Februarska belina Včasih smo za mesec februar rekli, da Je bel mesec. Ker Na senčnih in mol saj sta od prejšnje mila skoraj dv.i meseca. Do-l)ili pa .M) tadi nelcalere tnl^o-vore na lani zastavljena v pratnja. Majdo Koren (ZLSD) jc na dccembrski seji zanimalo, kakšne so možnosti in pošlo-pek, dii bi v Šentilju spel pridobili lo krajevno ime, saj so ircnuîno ločeni po zaselkih. Odgovor je dolg, kol bi bil tudi postopek. Imenovanje, preimenovanje, združevanje in odprava naselij in ulic je urejeno v Pravilniku o določanju imen naselij in ulic ter označevanju naselij, ulic in stavb- Po njem bi morala krajevna skupnost najprej pismeno utemeljeno podati predlog za uvedbo uličnega sistema občinskemu geodetskemu organu, ki ga v dveh mesecih dopolni z grafičnim prikazom 1er ga s svojim mnenjem vrne s"vetu krajevne skupnosli. Ta potem poskrbi za enomesečno javno razpravo, nakar predlog s pripombami posreduje ol>činskim organom v nadaljnji postopekin odločanje. To pomeni, da bi moral potem župan sklicali zbor krajanov, pobudo pa obravnavali i%e mesini svet. Franc Špegei ILDS) je predlagal, da bi imenovali nekoga, ki bi ga lahko imenovali ludi tajnik, ki bi vodil evidenco in koordiniral delovanje krajevnih skupnosti. Njegovo delo naj bi finančno podprla občina, V odgovoru i/vemo, da je zalo že zadolžen občinski uradnik Vlado Videmšek. HermanArlič (SLS +SKD) pajc predlagal, da se na občini ustanovi pravna služba, ki bi krajevnim skupnoslim pomagala urejati pravne zadeve na sodiščih. V odgovoru pravne službe izvemo, da je lahko v p(«topku pred okrajnim sodiščem pooblaščenec vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben, pred okrožnim, višjim ali vrhovnim pa je po-obla.^cnec lahko samo odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpil. V občiaski upravi pa nimajo zaposlenega nobenega pravnika spravniškim državnim izpitom, zalo ludi sami odstopajo zadeve odvetnikom, ki jih zasiopajo na ao-diščih. Kako hitreje do avtoceste? Poglejmo §e, kaj je prejšnji lorek zanimalo velenjske svelnike in tudi, kaj pivdiaga-jo. Svelnik Kadil Knipič (- ZLSD) je odgovorne opozoril, da mnogi svojci padlih borcev med drugo svetovno vojno, ki F>o jim pt^lavili spomenik na Titovem trgu, sprašujejo, kam so izginili napisi s spomenika. Crke je namreč najedel zob časa, zalo jih bo treba obnoviti, prav tako marmorne plošče, na katerih so bila pritrjena imena 645 padlih borcev, /elel je, da odgovorni na kakšen način o tem pismeno obvestijo svojce. Skupaj s sveinikom Antonom De Cost(»m (SDS) sta opozorila tudi na na-raščajc^i vandalizem v mestu in predlagala, da policija vsaj ob petkih in sobotah zvečer 5e poostri nadzor v sirogem ceniru. Na prvi del Krupičeve pobude seje burno odzval Ivan Kralj (SLS +-SKD), ki gaje zbodlo, daje KrupiČ uporabil izniz "mojih žriev". Opozoril je, da so bile tudi druge žrtve, sploh v povojnih pobojih. Že v prejšnjem mandatu so svetniki sklenili, da bodo prav vsem /,-rtvam v<5jnc postavili spt^me-nik na pod Kožljem. Herman Klemene (SDS) je vprašal, kam bodo velenjski komunalci po letu 2002 odlagali smeti, saj že prihodnje leto poleče obralno dovoljenje za mestno odlagali,^če. V Kidričevem pa se z začetkom predvidene iižgradnje sežigalnice odpadkov zatika, ker se tamkajšnji prebivalci s postavitvijo ne strinjajo. Predlagal je, da preučijo možnosl odlaganja smeit na področju rudarskih ugreznin. Benča Stntzikka (LDS) je molila neurejenost križišča na industrijski ce.sti pri nekdanjem Vcgradovem samskem domu, kjer bodo že čez slabe tri tedne odprli nov stanovanjski blok s 51 stanovanji. I ranca Severja (SDS) so spet zanimale ceste, predvsem to, kaj je mesina občina Velenje že naredila, da bi se Čim prej zgradila obvoznica mimo mesta, ki bi skrajšala pot do avtocestnega križa. Poudaril je, daje priložno.si, da se stvari premaknejo iz mri-ve ločke,verjelno dobra, glede na to, da ima Velenje iri paslance v državnem zboru in prometnega ministra iz Zgornje Savinjske doline, ki velenjske razmere dobro pozna. Vprašal pa je ludi, kdaj bodo obnovili Šaleško cesto pri semaforjih proti Rdeči dvorani, kjer se je asfalt po-sedel za S do 15 centimetrov, kar je ne le neprijetno z,a vožnjo, ampak ludi nevarno. Kari Stropnik (LDS), ki je predsednik sveta krajevne skupnosti Konovo,jc predlagal. da za vse predsednike občina pripravi seminar, na kalercm bi jim povedali, kaj lahko in kako naj delajo, saj niso ne ekonomisti in ne gospodarstveniki. Bojdnd špeget Kaj zanima svetnike občine Šmartno ob Pakl? Od Vegrada je treba izterjati! Na predAidnJi seji so svetniki ol>cine Šmarmo oh Paki sprejeli za 10-odstalk<»v višjo vrednost t<»čke za izračun nadomestila za upombo slavbne^a zemljišča. Svetnika Dojana Kladnika je pri tem zanimalo, ali podjetji Vegrad in Gradů; plačujeta nadomestilo za kamnoloma in koliko sla plačala za lo lani. Po besedah župana Ivana Rakuna, je Gradiš za kamnolom v Podgon plačal lani več kot 2 milijona SIT nadomestila, prispeval pajc ludi približno 2000 kubičnih metrov nasipnega materiala. Vegrad pa je stala la obremenitev 1,3 milijona tolarjev, vendar svojih obveznosii ni plačal, ker jeza kamnolom v Crorcnju predložil odločbo o minevanju. Izdalo naj bi mu jo pristojno republiško ministrstvo. Na zadnji seji so svetniki zahtevali, da občina od Vegrada izterja nadomestilo. Kajii, v kamnolomu-po poudarili -se odvijata dve dejavnosti (žagarstvo in avto odpad) in za obe naj bi Vegrad zahteval podaljšanje pogodbe z najemniki. Svelniksi Rudy» .Težovnika je zanimala na kakšni osnovi je ministrstvo lahko izdalo odločbo, med drugim pa je Še vprašal, kam najemnik ali Vegrad skladišči odpadna olja avtoodpada. Svetnika Bojan Kladnik in Tranc Kumar pasla se zavzela za takojšnjo sanacijo kamnoloma in opozorila na nevarnt«ti, ki pretijo ob robu kamnoloma, da Vegrad ni postavil zaščitnih ograj. Cestni strokovnjaki pa taki! Prometni znak pri stamivanjski hiši Bojana Pra^nikarja povzroča med koristniki ceste šola - Šmartno ob Paki — Mali Vrh že od postavitve dalje prccej ncgodovjmja. Po trditvah svetnikov stoji skorajda v križišču in povzroča zmedo. Nič prese- netljivega ne bi bilo, če bi se zaradi njega pripetila tudi kakšna nesreča. Drugi kamen spotike je nedaleč stran, pri dovozu za <5snovno šolo, Tam postavljen znak namreč dovoljuje do-stop le pr^vetnim dclavcem. »Kdo pa so prosvetni delavci? So to le učitelji? Kaj pa snažilke, kuharice?« je vprašal svetnik Bojan Kladnik. Župan Ivan Rakun je pcivedal, da so oba znaka postavili cestni strokovnjaki. Prosimo • ne, zahtevamo odgovore! Svetnik Frančišek Berdnlk je že večkrat seznanil svetnike, da jena Komunalno podjetje Velenje naslovil kiir nekaj vprašanj, na katere ni dobil vseh odgovonw. Med drugim gaje zanimalo, kaj se dogaja z vodo, ki jo uporabljajo gíxspodinjstva v občini Šmartno ob Paki? K(íliko denarja se zbere s taitso za obremenjevanje voda od tukajšnjih uporabnikov in za kaj so ga porabili? Kiij je pokazala analiza novih vrlin? V njegovih zahtevah ,so ga podrli ludi ostali svetniki in županu predlagali, da uvrsti na dnevni red za naslednjo sejo občinskega sveta poročilo o delu Komunalnega podjetja Velenje. mtp iidoli vei kot 14.500 novih osebnili izlcaznic Na Upravni enoti Velenju so ud 22. junija, Icla I99M du 16. februarja lelos i/dali 14.56U novih osebnih i/.ka/nic. Na rc.