«. To pot je bilo 70 sla-ninarjev na trgu, ki so pripeljali 2219 zaklanih svinj seboj in so prodajali meso in slanino po običajni ceni 1050 do 25 Din za kg na drobno, 14 do 17 Din za kg na debelo. Domači mesarji so prodajali po dosedanjih cenah, pač pa so se klobase precej pocenile. Kljub tem nizkim cenam je cena hrenovkam po gostilnah 5 Din ■a komad, to je kakor je bilo pred dvemi leti. Seveda bi jih gostilničarji oziroma klobasarji lahko prodajali ceneje, kajti v gostilnah po deželi, posebno po Slovenskih goricah jih prodajajo po 9 Dia kom«4. Perateiao t» dragih ioa»Ub Ur*M fe bilo okoli
700 komadov. Cene so radi bližajočih se božičnih praznikov precej poskočile, posebno pri goseh in puranih, ki so se prodajali celo po 100 do 200 Din komad. Srne in zajci 20 do 40, morsko ribe 20 Din kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlico.
S temi stvarmi trg ni bil posebno dobro založen, pač pa je bilo 7 stojnic v katerih so prodajali v soboto in v nedeljo medičarske in druge izdelke za Miklavžev večer. Krompirja in čebule je bilo samo 5 vozov. Cene so bile krompirju 1.50 do 2 Din, kislem« zelju 3 do 4, kisli repi 2 do 3, paradižnikom 8 do 10, medu 26 do 30, maslu surovemu 40 do 46, kuhanemu 46 do 50, čajnem« 50 do 60 Din kg. Endiviji, ohrovtu 1.50 do 2.50. zeljnatim glavam 0.50 do 4, karfiolu 4 do 10 Din komad, mleku 250 do 3, smetani 12 do 16, oljčnemu olju 26 do 36, bučnemu olju 18 do 24 Din liter; jajcam 1.75 do 2.25 Din komad. Sadju: jabolkam in hruškam 4 do 12, grozdju 8 do 15 Din, orehom 10 do 12, luščenim 35, dateljem ; 25 do 35 Din kg, kostanju 2.50 do 4 Din liter (surovemu), 6 do 7 Din liter (pečenmu). Cvetlicam 0.25 do 5 Din, z lonci vred 10 do 75 Din komad; agavam, alojem, ind. kaktusem, palmam (sadikam) 5 do 10 Din komad. Lončeni in leseni izdelki 1 do 120 Din komad, brezovim metlam 2.25 do 6 Din komad, lesenim grabljam 8 do 10 Din komad, koruzni slami 25 do 30 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. V torek, dne 30. novembra so kmetje pripeljali 3 vozove sena in 1 voz slame, v soboto, dne 4. decembra pa radi slabega vremena samo 1 voz slame na trg. Cene so bile senu 80 do 100, slami po 50 Din za 100 kg. T sredo dne 1. decembra je izostal tržni dan radi držav, praznika.
Pridelovanje žita. Zopet je izšla knjižica Delegacije proizvajalcev čilskega solitra. Prav potrebna nam je bila, kajti dosedaj ni imel naš kmetovalec spisa, ki bi v kratkem obdelal to zanj tako važno tvarino. Knjižica nam v uvodu pove, kako smo v naši državi sploh, in v Sloveniji še posebej, zaostali glede pridelkov žita in kako daleč pred nami so v tem oziru kmetovalci drugih držav. V poglavju »O žitih sploh« dobimo opis žitnih rastlin in njih zahteve glede zemlje. Oddelek »Gojenje raznih vrste nam poda navodilo o gnojenju žit, pojasni učinek raznih organskih in umetnih gnojil ter način njih uporabe; obenem nam pred-očuje še druge pogoje za povečanje žetvenih pridelkov. Sledijo še odstavki, o kolobarjenju zemlje, pripravi semena, o setvi, o oskrbovanju setve in o žetvi. Sploh dobimo v tej knjižici, ki ima 52 strani, vsa navodila, ki so potrebna za zvišanje pridelkov žita. Vsak poljedelec, ki bo pazljivo prečital ta spis, bo lahko iz njega črpal dovolj naukov, ki mu bodo prinesli obilo koristi v njegovem gospodarstvu, če jih bo upošteval. Zato vsem toplo priporočamo to knjižico in to tembolj, ker jo na željo dobi vsak brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Pod-delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16, ki mu na željo brezplačno dopošlje tudi še druge kmetijske knjižice delegacije, bodisi slovenske ali srbohrvatske.
