lzhaja vaak dan rami sobot. nadalj In praznikov Issued daily except Saturday«, Sundays and Holidays ■MM SVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniškl prostori: MOT South Lawndale Ave. Orfice oi Publication: 2887 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 ta* leto—year xl in two parts—part i ^gj 94 es SI lea«e. I «ane-cla» matur Januar* IS. ISIS, at ^^ CHICAGO 23. ILL„ PETEK. 2. APRILA (APRIL 2), 1948 Ulaela. under Um Act ot Coaarass ol Manfa S. ISIS. Subecrlptlon 99.00 Yearly STEV.—number 99 Acceptance fo| mailing at special mU ol postage provided lor in section 1105, Act ol Oct 9, I8IT, authorised on June 4, 1911 Rusi ustavili vojaške vlake zapadnih sil v Nemčiji Ameriške oblasti zavrnile sovjetsko zahtevo za pregled potniških in tovornih vlakov. Napetost se povečala Helmeiedi. Nemčija, 1. apr.—(jeni in napetost se je povečala. Rusi so danes ustavili ameriški | Ako bodo sovjetske oblasti skušale uporabljati oboroženo silo, je gotovo, da bodo sledili spopadi. Sovjetska akcija je povzročila resno krizo in največje komplikacije med štirimi velesilami v Nemčiji po zaključenju vojne. Pojavila se je nevarnost spopadov med okupacijskimi četami Rusije in zapadnih zaveznikov. Rusi zahtevajo, da morajo a-meriški, britski in francoski vojaki ter civilisti predložiti sovjetski oblasti identifikacijske karte v vseh krajih medconske linije, ki gre iz Berlina v druge nemške kraje, kakor tudi pregled vseh vlakov. Ako bodo vztrajali pri zahtevi, bo okrog 25,000 vojakov in civilistov zapadnih držav v Berlinu izoliranih. Zapustiti ne bodo mogli mesta brez dovoljenja sovjetske vojaške oblasti. * t Berlin je v bistvu otok v sovjetski okupacijski coni. Ljudje, ki potujejo po železnicah in cestah, morajo prekoračiti razdaljo 100 in več milj, preden pridejo iz ruske okupacijske cone v okupacijske cone zapadnih zaveznikov. Nemški listi, ki izhajajo v sovjetski coni, že več tednov ostro napadajo Američane, Angleže in Francoze. Napovedali so, da bodo morali kmalu zapustiti Berlin. vojaški vlak, ko je dospel v sovjetsko cono na poti v Berlin. Vlak se je moral vrniti v Helm-stedt, ko ni hotel ameriški poveljnik dovoliti sovjetskim inšpektorjem vstopa na vlak v svrho pregleda. Prej so Rusi ustavili dva brit-ska vlaka v Helmstedtu. Berlin, 1. apr.—Ameriške oblasti so zavrnile sovjetsko zahtevo, naj dovolijo ruskim četam pregled vseh ameriških vojaških, tovornih in potniških vlakov, ki prihajajo v Berlin in odhajajo iz Berlina. Ameriška vojaška vlada je prej naznanila, da bodo vsi ameriški vlaki vozili preko sovjetske okupacijske cone med Frankfurtom in Ber-' linom kljub ruski opoziciji. Železniški čuvaji so dobili navodila, da morajo zabraniti ruskim vojakom vstop na vlake. Sovjetske vojaške oblasti so prej odredile pregled vseh vlakov v ruski okupacijski coni. Britske vojaške oblasti so tudi instruirale železniške čuvaje naj ne dovolijo sovjetskega pregleda vlakov, francoske vojaške oblasti pa se še niso odločile. Vlaki, ki vozijo med Frank-* furtom in Berlinom, so vedno močno zastraženi. Na ameriškem vojaškem vlaku, ki je si noči odrinil iz Frankfurta v Berlin, je bila straža ojačana. Začasna ruska odredba glede ustavitve vlakov je bila izdana sinoči pred dostavitvijo ameriške note sovjetski vojaiki obla sti. General Lucius D. Clav, ameriški vojaški governer, je izdal ukaz za prehod vlakov preko sovjetske okupacijske cone. Prvi ameriški vojaški vlak je bil začasno ustavljen v Helmstedtu ob 11:23 sinoči brez in cidenta. Zavezniške oborožene sile in civilisti v Berlinu so vznemir CIO bo podprl Eisenhowerja Francoski časopisi zabredli v krizo Pariz, 1. apr.—Francoski listi so zabredli v krizo, ker ni vlada dovolila zvišanja cen in ne znižanja produkcijskih stroškov. Pred .vojno je bila cena pol franka, sedaj pa je pet frankov. Izdajatelji zahtevajo zvišanje na sedem frankov. Ameriški dolar je zdaj vreden 300 frankov. Kampanja v prilog generalu se oblikuje Piltaburgh. Pa.. 1. apr.—Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, ki ima okrog šest milijonov članov, se pripravlja za kampanjo v prilog generalu cAvightu D. Eisenhow-erju kot predsedniškemu kandidatu demokratske stranke, pravi poročilo iz zanesljivih virov. Poročilo dostavlja, da se kampanja že oblikuje v glavnem stanu jeklarske unije v Pitts burghu. Murray je predsednik te unije in CIO. Distriktni uradniki CIO so dobili navodila, naj sestavijo resolucije v prilog Eisenhower-ju. Resolucije bodo kmalu predložene- v odobritev krajevnim unijam CIO v sprejetje. ¡Jack K roll, načelnik odbora za politično akcijo CIO, se bo pridružil Murrayju v kampanji da Eisenhower postane kandidat za predsednika Združenih držav na listi demokratske stranke Pričakuje se. da bo najmanj 22 izmed 39 CIO pridruženih unij podprlo Etsenhowerja. Uradniki ostalih enajstih unij so za podpiranje Wallaces, kandidata za predsednika na listi tretje stranke Vse kaže. da bo Murrav dal brco predsedniku Trumanu. čeprav je proti Wallaceu kot kan dldatu za predsednika Združenih držav. On je celo odstavil člane eksekutivnrga odbora CIO ki so se postavili na stran Wal-lacea. Sest voditeljev japonske unije odstavljenih Tokio, 1. apr. — Premier Hitoši Ašida je odstavil šest vo diteljev unije davčnih izterja valcev zaradi oklica stavk. Japonsko vlado je podprl genera Douglas MacArthur, poveljnik okupacijske sile, ko je prepovedal stavko komunikacijskih delavcev. Ameriška armada naj sprejme tujce Uporaba atomskih bomb predlagana Waahlngion, D. C., 1. apr.— Senator Lodge je sugeriral kongresu, naj odobri sprejetje evropskih tujcev v ameriško armado. Okrog 50,000 tujcev naj bi se dodelilo enotam regularne armade in dobilo ameriško držav-janstvo pozneje. Lodge je apeliral na članu senatnega odseka za vojaške zadeve, naj podprejo njegovo sugestijo. Dejal je, da je veliko mladih fantov na svetu, ki hočejo stopiti v ameriško armado Tujci naj bi tvorili 15 odstotkov ameriške oborožene sile in bil' deležni istih pravic kot ameriški vojaki. Po petih letih službe V armadi bi dobili ameriško državljanstvo. Senatni odsek vodi zaslišanja načrtu vojaške konskripcije obvezne vojaške službe in vež-banja. Pred njim je nastopi) A. Phillip Randolph, besednik zamorcev. Dejal je, da se bodo zamorci uprli vojaški konskrip ciji, če bodo še nadalje žrtve diskriminacij v armadi. Clan ocfseka so izrekli svarilo, da bo do zamorci, ako bi se upirali konskripciji, obtoženi izdajstva Truman je instruiral uradnike Tennessee Valley Authority, naj sestavijo- nafcrte za * povečanj produkcije električne sile, katero potrebujejo orožne in munl-cijske tovarne. Dejal je, da tovarne nimajo sedaj dovolj elek trične sile. Uporabljanje atomskih bomb ako bo izbruhnila vojna, je pred lagal senator Hickenloper, repu blikanec iz lowe. On je načelnih kongresnega odseka za atomski energijo. Dejal je, da se on nc bi obotavljal glede uporabljanja atomskih bomb, ker je uverjen, da bi skrajšale vojno. Potresni sunki zamajali Bolivijo La Paz, Bolivija, 1. apr —Po tresni sunki so zamajali vs« kraje ob Andeškem gorovju. Porušili so več hiš in povzročili veliko škodo. Najbolj je priza deto mesto Sucre, ki ima 50,000 prebivalcev. Več oseb je bile ubitih in ranjenih. amerika odprla pot za posojila fašistični španiji ¡J Pomoč Evropi in Kitajski odobrena Načrt sprejet z veliko večino v nižji zbornici Waahlngion, D. C.. 1. apr.