šite>' pa čaka še 482 vlog. Od I. marca dalje bodo zbirali tudi vloge za izdajo novih polnih listin. Veljavnost sedanjih pt^lečc avgusta leta 2002. mtp POSLOVNI Transakcijski račun s prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo le: - polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezor] 3 - klasični limit na poslovnem računu - depozit na poslovnem računu - opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje - izdaja poslovnih čekov - premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko. Želin^o vam veliko uspehov pri poslovanju. 0 XO ) banka Velenje B9nkè Vél9fíjf ď.d. Vetenjt. banČTM skupina Nove tjubljanske banke Govedorejsko društvo Šaleške doline Poslej manj zapletov z veterinarji!? GABERKE, 14, februarja - V dvorani gasilskega doma v Ga-berkah so êlani Oovedorejskega druilva Šaleáke dt)line, v katerega je vključenih 174 kme lov, na 7. skup.^ini spregovorili o lanskih aktivnostih in leK^tijih nalogah. Dobršen del Času so namenili tudi rezultatom osemenjevanja v preteklem letu oziroma bolj težavam, ki so se v zvezi s tem porajale na terenu. »Ne l)i mogla ravn<» trdili, da smo Imeli teùive / veterinarji. Morda je pri lem šlo l>olJ /a nerazumevanje te^a, kar je zapisano v /akonih. pravilnikih in uredbah v mzi s kmetovo izl)ir(> načina osemer^jevanja. Kamen spotik^i, 7.a kote« rega vse do skupiićine i Veterino Šoštanj nismo našll skup* ne^a jezika, smo redili lako, kot smo si želeli že »d lanskega Julija dalje. Od 1. marca dalje I)4k)o namreč lahko kmetje ím-mi i/braii način plačevanja storitve Veterine S(>:>lanj,«< je poudarila predsednica (vovedorejskega drušh'a Šaleške doline Sonja Ariič. Med drujjim je še povedala, da naj hi za nezadovoljstvo na terenu bih »krivi« tudi kmelje, ki so na twnovi opravljenega tečaja pridobili koneesijo za osemenjevanje v lastni čredi, /aradi slednjih naj bise cene s tori lev zelo podražile. Sicer pa je bilo to le eno odvprai^anj, s katerim sose ukvarjali v omenjenem društvu lani. Poleg tega so pripravili §e razna predavanja, se tvorno vključih v volitve v kmetijsko-goz-darsko zbornico, organizirali so ogled bikov v osemenjevalnem centru Preska, bili pa so ludi gostitelji predstavnikov evropskega komiteja za rjavo pasmo. »Skozi celo lelo seje na našem ptKiroČJu dogajalo marsikaj In po svojih močeh smo se poskušali vključiti v reševanje vpnti^nj. Ob tem lii rada poudarila, da Je društvena aktivnost odvisne» tudi od odziva članov, kako na glas si upajo opozorili težave, s katerimi se srečujejo. Res pa je, da je naš glas bolj glas pijočega v puščavi. Smo ljubiteljska organizacija, katere predstavniki lahko v pogovorih s pristojnimi samo osvetlimo težav«, rešitev pa na osnovi tega ne moremo pričakovati.« Težav govedorejcem glede na razmere ludi v prihodnje ne bo manjkalo. Kot pravi ArliČeva, so pred velikimi izzivi in mnogi si ne predstavljajo, kako bodo lahko ovire rešili, 'leme le-Ltwnjega delovnega programa društva so podobne lanskim: program osemenjevanja, izlet, strokovna ekskurzija, izobraževanje članov, reševanje aktualnih vprašanj- >Rada bi, da hi nam člani [x»vedall. kaj jih teži. Morda bomo s skupnimi močmi le lahkt» k^ilero rešili,» je sklenila pogovor Sonja Arlič. ■ Tp POGOVOR Z RAZLOGOM 22. februarja 2001 Pogovor s prvim "kadrovikom" premogovnika Jankom Luknerjem Po upokojevanju zaposlovanje ImHjt» poklici poveziini z ruclur^tvom k pri-h()dnost? Laliko tisti, ki izobražujejo v progmmih povezanih z rudarstvom in se bodo v naslednjih letih z;i to izobraževanje ^ele odločali, računajo nu zaposlitev? Liih-ko tisti, ki so dunes zaposleni v velenjskem prem(»p»^iiiku računajo na to, da bodo mir* no, brez pretresov; dočakali v podjetju upo< kojitev? Za^novil za to, da bo tako, ttidi zaposlenim v drugih podjetjih ne more dati nihče, a rudarstvo je vseeno s|)ecinčna panoga, ki terja s|>ecinčne poklice, ki iío težje zaposlivi v drugih panogah. Ze zato so tovrstna vprašanja čisto na mestu. In če se t:i hip mkidi, ko se odločajo ni svojo prihodnost in jih zanima rudarstvo, sprašujejo predvsem po tem, kakšne možnosti bitdo imeli, da se po končanem šolanju zaposlijo, se v premogovniku sprašujejo, kaj bo čez čas, če ustreznih kadrov ne bo na voljo. O tem, kako kaže, smo se pozanimali pri direktorju kadrovske slu/be Janku Luknerju. # V fiiu Í999 sprejei zakon o invalidsko pokojninskem zovfíroyanju Je pri nese f spretnem-he (adi na pudrtfcje upokojevanja delavcev, ki dťlajtf v te^ih pof^ojih, (orej iudi za rudarje. Ti so imeli po niarem zahmu pravico do predčas-nefia upokojevanja, ki so sija zagotavljali v ok^ rim obveznemu pokojninskega zavarovanja. Kaj ho zdaj drugače? "Nov /akon vnaSa to spremcmlxx da si pravico do predčasnega upokojevanja rudarji zagotavljajo z obveznim dodatnim zavarovanjem. Januarja letos, ko je zakon z enoletnim zamikom /ačcl veljati, smo v pre-mog^wniku v dodatno zavarovanje prijavili zapt>slenih, vse liste, ki do 1. januarja letos niso imeli 25 let pokojninske dobe, delajo pa na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem". A Kaj pa možnosti za upokojitev, starostna doba? Rudarji so se včasih dokaj tnladi upokojevali? "Ćc se je po Marcm zakonu rudar, ki delal na deUwnem mestu, ki je bilo benilicirano in seje štelo 17 za 12 meseeev, lahko upokojil pri starosti 46 iet in pol. večina se jih je sieer upokojevala med 47 in 48 letom, je po novem najnižja starostna meja 49 let. lo pomeni, da seje starosina meja, takokcn/a vse ostale, zvišala tudi zii delavee, ki delajo na be n ii i cir a n ih dc lovn i h me.s ti h ". # Nekaj izjem pa j^ vseeno ? "Žc pred uveljavitvijo zaktma, leia smo skupaj s sindikatom dosegli, da zakon ne velja za tiste delavce, ki so tlopolnili 25 lel pokojninske dobe. Zakon uveljavlja tudi zelo dolgo prehodno obdobje. V celoti bo veljal za delavce, ki smi> jih zaposlili februarja îeio.s. Za drujze delavce pravice, ki so jih dobili pt> starem zakonu ostajajo (xziroma se uvajajo postopno/' # Kako je z zanimanjem mladih za poklice v rudarstvu, za te, ki se šolajo na velenjskem solskem ce/Uru? "Po tistem, ko so učenci osmih razredov najprej izrazili svoje namere o tem, kam se bodo vpisali, smo bili precej zaskrbljeni. Po končanih InlormaLivnih dnevih smo že bolj zadovoljni. Vmes smo i/vedli niz aktivnosti, ker nismo za to, da se programi, ki jih bomo v prihodnje Še zelo polrebovali, ukinejo. Zavedamo se namreč, da je ta šola zelo pomembna za obsloj podjetja v prihodnje." # Vsak, ki se odloča za nadaljevanje šolanja, pač razmišlja o tem, kakšne so mozjiosti za kas-nejšo zaposlitev. Na kaj lahko računa pri vas ta generacija, ki se odhča danes? "Ti, ki se vpisujejo danes, imajo pri nas za-gi>tov|jeno zaposlitev. Ib trdim na osnovi projekcij, ki smo jih Izdelali in na podlagi dolgoročne strategije." # Ampak število zaposlenih pri vas je v upadanju. "Drži. la trenutekje v premogovniku zaposlenih 2-805 delavcev, decembra letos jih še manj, pribljžn< > 2-700, Napovedi do leta 2010 kažejo, da se bo zaradi fluktuacije, predvsem upokoje va njit, v naslednjih dese-uh letih upokojik> 1800 ljudi. Stale/ zaposlenih se ho do leta 2006 še zniževal, za okoli 4 odstotke leln(». po letu 2006 pa le za kakšen odstotek. Vendar bomo tudi v teh letih zaposlovali. Že lelos smo zaposlili 20 listih, ki so končali šolanje kol naši štipendisti, junija jih bomo Se 20. Po letu 2006 pa bomo letno omogočili zaposlitev več kot 100 ljudem. Cîeneracija. ki se zdaj vpisuje v Janko Lukner: "Generacija, ki se danes vpisuje v rudarske programe ima zagotovljeno zaposlitev." rudarske programe, bo imela zagotovljeno zaposlitev." 