Za razvedrilo..
Opravičilo. Pred sodnijo je stal kmetski fant, ki se je v gostilni stepel. Sodnik mu je rekel: »Ali morete na kak način opravičiti svoje postopanje, ko ste vrgli vrček za pivo v glavo svojega tovraiša in ga težko ranili?« — Fant: »Gospod, ne zamerite, saj je bil vrček že počen!«
Narobe svet. Gospod v mestu pride domov in vidi, da je nova služkinja že zopet odišla. Moral je z gospo, ki ni znala kuhati, v gostilno. Tu so ga vprašali: »Ali ste zopet brez kuharice?« — »Zopet. Moja gospa ji je vse narobe naredila, pa je šla!«
Te nič ne briga! Na sredi morja je plavala ladija. Nastal je velik vihar, ki je grozil, da bo ladijo potopil. Mož in žena sta bila v svoji sobici in žena je grozovito vpila. Mož pa jo je potolažil: »Kaj se neki dereš! Saj ladija vendar m tvoja!«
Trije snubci obenem. Hčerka je rekla materi: »Mati, zakaj pa je oče naročil kar tri snubce obenem?« — Mati: i »Naš oče je moder, zdaj ti trije snubci drug drugemu dot© zmanjšujejo!«
Advokat brez službe je stal ob reki, v kateri pa se je ■ nekdo potapljal in klical na pomoč. Advokat mu je rekel: »Rešiti vas sicer ne morem, a testament pa lahko napraviva!«
Uradnik in mesec. Uradnik je vprašal kmeta: »Kaj pa imate raje: solnce ali mesec?« — Kmet: »Solnce! Solnce mi pomnožuje pridelke!« — Uradnik: »Jaz pa mesec, kajti jaz dobim redno mesečno plačo, solnčne pa nikdar!«
Na davkariji. Kmet-radičevec je prišel na davkarijo: »Gospodje, zdaj pa je konec davkov, tako je rekel Radié na shodu!« — Gospodje so mu odgovorili: »Davkov res ni več, zdaj so le porezi!« — »Kaj pa je to?« je vprašal kmet. — Gospodje so mu odgovorili: »Dokler ste dajali, je bil davek, zdaj ko dajati več ne morete, vam bomo pa porezali — vse žepe in jih centralizirali na naših davkarijah!«
Javimo Vam, da so našli zlatnike v našem »Gazela«-milu sledeči: Franjo Kralj, Breznik pri Škocjanu, kupil milo pri tvrdki Ivan Globevnik, Škocjan pri Mokronogu; Micka Belcijan, Litija, kupila milo pri tvrdke Lebinger & Bergman, Litija; Neža Breščak, Polzela, kupila milo pri tvrdki Josip Rojnik, Polzela; Jana Gjurin, Gravešina pri Zagrebu, kupila milo pri tvrdki Rudolf Weiss, Zagreb; Ana Slave, Berčice pri Metliki, kupila milo pri tvrdki Jože Brožič, Metlika; Reberšek, Cerknica, kupila milo pri tvrdki Ivan Butkovič, Cerknica; Suzana Černe, Bezena pri Rušah, kupila milo pri tvrdki Franjo Lampreht, Ruše; Marija Vari (Mihova), Kamnagorica, kupila milo pri Konsumnem društvu Kropa; Dragutin Špiranec, Karlovac, kupil milo pri tvrdki Strzalkovski, Karlovac; Marija Kozič, Murska Sobota št. 248, kupila milo pri tvrdki Franc Kühar, Murska Sobota; Marija Škrjanc, Bizovik št. 41, kupila milo pri trvrdki Perdan, Ljubljana; Elizabeta Brlek, Slivnica, kupila milo pri tvrdki Anton Vodenik, Hoče pri Mariboru; Marija Bohinc, župnišče Brezovica, kupila milo pri tvrdki Čuden, Brezovica; Magda Šautek, selo Rudeš, opšt. Vrap-če pri Zagrebu, kupila milo pri tvrdki S. Schreiner, Zagreb; Marija Majerič, Sv. Miklavž pri Ormožu, kupila milo pri tvrdki Anton Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu; Milka Lemaič, Banjalulka, kupila milo pri tvrdki Gjorgjo Striče-vič, Banjaluka; Antonija Gros, Döbletina, kupila milo pri tvrdki Makso Turnšek, Nazarje; Cecilija Dobaj, Duplica pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jožef Klemenčič, Kamnik; Frančiška Zakrajsek, Nova vas pri Rakeku, kupila milo pri Delavskem konsumnem društvu Novavas pr? Rakeku; Bara Simonič, Vinjivrh, kupila milo pri Delavskem konsumnem društvu Semič; Antonija Kordis, Retje it. 14 pri Orteneku. kupila nilo pri tvrdki Josip Koimerl, Retje pri Orteaeko.	1*77
Poceni užitek «a Vas je: umivajte se z »Elsa milil« Poznavalci pravijo: Fellerjeva Elsa mila so od vsakega dobrega najbolje! Ta mila zdravja in lepote niso samo toaletna mila prijetno dišeča in močno se peneča, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se šest vrst Elsa mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa rumenja kovo milo, Elsa glioerinsko milo, Elsa boraksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali šampon milo. — Za poizkušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din, proti naprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg št. 341, Hrvatska.