— Načrt, ki določa ameriško ekonomsko in vojaško pomoč za-padni Evropi in Kitajski, je bil sprejet v nižji kongresni zbornici s 329 proti 74 glasovom. Za načrt je glasovalo 171 republikancev in 158 demokratov, proti pa 61 republikancev, 11 demokratov in dva člana Ameriške delavske stranke. Slednja sta kongreanika Marcantonio in Isacson, oba iz New Yorka. Zapadna Evropa, prčija, Turčija, Trst in Kitajska bodo dobile ekonomsko in vojaško pomoč $6,205,000,0S0. Sprejeti načrt določa tudi $60,000,000 za mednarodno pomoč otrokom. Senat je že prej sprejel na črt. Razlike med načrtom, ki ie bil sprejet v senatu, in onim ki je bil sprejet v nižji zbornici, se bodo izravnal}) na konferenci med senatorji ln kongres-niki, nakar bo načrt poslan predsedniku Trumanu v podpis. Španija je prišla na listo dr-'.av, ki bodo dobile ameriško pomoč na podlagi Marshallove--,'a načrta. Predlog1 kongresni-n, D. C., 1. apr.— novelJstvo letalske sile je izjavilo, da imata Amerika in Hu-tija letala, ki lahko bombardira-o vse kraje obeh držav. Povelj-♦tvo je zavrnilo trditev vojaških '(rogov, da Amerika nima še bombnikov, ki bi lahko odleteli baz v Alaski v Rusijo in metali oombe nu Moskvo in druga meda. Nov bombnik tipa 8-38 lahko preleti razdaljo 10,000 milj. Čistka v britski delavski stranki komunisti in sopotniki bodo izgubili službe. List Daily Worker pravi, da se Velika Britanija spreminja v policijsko državo' London. 1. apr.—Prizadevanja delavske stranke v opozarjanju svojih pristašev na nevarnost komunistične Infiltracije so dosegla višek v naznanilu premi-erja Attleeja v parlamentu, da So odrejena čistka. Vsi komunisti in sopotniki komunistov, ki imajo vladne službe, bodo odstranjeni v interesu narodne zaščite. • ( Kampanja za odstranitev ko munlstov in drugih levičarjev iz vladnih služb se je pričela takoj po preobratu v Cohoslova-kiji, v katerem so komunisti dobili vso obliiut. Attlee je dejal v parlamentu, da ne ve, koliko vladnih urudnikov in uslužbencev bo prizadetih v čistki. Čistka bo odrejena na podlagi zaključku, ki je bil sprejet na seji kabineta. Izgleda, da je glavni namen dramatizacija komunistične nevarnosti. Britski delavci doslej London. 1. apr —Španski re- lo in kredite od ameriških pri publikanski krogi v Ix>ndonu tr-lvatnih bank Dostavili so, da ni dijo. da je Amerika z naznani- (legalnih ovir, čeprav ji; organi lom, da bo revidirala svojo poli- zacija Združenih narodov obao-tiko napram Španiji, odprla pot dila Francov fašistični režim, za privatna posojila vladi dik-1 Ali bo državni d«*partmenl tatorja Franca. Izjavili so, da so | uporabljal »voj vpliv za ali pro-dobili informacije iz podtalnih ti posojilu Francovemu težimu, virov, da bo Španija vprašala ni znano. Znamenja so, da bo Ameriko za posojilo $200,000.000 odločitev kmalu padla. Možnost in da je Franco uverjen, da ga je, da bo Španija dobila ameri-bo dobila. tko pomoč na podlagi Marehal- Francova bančna misija bo lovega načrta, ki predvideva po-kmalu odpotovala v Ameriko, trošnjo sedemnajst milijard d«» Semčija bo osvojila kapitalistični sistem VVashington, D C., I apr — General Lucius D Oay je napovedal, da bo Nemčija eventualno osvojila sistem svobodnega podjetništva. Napoved je izrekel v Izjavi, katera Je bila prečita-na pred člani odseka za apro-prlarlje nižje kongi^sne zbornice. Clay Je vojaški governer v smeriški okupacijski coni v Nemčiji. "Nemčija morda ne bo nikdar sprejela demokracije, kakršno Imamo mi. t/»da objela ne Velika levičarska zmaga v Rumuniji London, 1, apr.—Poročilo ruske čaaniške agenture Tass Iz Bukarešte omenja-veliko zmago evicarske ljudske demokratične fronte pri volitvah v Rumuniji. Fronta Je dobila 405 izmed 414 «odežev v parlamentu. Volitve so bile zadnjo nedeljo. Pogajanja med Anglijo in Brazilijo Sklenitev trgovinskega dogovora se obeta Rio de Janeiro, BraslUlp. 1. apr. — Člani britske misije so dpsjžoli v lo ipr»t9 t" se pričeli pogajati z brazilsko vlado glede sklenitve trgovinskega dogovora. Izrečena je bila napoved, da bodo pogajanja uspešna, Besednik brazilske vlade Je dejal, da bo dogovor, če bo sklenjen, določal izmenja\o blaga med Brazilijo in Veliko Britanijo, Sporno vprašanje je brazilski dolg Veliki Britaniji v vsoti $240,000,000. Brazilski finančni minister Pedro Correa je predlagal olujšuve v plačevanju obresti na dolg. Britski interesi posedujeju železnice in druga podvzetju v Braziliji. Pričakuje ie, da bosta obe državi dali konceaije v teku pogajunJ glede sklenitve trgovinskega dogovora. Trgovina meri Veliko Britanijo in Brazilijo ni bila dosti prizadela kljub |M»težkočam. Correa je naznanil, da j« bilo lani izmenjano blago med državama v vrednosti $54,600,000 niso demonstrirali zanimanja za strašenja s komunizmom. Ali se bo čistka raztegnila tudi na levičarske laborite v parlamentu, ki se drže komunistične linije in kritizirajo politiko zunanjega ministra Ernesta Bevina, ni znano, Voditelji delavske stranke so nedavno zapretili, da stranka ne bo podpirala "rebe-lov" pri prihodnjih volitvah. V teku je kampanja sa itlo-čitev komunistov iz uradov de-luvskih unij. Komunisti imajo važne pozicije v rudarski ln nekaterih drugih unijah. 1 Dally Worker, glasilo komunistične stranke, je objavil članek z ostrim, napadom na Attleeja. lievina in druge člane vlade. Čistko je označil za nedemokratično potezo in obdolftil Attleeja, da hoče spremeniti Veliko Britanijo v policijsko državo. Harry Pollitt, tajnik komunistične stranke, je dejal, da J* Attlee za drastično akcijo proti komunistom, ne pa proti fall* stom, katerih vodja j« Oswald Mosley, Po premlerju j* udaril tudi William Gallacher, edini komunist v parlamentu. "Ali se hoče premier prikupiti Churchillu in dolarskim fantom v Ameriki?" Je vprašal. "Zakaj naj bi se čistka omejila na komuniste? Attlee naj gr« naprej v posnemanju Hitlerja in odrtdi čistko proti žldon\ in soelall-stum," ruski delegat gromiko razgalil namene ameriškega predloga Lake Succose. H. Y„ 1. apr.