9 Kakšne ugodnosti pa nudile mladim^ ki so odločajo za poklice v rudarstvu ? "Velikojih je, od moí^nosti pridc^bilve štipendij, subvencitmiranja prevozov, malic, mo?,-nosi opravljanja prakse pa lega, da bo pet najboljših iz vsake gencracije di^bilo zaposlitev takoj po končanem izobraževanju, drugi pa v letu, najpozneje dvch**. 9 V zadnjem Času se veliko govoriy za marsikatero podjetje pa pristaja resen problem, Í7/;,wa-janje z dela zitradi bolniških. Kako je s tem pri vas? "S tem smt) se resno začeli ukvarjali pred kakšnimi petimi leii. kk) sm(j začeli izvajali projekt z nasU>vom Skrb za zdravje delavcev s eiijcm, da se bolnij^ki .stalei^ zmanjša. Da ne bo pomote, ne na silo, z ustrahovanjem, denarnim "kaznovanjem" ali čim pinlobnim. V zadnjih peilh letih smo bolniške izostanke zmanjšali za 57 odstotkov. Če povem, da je bolniški $uúc'? v letu 2.000 predstavljal 5 J57 odstotka inda je v januarju letos zabe- ležen le 4,36 odstíílni izostanek z dela zaradi bolniških, potem je to velik uspeh. Sploh, čc k temu dodam se dejstvo, da je premogovništvo specifična dejavnost in da nam. kar se teh številk tiče, zavidajo številna poú-jetja." % Pravite, da Je šlo brez pritiskov in da niùinje bolniških iz/tstankov tttdi ni šlo na škodo zdravja zaposlenih. ''Usmerili smo se v vrsto drugih aktivnosti: od vlaganj v varno in zdravo delovno okolje, izobraževanje, osveščanje ter številne preventivne aktivnosti, v športno-rekreacijske dejavnosti In podobm). Sodelujemo tudi z zdravniki. Velik poudarek dajemo temu, da so ťi seznanjeni z razmerami v kakršnih delajo naši zaposleni, predvsem pa ustvarjamo razmere, ko zaposleni ne hodijo v bolniško zato. ker se v podjetju slabo počutijo, ampak zato, ker so bt^lm/' Milena lO'stič - Planine Anketa med 44 velenjskimi narkomani "na Igir Slabo osveščeni, pa še težko pridejo do igel? Ze nekuj let narkomanija« žili Se vedri)čju Šaleške dt)line deluje tudi Lokalna akcijska skupina za boj proti drogám, krajše imenovana LAS. Njihovi člani z različnimi preventivnimi akcijami pomagajo tako tistim, ki so v svet narkomanije že zašli, kot staršem mladostnikov in osncwnošolcem, da ne bi. Ib-rej s preventivnimi akcijami. Član velenjskega LAS-a in hkrati združenja ZARJA, ki deluje v Slovenj Gradcu, je ludi Mitja Ciregorič, ki seje v delo obeh združenj aktivno vključil po tem. ki^ se je sam rešil pekla zasvojenosti. Mitja nam je o rezultatih ankete med velenjskimi narkomani povedal: "D(» te ankete je prišlo zato, ker smo hoteli ugotoviti, kako skupina ljudi, ki nedovoljene droge injicira, kakšni so njihovi vzorci tveganja pri tem početju. Hkrati smo želeli ugotoviti, kakšna je up(»raba in dosttipnost sterilnega pri* bora ter kakšne so pri tem njihove potrebe po izmenja* \1 sterilnega pribora za Inji-clranje. Rezultati ankete so zanimivi. Velik odstotek ti* stih, ki jim v metad in 11 alkohol {25%). Ob lem je treba vedeli, da je veČina anketiranih p« »litoksikomanov, da torej uporablfa-jo več ra/Jičnih Le trije med vprašanimi uživajo le metadon In so na dt)bri pt>li do ozdravitve, vsi ostali pa, kljub kontroli, poleh metadona še vedno uživajo heroin. Poglejm^> še nekaj drugih rezultatov ankete. Anketiram! populacijo je sestavljalo 32 fantov in 12 deklet. 5 jih je bilo mlajših od 2fl let, 29 jih je starih od 20 do IS let, 8 med 25 In 30 ter 2 nad 30 let. iOir 44% si jih drogo injiclravečkot 4-kral na leden, pri tem pa vedno svoj pribor uporablja le 16 oseb. V ga uporablja večinokrat. 6 občasno, 6 îskoraj nikoli, 4 pa si iglo delijo s prijatelji. Kar 16 jih je odgovorilo, da ni stí seznanjeni s posledicami injiciranja. In zakaj jemljejo igle drugih? 14 zaLo, ker ponoči ne morejo kupiti igle v lekarni in zato nimajo druge ubire. 5 jih verjame drugim, da niso okuženi- 6 jih je odgovorilo, da zaradi stiske. 3 pravijo, da jim ni mar za posledice, kar 9 pa, da si bojijo kupili iglov Lekrni zaradi piTznanih ljudi, ki bi jih lahko pri tem videli- Zalo nekaterim igle kupujeji) tudi prijatelji. tek. da Se vedno le 20% narkomanov pri jemanju odmerkov dntge vedno upc^rab-Ija .svežo iglo, kar 32% večinokral, 20% le občasno. 22% pa skoraj nikoli! Mitja k temu dodaja: ^^Uporabniki so povedali, da v velenjski lekarni, kjer naj bi prodajali sterilne igle, teh v nočnem času ne morejo vedno kupiti, ker jim jih nekatere delavke nočejo prodati. Zato $0 v anketi napisali, da bi bilo bolje, če bi neka ne>-ladna organizacija aH društvo delila sterilne pribore. Hkrati je v njih tudi pristop do nark(»manov bistveno drugačen kot drugje. V Lasu Velenje in Zarji, skušamo tako v Šaleški doli* ni kol na Koroškem narediti več zato,da bi sterilne pribore delili ^^na terenu'\ (Dalje na 5. strani) 22. febi-iiarja 2001 "«'^ČAS UTRIP Hudi udarci po našem ugiedu Zadnje dru sem še posehno zaskrbljen. Kur naenkrni se znajdejo sirokovnjaki in porečejo, da člo\'ekŠe zdaleCnima loliko ^enomov, koiso doskj mislili, ampak veliko nxanj. /m navadne Ijiidiy kise na takepodnjhnosti človeka iako ne spoznajo, to ni bil prehud udarec; dotolklo jih je, ko so slišali, da je čloyvk le malo nad čn'i ali mišmi. Si lahki) mislile?! človek, ki se ima za utko siqyer bilje je naenkrai padel na stopnjo navadnih plazik e\' in 'f^lodakew An^)ukso se mnoi^is lako ngoiov/lvijo ludi globoko slrinjali. Predvsem s tisto primerja\'o s plazilci. Saj se mno^ ljudje res znajo lako presneto plazili. Pa pri tem ne dajem nikakršne primerjave med Sh^'end in vkJj}iče\'tinjem v ICvropo. Komaj .^em preživel izgubo te^a primerjalnega ugleda z ne-katerimi živalmi že me je doletelo dnigo. Tudi moja deželica nu sončni strani Alp ima vse manjši ugled, e lani nismo mogli biti ponosni, saj smo se v posebni piimerjolni .skiipini držav znašli na predzadnjem mestu, ampak zdaj smo naredili še korak nazaj. ÏMhko se tolažimo le še s lenis da nižje ne moremo pasti. Ampak kaže. da smo Slovenci sami vendarle \'ečji navdušenci nad državo, kol (isti es'ropski "ocenje\'alci'\ Naše ankeie namreč kažejo, da so državljani kar zadovoljni z državno gamiiun>. ki nas vodi Vladne in-siitucije so ljudje kljub vsemu, kar se na vrlui dogaja, ocenili bolje kot lani. Oh tem res ne vem, kaj najsi mislim. Ali so res pri anketiranju našli le lake ljudi, ki niso kritični do dela v vodstvu države; ali pa je pri nas vendarle toliko zado- voljnih ljudi. Zagotovo pa z delom v državnem vHiu niso za-do}'oljni tisti, ki naj bi te Ijidye Slovenčke, ki hvalijo državni vrh, vodili na lokalni ravni. V združenju slovenskih občin se namreč hudo jezijo nad "državnim"ix)čeijem okoli.'