Žena in mož, veliko in malo se veseli s tisoč krasnimi stvarmi, ki se najdejo v že v pregovor došlim velikem ilu-strovanem Suttnerjevim ceniku. Na njem se nobeno oko tako brž ne na pase! Tu se nahajajo ure, dragulji, žepni noščki, škarje, doze, kresila, godala, razne potrebščine kot kape, naramnice in velika množina različnih praktičnih predmetov, po vsaki ceni. Suttnerjev katalog je res veselje v hiši in naši čitatelji ga dobijo zastonj, ako ga naroče od svetovne razpošiljalnice H. Suttner v Ljubljani št. 992.
Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična pro daja v vseh oddelkih in prostorih veletrgovine R. Stermee-ki, Celje, po globoko znižanih cenah.	1652
"umiim mmmi v oTirn Tmni m a h h »t irnnnmm
Specialist za ženske bolezni in porod dr. BENJAMIN IPAVIC V MARIBORU, Gosposka ulica 46
zopet redno ordinira od 10. do 12. in od 3. do 4. ure. mm u u a inrrnnnnrini irTiririinr inrTTnrr^nrTinnrTi innnrinrrin
Mala oznanila«
T »Malih oramilik« stane vsaka beseda 70 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski s« lahko vpošiljajo tudi t znamkah. Upravniitvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat ako j« priložena znamka (3 D) za odgovor.
.Službo za šafarja išče Rudolf Lehner, Razvanje 21, Hoče.
Krepkega vajenca za sodarsko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, na Trnovo. Nekoliko temu delu vajeni imajo prednost.	1693
Učenca, ki ima veselje za čevljarsko obrt sprejme Anton Vo-došek, Ptujska gora.	1692
v —-	• 1 '■
Denar brez truda lahko zasluži vsakdo, kdor pam imenuje svoj jega soseda, prijatelja ali znanca, ki se želi zavarovati proti požaru, vlomu, nezgodam, jamstvu in življenju. Ponudbe pod »Domača zavarovalnica 1926«' na upravo.
1689
V najem vzamem posestvo do pet oralov, ali pa majerijo. Imam 6 moči. Naslov v upravi. 1680
Proda se radi družinskih razmer takoj nova pekarna z branjerijo in lesno trgovino, kjer se tri prometne ceste skupaj stekajo proti mestu, kjer se še zanaprej upa na večji uspeh trgovine. Cena 200 tisoč dinarjev; je hiša in gospodarsko poslopje in pekarske potrebščine. Naslov v upravi. 1683
Hiša s sadnim vrtom in poljem v Pobrežju se proda. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov v upravi.	1682
Prijavite posestva v najem, zameno, na prodaj! Prve prijave brezplačno. Cim več posestev bo pripravljenih, tem večja izbira in možnost za dobro kupčijo. Naslov »Marstan«, Maribor, Rotov-ški trg 4.	1687
Posestvo kupim ▼ prometnem kraju. Ponudbe z opisom na Glin-šek, Sv. Lovrenc 34, p. Sv. Pavel pri Preboldu.	1667
Ovčjo volno kupim vsako množino in sprejmem povzorčene ponudbe z navedbo cene. P. Majdič, Celje.	1678
' Voz s senenimi lestvami in kripo se po ceni proda. Maribor, Tržaška cesta 44-1.	1679
i Večjo množino mlečnih vrčev pro
dam, skupno ali posamezno, po nizki ceni, Vinko Orgizek, Laporje.	16§4
Zastonj dobite eno volneno ruto
Eri nakupu za 100 Din vrednosti laga pri J. Trpin, Maribor, Glav-(trg 17.	1691
¡Cepljene trte, na amerikanskih
podlagah, pod vsako konkurenč-: no ceno nudi trtnica Franc Zelen ko, trtnar, Rucmanci, Sv. Tomai pri Ormožu. _1655 10—1