—¡silile sprejetje zaključka," Je re-Andrej A. Gromiko, ruski zuna- kel Gromi ko, "Ves svet se čudi nji podminlster in delegat pri I Ameriki, ki seje obrnila na peli Združenih narodih, je dejal, da ln revidirala stališče «lede raz so ameriški predlog glede skll canja zborovanja generalne skupščine v svrho dlskuzij o ns črtu, da pride Palestina pod po- verjeniitvo Zdiužcnih narodov diktirali ameriški in britski oljni inteiesi na Srednjem vzhodu, Gromiko je govoril na seji j članov varmadritrga aveta, ko je Warten R. Austin, ameriški de- kjer bo skušala skleniti kreditne larjev za ekonomsko okrevanje L,, god«^*,« in ne komunizma," ,J kotiranje zaključka gle^e razdeli tve Palestine na dve državi- mm*- iiapivni M Odločitev narekuje bojazen, da VOiltVe V Koreji bo Frencova vlada padla, če ji ^ Koreji , apr. - jM nik rehoelovaške irpubliko. Dr. K Jed« razdnJitve Palestine ne Jan Papenek, ki )e bil odatav-more izvesti zaradi opozicije |j<*n kot načelnik delegacije po Arabcev preohiatu v Čehoelovaklji, v ka- Amerike le z revizijo stališča terein so komunist! dobili vso zadela težak vtâ»r»t' organizaciji »ka vlada skušala dobiti poeoji-1 Koreji. nika iz luke 18 marca. tiskom na druge delegacije iz- Zdiuženlh narodov. oblakt, ni hotel priznaU veljavnost poverilnlce, petek, 2. aprila 1948 $IoadvL PETEK, 2. APK1LA i*« PAOSVITA i Pismo iz Ljubljane Piše JftBM K4V«¿ (Nadaljevanje in konec.) Kar nehote se mi pri tolikih cerkvah vsiljuje primeuuza v' pogledu cerkva in vere SJred-vojm in povojni Ljubljani. Na mojem današnjem sprehodu po Ljubljani sem srečal pri izhodu iz postaje dva duhovnika in tu pri cerkvi dve nuni. Tudi na mojih drugih sprehodih po Ljubljani srečam vsakikrat po nekoliko duhovnikov in redovnic, ne pa one množice klerikov in samostanskih oblačil kot pred vojno. Takrat je ljubljana spominjala že na Alcazar, Cordobo ali neko drugo špansko mesto. Že na železniški postaji je bil redek vagon, iz katerega ni izstopil du-. hovnik. Ob četrtkih, ko so imeli svoj« sestanke, je pa ie skero vsak drugi človek nosil kolar. V u hotelu "Unkm" so kar mrgoleli v kavarni, hotelu in restavraciji. Od semenišča do univerze so se vile dolge vrste bledih seme-niščnikov. Takoj onstran tro-mo6tovja si prišel v ljubljanski Vatikan: Škofija, semer.išča, na ...rotovžu klerikalni župan, pa katoliška knjigarna, pa jezuitarfji pri Sv. Jožefu, Marjanišee, Lioh-tenturn in ono ogromno plahu-tanje belih perutnice po bolnicah, klinikah, vsepovsod po , Ljubljani, pri uršulinkah, kar-meličankab itd. V novem delu Ljubljane pa so bili gospodarski stebri klerikalnega gospodarstva: Zadružna zveza,'Zadružna banka in razne hranilnice in posojilnice, zavodi in cela mreža podjetij. Liberalna gospoda je razfrčkala v prvih letih po prvi svetovni vojni v raznih privatnih kupčijah Praprotnikov in Žerjavov ter drugih vse svoje gospodarske pozicije in so ostali skcro edini gospodarji na finanfc-nem polju—duhovniki. Ko se je leta 1935 usidral v beograjskih vladah Stojadinovi-ča dr. Korošec s svojimi ministri, je pa klerikalna povodenj zalila vse vire narodnih dohodkov. Ogromnim škofijskim gozdovom v Gornjem gradu v gornji Savinjski dolini so se pridružili ie ogromnejši gozdovi verskega zaklada na Pokljuki in Jelovici. Klerikalni kapital je lahko stopil s skromnega slovenskega ko lovoza na gladke ceste povezave z mednarodnim kapitalom. Iz- važati je začel slovenski les Italijo in preko morja v Palestino in Severno Afriko. Naenkrat je bil tu denar za ogromna mo dema semenišča. Tik pred voj no je bilo sezidano velikansko Baragovo semenišče pri Sv. Kri štofu v Ljubljani in nič manjše semenišče v Mariboru. Izgrad nja stadiona za organizirane čete klerikalne mladine ni bila več problem. Evharistični kongresi so se vrstili eden za drugim in velikanskih spominskih evharl-stičnih križev je bil že cel gozd Nobena vasica ni smela biti brez ogromnega križa. Vse to bogatenje klerikalne stranke se je poznalo tudi v zunanjem licu Ljubljane. Cela vr sta gostiln "tam za vodo" je bilo shajališče veselih rdečih podeželskih župnikov. Kar veselje jih je bilo pogledati! Uredništvo na ljubljanskem županstvu in pri Natlačnovi banovini je vad-no v večjem številu moralo hoditi na procesije Telova, v spre vode evharističnih kongresov ied. Vsi stremuhl so bili naen krat navdahnjeni s pobožnostjo in zato hitro plezali po uradni ški lestvici na višja mesta Ljubljana in vsa Slovenija sta se s hitrimi koraki bližali lu, ki ga je opteai dr. Tavčar v svoji utopistični povesti "4000" Slovenija ie korakala na čelu klerikalnih držav Evrope, tako za Španijo in sicer ne po svojem doživetem katoliškem čustvu in spoznanju, po pravem kr Iranskem duhu socialna pravic nostl. temveč po duhu domina cije v znamenju preživelih ide, srednjega veka. z ogromnimi tretjino Slovenije pokrivajočimi cerkvenimi posestvi. Vsako drugo. tretje leto je prišel v Slove-nijo nov samostanski red. vstopale v samostanske vrste nove redovnice In redovniki. Zmerom ostrejša in bolj diktatorsko )e postopalo vodstvo klerikalnih krogov proti katoliškim dela v eem in mteligentom, ki so sel vrstah, socialne stranke bceili t» socialno piavlčnuat in tzboljše- i Vrnili so se Vafojno ¿tive Zmeša »e človeku od gledanja na človeško mravljišče na cesti,| . , zato naročim kozarček aljivov- t) dOflWDMO ke, pa še "turško" črno kavo in[ V Razpoke med klerikalno stranko in krščansko-aocialnim krilom je postala prepad. V narodno osvobodilni borbi so se borili na eni strani prepada katoliški delavci in inteligenti skupaj * vsem slovenskim ljudstvom, na drugi pa vodstvo klerikalne stranke s svojimi gozdovi, pod jetji In interesi v bratovščini z okupatorjem. Koprive na grobu Narodno osvobodilna borba je pometla klerikallzem in vse njegove izrastke. In ker ni več klerikalnih cerkvenih gozdnih ve-leposestev, ker ni več duhovnega terorja nad uredništvom, ker klerikalne denarne zadruge ne stiskajo več iz slovenskih kme tov denarja za njihove finančne operacije, ker je cerkev ločena od države kot v vseh za-padnih državah, ker se ne veča več armada samostanskih redov, ker vera ni več obeležje slovenskega javnega političnega življenja, ampak stvar vsakega po-eamernika, ker ni verouk kot V ZDA in drugod, obvezen, a m pa k prost šolski predmet, ker akratke ljudstvo s svojimi ljud skimi oblastmi ne dovoljuj borbenega pomičnega in gospodar skega življenja, svobodno življenje cerkve, posvečeno samo veri, nas dolže verskega preganjanja,, zatiranja vere. Na grobu klerikalne stranke ni spomenika, temveč rastejo, kot je rekel med vojno na londonskem radiu Izi-dor Cankar, samo koprive. Te Koprive bi hotele še kdaj pa kdaj koga opeči. Razumljivo, da so še koprive, da je tu pa tam še kak duhovnik, ki bi hotel biti gospodovalen na vasi, kot je bil pred vojno, in se ne more užive-ti v novo vlogo čistega služenja zgolj veri in ničemor drugemu. Made in Yugoslavia Hodim tako po tej hovi Ljub-jani in se mi ni potreba odkrivati na levo In desno. Tudi mi nihče ne vzame v ¿lo, da ne grem mimo številnih ljubljanskih cerkva gologlav, s klobukom v roki. V ulicah 0I90H centra mesta Prešernovi, ŠeJenburgovi, Wol-fovi, Tyrševi ulici, Je po isloi benih oknih trgovin vedno več blaga kakor pa lani. Niso sicer trgovine tako prenapolnjene s tekstilnimi in drugimi industrijskimi Izdelki ko v predvojnih letih, toda zato ni skoraj nič uvoženega blaga, samo doma izdelani artikli. Blaga izdelujejo naše