^prejemanja letošnjega proračuna. Niti ne toliko zaradivi.^ine in predvidene deliA'e, nasploh zaradipoča.'inosii Zaradi tega. ker še ni državnega proračuna, so r mnogUi ol)činah v hudih škripcih. Vsepovsod pač niso bili tako korajžni da hi si ui^ali .'^prejemati svvje občinske proračune pred državnim. Medlem ko so za nekatere najbolj problematične tako malo vi^je zadei'e, mnogi starše sh'Irijo nara.ščajoče cene varstva otrok v vrtcih. Sey^eda .so tudi /aki, ki bodo takoj porekli, da je vse skupaj povezano. Ampak starše pa le zanima, zakaj morajo oni sami vse pogosteje globlje .segati r žep. Oh lakih razpravah o podražitvah mnogi poslavljajo primerjave med posameznimi občinami Cene namreč Še zdaleč niso enake. Morda pa kdaj bodo. Vsaj v shipnosti za vrtce predlagajo po-enoienje oblikovanja cen programov vvrtcih. Na kuko plodna tla pa ho pohriJa padla, za zdaj še nI jasno. Morda pa bo tudi ob takem predlogu kdo pokritiziral, naj najprej kilo uredi, da bodo res vsi plačewli vrtce. Ne pa. da bodo med neplačniki najpogosteje starši, ki oir(?ke v vrtce pripeljejo 2 najdražjimi avtomobili. Tem očitno gre le za ugled pri avtu, nepň rednem plačif\'anju. m (k) Papirji in denar za postavitev semaforjev pripravijeni Na Kidričevi novi semaforji, na Šaleški le krmilni sistem Ze luni su na MO Velenje na-p4»vedali, &A naj In /a varnost v cestnem prometu po-skrheli s posodobitvijo več kot 30 let starih semaforjev nn Šaleški cesti in |K>stavit* viju novih na Kidričevi. Zaradi pomanjkanja denarja do uresničitve napovedi Se ni priški. Letos« še pred i/tekom poletja« naj hi semaft>r-Je postavili vsaj na Kidričevi, obnovili pa naj hi Jih tudi v kri/ii>^u pod velenjskim bazenom. Kot nam jc povedal Peter Kosi, sirokovni sodclavcc na MO Velenje, zadolžen za promel, so že pridobili vso poircbno dokumcniacijo za poslavilev povsem novihse-mdlofjev na križii^u za velenjsko poŠto. Problem je tu posebej pereč zaradi tenkega vključevanja prebivalcev Kardeljevega trga v promet na Kidričevi cesti, ki je sicer dri^avna cesta. Ravno xaio naj bi polovico potrebnih sredstev prispevala drŽava, pol pa mcMo. Denar naj nebi bil več vpraSanje, zato jc Kosi napovedal, da bodo se-malorje veijeino postavili Se pred poletjem. Hkrati bodo prestavili avtobusni postajali?^! ob Kidričevi in postavili sc semafor na prehodu za pešce lik pred moslom Čez Pako. Ta je namreč močno obremenjen (predvsem) zaradi dijakov šolskega ccnlra in obiskvwa Ice v zdravstvenega doma. ki pa Stiripasovnico oh gostem prometu teřko prečkajo. Da je njihovo pt^četje ob tem nevarno, govorijo tudi podatki o prometnih nesrečah na tem prcluxlu za peâce, ki jih je bilo doslej nemalo. Na Šaleški cesti, ki je močno obremenjena predvsem zaradi tranzitne povezave s koroško in celjsko regijo, semaforjev ne bodo zamenjali. Zamenjali pa bodo krmilni sistem, lako da bo mogoče v mestu vzpostaviti tako imenovane zelene vale. To zaenkrat ni mogoče. I Ikraii bodo v križišču pod bazenom namestili tudi semafor /a zavi- janje v levo za voznike, ki vozijo v smeri od Rdeče dvorane in zavijajo proti Nakupovalnemu centru, 'lako bodo ti natančno seznanjeni, kdaj laliko varno zavijajo. Tudi ta naložba naj letos ne bi bila več vprašljiva, kdaj naj bi stekla. pa še ni mogoče reči. Mbš (Nadaljevanje s 4. strani) Mitja nam jc povedal, da je pričakoval takšne rezultate ankeie in dodal: "Uživalci druu ne po/najo vseh nevarnosti. Vsak se odloči za svoj način življenja, tako so se tudi narkomani. IVdim, daje narkomanija bole/en. ki ni neoxdravljiva. Od te)*a, da nekdu eksperimentira z dro-l>ami. do da postane reden uživalec dntg, mine nekaj let» V tem ahdohju lahko /holi i^tevilnimi kužnimi boleznimi. spl(»h, če se ne za* veda pomembnosti uporabe sterilnih i^el in tudi kondomov. Zći se ml, da je vendarle eden od načinov, kako ljudem pomagati, če so si že izbrali taksen način življenja." Mitja je prepričan, da ima vsak človek svojo pot skozi življenje, f'e"zaide", je ludi poti do rešitve več. "Zato je treba nud i ti čim več poti do rešitev problema, pri narkomanih morda tu
  • i dro^ in tudi nevarnostih« ki jih narkomanija prinaša." To pa je verjetno ludi, žal, edina pot, da pomagajo tistim, ki se zairdno odločijo, da ne želijo bili več v vedno večji družbi '^zadetih". Bojdnd Špegel perspe/^t/Vo In vendar se Viti! Kolumnisti nadvse redko doživimo kakšno otipljivo, realno pozitivno posledico si'ojega pisanja. Sc imsebcj to velja Zir bolj aH manj majhna fokalna okolja, kjer naŠe početje praviloma ni deležno hikhiih bodrilnih impulzov. A to ni nič posebej nt nega. še v davnih sveiopisemsSkih časih so vedeli, da noben prerok ne velja veliko i' domaČem kraju. In vendar se včasih zgodi kaj pozitivnega, pa čef)rav na nek način le posredno. Pred dnevi.so lako študenije v Mladinskem cenim Velenje na ogled^MSiavili razstavo idejnega pnijekta uredin'e novega pro.'i-tora šaleškega .šiiidenL'^kega klubi. Ali hi razstava .s\'etlo luČ dne^a ugledala tudi brez prednovoleine kolumne in njenega pozixui k širil delxui řn javni presoji j)rojekia. ne vem. F)rznim pa si verjeli, da je omenjem pisanja ob mzbia^anjn sicer mirne gladine lokalnega šiudejiiskega bitja k ifndsiuvit\'i dela treh obetavnih študentiA' {rrliilekKire \'saj odloô'lnàj pripomogla. In to rne iskreno veseli. lîppursi mrune! Spel pa .se je pokazala naša popolna nezmožnost komunikacije. Izmed vseh t dal jenih reakcij prizadetih ni neimmdno k meni zaiíla niti ena sama. Legitimna in prav mogoče tudi utemeljena ncscHnjanja z mojim pozivom niso Nla iznižena javno (če izvzamemo pocestne bolj ali manj neresne pisarije lui zidu galerije Mladinskega ctnirtr Velenje}, temveč sose očitno omejila na varno okolje go.stilniških omizij. lies je ludi to bolje kol nič; vsaj vemo, da je izmed dvati.soč^ave množice velenj.skih študentov kdo .^e av. Vendar pa je tak način vse jírej kot pro-d fiktiven - hm z dialoga, brez argrimeniiru nega nestrinjanja sďari pač o.siajajo takšne, kakršne so. Ta šu/dentom očiiani manko sposobnosti za dialog in ni v na.^em okolju niČ posebnega. Priznali moramo, dmetne varnosti ter načrte za leto, ki že neusmiljeno teče. Več pozornosti kol ob lej prik) nosli bodo svojim aklivnoslim namenili skozi vse leto, saj nameravajo 45-ielnico delovanja obeležili predvsem delovno in s ponosom dokazati, da jc poklic šolcr in avlomchanik družbi potreben in nenadomestljiv. Ob zaključku so ponovno dali zaupnico večini do.scdanjih delovnih članov izvršilnega odbora, nekaj novih članov pa si želijo vključevali v posebne komisije in odbore, ki naj bi dckwali samostojno 1er se povezovali s prometno policijo. SPV MO Velenje, občinama Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki, šolami in vrlci. Ob lej prik)žnosli so slišali priznanja župana Srečka Meha, predstavnika Zveze ZŠAM Slovenije Lojzeta Seliča, Z.