I. slovenske drevesnice In trsniee
! J. Dolinšek, St. Pavel v Savinjski dolini, dobavijo priznano najbolje sadike. Zahtevajte ceniki 1638
i Borov« in smrekove hlode, 8 m
dolge, od 16 cm naprej, debel« kupi za zimsko dobavo večje količine. Naslov v upravi. 158«
Na G&the cepljeno izabelo oddaje
Ia komad po 1.50 Din; razpolag« tudi z vkoreninjeno šmarnico. Anton Hrastnik, St. Ilj pri Velenju^_15«
Vinko Hrastnik, ekonom, St. Ilj pri Velenju nu<" je, cepljeno na
Gostilne, trgovine, mline na prodaj, najem, na račun. Prve prijave za ponudnike brezplačno. — Naslov »Marstan«, Maribor, Ro-tovški trg 4.	1685
Mlin z žago, dobroidočo in 2 mlina, primerna tudi za žago ugodno na prodaj. Naslov »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4. 1686
pri Velenju nudi prav krasno trs-is, cepljeno na Gothe št. 9 in P. i p. Port ter večjo množino tadnih
Stanovanje, malo uro od Maribora, hiša in kuhinja, na željo tudi vrt, klet, svinjaki in drugo; na desnem bregu Drave. Naslov v upravi.	1688 2—1
Prodam posestvo, pripravno za rokodelce ali penzijoniste, na lepem kraju, 10 minut od železniške postaje, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, trije travniki, ena njiva in gozd. Cena 45.000 D. Naslov Sattler,, Dražavas, pošta Loče.	1694
Proda se posestvo, na katerem zraste čez 70 polovnjakov pijače, 9 oralov je gozda, celo meri 28 oralov. S celim inventarjem in 30 polovnjakov pijače se nroda za 187.500 Din.; plača se lahko polovico, je % ure od Maribora. Lubej, pekarna, Lajtersberg, p. Pesnica,	1697
divjakov. Cene izredno nizke, z« rast se garantira 95%, za pristnost sorte 100%._1541
Najceneje se kupi manufakturno in špecerijsko blago, železnina, Alfe, cement in vse stavbene potrebščine pri Karlu Sima v Polj-čanah. Tam se tudi kupuje po najvišjih cenah kosti, cunje, staro železo in vse poljske pridelke.
1283
Pletene jopice, bluze, oprsnike,
robce in sploh vso pleteno obleke za moške, ženske in otroke »i najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17 Prodaja se na trgovce tudi na debelo.	148S
Vabilo. Nabavna in prodajna zadruga v Gor. Sv. Kungoti vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši dne 12. deccmbra t. 1., ob 14. uri v gostilni Skrybe. Dnevni red: Poročilo likvidatorjev. Načelstvo.
1696
Izjava. Podpisana Ana Vrbnjak v Križevcih, preklicem vsa tista žaljiva in sramotilna obrekovanja, ki sem jih razširjala o Antoniji Babič kot neresnična, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od «tožbe.	1681
n n i m n a u m g cm m rmnijagamurmini,
Poslano.
\ / Q p gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo V O C prvovrstnega or ida tka h kavi naše domače
Za	zimsko tessno, kakor tudi u
božična darila
se zaradi pomanjkanja prostorov sledeče stvari razproda jajo s 25% popustom: domače čevlje za gospode, dame ia otroke v volni in usnju, samoveznice, pipe, doze za tobak in zigarete, ustnike, pisemski papir, kakor tudi ifr*&% denarnice za gospode In dame, domske re&ie torblee S*4
Josip Mlinarii1», Maribor
Glavni trg 17.	1501
Oglasi v Sov. Gospodarju,
imajo na/boljši uspeh __	...............