tovarne že toliko, da ga dajemo v prosto prodajo. Samo cene so preoej visoke za blago v prosti prodaji in nizke onemu blagu, ki ga dobivajo delavci in uradniki na točke in kupone svo-ih potrošniških knjižic. Namen visokim cenam je, da spravijo v promet denar, ki ga tiščijo doma jogati kmetje in prekupčevalci. Zato eo pa trgovine nabito podrte kupcev z dežgle. Veš "trukov" aa cestah Pri glavni pošti zaviiem v |>r vo nadstropje hotela "Slon" v kavarno. Ker je, že dopoldanska ura, ni kavarna prenapolnjena, ker je večina prebivalstva na de u in zato j: lahkoto dobim mesto pri venkih oknih in gledam v vrvenje najbolj /ivehnega križišča Ljubljane pred pošto Miličnik v modri obleki uravnava promet. Štejem in štejem vozila in ugotavljam, da so "kare bolj redke in da prevladujejo t raki" z raznim blagom It to varn. Število trukov se je v Jugoslaviji po vojni zelo povečalo; neka) smo zajeli kot Vojni plen nemške avtomobilske kolone. pelinoma pa so Unrini uv tomobili. ki prevažajo blago za na proze, za tovarne. zA potrebe civilnega prebivalstva. Osebni avtomobili so pa bolj redki. Z«, izprehode jih nimamo, ker štedl-mo z bencinom in avtomobili Osebne avtomobile smejo uporabljati aemn višji funkcionarji voditelji tovarn In podjetij in sicer zgolj za poslovne zadeve, za konference, za delo na tert-nu, ne pa za Izlete, niti ne za člane evoje družine Delamo že svoje lastne "truke" v Rakmict pri Beogradu in v Teznem pri M .11 dnini serla j od začetka v manjšem '¿levila, t» «d« Mal je bolj pridobivamo skušenj in topim v čitanje časopisov, ki jih po stari srednje-evrophki in ljiAljanski navadi nagrmadi pred menoj natakar. Časopisi so popolnoma spremenili svojo vse bino. Dokler se ne navadiš na-nje, niso lahko čtivo. Prinašajo zgolj članke in vesti, ki so vatne in koristne za skupnost, ničesar pa is življenja posameznikov, kar je važno samo za dotične posameznike in člane njegove družine. Niti o maršalu Titu, niti, o nobenem članu vlade ne poročajo naši časopisi, ničesar o njihovem privatnem življenju, o njihovi družini, sploh kar ni za javnost važno. V kolikor omenjajo maršala Tita in druge voditelje, sporočajo zgolj o njihovih nastopih na kongresih Ljudske fronto, Zveze borcev, Antifešislične zveze žena, na zasedanju Ljudske skupščine, pri otvoritvi novih mostov in tovarn. Listi prinašajo njihove govore in poudarjajo njihovo vodilno vlogo v ljudskih organizacijah, nikdar pa niti' trunk osebne hvale, kakor je' bila to navada pri fašističnih vo diteljl, ali pa tudi pri državnikih zapadnih držav. v Koliko papirja porabijo na pr, samo vaši ameriški listi Za Trumanovo hčerko in njefte pevske posrečene in neposrečenc nastope, za privatna potovanja Tt u-mana v Kansas City, za njegovo stiskanje rok političnim pristašem, za njegovo jutranjo telovadbo itd. itd Prt nas pa aamo v toliko, v kolikor je Tito pred stavnik jugoslovanskih narodov, voditelj in strateg, ki jih je vo dil skozi. 7 ofenziv proti sedme rim nasprotnikom (Italijani, ustaši, četniki, domobranci, ne-dičevci, srbski stražarji in Ljo-tičevi prostovoljci) in jih vzpodbuja k vedno večjim podvigom jugoslovanskega petletnega plana. Njemu, Titu, simbolu vseh teh borb in podvigov gredo številni pozdravni telegrami, ga kličejo na zborovanjih In pišejo njegovo ime na zidove, ker je on program in jamstvo novega socialnega reda, Josipu Brozu kot privatni osebi pa naši časopisi ne posvečajo pozornosti. V naših časopisih ni "stories" o umorih, nesrečah,, samomorih, ljubezn-skih dramah, o čudakih in o vsem tem, kar ščegeta v človeku nizke nagone in nečisto radovednost. Ljubljana.—"Pogovori, ki so nam na dolgi poti v vlaku krajšali čas, so blizu meje nenadoma utihnili. Bolj ko kdaj prej po naši odločitvi, da se'vrnemo domov, nam je stopilo živo pred oči takfat vse. kar smo sliššli in zvedeli med bivanjem v tu* jini o Jugoslgvlji. Vsi smo č^ tili samo eno: zdaj se bo odločilo, kaj bo z nami, in videli bomo, kdo nam je lagal in kdo je govoril reefcfteo, so mi pripovedovali razseljenci in izseljen- domov, si nisem upal'niti ii sobe. Bal sem se, da bi me pretepli. Propaganda je v taboriščih naravnost divie naperjena proti Jugoslaviji. Človeka prepričujejo o nasilju v domovini tako dolgo, da nazadnje prične*verjeti." Jože Juvornik z Iga pri Ljub ljani se je vrnil iz taborišča Se negalie pri Anconi. V Italijo lokalno gospodarstvo kamni-®ga okraja SI ustvarja trdne temelje je, zapeljan po domobranski pro-1 napredek pagandi, pobegnil ob osvoboditvi. Pravi, da so ljudje v tem taborišču silno nezadovoljni. Posebno besedo imajo tu domobranski župniki. Znani izdajalci Orehar, Skulj in Jenko organizirajo tu svojo skupino, ki od- Ljubljuna.—-V prvem letu svo-icga obstoja so pokazala okrajna podjetja kamniškegu okraja lep cl, ki eo se 22. t. m. vrnili ie vrača ljudi od povratka domov. Italije in Avttiije. kamor je za- Ko Je Javomik ptsal na Jugoslo-nesTo nekatere mšo vojno, drugi venski konztilat zaradi denarja pa m pobegnili tja ob osvobo- in vrnitve, so ga v taborišču ditvi. Vrnilo se je 4« ljudi, zasliševali, češ da ima zveze In moških > so Jjifcn, domači, pi oMmJskt *ltraf»ti vcepjjali sUah, „vfl Mirko ViW, doma i* Sežane na Krasu; ja na dolgo in široko pripovedoval q, življenju v taborišču za razseljene usebe blizu Rima: "Kdor v tem taborišču nima denarja, strada. Okrog 15 dkg kruha in pol litra "mlne-fitre" JO celodnevna hrana taboriščnikov. Zato si pomaga vsak, kakor ve in zna. Četniki so v Italiji postali povsod znani Čr-noborzijanci. Ženske, ki jfm ta posel ne gre od rok, pa se prodajajo kot ženske In preklinjajo vse, ki ao jih pripravili do takega življenja. Precej četnikov in ustešev se je izselilo iz tabo rišča v Argentino tn v Nemčijo Kar Jih je še v taboriščih, stra-hujejo vse. ki bi »e sit! revščine, potikanja med tujim* ljudmi in brezposelnost! radi vrnili domov. Ko sem se prijavil za Katoliški listi v svetu grmijo proti našim listom, češ, da so nemoralni in da zapeljujejo ljudstvo. Tudi v ZDA prihajate ver-, etno naša dnevnika "Ljudska >ravica" in "Slovenski poročevalec". Nikdar ne bosta našli na njunih straneh niti ene moralno dvoumne bevede, nobenega oglasa in reklame, ki bi ogla-lali Škodljive stvari: niti s povečevalno lečo ne boste našli v slovenskih Ustih le besede, ki bi odkrito ali pa tudi samo z namigovanjem kvarilo mladino. Vsi klerikalni liati pred vojno, ki eo sramotno propadli in oni, ki še pišejo zunaj po i;vetu. bi lahko vzeli za vser naše liate, kako je treba piaati, da jih lahko vzame v roke vse ljudstvo— od šolarja do starčka. Za pulte-noat ni mesta niti v časopisih, niti v romanih, aploh ne v naši novi tiskani besedi. Tudi ne po-natiskujejo naši listi senzacionalnih poročil inozemskih agencij in vsaka vest. pa četudi politične in splošnega značaju je dobro preverjena ali odgovarja resnici. Zato je pa tudi naše ljudstvo že po triletnem čltanju časopisov, sestavljenih in napi sanlh s tako strogim