ŠAM Celjske regije Lojzeta Čobca 1er številnih prcdsednikcw sosednjih združenj in Policijskc postaje Velenje. Sami pa do svojega dela niso bili povsem zadovoljni, saj menijo, da se organizacija stara, daje marsikdaj neučinkovita in da premalo zmore za doseganje pravic poklicnih voznikov ter njihovega statusa z benil'idrano delovno dobo. Zato si tudi priznanj ob tej priložnosti niso delili. ■ Jože Miklavc VELENJE ' 4 Clani ZSAM Velenje in predstavnik Policijske postaje Velenje nameravajo sodelovati tudi v prihodnje 22. februarja 2001 AKTUALNO Pogovor s predsednico Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Marijo Vrtačnik Občine morajo zagotoviti podjetnikom prostor Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Je ena redkih regijskih ustanov; ki pokriva obmoge devetih občin Šaleške in Zgiir-njesavinjske doline. Združuje 634 gospodarskih družb, od t<^a Jih Je 24 velikih, 33 srednjih in 577 malih. Kljub porastu malih podjetij v zadnjem obdobju, predstavijajo v skupni |;o-spodarski strukturi večino še vedno velika podjetja, ki ustvarijo 80 odstotkov vseh prihodkov In zaposlujejo 15.236 delavcev, kar je 79 odstotkov vseh zaposlenih na tem območju. Največ, kar dobrih 46 odstotkov, jih dela v predelovalni industriji in premogovništvu. 6.6 odstotkov v gradbeništvu, 9,9 v tniovini... O gospodarstvu tega območja, predvsem pa o nalogah, ki si jih je za letošnje leto zastavil upravni odbor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, smo se pogovarjali s predsednico Marijo Vrtačnik, tudi sicer uspešno menedžerko, direktorico mozirske-ga Elkroja. # Gospodarstvo na področju, ki ga pokriva območna zbornica je zelo raznoliko, gotovo pa ima marsikaj skupnega. "Tekoče g()spt>darjenje je povezano predvsem s prohlemutiko slalnega prilagajanja zahtevam irga. Za zbornico pa je najbolj pomembna povezana obravnava bodočega razvoja. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki jih vidijo posamezne organizacije in ustanove, imajo mnoge stične ločke ali pa nasprotja zaradi vpetosti v isti prostor. Zato je nujno, da se slabosti ugotavljajo, da se opredelijo prioritete, metode dela in načini povečevanja prednosti ter najdejo skupne poti reševanja slabosti." # Osnovni namen vključevanja gospodarstva v zbornico je vsekakor la, da skuša na ta način kar najbolj uveljaviti svoje interese. Območne zbornice sle vsekakor podaljšane roke "matere". "Vsekiikor v celoti povzemamo smernice dela Cîospodarske zbornice Slovenije, ki ga dopolnjujemo s potrebami lokalnega gospodar- Predsednica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Marija Vrtačnik: "Včasih pomaga tudi ženska trma. " stva. Pri tem se še posebej trudimo, da bi svoje storitve čim bolj približali uporabnikom." # Zastopanje interesov gospodarstva v ekonom-sko-socialnem dialogu, izvajanje poslovno pospeševalnih nalog in seveda aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so najpomembnejše naloge Gospodarske zbornice Slovenije. Kaj konkretno pa je treba po vaše nemudoma uresničiti? "Sprejem dclovno-pravne zakonodaje v ekonomsko socialnem dialogu na nacionalni in mednarodni ravni, pospešiti proces investicij v visoko informacijsko tehnologijo, odpiranje finančnega trga, spodbujanje podjetniške kulture in zagotavljanje pogojev za zmanjšanje stro.škov, ..." # Pred dvema letoma ste skušali oživiti zamrlo inovativno dejavnost, kije bila v tem okolju včasih zelo živahna. Kako ste uspeli? "Vsak. tudi nov začetek, je težak. Tega smo se dobro zavedali, zato nismo obupali, koje bil prvo leto odziv slab. Lani je bilo že veliko bolje, letos pa smo že kar ponosni. Od/iv je bil dober, podani predlogi pa zanimivi, tako daje imela komisija, ki je inovacije occnjcvala težko delo. {) nagrajencih i^c nc bi govorila, naj bodo do podelitve, ki bo prcdvidt)ma 13. marca, skrivnost. Omenim pa naj, da prihajajo iz podjetij BSl I-I lišni aparati Nazarje, BIDCR Mozirje, Esoieeh Velenje, Treven Mozirje, (îore-nje Velenje, Indop (lorenje. Premogovnika Velenje in Elkroja." # Gospodarstveniki radi poudarjate, da so stroški, na katere nimate vpliva, preveliki. Mednje vsekakor sodijo visoki bolniški izostanki, ki v tem okolju presegajo razumne meje, saj izgubi gospodarstvo savinjsko-šaleškega območja povprečno po 20 delovnih dni na zaposlenega. "'Icma je izredno občutljiva in tega se vsi dobro zavedamo, a sc bo treba resno soočiti s temi vprašanji. Pripravljamo okroglo mizo skupaj 7. zdravniki- Skušali bomo odkriti vzroke takšnega stanja in jih omiliti." # Aktivno se nameravate vključiti tudi v razreševanje prostorskih vprašanj. "Vsekakor. Tu računamo tudi na pripravljenost vodstev občin. Novih programov in idej je malo in škiida je, če še tiste, ki vzniknejo. izgubimo, zalo ker podjetnikom ne ponudimo pravočasno prostorskih rešitev." # Že nekaj časa na upravnem odboru ugotavljate, da imajo podjetja veliko težav pri pridobivanju kadrov, na drugi strani pa je na zavodu za zaposlovanje sevtam brezposelnih vse daljši. "Ib je velika težava lega okolja. Cîospodar-stvo in .šolstvo bosta morala zato delati bolj z roki v roki. Naša zbornica bo organizirala razpravo na lo temo, z njo pa bomo skušali vzpostaviti večje ravnovesje. Se pa bomo morali ob tem soočili tudi s problemom zavračanja dela." %Ena največjih zelo konkretnih aktivnosti Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice je vsekakor srečanje malega in velikega gospodarstva. Letos boste skupaj z razvojno agencijo in obrtnima zbornicama pripravili že četrto sreâinje. " Če hočeš sodelovati, se moraš najprej poznati. To smo skušali naredili z dosedanjimi srečanji in seveda tudi odkrili, kako bi se lahko mali podjetniki in obrtniki v večji meri vključili v potrebe velikih. Nekaj sodelovanja je že vzniklo na ta način, možnosti pa je .še ogromno. Prav zalo bomo lelo.