'	■' '	'	c.« ti JLJunmnnriru n s n»u u n u u.iummLiuLiiumncrr^TTrrs
^IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIllllllUllllUibi;....LIj!lbIUliiUIIUlilllllllJILilUilUII,
I ZA BOŽIČ IN NOVO LETO |
prosimo, ! pazite,
prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače Kolinske cikorije,
da s popolnim zaupanjem povsod zahtevaj® Kolinsko cikorijo in gotovo bodo zadovoljne. — Pri nakupovanju
da dobite pravo našo Kolinsko cikorijo, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in M zato zasluži, da se vporablja v vsaki slovenski rodbini.	1690
kupujte samo v
S II
S3
TISKARNI SV. CIRILA
V MARIBORU
e,
m
tesle predmete:
božične in novoletne razglednice in dopisnice. Perje in cvetje za rože, svileni in barvani papir. Jaslice, že sestavljene, podobe za jaslice, rutke za v kot, okrasni trakovi, okraske za božična drevesca, čarobne svečice in male svečice za božična drevesa in jaslice. Zlata pena, zlati trakovi, laski
tasle darila:
knjige poučne, zabavne in znanstvene; albume za razglednice in poezije; pisemski papir v ka® setah in mapah; pisalne garniture; nalivna pere« sa; razne nabožne slike; molitvenike v izredno lepih vezavah; vse pisarniške potrebščine; knji* ge, slikovnice za mladino, novo došle.
F Tiskarni sv. Cirila v Maribora,
KOROŠKA CfcSTA 5	in v podružnici	ALEKSANDROVA C. 6
boste kupili najceneje; pismena naročila se odp remi jo najhitreje. Trgovci dobijo običajni popust!
iiBiaiaimmwbibirbpÍBIB
r§mMMfmfmmmMimmmm
1
P ■
B £
ÜBBHIHHBBf?
tüL&ÚUJl
JUUÜUL
JÜUÜUUUUULJUUUUUUL
V BOJU Zfl BOLJŠE ŽIVCE IN VEČ 10 DEUMOŽNOST
Mia/tn Sf /tiieO'»' »roje ¡irčne *o/fi»r*?
To kočljivo, kot globok vzdih zveneče vprašanje uhaja tisočim in tisočim iz prsi. Živčna oslabelost je namreč najrazširjenejša bolezen sodobnega omikanega sveta, in na-zvati bi jo celo mogli kulturno bolezen. Razdražljiva oslabelost živčnega sistema je vedno pogostejša, težki boj za obstanek in posest je vedno strašnejši in ostrejši. Kako različni so torej tudi pojavi te bolezni! Od navadnega tiščanja do besnih bolečin po eni ali po obeh straneh glave, pešanja spomina, oteža-nje * razmišljanja , razdražljivost, oslabelost volje, oslabljenje glasu, vsiljena raztresenost, omotičnost, nezmožnost za duševno in telesno delo, muke v nespečnosti, odljud-nost, strah od vsakega in od vsega, neodločnost v najnavadnejših vsakdanjih opravilih, nezmonžost za hojo in stojo itd. Občutki strahu mo-n^o^pos t a t i^ čed a 1 j e bolj strašni. ^
,,i\otrenega </n«»»'ff« mirt*
ne najdem več in misli mi rojijo po glavi kar brez vsakega reda«, tako tožijo premnogi. Tuhtanje, površnost v službi, nesigurnost v govorjenju, pomanjkljivost pri pisanju, tresenje udov, črevesne in želodčne težave in motenja v prebavilih, nerednost sto-lice, zbadanje in trganje r udih,
C C C G C D D C C C

krvni zastoj in krvna valovanja, kronično hladne noge, napadi s po-jačanim utripanjem srca, potrtost in pomanjkanje sape, nervozno drege-tanje od mrzlice in zime, nenadno zardenje in pobledenje itd.
AH je Msmfirt pomočf
Če hočemo priti v okom živčni oslabelosti z mnogoterimi njenimi č bolezenskimi pojavi, se mora pred- C vsem ojekleniti naša volja. Pomanj- H kanje energije in volje živčno bo-lanega je glavni vzork življenjskim neuspehom.	(
fhI ¡t r itn m ur nje oči!
Dandnevno vidimo posameznike, ki so zgrešili svoj cilj, ker so se brez volje udali v svojo žalostno = usodo. Slab in omahljiv značaj je c podoben veternici, ki je prepuščena C na milost sunkom vsakega vetrea. P Marsikaj se priporoča živčno bolnim za zdravilo in priznati se mora, da so mnogotera oznanila vsekakor pretirana, vendar pa so pota, ki vodijo k ozdravljenju.