merilom resničnosti, moralnosti In z*vtdi ka koristnosti za aplošnost, raz Širilo svojo kulturro in polltič no obzorje *n dobilo tenek čut za pravilno prrsojo dogodkov v sedanjem svetu. Deloval ¿ae Čitanje čeoepiaov in razmišljanje me je tako zavzelo, de ni aem niti opazil, da je ura že pre šla poldne in da je že čas. da hi tro poravnam svoj račun In da si poiščem nekje kosilo. Plačam in stopim na ulico, Nt na nji uradniških vrst, ki bi hitele ko pred vojno na kosilo *ak<») oh dvanajstih Uredniki delajo po-pntm*mu kakor deievct v nepre itgan« mi čas« «al |*d S sjirtraj pa tšu prd treh Ni vetf tiste rez iilte med delavi 1 v t«tva>nah in nje položaja delavakega razreda eredetev sa senjeko izdelav* pisarnah. Če mora tovarniški delavec cpravltl svojih 8 ur, zakaj ne bi tudi uradnik. No, pri vas v ZDA je bila to že stara na* vada in se, kot eem čital, sapi-111)0 vaši uradi okoli S ure popoldne. Zato smo pri nas odpravili preveliko za delavce krivično razliko med delovnim ča-som delavca in uradnikn. Redke odvetniške tablice Ko prebiram naslove trgovin, opazim, da so okoli sodnegu poslopja na Miklošičevem trgu postale zelo redke table odvetnikov. Ni več tistega piavdanja med ljudmi, nov» socialni red Je marsikaj tega odpravi. Notarji so pa Izginili že prve mesece po osvoboditvi, ker Je prevzela vse njihove posle sodna oblast. Odvetniki se pa pri obrambi svojih klijentov ne smejo posluževati vseh nedovoljenih trikov in ne smejo prati "zamorcev", kakor e bil poprej običaj, ampak skupaj sodelovati s sodnikom, da ugotove pravo dejaneko stanje. svojimi honorarji ne smejo odirati in jim je ljudska oblast postavita cenike. Mnogi odvetniki so vstopili zato v državne službe, v razna »Kidjatja,, Ju>t pravni referenti. Mislim, da me tudi vi Američani dobro razumete, da nihče ne joče za notarji in njihovimi takeemi in da ni nobenemu žal za prestrlžene krila odvetnikov. N;*em hvala Bogu niti odvet-rtk uiti notar In zato ml ni ničesar grenilo živlienja, ko sem * topol po GoepoHvetaki cesti prvo nadstropje v res»v/ra"ljo Memič. Slemič je bil eden red kili rlovenskih industrijalcev in rcalavraterjev, ki ni aodeloval okupatorji In čigar družina je bila zaprta v koncentiacijakih taboriščih aH pa bila v partizanih Odstopil je proti <»dškod nlnl svojo tovarno konzerv državi ter Je njegov sin zaposlen v tovarni, restavracijo pa je pre dal u «rsvi za tun/r-m, ki mu tu di plačuje najemnino. "Kranj-»ko" krmilo, to Je tako, ki smo ga tukaj nevajeni, juho, prlku ho z mesom In vlnf»m. me Je al» lo 70 dinarjev NI i****!, ket peč čutimo še vedno p.ieleditf vojne v našem kmetlprtvti številnih men ral, /t delavce in uradnike pn atane enkratno ko-silo okoli 20 dinarjev, »nMirn pa plačujejo otavkovak , n>mr za iKMitn in večerjo med 7«S» in da M se sicer tudi iz tega tabo-rlšča vrnili vsi, ki so bili zapeljani in nimajo umazanih rok. Italijansko ljudstvo z izstra danimi taboriščlnlki ne žive v prijateljstvu. In delegacije, ki prihajajo k razseljeneem, se vračajo od njih s slabimi izkušnjami. Pride kdo z avtom v taborišče, gre po afcbah aH pisarno, se čez nekaj časa vrne in ae hoče odpeljati, pa mora najprej ugotoviti, da gum na a v tomobilu ni več, Ukradli so jih razseljene!. Nekdo jih potem skrivaj proda. 1 Družina Ivana Drugana se je vrnila iz ¿pitala na Koroškem Z njimi je prišla Marjetica Zu-pančeva iz Celja Otroci so pod hranjeni, slabotni. "Vsak drugi dan smo dobili hlebec kruha Človek bi za otroke tudi krede), a ue /-a tatvino vsak strogo kaznovan. In krude itak že vod stvo taborišča. Kar je izdatnih živil, jih porabi zaae uit produ in denar vtakne v žep". Ivan Drugan je opravljal teško delo, vendar ni zaslužil toliko, da b lahko nudil svoji družini vaaj najpotrebnejše. Tudi v fipitalu ao osebe, ki ro-varijo proti Jugoslaviji, l^ati, ki jih širijo med zapeljanim ljudstvom, niso samo podle, temveč tudi pošteno neumne. "V Jugoslaviji vas bodo tepli, porezali vam bodo roke in lase, nato pa vas bodo pobili. Tam vse zapirajo, vse pobijejo iii ljudstvo umira od gladu." Oni, ki so krivi, da je marši-kak prej pošten Slovenec poalal izdajalec In so mnoge nedolžne odvedli s seboj v tujino samo zato, da bi lahko poleni kričali preganjanju v Jugoslaviji, si vseh taboriščih ruzaeljencev I vedno lastijo oblast in gospodarijo ob pomoči tuje reakcije zapeljanemu ljudstvu. Vendar se to ljudstvo čedalje bolj obrača od njih in se odteguje njihovemu vplivu. Dokaz za to je tudi skupina 48 po večini mla dih ljudi, ki se bodo v par dneh vrnili vsak na svoj dom. ali |>« bodo odšli na nova delovna mesta. Od tu bodo pisali svojim znancem in prijateljem v taborišča, naj se vrnejo tudi ti. Večerni tečaj s« aktivi-•le v Novem mestu Novo mesto.—Da bi se aktivi sti čimbolj temeljito seznanili i dnevnimi nalogami, v zvezi s tol msčenjem raznih odredb ljud ske oblasti med delovnim ljud stvom. le okrajni odbor OK or ganlziral večerne tečaje za ak tlviste. Teče|i so dvakrat tedensko in je udeležba na njih veekokrat večja Po načrtu jt vaak večer dobro pripravi (eno sttokovno predavanje, nakar sledi temeljit razgovor o predavani t varim, katere ae obvezno udeležujejo val udeleženci. Do* s«*daj je bilo predelano vpieš* nje o riefcern zadružništvu v zvezi z gradnjo zadružnih do mov, o naši davčni politiki in davkih, o pioračunih ljudskih odborov *n ustanavljanju lokal nili podjetij. Na tečaju se bodo usposobili tudi novi aktivisti in se ho tako po zaključku !<*ča|a kader znatno dvignil, Prste k k) leto je bila'V Kamniku ustanovi jenu direkcija okrajnih podjetij, ki tdružujr Iti raznih gospodarskih podjetij, raztresenih po vsem «»kraju Okrajno gradbeno podjetje s sedežem v Domžalah Je začelo delo z 20 ljudmi In skoro brez gradbenih strojev, danes pa zaposluje 80 ljudi. Med letom je irevzelo večje gradnje, med njimi rudarski dom, stanovanjsko hišo, neparacijo in sušilnico rudniku kaolinu v Črni, na-wavo svojstvenih silosov za en-sllažo krme nu državnem pose stvu Juhlje ter gradnjo lutjora-torlja in velikih modernih hlevov na državnem posestvu Čr-nelo. Vk* te zgradbe je podjetje tudi dovršilo V gradnji pa Ima še veterinuvsko ambulanto in upravno poslopje v Domža lah ter okrujno mehanične dr lavnice v Kamniku. Ob koncu leta 1047 je direk cija okrajnih podjetij prevzelu tovarno "Jugofllc" v Mengšu Tovarna Izdeluje tehnični filo, s katerim . Kljub temu, da obstoja šele 4 mesece, ima še 0 poslovalnic po okraju. Podjetje je izpolnilo naloge, ima pa precejšnje težave zaradi pomanjkanja kadrov, Bilo Je tudi pozno ustanovljeno in zato ni moglo v zadostni meri zajeti več prostih presežkov, V novim letom bo prevzelo tudi posle "Nu-voda". V tem letu se bo «gradila v Kamniku centralna poslovalnica, Avgusta 1947 je bilo ustanovljeno okrajno podjetje "Meso", ki je ob ustanovitvi tudi naku-povulo in prodajalo mleko, kur pa Je z novim letom prevzela okrajna |>oslovna zveza. Takoj pn ustanovitvi tega podjetja se e preksrba prebivalstva