šnje srečanje pripravili še toliko bolj skrbno, predvsem pa se potrudili, da pritegnemo k sodelovanju še več udeležencev." # Kako pa ste vi osebno zadovoljni z gospodarskimi gibanji tega okolja? "Menedžerji smo takšni, da nikoli nismo povsem zadovoljni, nekako ne upamo bili. Zadovoljstvo lahko uspava, tega pa si nikakor ne smemo dovoliti. Vseeno pH moram priznali, da smo v tem okolju kar uspešni. Večjih pretresov nismo beležili, prav tako se ne soočamo s preveliko brezposelnostjo. Predvsem pa razveseljuje, da so vodstva večini podjetij Savinjsko-šaleškega območja razvojno in optimistično naravnana." # Takšni ste tudi vi osebno. Uspešno vodite podjetje Elkroj, tekstilno panogo, kije med tistimi, ki imajo v Sloveniji največ težav. Pa ne le to, pomembne naloge opravljate tudi v gospodarski zbornici, pa v novo oblikovani konfekcijski skupini IRCKON. Kako vam to uspeva? "Najprej gre lu zahvala družini. Bremena so enakovredno razdeljena. Delo. ki ga opravljam. imam rada, cilji, ki si jih postavim, pa so mi vedno znova izzivi, ki jih želim in hočem uresničiti. Ženskam pri tem pogoslo pomaga tudi trma. Tudi te mi ne manjka. " ■ Mira Zakošek PUP Velenje "iftazočarani smo!" Zaposleni Podjetja za urejanje prostora - PUP Velenje so načnovaii, da bodo prestavili proizvodnjo iz starega v najsodobnejši rastlinjak konec oktobra, nato dcccmbra lani. Čeprav je tu že druga polovica februarja 2l)(n, rastlinjak še vedno ne obratuje. "V nadomestni rastlinjak smo sicer že preselili vse rastline, opravili preizkuse naprav, podrli star rastlinjak, vendar še nimamo vse potrebne dokumentacije in uporabnega dovoijeixja. Pred začetkom naložbe smu menili, da bo šlo zadeva veliko bolj enostavna, temu primerno smo se tudi organizirali. Sedaj pa se zatika na vseh koncih in krajih, še najbolj pri urejanju širše okolice. L'radniki namreč zahtevajo, da rešimo še vprašanje logistike, prometa, priključkov na Koroško cesto ter ostale nadgradnje. Za nas Je takšna zahteva neutemeljena, saj naj bi rastlinjak na tej lokaciji postavili začasno. Žal. to sedaj moramo narediti, kar bo podražilo naložbo za 30 do 40 milijonov tolarjev. Tega nismo predvideli. Ce pa k temu dodamo še izpad proiz- vodnje za 10 milijonov tolarjev, smo lahko upravičeno razočarani nad odnosom tukajšnjih uradnikov," jc v pogovoru naglasil direktor podjetja Jože Mraz. Rok, do katerega naj hi nov rastlinjak predali s'vojemu namenu, naj bi bila sredina apiila. Naložba, ki bo krepko presegla 100 milijonov tolarjev, bo zaposlenim omogočila prc-ccj boljše, predvsem pa varne delovne pogoje ter vplivala na poslovni rczuilal enole Vrtnarstvo in s len celotnega podjetja. Novi rastlinjak je za polovico manj.si od starega, s pomočjo najsodobnejše lehnologije pa bo pridelek večji in kakovosincj.ši. Nič preveč optimizma niso pokazale številke zaključnega računa za lansko leto. Po Mrazovih besedah so predvideli 1,2 milijarde celotnega prihodka in 18 milijonov tolarjev dobička, a so z izjemnimi napori sklenili lansko poslovno leto s simboličnim dobičkom. "Glede na opravljene aktivnosti, prizadevnost delavcev, bi zastavljene cilje dosegli, spleta okoliščin pa nismo bili sposobni obvladovati. Sezona je bila la- ni za vse naše dejavnosti, razen za ravnanje z odpadki, zelo neugodna. Spomladi, ko je bilo vreme lepo. nismo imeli naročil, zaradi kasnejšega deževnega obdobja pa vseh nismo mogli izpeljati. Zelo neugodno se gibljejo naročila v času volitev. Lani je bilo to še posebej izrazito. Prav tako pozno smo uskladili cene odvoza in ravnanja z odpadki z intlacijo. Posledica tega so slabši poslovni rezultati od pričakovanih." Mraz upa, da ne bo tako letos in prihodnja Icia, ko bodo morali več namenili za naložbe. Zahteve po uvedbi standardov evropske skupnosti so pred vrali, pa tudi leto 201)4, ko bodo morali urediti kompostarno, zgraditi reciklirnieo za odpadke in še kaj, ne tako daleč. "Ob takšen ekonomskem položaju in neodzivnosti občin sami tega ne bomu zmogli," jc sklenil pogovor Jože Mraz- ■ tp ŠŠK bo dobil nove prostore dvorani bo tudi čitalnica v Šaleškem študentskem klubu že dt>lgo tli želja po razširitvi klubskih prostorov. Njihov sedanji prostor kletnih prostorih velenjskega kulturnega doma, imenovan Plac, Je sicer simpatičen, a mnogo premajhen za številno populacijo. Zato jim služi le kot "pribežališče" študentov čez vikend, kjer jim ponujiijo manjše koncerte in razstave. ali pa druženje "kar tako". Sv<»jo "pisarno", kar pomeni mizico in računalnik, so si tako študenti uredili v Mladinskem centru Velenje, kjer je že nekaj časa čutiti veliko prostorsko stisko. Pojavljajo pa se tudi potrebe in želje po izvajanju novih klubskih aktivnosti, kar Plac nikakor ne omogoča. In rešitev Je končno na obzorju! Sedanji prostori ŠŠK-ja so "izposojeni", saj pripadajo Fotoklubu Zrno, ki je pred tremi leti spet poslal aktiven in dobro dela. Predstavnik za slike z javnostmi pri Ši>K-ju Mitja Gavrilos-ki nam je povedal: "S Fotoklubom Zrno smo se dogovorili, da jim vrnemo ta prostor do konca maja. Zato bomo poskušali čim prej urediti nove prostore. Skupaj z MO Velenje smo našli primerno hikacijo zanj, in sicer v Rdeči dvorani, v prostoru. Kjer Je bila nekoč trgovina Pav. Ko bodo prostori urejeni, bodo pomenili tudi razširitev mladinskega centra. Pnistorje velik okoli 180 kvadratnih metrov, potreben pa je temeljite obnove in ureditve. Želimo si, da bi nove klubske prostore lahko odprli do konca maja, ko bomo pripravili že 11. Dneve mladih in kulture. Zaenkrat se dogovarjamo z MO Velenje, da urvdi vse potrebne papirje, da bomo lahko podpisali pogodbo. Potem Imi sledila ocena stroškov izgradnje. Računamo, da bi investicijo lahko izpeljali s 5 do 6 milijoni SIT. Sami t^a ne bomo zmogli, zato računamo na sponzorsko pomoč velenjskih podjetij. Zelo daleč so že dogovori s podje^em Vegrad, ki nam bo verjetno pomagalo pri izgradnji." Ker bodo novi ŠSK-jevi prostori nadaljevanje sedanjega MC-ja. bodo v njih uredili predvsem liste prostore, kijih najbolj poirehujc-jo. Študenti arhitekture so že pripravili idejne zasnove, ki so narejene tako, da bodo prostori obojih združeni. "Sestavljeni bodo iz štirih prostorov. V enem bo pisarna ŠŠK-ja, v njej pa miza z računalnikom, omara za arhiv in dokumentacijo. V njej bodo p(»tekale tudi uradne ure za člane. V drugem prostoru bomo uredili delovno sobo, v kateri bodo lahko potekali sestanki skupin in sekcij, ki delujejo v okviru kluba. Poleg tega bodo v njej lahko potekali razni tečaji, likovne, glasbene ali literarne delavnice. Povabili bomo tudi ostala društva, da bodo izkoriščali to .sobo," nam je povedal Milja. Uredili pa bodo tudi računalniško sobo, v kateri bo cyber caíe. Hkrati bo to prostor, kjer bodo lahko študenti pisali diplomske naloge, brskali po internetu... Ker velenjska knjižnica nima čitalnice, bodo uredili tudi to. "V njej si želimo našim članom ponuditi Čim več dnevnega tiska, tudi tujih strokovnih revij". Zaenkrat pa ostaja Se en prazen prostor, ki so ga ponudili članom fotokluba Zrno, pa ga ti sedaj ne bodo potrebovah'. Kaj bo v njem, ostaja odprto vprašanje, kot tudi, kdaj bodo dela stekia. Ko bodo, naj bi bila hitro končana. Mbš 8 KULTURA 22. februarja 2001 Prihaja nova generacija Diplomski iconcert mlade orglavke v petek smo poslušali v velenjski glasbeni šoli (pre)diplnmski koncert orglavke AndrtyeGolež, njej pa bodo v naslednjih mesecih sledili še drugi. Andruja Clolež {1977) je zaključila nižjo glasbeno šolo iz klavirja in orgel. Leta 199fi je tna-lurirala na velenjski gimnéiziji in zaključila šolanje na Srednji gla.sbcni šoli Velenje na (xldclku za orgle pri ma^. Emi Zapušek. Lelos zaključuje dodiplomski šludij koncertnega oddelka za orgie dunajske Univerze za glasbo v razredu red. prol". dr. R. Scholza. Na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije je prejela drugo nagrado, srebrno plakelo in nagrado za najboljšo izvedbo slovenske skladbe. Za sabo ima številne pomembne koncerte doma in po raznih evropskih mestih. Dvakrat je naslopilav ciklusu solo koncertov po TiroLskcm, ki ga organizira Institut za orgelske raziskave dunajske univerze, lani maja pa z violinistko K. Šuklar na ciklusu petih koncertov po Sloveniji v organizaciji Cilasbenc mladine Slovenije. Sodeluje tudi v komornih zasedbah z zbori in orkestri. Koncert je bil morda za "običajne" poslušalce po svoji notranji naravnanosti nenavaden; vendar je ustrezal pravilom diplomskega koncerta (pravi bo v začetku marca na Dunaju). Zalo sla poslušalcem verjetno bolj "ležali" zadnji dve skladbi: C. Ph. E. Bach: sonata št. 2 v b-duru in pa F. Mendelssohn -Bartholdy: sonalašl.4v B-duru, op. 65/Vl. Zaradi obsežnega diplomskega programa mlada konccrtanlka na koncertu ni zaigrala Blaža Arniča: Koncertni preludij (za izvedbo Le skladbe je na zadnjem tekmovanju mladih glasbenikov prejela posebno nagrado), ki ga bo na diplomi na Dunaju seveda igrala, in tako, kol veliko mladih slovenskih študentov, ki .