1%'e hnfiite nehvaleini
naravi, ki nam, četudi po ovinkih skzi znanstveno očiščevalne roke kemika, nudi sredstva, ki so zares znamenita in koristna, ker krepijo in zdravijo. Tak dar milosti narave
je
Pravi Mnia- tLrcetfoiH,
omladiije,
H ki osvežuje dviga delozmožnost in življenjsko moč, je najboljše hranivo za živce in možgane, izboljšava kri, jo P^J ' donaša veselje do življenja, mladostni občutek kipečega zdravja in delovne moči, kar jama za uspeh in srečo. Kola-Lecithin varuje ŽWceodoslabljenja' in jih stori odporne ¿oti vsem naporom. Kola-Lecithin dovaja telesu vse one snovi v najčistejši p obliki, iz katerih se razvijajo in nadomestujejo telesne celice.	—
Jftnofpl xdrarnllcl,
med njimi slavni raziskovalci in vseučiliščni profesorji, so Kola-Lecithin preizkusili in s svojim sijajnim priznalnim mnenjem toplo priročili. Zahtevajte	_ %	,	-	------ '	• •
J p ^	brezplačno t>oia«»'»
in zelo izčrpen, poučen spis o živčnih boleznih. Poslal Vam jo bom takoj poštnine prosto ter
¡Htrseui xa*t«»»*i.
Citajte ta spis, in uvideli bodete, da izza vsake.resnejše bolezni tiči kot Licithin dviga telesno moč. Prepričali se bodete, da je mogoče resnično podaljšati življenje, odvrniti Dotezm,, ozarav j nc, krepiti slabotne, ustavljati omahljive in osrečevati nesrečne.
Treba fe le UnteHl
Pravo spoznanje nevarnosti učinkuje pomirjevalno na duševno razpoloženje, ako se obenem učimo spoznavati pota, ki ^
zmagovalno vodijo iz te nevarnosti.	[
yriohariFcirchylai* /•?• *'>'■ **>*»• neftochtnnti. i
Ernst i*ii8tema< ki B+rlin, S. O,
TT
Somišljeniki, Širite naš listi
Iipijem stalno borov, smrekov ia Jelki« [	........
ta jelkia les za rndokopc. Plačilo aajamčeoo. Ponudbe na Dragotin Korošec, Rečica ob PakL 1401
Cepljene trte ima letos kakor leto I. traničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju — od najbolj priporočljivih vrst na amerikanskih podlagah, kakor ludi na podlagi BerlandieriXTe-leki 8 B, ki po zatrdilu mnogih strokovnjakov raste najbolje v vsaki zemlji, tudi kjer na drugih
Jiodlagah pobledijo; še za posa-enje starih vinogradov je najbolj priporočljiva. Ker so zaloge velike, še je sedaj cena zelo nizka in se priporoča takoj naročiti. Zahtevajte brezplačni cenik! 1617
Xepe zeljnate glave kupi še Lov-rec, Maribor, Slomškov trg 16, ;predpoldne Glavni trg, vrsta olja.
1645
Kmetje
"aaJbolJSe zamenjate in preSate t
tovarni bučnega olja J. HOCHMCLLER v MARIBORU
§ri starem mostu juž. breg Drave o nizki ceni dobite najboljše jstrobe in prgo.	1026 12—1
Izšla je
Blasnikova
EUKö KRITIKA
ca navadno leto 1937,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA*
te najstarejši slovenski tmetijski koledar, koji je bil že od naših pra-dedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj
obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slilcah. Opo-
zarjamo na davčne spise, koje mora vsak či-tati, da bo vedel, kaj
smo plačevali nekdaj, kaj In koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
) Senika sml
tiskarna in Utografiial ca vod
Ljubljana, BregSt.12.
Inseriraife!
Enrilo
i
Splošno priljubljen
kavni nadomestek.
okusen i cenen.
Dobiva se v vseß
dobro asorftranlO kolonl/alniß trgovinaß.
r.
v
Cena traktorjai
Dinarjev 37.50ft»-
Franko Rakek Zaščitnik blata ekstra Cena n-oK
Vse delo Vaših konj napravi Ford-son boljše, za polovično ceno in v polovičnem času.
On obdela jeden hektar v štirih urah, dela z najcenejšemi obratnimi sredstvi in nadomestuje stoječi motor
Fordsoiv
Izdelek Fordove Motor Company
ObiSčite še danes enega izmed naših brezštevilnih zastopnikov
v Kraljevini
si fear potrebujete
i«?