Z mesom močno Izboljšala, Plan podjetja ni bil dosežen, kar je v glavnem krivda uprave odkupov Sedež podjetja je v Kamniku, kjer je podjetje prevzelo bivšo mestno klavnico, ki pa v nobenem pogledu ne odgovarja današnjim |»otrebam Podjetje bo letos gradilo novo klavnico, kateri bo priključeno pudjetje za izdelovanje mila Edino pssivno podjetje je mlin Domšelah in to zaradi tega, ker je bilo prevzeto, s pasi vami. Tudi delovni kolektiv podjetja nI na mostu, največkrat zapada nezdrav oportunlsem. Zastarelo podjetje, potrebno modernizacije, je okrajna opekarna v Mengšu, ki je v letu izvod izdeluje moške In ženske klobuke ter tulce, izven plana pa slamnike. Tudi ta obrat je nujno potreben modernizacije. Največje okrajno podjetje pa je tovarna "Vata" na Viru pri Domžalah. To je edme tovarna sanitetnega materiala v državi in zaposluje trenutno JI10 delšr-cev. Že meseca oktobra je tovarna prekoračila plan. V le tošnjem letu bo gradile nove moderne belilnice vate, s katerimi bo močno znižala proizvodne stroške. Sindikalna podružnica tega podjetja je najboljša I KSS-a Domžale, Manjšega pomena so še okrajna podjetja "Vino" In lekarna v )omžalah ter hranilnica v Kam niku, Za leto 1948 imu direkcija okrajnih podjetij v načrtu, da odpre znova znan premogovnik Motniku, ki bo s primernimi investicijami in povečanjem obrata kril skoro vao potrošnjo premoga v okraju, delavci v "belih ovratnikih po J dinar jev ^/V-ie^e Set.»e> jjjjjfn rfr "f***................. ne aeetee All 1* >f V ae la del št ta to eealr deeV "Božji blagoslov" in agrarna reforma Ceškoelevaškeaia Uudetva grešile s laobienjem—Cerkev *al- večji latlfundist v ČŠR Praga. - Največji latlfundist (veleposestnik) v ČSR, katoliška cerkev, je grozila z izobčenjem vsega ljudatva, še se bo agrarna rffortna še nadalje Izvajala tudi glede cerkvenih zemljišč. Na posebni konferenci češkoslovaških katoliških škofov, ki ji je predsedoval papeŠki nuncij Ritter, su izdali izjavo, da češko in slovaško katoliško ljudstvo ne želi, da bi namesto božjega blagoslova zadelo državo In vse ljudstvo bošje prokletatvo. Izjava dodaja, da tlsU, ki je odtujil lastnino cerkve, ni bil nikoli deležen blagoslova. Se pred konfereneo škofov je neki slovaški nadškof protestiral proti razdelitvi velikih zemljišč v njegovi škofiji. Uradno se poudarja, da češkoslovaška vlada ne more dovoliti vmeša* vanJa cerkve—tudi če lo pri tem diplomatično podpira Vatikan— v državno zakonodajo, v katero spuda tudi agrarna reforma, hjava škofovske konference obžaluje, ds ni prišlo do nobenega eporazuma med češkoslovaško vlado in Vatikanom, preden se je začela izvijati agrarna reforma, ter izjavlja, da to predstavlja kršitev "modusa vi-vendt" mod ČBK in Vatikanom. Dobro obveščeni krogi pa pripominjajo, da je bila pred kratkim podeljena primasu Češkoslovaške tako imenovana pape ška oblast, ki mu daje možnost, sklepati dogovore a vlado bre posvetovanja z Vatikanom. Ker je češkoslovaški primes, nadškof Bcrant znan M lojalna oseba proti češkoslovaški vladi in ljudstvu, pripisujejo pritisk Vatikana glede agrarne reforme v «lavnem vplivom katoliških čeških in krogov v Inozemstvu. (Gornja vest, datirana 11 febr., torej tik pred notranjim preobratom, deloma pojasnjuje, /akaj je na Čehoslovaškem prišlo do "revolucije", v kateri so levičarji (/manevrirali desničarja. Prinašamo |o Is Slovenskega poročevalca ker meče precej 11 u 1 na februarake dogodke v Cehoalovaškl—Ured) RADA BI IZVSPSLA tM svojega utriee JOIIN ERJAVCCA. doma i* vaai ¿lanski Vrh it 4, po-II» Hevnica «»b Mu vi v Jugoslaviji. 1947 l/delala I milijon K JO*» /,«„, bi rada irvedela njegova neča-izdavkov In večjo količino streš icmia v starem kraju On se nehe)e ne opoke in opeke /m tlak. Hin- eekje v Amoriki *•> od leta lilo dikalna pialružnica pa še ni ato- ;,hr"« "•^N; * , , . _ j, ... v»* /usolovo, v katar I drla vi bi se rila rikosat, da bi se v podjetju ^^ Bl|| vr ,„ „ v uvedle norme nih drtavsh, v Kanadi ali ntufeOe Med okrajna podletj», ki kljub io uspevajo, ecošen. «ko bo otel ta oglas, sli pa spada tudi tovarna jsrlilštva v ^ ^' frua» kaj y» o aje»««, Jo ll " , . , . .». M«, še tiv ali mtiev, naj lo sporoAe meni* Domžalah Ima zaplenili «1 n „„, ,„„„ tmUi hvalrtan Pilita na ljudi In izdeluje aamo šolako po- „,„, Mafc»v Kit ANK OABRtčVK. blitvo Pran js dosegla pred ro- iftes itouth Snd Ntraet, Milweuke« 4. kom Prostori, v katerih' je ae- nameirene tovarna, ar» raz- -tAdv.i daj treseru po poearne/ritii delavnicah, kar močno ovira lacionali zacijo obrala Mini večja nktajita jmdjetja tpatiu tovarna klobukov "llni-veraale" v Domžalah, ki rupo I aluje 2Š0 ljudi. Kot pieneki pro NAROČNIKOM Delam e oklepala, e« (Merck II. ^'^JTt f « PIOS VITA PETEK, 2. APRILA 1948 PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INGOLIČ msammmm (Nadaljevanje) Tisti teden sem ga videl še nekajkrat. Vselej se mu je kam mudilo, komaj da sva izmenjala nekaj besed. Slednjič mi je sporočil, da je dobil težaško delo v tovarni. "Ne bodo me'spravili v uniformo. Toliko bo, da se bom preživljal, dokler ne dobim pokojnine," Je rekel zmagoslavno. , , / Pozneje sem ga le redko videl. V tem je nastopila zima in zvrstili so se pomembni dogodki: sovjeti so prešli v ofenzivo in vrgli Nemce iz Stalingrada, jih potiskali preko Dona in pregnali s kavkaških planin, tudi v Afriki ao se Nemci umaknili, njihova zahodna mesta pa so se rušila pod angleškimi in ameriškimi bombniki. Tedaj so Nemci v okupirani Srbiji znova uvedli civilno stražo, tokrat ob železnici. V-resnici to ni bila nikakršna straža, saj ni imela orožja, marveč nov način jemanja talcev, ki naj s svojimi življenji preprečijo sabotaž«. Naše mestece je moralo poslati vsak večer štirideset moških. Neko soboto so tudi mene poklicali. Na zbirališču, v zadimljeni in slabo razsvetljeni sobi zunaj mesta v nekdanji javni hiši, sem že našel svojega znanca in pet, šest drugih civilistov. Ivan Ivanovič je imel oblečen svoj debeli zimski plašč, na glavi pa nasajeno črno astrahansko kučmo, da skoraj ni bilo videti njegovega kosmatega obraza. "Kakšen slučaj, da sva midva spet skupaj," je dejal z vidnim veseljem, ko me je zagledal. Sedel sem k njemu na staro polomljeno klop. Toda kmalu mi je postalo prevroče, moral sem sleči plašč. Ivan Ivanovič si je svojega še tesneje zapenjal. Oba sva ogledovala tvoje bodoče "kamerade". Kmetje, delavci in uradniki, od osemnajstega do petinštiridesetega leta, nekateri v debelih kožuhih, drugi v alabih čevljih in tankih suknjah, prvi z velikimi torbami jedil in pijače, drugi s praznimi žepi. Pojedli so za mizo ali se zbrali okoli peči. Cigaretni dim in dim iz majhne pločevinaste peči je napolnil sobo, da se ni videlo v drugi kot. Ivana Ivanoviča Semjonova je kmalu popadel kašelj. Moral je na zrak. V tem je prišel "komandant", tudi civilist, in odredil straže. Vsake pol ure*bosta odšla po dva vzdolž proge, seveda brez puške; če opazita kaj sumljivega, se