študirajo v svetu, uspešno promovirala slovensko glasbeno ustvarjalnost. V celoti je Andreji Ciolež orgelski recital lepo uspel in zaželimo ji na bodočih domačih in tujih tekmovanjih kar največ uspehov. ■ Mag. Ivan Marin Primerljivo z Ljubljano VELENJE, sreda 14. februaija - Na 4. abonmajskem koncertu smo se poslušalci lahko ponovno prepričali, kar trobijo že kar nekaj časa naši stalni poslušalci - sicitr neglasbeniki: "Za lak |>lasbeni dogodek ni potrebno iti v LJubljano ali v Maribor. Doma imamo enako kvaliteto!" Na 4. abonmajskem kcinccrtu sta nastopila godalni orkester in simfonični orkester glasbene šole Velenje. Godalni orkester - dirigentka Vita Gregore Rošker - sc je predstavil z novim, dovolj atraktivnim programom, ki jo je za tovrstno zasedbo sicer na pretek. Uvodni točki (.1. S: Bach: Air) je znova z lepim, polnim zvokom presenetil ta iy-članski godalni ansambel ob podpori Čembala (Ines orkester - dirigent mag. Nikolaj Zličar, ki je prav tako prijetno presenetil z dvema novostima. V prvi točki - Trije angleški plesi W. Slonea -so zelo lopo zazvenela trobila: svetlo in inio-nančno čisto (orkester je prvi ples na zahtevo publike kot dodatek ponovil). Andante za llav-to in orkester W. A. Mozarta, je s solistko Ano Zaje ponovno prepričal publiko. Orkester je z Mozartom nadaljeval, kol solisl pa se je prvič dokazal Ciregor Dvorjak, kije zelo lepo zaigral 2. slavek iz koncerta v Es-duru, KV 447. Prava novosl in osvežitev je bila B. Brit-tna: Pel dvorskih plestiv. Ti plesi so bili v Velenju prvič izvajani (ne vem, zakaj jih ne igrajo profesionalni orkestri?) in so pravi biseri simfonične lilcrature. Naša izvedba je bila dobra, ob bolj in-tonančno čistih nizkih godalih, pa bi bila prav go- v ■■•V ir ■ 1 ■ I'' .CI Vil ir i 1 1 S ■■--te f ! " / V M il ř^SlSIcší/^ i Ivanovic), ki gaje žal morala nadomestiti "elektrika", ker šola pri vseh instrumentih, ki jih sicer ima, prav čembala nima! V koncertu J. S. Bacha v a-molu (BWV 1041) sta se kot solistki predstavili že poznana in uveljavljena Jerneja Pačnik in obetajoča mlajša Klementina'Ibminšek. Obe sla s"vojo nalogo opravili zelo uspešno. V zaključni točki se je šolski godalni orkester želel izkazali v nič kolikokrat že zaigran "Mali nočni glasbi" W. A. Mozarta, ki je prav zaradi svoje razpoznavnosti lahko nevarna past. Orkester je zaigral samo zaključen Allegro (kije tudi najbolj poznan) in dokazal, daje s svojo dirigentko kos tudi temu izzivu. Torej lepo in uspešno. V drugem delu koncerta seje predstavil simfonični lovo izvrstna. Orkester je svoj nastop zaključil z furioznim slovanskim plesom A. Dvoraka, št. 8 v g-mo!u. Bravuroznost in barvitost - svetla pihala in trobila in žametna godala - so skupaj prika7.ala kam lahko tudi šolski (neprofesionalni) orkester pride na poti "po trnovi poti do zvezd". Zelo uspešen koncert naj bo obema orkestroma in seveda njunima dirigentoma v/podbuda za nadaljnja umetniška prizadevanja in upati je, da se bo v našem okolju našel kakšen sponzor, ki bi se mu zdelo primerno, da bi lahko na posnetke (CD) tak-inega koncerta dal tudi svoj podpis. ■ Mag. Ivan Marin Amatersko gledališče Velenje Maratonci tečejo častni krog Po novem letuje ansambel Amaterskega gledališča Velenje začel priprave na sezono 2000/2001. Svoje občinstvo bodo tokrat razveselili s komedijo srbskega avtorja Dušana Ko-vačeviča: Maratonci tečejo častni krog. Premi-erno naj bi jo zaigrali konec prihodnjega meseca ali v prvih dneh aprila. »Pri ljubiteljskih kulturnih zanesenjakih je vedno več težav, vse težje je zbrati dovolj ljudi, vse težje rešiti organizacijska, prostorska vprašanja, v velenjskem domu kulture, kjer vadimo mi, tudi tehnična. Prav lahko pa tudi ni vedno z režiserji,« je opraviči! tako p(.îzen začetek priprav na novo sezono podpredsednik Amaterskega gledališča Velenje Karli Čretnik. Novo odrsko delo vadijo pod režJjskim vodstvom Renata Jenčka, člana celjskega gledališča, ki ježe njihov stari znanec. Ansamblu sta se pridružila dva mlada igralca in upajo, da bodo v prihodnje privabili še kakšnega mladca ali mladenko, ki bo ansamblu vdahnil nekoliko več svežme. Z lansko predstavo-Cankarjevim delom Kraij na Betajnovi - so, po besedah Kariija Čretnika. uresničili dolgoletno željo ansambla, ocenjujejo pa, da so zadovoljili tudi pričakovanja režiserja Petra Boštjančiča in občinstva. Žal, so delo uprizorili le osemkrat, na predstavah pa so našteli več kot 16()() obiskovalcev, kar je za ljubiteljsko gledališče karveliko. Sploh uspešna predstava je bila za velenjske gimnazijce. Sodelovali so na področnem srečanju ijubiicljiíkih gledališč, a predstave selektor ni izbrat za republiško srečanje. »Imamo pa med nami dobitnika zlate Linhartove značke, ki jo prejme posameznik za izjemne dosežke na ljubiteljskih odrskih deskah. To je naš dolgoletni član Leon Čižmek. Zlato značko je prejel za vlogo Kantorja v omenjenem Cankarjevem delu. Uspeh je njegov, hkrati pa tudi uspeh celotnega ansambla,« je sklenil pogovor Karii Cretnik. mtp Ivan Kolar razstavlja v mestni galeriji Med SOSTANJ, 15. februarja - V četrtek so v Mestni galeriji v Šoštanju odprli razstavo Ivana Kolarja, člana Društva šaleških likovnikov. Razstava z naslovom Med realnostjo in irealnostjo bo na ogled do 14. marca. Razstava je analitični pregled del. ki jih je slikar vsebinsko in oblikovno razvijal v nekaj desetletjih. in irealnostjo Ivan Kolar javnosti ne neznan slikar. Tokratna razstava v mestni galeriji je že njegova deseta samostojna razstava, predstavil pa se je žc na več kol 40 skupinskih razstavah, tudi v takšnih galerijali kot jc Pilonova, (îrohar-jeva, Miheličeva. ■ mkp, foto: vos Kolar se predstavlja domači javnosti Skale Kulturni večer z Dolfetom Upnikom v dvorani kulturnega doma v Skalah so minulo soboto zvečer namenili spominu 2n0-letnice rojstva Franceta Prešerna z za-htevnim kulturnim programom. Mešani pevski zbor je zapel nekaj pesmi, predsednica kulturnega društva pa je spregovorila o pomenu srečanja in kulturne ustvarjalnosti v kraju. Največ pozornosti je namenila izdaji četrtega knji nega dela Dolfeta Lipnika, zbirki pesmi »Izza oblakov« (čemur smo precej prostora namenili e v prejšnjem Našem času). Tako je tudi osrednji program pt)tekal ob živi predstavitvi pesnitev na posebc način. Upnikov sonetni venec so zelo dobro predstavili domači kulturniki, večer pa sla popestrila Se glasbenika, člana glasbenega Duo Saksonika. Ob zaključku so se čestitke in priznanja Dolfelu Lip- Lipnikove pesmi so predstavili domači amaterski giedališčniki, med njimi tudi Vida in Dolfe Upnik niku kar vsule od obiskovalcev, kar je le še poudi-lo zadovoljstvo nad njegovo nustvarjalno vnemo. ■ Jože Miklavc 11. febi-uarja 2001 ""HlAS OBJAVE SSK se trudi za VAS SSKjc bil ludi prclckii leden zelo aktiven. Zc v torek smo pripravili novinarsko ki>nferenco. na kaieri smo predstavili iri velike projekte, ki jih ciimov leiosnjein ielu □ izvesti. Povabili smo taktJ medije kol ludi predslavnike velenjskih podjetij, vendar jc bil odziv zek) slah, saj jih jc pri.