ca sebe, Ovojtf svoje prijatelje
1
(Ti iiHiiii. najlepšo
zlatnino " in ' srebratno, ure, verižice, prsten«, uhane, zapestnles ia ve« nakit v vsaki ceni; dalje aparate za britje is rezanje las, nože, škarje, doze za cigarot«, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti brez vsakega rizika, kor Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Fro-glejte bogato ilustrovani divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Suttnsr v Ljubljani št. 992.	'

Boz^ena darilu
ee dobi poceni pri I. Trpin Maribor. Glavni trg
in sicer: belo platno po 7 Din, za rjuhe po 22 Din- volnene rute po 10 Din, plete po 40 Din, Velur za damske plašče od 80 Din naprej, najfinejši kamgarn po 180 Din. Ne zamudite prilike! Oglejte si pred nakupom! 1622
Y manufakturni trgovini
Srečko Pihlar
1529
Maribor, Gosposka ulica 5
kupite dobro, lepo in poceni. — Velika izbira lepega in dobrega blaga za moške in ženske obleke. — Oglejte al pred nakupom zalogo m izložbo. — Najnižje cene.
Dr. J0S. MAJCEN,
volonter-asistent na kirurgični kliniki (profesor Haberer) v Graz-u, je svojo prakso zopet otvoril. Ordinacijske ure 8—9, 2—4, telefon 396.	*
Maribor, Aleksandrova cesta 21.	1666 I
sSc^oíííSí^SoiííJlIttSb
Naložite denar le pri
ljudski posojilnici
v Celja
registrirani aadrngl i neom^eno zarezo
Cankarjeva ulica i
pol^ davkarije (poprej*pri »Belem volu), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.

Za Božič in Novo leto
.'.i
jŽL i
ibUKU¿-t
I fM
'CV
M ■* i ■, - i &
OtgSm

/;' É

- r - *V» r—
M
» 'Ki ^
\ r .
t,—
T
priporočamo:
r okraske za drevo
, čarobne sveče t' svileni in barvani papir kreppapir jaslice napravljene rutke za v kot podobe za jaslice božične in novoletne dopisnice perje in cvetje za rože Lameta in Feenhaar f zlata pena
albumi za dopisnice in poezije pismeni papir v kasetah in mapah.
Velika izbira tintnikov, garnitur za pisalne mize in zlatih naliv peres (Füllhalter).
Reklamni koledarji za novo leto.
Zaloga knjig t slovenskem, hrvatskem, nemškem in dragih jezikih.
Goricar & Leskošek
Celje, Kralja Petra cesta 7-9.
V- letrgov'na s papirjem in knjigami.
Na relikol	1654 Na drobna!
V dveh stavkih! i
Najbolje ia najvarneje naloiite avoj denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru
r. s. i n. i.
ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo.
Uraduje od 1. maja 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure.
w^rai ® JL-J! ajiMjLijLB MÍ »ji-ji-i-jsriiriii
DENAR
štedi in brij se sami Dober brivski aparat Din. 15, fin 24, zelo fin 33, jeklena britva 10, fina Solingen 20, poniklan lasostrižnik 40, jeklene škarje 6, žepni nož 5.25, žlice, jedilno orodje kakor sploh vso jekleno robo prodaja v prvovrstni kakovosti veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 24. Pišite takoj po lin-atrovani cenik z več tisoč predmeti. Železniška vol-nja se nakupu primerno povrne. Trgovci engros eene


Prtporoia N
TISKARN 1 SV. CIRILI V
Za paljake krile
si mas
aogf ielijo Irittaiove podobe (korpaiej. «itrešelj........
liki
udem, jib Je otkrbela Tiskarna »v.jClrila v ;Jer te 550 D, 76
Mariboru, kjer te dsbij« p« »ledečih cenah: 05 cm vo-
" po 550 D, 76 cm veliki i 700 ia 800 D, BO cm veliki
B6« S ia pa 188« D,
po 560 D, 80 cm veliki po o 80 D, 100 cm veliki pa cm veliki po 1700 D,
Stenski krili
s leten« podoba (korpusom) itanejo Vellkoit M cm pa 43 ln 77 D, M cm po 6* in 90 D, 30 cm po 77 ii 1M D, 36 cm po 96 ia Hi D, 40 on pa 14« D,
Stenski krili
s kovisatt« podobo itanejo » raznih velikoitih p« 4, 11, II in M D,
Sta ječi krili
■ kovina it s podobo »tasejs v raznih veliksstlli ia Is-peljavah po H, 34, 28, 30 ln 8«
Ispeljava J« selo okatos Is tolidns ter te toplo prt-pereča, da »1 vtak, kdor krile potrebuje, Uto kapi s f Ukani it. Sirila v Maribora,
ov
m pereča, as ti vtas, ssor arise poirenuje, ms sapi s r-TUkarii »v. Sirila v Maribora,
[V trgovini
Franc Koleni, Apfij
morate knpnvaU, km ij
tam dobite dobre blag» pt nizki ceni.