morata takoj vrniti. Treba je iti do prvega mostišča, štiri kilometre, in spet nazaj. • Midva z Ivanom Ivanovičetn Semjonovim sva odšla ob pol dvanajstih. Odleglo mi je, ko sem prišel iz zakajene sobe, čeprav je bilo zunaj mrzlo in je na odprtem polju ostro brilo. Sneg je škripal pod nogami in mesečina se je lesketala na poljanah, ki so kc širile levo in desno od proge. Stopala sva po gazi tik proge. Ivan Ivanovič prvi, jaz za njim. Vse naokoli je vladala tiišina. "Kaj boste storili, če pridejo partizani rušit progo?" sem ga vprašal, ko sva bila daleč v polju. "Kaj naj storim? Počakam, da izvrše Nvoje delo in odidejo, potem pojdem počasi v stražnico in javim, kar se je zgodilo!" "Jeseni enainštiridesetega leta ste drugače govorili," sem se mu dobrovoljno nasmejal. # Ivan Ivanovič je, kakor da se je iz njega vsul dolgo zadržani plaz, začel govoriti naglo, ognjevito in brez odmora: "Da, takrat sem bil še naivnež in nevednež. Sicer pa ni čudno. V Rusiji sem živel prav za prav samo v knjigah, našega resničnega človeka, predvsem delavca in kmeta, nisem poznal; zadnjih pet in-dvajset let sem živel med tujimi ljudmi in propadlimi rojaki. Kaj sem vedel o spremembah, ki so se v tem času izvršile pri nas? Kaj sem \jpdel o napredku, ki je v tem čaau dvignil našo državo do tolike stopnje? In predvsem, kaj sem vedel o preporodu ruskega narbda, vseh narodov Sovjetske zveze? Preveč sem veroval našim časopisom, čeprav se mi je ob čitanju naše sodobne književnosti porajala drugačna slika. Toda šele zdaj sem spregledal, Zdaj tpdl razumem svojega brata Mišo, zakaj je ostal tam. Vem, kaj ga je zadržalo: napredek, poštenost, delavnost. Če ne bi bilo dobro, kar se dogaja pri nas, Miša ne bi bil ostal tam. To je bila moja prva, a plaha misel ob njegovem pismu. Tedaj sem prvič podvomil o pravilnosti svo-. jega dotedanjega mišljenja. Toda pokojna mati je preprečila, da bi se ta mi#el v meni razvila in premagala zmoto, v kateri sem taval. Razumem jo, ona je skoraj vse življenje preživela v svetu, ki ni imel nobene zveze z ljudstvom; zato ni mogla doumeti novega časa. Tudi je bila preveč navezana na bogastvo, da bi bila mogla kdaj koli razumeti, da je edino pravilna sovjetska rešitev; zemljo onim, ki jo obdelujejo. Ne samo zemljo, tudi oblast. Da, tudi oblast. Samo tako je lahko naš narod za-, držal silni napad divjih nemških vojska, ne sa«> mo zadržal, že jih goni preko neskončnih zasneženih step. To ne bi bilo mogoče, če bi Rusiji vladal car in bi mi ostali doma. Zdaj mi je jasno, da v sovjetski Rusiji žive veliki ljudje, kj niso samo iz organiziranih delavcev, marveč tudi iz množice neukih, mrkih in tihih mužikov napravili borbeno skupnost volje in moči. Moj narod si je že opomogel od prvega udarca, spet čuti pod seboj svojo zemljo in- kmalu bo v borbi zanjo popolnoma pregnal zavojevalca in ga uničil za vselej!" Komaj sem «ledll njegovim besedam in korakom. Zadnje Ntavke je govoril kot vročičen; potem Je dolgo molčal. Od presenečenja nisem vedel, kaj naj rečem. Spet se je oglasil. Govoril je s svojim navadnim glasom; čutil sem, da mu besede le s težavo gredo z jezika. "Zavedam se, da nisem ničesar storil in žal ne bom mogel ničesar storiti pri obnovi svoje domovine. Srbi so me pred meseci upokojili kot davkarja, kot Rus sem se pred petindvajsetimi leti sam izključil iz svojega naroda Nisem vreden, da bi mene, ki v tej strašni borbi držim križem roke, sprejeli medse. Sicer pa sem res slab in bolan. Vendar bi rad dočakal našo popolno zmago." (Dalja prihodnjič.) Baj—Rožen Kamenov Angel Karalljčev Kako se je uprl baj Kožen, prav kakor rak na brzici: ne in ne! Trikrat je prišel k njemu predsednik in ga prosil* — Baj-Roien, prišli smo k te bi. Ti si čisto na kraju. Za teboj J* — K«*d Ce ne še tvoja zemlja združi s skupno ljudsko njivo, bo tekla ravna brazda od Srednjega loga vse do Jasenove mrtvlce Kakor sveča bo. Veliko delo smo začeli. Sto dvajset ljudi smo zbrali, ti boš sto ena in dvajseti, samo če privoliš. — Ne privolim' — je odrezal Roien Kamenov. — Ne dam de dovkke Kamenove njive! Tvoji bratje »o privolili vsi do poslednjega * ljudske njive. Haj-Rožen je utopil pod staro hruško, ki je bila nastlala tla z drobnim listjem, podobnim razmetanim cekinom, in se pripognil, urejajoč plug. Matejčo je prignal ostarela vo liča-črnca, nekdanjega bojevite-ža t iKilomljenim rogom, lil belca, molčečneža, ki je vse življenje pokorno stopal za brazdo. Ded, h hruške nem videl, še en traktor prihaja. Zemljo bo preobrnil, hej, ded! — Svoje butice naj si preorjejo > njima! Jarem prinesl! Zdaj pa verigo v roke In vlecl narav noht' Dva kraja bova preorala. VoHča kta ne /ačela počasi po- ln solze so ga zalile. Nobenega glasu ni bilo slišati, samo ramena so mu podrgetavala. Odkar mu Je oče padel na fronti, se je sirotek naučil jokati na samem In potihoma, da ga mati ne bi slišala. Baj-Rožen je pognal voliča, odoral nekaj brazd, pogledal malčka in žalost mu je napolnila srce Ustavil je sredi njive, 'stopil k Matejču in ga pobožal po svetlolasi glavi: — Ne jokaj, deček moj, dovolj Je. Drugič pa nikar ne reci kaj takega svojemu dedu. Zakaj me ialostiš'* Tole njivo varujem, da je volkovi ne bi požrli, kajti tebi Jo hočem zapustiti. Ali vidiš, koliko listja je že napadalo na tla. Prav toliko zlatnikov je pod zemljo. Nekje na tej njivi je delavnico. Od nekod so privlekli še dva traktorja in ju razdrli. Jeknila so železna kladiva. Tri in sedemdeset mladeničev je začelo z rovačanu in lopatami delati prekop od Strme do Srednjega loga. Kopali so od zore do mraka, sne&iih je aasipal, ro ke so imeli razpokane od mraza, toda v očeh jim je gorel čuden sij. Ko je zapihal toplejši veter, so delo dovršili. Zidarje so poklicali z Balkana — da bi napravili dno iz kamenja in cementa za bistro vodo Streme. Nori ljudje! — je Grbavec govoril baj-Roženu. — Koliko denarja so porabili. Ljudem so vse pojedli. Pravijo, da bodo vrtove gradili v Srednjem logu. Prazne marnje. Pomladanski vetrovi so v krat kem času osušili mokro zemljo. Na njivi so znova zabmeli traktorji — tokrat so bili štirje. Za drugarji so zgradili steklena o-kna na toplih gredicah in začeli puliti sadike zgodnje zelenjavo. Dvesto dekarjev zemlj so zasejati z avstralijskiml lubenicami — njihovo seme je kakor proso. Po lubeniščih in vrtovih so napravili kanale. Prišla so dekleta z motičicami in odstranila ple vel 9, ljudske njive- Vsa zelena okolica j« odmevala v ,pnfiï)i. žita so rasla, in čeprav tufoiio dežja, so bila temnozelena, kajti traktor je globoko oral in prst se je napila močave še, ko jc kopnel apeg. Baj-Roženovo njivo pa je poparil suh veter. Žitni klasovi so začeli rumeneti. — Bratje so me pretentali. Dobro zemljo so pobrali, mene so pognali na čisto v stran. Ko bi le dež prišel; sicer sem ob kruh. Ko so se začele poletne pripeke. in je zemlja razpokala, so za-drugarji pustili vodo iz Streme v prekope in zalili ves Srednji