Velika Itbira blaga vaefi M
M
z sameaa žita
ne morete kuhati kave.
Dober in kreoak okus dobite šele.ako upofrebtfe
ranckov kavni pridatek
PiJača s Pravim Franchom Vas zamore sTalno zadovoljevati. K z mah kavi na vsak način spada Pravi Franck.
|e, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajse, le vije in drugo različno blago najboljše kakovosti po Milanih eenah samo v manuiakturni trgovini
•S
3»
Za obilen obisk se priporoča: K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 8.
Dajte!	Okpg
MARTIN SUMER, KONJICE
Kdor hoče lepo ln dobro oblečen biti, mora ▼ Keajtef K-te d; tam ▼ trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni Za prav obilen obisk se nljudno priporoča« f
Pozor !
Pozorl
Tvrdka Schweitzer
nudi svoje prvovrstne šivalne stroje z 10 letno garancijo ■ «r« 2500 Din, s štikarijo 2800 Din, ženske in moške bicikle 1600 da 2000 Din, vse vrste plašče »Mihelin« itd 80, 90 in 100 Din, zrataice »Mihelin« itd. 30 in 40 Din.
GLAVNO ZASTOPSTVO IN ZALOGA R. WRACK0 (poštna hiša, Ptuj)
Kostanjeva drva za tanin
aeobeljena, do 1.20 m dolga, od 10 45 cm, neklana, ki* psje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, event j?roti akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4 Posredovalci dobijo provizijo.	1441
Vajbjljše in zel» trpežao blago
«a vodke in lenske obleke, sukno, hlačevino, volneno bi»« f«, barhent, eefir, platno, robce, nogavice, gotove oblek« in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J.N. SoStarič, Maribor,
ALEKSANDROVA CESTA.
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
DE
DC
?? Ali ste se že prepričali ??
kje se najcenejše in najboljše kupuje: vsakovrstne žepne, II budilne in stenske ure, verižice, prstane, uhane, priveske ter razne optične predmete
ako ne, zahtevajte takoj brezplačno veliki ilustrirani cenik
_ od eksportne tvrdke švicarskih ur
„JUPITER", F. KNESER, MARIBOR
Aleksandrova cesta 27g.	1636 ^
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještijerski ljudski posojilnici t Maribom
Stolna ulica št6	r.z.z n.z.	Stolna ulica št. 6
Hranilne vloge brez odpovedi po 6». ~ Na trimesečno odpoved po 8%
Edino najboljši ftivalni stroji in kolesa so li
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzner, Mer ta Phfinii =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke >Dubied<. — Pouk O vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
48
Vtlefaa tli

33
OD
Œ S3 Œ
a
<2 H
m m m
OD
m
Zadružna gospodarska banka d. i
Podružnica Maribor«
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 3„ pred frančiškansko
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantnejšel — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drl razr. loterije.
tx
s
&
IX K IX W [X IX IX IX IX IX IX
IX
m m
IX (X IX
m ca
IX
dq
Južno-6tajerska hranilnica Oel Je
v lastni hiši Cankarjeva ulica št 11, nasproti pošte. — Ustanovljena lete 1850
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje p« kolikor mogoče najvišji obrestni meri Rentni davek plačuje hranilnica tarna. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransks in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti ugodnimi pogoji Poštne položnice na razpolago.
CD
1X1 1X1 DO CD
m
DD
■ a
Tam prlpcreia it»|i begat« zaloga steklene ter porcelaaaite posode, svetlljk •gledal, ra*a«vritalb ilp, lepih «kvirov Itd itd. <— Prevsema viakriaa i teki ar »>ka dela. •— Najielidnejie cene ln t«taa pestreiba.
Ha drobne la aa labal«.
Ha dobi« la aa iaba>
(Somišljeniki, širite naš list!
Tiskar: Tiskarna it. CtrHa v Mariboru, predstavnik Leo Broie, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Oolee, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospa».
dirja«, predstavnik: Jani Oolea, novinar v novinar v Maribora.