log. Namočili so vrtove, polili lubenice, spustili vodo na koruzne njive, s štirimi električnimi črpalkartil so spravili vodo v breg, t|ko da je tekla tudi po vinogradih. Žene so se križale; — Kaj takega še nismo videle, da bi voda po hribih tekla. Prihajale so vrste voz z rdečimi paradižniki, paprikami, krompirjem in fižolom. Dli)je so postale rumene. Klasje na ljudski njivi'1 Je naglo j>ostajalo jedrovlto. Baj-Roženovo pa je ostalo drobceno. Mladice lubenic v njegovem lubenišču so sicer cvetele, sadu pa ni bilo; korenine so začele veneti, kajti zmlja je klicala dež. Točno za mlačev je poginil vaški strplje-nec — enorogi Roženov vol. Poginil je od starosti. Zadrugarji so speljali snope z njive in jih tik vasi zložili v kope. Prlpelja« 11 so dve mlatllnici. Baj-Rože nove majcene kopice snopja pa so ostale na uboški njivi tik goz Piparjev Lojze bo zidar Ko sem ga zagledal v Trebnjem na zidarskem tečaju, nisem vedel "kam bi ga dal". Spogledala sva se in ko se mi je na- nan bo kaj ostajal'», homo lahko ¡«mudili krajem Uj*r jim bo gradiva primanjkovali. —Ko bo v Dobrr.tču sezidan zadružni dom—je nadaljeval— bom ostal pri zidarskem poklicu. Zavedam se. da sem komaj začel s poklicem, ki me res veseli. Pred. zidarji so velike nasmejal" "sem vedel, "da se nisem ! »oge: tovarne, šole, staaovanjske zmotil. Nekje sva se morala sre-lhiš*' . . . Dvema mojima prijate- ¿411! Sedel je v klopi in nt premično gledal v obraz tovariša, ki je govoril o zadružnih domovih. Po končanem predavanju je prišel meni ni me nagovoril: —Zdravo, tovariš! Ali se me še kaj spominjaš? Z odkritim vprašanjem :ne je spravil v zadrego. V spominih sem lovil fantov obraz. Ko mi nikakor ni šlo, mi je pomagal. —Iz Šmavra pri Dobri iču sem doma . . . Smaver, Dobrnič, Rdeči Kal, Vrhe, Šahovec . . . Leta 1944. -—Poznam te, Lojze! V Šahovcu so vaščanl volili. Okrašena vas, rep dan in vesela pesem harmonike—vse skupaj je izražalo zadovoljstvo Šahovča-nov nad uspehom. Volili so vsi ¡in izbrali najboljše ljudi v odbor. — Nemci in belogardisti rinejo iz Trebnjega. PesAn je zamrla In obrazi zavednih šahovskih deklet eo obledeli' ob težkih besedah malega Prparjevega Lojzeta, ki jim je ves zadihan . prinesel grozečo vest. Vas šahovec je kakor da bi izumrla. Ljudje so bežali. Lojze iz Šmavra mi je rekel, naj' počakam. Iz sosedne hiše je prinesel žago in mi velel, naj mu pomagam podžagati mogočen mlaj, na katerem je bila zastava s peterokrako zvezdo. Ubogal sem ga. Ko jc bil mlaj porušen, je Lojze skočil k vrhu in odstranil zastavo. Na hitro jo je zložil in jo vtaknil za srajco. —Za menoj! ' Dva in pol dneva sva bila v skrivališču v goščavi skrita. Do-brnlška dolina je bila obkoljena od Nemcev in belogardistov. Kos kruha iz Lojzetovega žepa je bila najina edina hrana v tem času. Ko se je ponoči tresel od mraza, sem mu rekel, naj se pokrije z zastavo. —Kaj pa misliš! e Po končanem dopoldanskem1 pouku sva sedela na Modu blizu bodočega zadružnega doma | in se pogovarjala. —Kako to, Lojze, da ti prišel na zidarski tečaj? Mlademu fantu ni bilo težko odgovoriti. Takole mi je povedal: —Ko sem zvedel, da bo v Trebnjem zidarski tečaj, sem se takoj prijavil. Nisem prišel samo zato, da se naučim zidati, Ijema je žal, da niste prišla v prvi tečaj. Sedaj komaj čakata, da se ta konča in drugi začne. Boš videl, da bo dobrniška dolina z vasicami nad njo dala lepo število zidarjev. Učiti se moramo, je rekel maržal Tito, to je naša orva nafoga! —Jaz se rad učim—je rekel z živahnimi očmi. —Tu vidiš—je dejal in pokazal prostor, kjer bo stai bodoči trebenjski zadružni dom—se bo Izkazal moj tovariš Jože Trinko, ki tudi obiskuje tečaj. Pridi k nam v nedeljo, ko bor^o s oro-stovoljnim delom čistili ruševine. s Ko sem jih v nedelje obiskal, sem videl, da je Lojze res mož-beseda. S krampom, ki je izgledal kakor da bi zrasel iz njegovih rok, je vihtel skoraj brez odmora. Njegovih petnajst tovarišev iz zidarskega tečaja nI prav i nič zaostajalo za njim. Z vsakim 'zamahom ao prepričevali prisot-rie, da jim zadružni dom ni "španska dežela", pač pa, da jim jg pa nikogar. Tvoja volja Premikli do jutri. Ce ki /m to. |MiveJ pravi čas, dok let tiaklot ne odvlečetno na spodnji k one«- , — Kar odvleclte ga. fantje, In čimprej, poženite tega preklele- skupno obdelovala zemljo, čemu ga brundat a, ki mi gluši ušesu sr umikaš iz člede kakor garje-Jaz imam svoja dva slata motor .V|, ovc.* ja — orjeta m molčita Družin«. Kuj si rekel* Daj, še en-prehranjujeta — Matejčo' — je!k..,t |n.v«j* S šibi, ti bom eno zavpil proti grmičasti meji pti|M-ljal pa ln.il imel garjevo zavrni vola. napregla bova! P«» loven' Khi H.|*,ti »«. n.i spravi, čemu si splezal na hruško? | hajduk hajduki' Nič te ne ra- Predsednik je zamahnil z ro- lnm' Mal.rk je spustil povo-ko in odšel k sejalnici, ki je *pu-j I«, ..«Url za hruško naslonil ¿e-ščala prva zrna v zemljo velike lo na isjpokano drevesno »kot jo v skrbeh, kaj početi. Najprej se je napotil k Grbavcu, jemat denar na posodo. — Nimam, Rožen! — se mu je potožil krčmar. Ko bi imel, bi tebi prvemu dal, potem šele drugim; pa nimam. V itiestu je ban ka, tja pojdi, prosi jih. ^«bri ljudje so, dali ti bodo na posodo. Kar zadeva pa poroke — mene nikar ne zapisuj, pridušil sem1 se. da nikomur .ne podpišem. Baj-Rožen se je pripravil 4n j jo ubral proti mestu. Minil je Roi** Kamenov je ves osra-dan, minila *ta dva, trije, pa ga mo*en obit>1' P°tem P® kreni1 ni nazaj. Predsednik zadruge Proti vs«l in r***1 niti pokliče traktorista Dimo In mu v u4ef,h *> mu odmevale u|u|#. iDimove besede: I - Pet-šest voz naprezite In' «v' bi bU ženske vzemite s seboj, pa prlpe-.^ v naSI sredi zakopan kotel Velik kotel za- kl ^^ tu^ uTI ' sut s prstio od vekoma/ L il J® P«'K*nll vol. Jutri bomo živino Mo trdo zemljo. Po usahlih me-sut • prstjo od vekomaj. hH uk Rozda žlvina j.h je pognal, nova travica. bi uničila baJ-Roženovo snopje. Hruška Je zopet z zlatniki obsu-Pripeljite vse na skupno mlati- "J»vo zraven gozda. Začela šče. toda zložite v posebno kopo. Je setev. Sonce je bilo že dve kopji visoko. baj-Roženu ga ti našel! in se Pa prihajal iz mesta prašan in obupan ga je. ko je opazil drobno kopi ,ci traktor rezal ljudsko njivo, pove« lruden, doben zmagovalcu. Ko je Dimo Kar zbodlo Pn*P*1 do ** mu blJ* Rožen ginjen približal in mu ribavati, stopajoč za majhnim Bog jim daj sreče! Kaj ta- vodičem, ki je korakal pred nji-, . metni ao moji bratje' Tam m« / zavihanimi hlačnicami in J*9™ ~~ dtt bl ne bodo čohali, kjer jih ne srbi.¡mokimu nogami .hI jutrnje rose !PoJtH' iU)plV14 /a p1"««™ Toda tudi tebi lahko rečem, Ivan, (klpadlo hruškovo listje *e JC'P«»II0voriva Popoldne bova rudno polesk.-tavalo Plug je za-|bu*° »P, ku- . konnrii *ko (kopji visoko. baj-Roženu pa se .ezal v mehko zemljo m razme- Tl.li večer je baJ*Ho>en v kr^' ^Uk al « ni mudilo naprezat. V bližini je «"-I «.-kini- K..... prišel na ™ P'» «rbavcu pop,I tri merice »J k">»> " t,,