^la Ic peSťica. Žal. V soholo smo organizirali VIP larok turnir bivših ŠŠK-jevcev, ki se ga je udele ii(>2l tekmovalcev. V nadaljevanje tekmovanja se je iivrslilo 14 Igralcev po tcKkali in 2 srečna poraženca, lumir je trajal VCĆ kot šest ur. Videli smo napele partije, borbo za vsak »Stih«, za vsako ločkc. Nekateri favoriti st") kaj hiiro izpadli, v finale pa uvrstiti 5iirje mojsiri taroka. Na koncu je zmagal Si- mon Miklav?jn. pred Luke» (îrubcrjem. Sam<^ FrankoviCjo bil irctj). Zmagovalec jc prejel prestižni pokal, vsi finalisti past> dohih praktične nagrade. povsem drugače hf) v mladinskem centru v četrlek, kc bosla nastopili rock skupini Speed Devils iz/.DA in I li-dramatic z Nizozemske. O bela se torej pravi žur. C'ene vsti^pnic so: tolarjev za Olane kluba, 6iX) tolarjev /a ncClanc, vsi ki bodo prinesli potrdila o vpisu pa bodo imeli prost vstop. In e naslednji dan bo vse ŠŠK-jevce Cakida nova ugodnost, saj boste dobili karle za koncert v Rdeći dvxîiani (Lei Tabu, Rock nž Band, il d.) za vsega 900 SFl'. kar je najni ja cena v mestu. Za najbolj klene žure rje bo poskrbljeno še v sobolo» kose bo v MC-ju oglasil gospi>d Pusi krivih ust. Pustno rajanje se pred jutranjimi urami ne sme končali, kajti Scie takrat bomo občutili pravo 7imt). Vsaj lakt> pravi gmix'd Pust. Najboljše maske lx> dotični gospod seveda nagradil. Nagrajen bo tudi vsak, ki bo pridobil vsf^.^sl novih članov. Kaj fU;, poteg časti, prinaša članstvo v SŠK-ju?Sporlno aktivni se lahko udclcžujejti rokrcacijc ali aerobike, prav tako lahko kupijo karte za plavanje, squash ali hadbinton po znatno nižjih cenah, smučanje v Franciji po nii^i ceni. Za člane so ni^c cene kan na vseh prircd-jtvah SŠK-ja, na več kot deseiih mestih že lahko uveljavljate popuste, pomagamo vam pri organizaciji kakršnegakoli prc^jekta. sploh pa sc nima smisla še bolj hvalili, kajli ludi če bi bilo vse zastonj, se ste vedno pojavlja vpra^nje, ali bi se sploh komu ljubilo prinesli navadno pcHrdilo o vpisu. ra;cpis Razpisujemo prijavo za performans nastope na 11. Dnevih mladih inkullure (24.-28. maj). Informacije: OR IK 031/57-61-67. Vsi. kivaszanimalblografija. sc lahko prijavite na foto delavnico, ki bopctiokaki na Dnevih mladih in kulture od 2.^, do 28. maja. Število tečajnikov je omejeno na 10, zalo pohitite s prijavami. Pogoj: imeli morate lasten fotoaparai, upi>rabne so vse znamke in starosti, [ntbrmacijc: MITJA 041/21^-24-24. ■ Mitja Gavritoski MESTNA OBČINA VELENJE > OBVESTILO AKC IJA "OCIÎ 3T IM O ME ;STO IN v A£ 51" Mestna občina Velenje skupno s krajevnimi skupnostmi, mestnimi četrtmin in Podjetjem za urejanje prostora organizira OČIŠČEVALNO AKCIJO. Akcija bo Ifajala od 2. maroa do 15. aprila 2001. KONTEJNERJI BODO POSTAVUENI PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: RAZPORED KONTEJNERJEV V PmMESTNEM IN RAZPORED KONTEJNERJEV V MESTNI OBČINI VELENJE IZVENMESTNEM DELU OBČINE VELENJE obmoCje lokacua POSTAVnEV odvoz območje lokacua postavttev odvoz Ko2ellsk803 5 2.3.2001 5.3.2001 Ažman-Kozjak 26.3.2001 30.3.2001 GoUŠKa 43 2.3.2001 5.3. 2001 KSPAKA PeMjek 26.3. 2001 30.3.2001 KS GORICA Gon$ka65 2.3.2001 6.3.2001 Pečko - cesta v Loka 26.3.2001 30.3.2001 Vftec Gorica 2.3.2001 5.3.2001 PaSki Kozjak-pri Blažlčii 28.3.2001 30.3.2001 Cestam 2.3.20)1 5.3.2001 Janka Ulriha • pri telovadnici 26.3.2001 30.3.2001 Cesta na vrtače 2.3.2001 5.3.2001 KSF^SJE Podgorje-Vovk 30.3.2001 2.4.2001 nad smučl§ćem 5.3.2001 7.3.2001 Špegiova28,30 30.3.2001 2.4.2001 pri Caij (za dijaSkm domom} 5.3.2001 7-3.2001 toplotna postaja Pođcraj 30.3.2001 2.4.2001 KS ŠAL£K paildriSče onverđelju 5.3.2001 7.3.2001 KS PODKR/U-KAVCE Domkrajaiw 30.3.2001 2.4.2001 gostiCe Lipa 5.3.2001 7.3.2001 pri Kuzmanij 30.3.2001 2.4.2001 OSŠalek 5.3.2001 7.3.2001 Laze - pri SNamiku 30.3.2001 2.4.2001 Ljubllanska • pn Vertlevu 5.3.2001 7.3.2001 AmaCe • sušilnica 30.3.2001 2.4.2001 L|uDl|anska • igrISće za gradom 5.3.2001 7.3.2001 kriSSče Šentlll-Poizela 2.4.2001 4.4. 2001 KS STARO VELENJE Partz^ka • TPP Straža 5.3.2001 7.3.2001 KSŠENTIU Laze • JsvSnik ZA. 2001 4. 4. 2001 Žarova - parkirišče VTV 7.3.2001 9.3. 2001 Loîntca-sušilnica 2.4.2001 4.4.2001 Vila Btanca 7.3.2001 9.3.2001 Arr^Če* transformator 2-4.2D01 4.4.2001 Cesta talcev 18 7.3.2001 9.3.2001 prt Bunderiu - desno 2.4.2001 4.4. 2001 KSSTAHAVAS Slanetova 58 7.3.2001 9.3.2001 Sllova • pri Jakob J 2.4.2001 4.4.2001 Korolka40 7.3.2001 9.3.2001 oasiisKI dom 4.4.2001 6.4.2001 Trubarjeva 8 - Zvonar 7.3.2001 9.3.2001 KS BEVČE križi&če zgVsp. Bevče 4.4. 2001 6.4.2001 Malgajeva 3 - Pećnik 7.3.2001 9.3.2001 Ovčar'Zg.Bevče 4.4. 2001 6.4. 2001 KS KONOVO Selo-trgovina 7.3.2001 9.3.2001 pri Dollniku 4.4. 2001 6.4.2001 Dušana Kvedra 24 • Povti 9.3.2001 12.3.2001 KS VINSKA GORA Ograjenšdk* Pr^ka 4.4. 2001 6.4. 2001 Mrsvllakov vrti Ô. 3.2001 12.3.2001 Lopstnik krtače Za)c>Qonžar 4.4. 2001 6.4.2001 pred cerkvijo 9.3.2001 12.3.2001 Oblrc - na kit^Sču 4.4. 2001 6.4.2001 Jenhova 9.3.2001 12.3.2001 odcep proti Zidanskemu In Strahovniku 4.4. 2001 6.4.2001 KS ŠMARTTJO Prisojna 9.3.2001 12.3.2001 ?g. Čmova pri RacnSaku {KroSI) • Jenku 6.4.2001 9.4.2001 Karakaûar 9.3.2001 12.3.2001 pri MřzarsNu Žitvet 6.4. 2001 9.4.2001 Šma^ka 47/48 9.3.2001 12.3.2001 pri špegiu* nap kapelico 6.4.2001 9.4.2001 Cesta na grfč 9.3.2001 12.3.2001 P^lca pri Drevu - na kri2ISčii pmtl l^jSku 6.4.2001 9.4.2001 Kardeljev trg 5-9 12.3.2001 14.3.2001 Janškovo Selo na obračališču 6.4. 2001 9.4.2001 Stantatova 10-32 12.3.2001 14.3.2001 Prelska pri kap^ 6.4.2001 9.4.2001 Stanreiovfi 16 12.3.2001 14.3.2001 Vinska gora pri starem domu S. 4.2001 11.4.2001 KAROEUEV TRG Kardeljev trg 10 12.3.2001 14.3.2001 kriSšče pod šoto 9.4. 2001 11.4.2001 Stametova 10-32 12.3.2001 14.3.2001 MIklavžina S. 4. 2001 11.4.2001 Starîtetova 11-19 12.3.2001 14.3.2001 KS ŠKALE Urafil^ - križišče pod Hrastovcem 9.4. 2001 11.4.2001 Kardellevtrg 1.2.3 12.3.2001 14.3.2001 stara lola p{x! pokopališčem 9.4.2001 11.4.2001 Š0rc«ieval4-16 12.3.2001 14.3.2001 p1 Brezlanu S. 4. 2001 11.4. 2001 Kersnikova 15 14.3.2001 16.3.2001 OŠ CirKovce 11.4. 2001 13.4.2001 §landrQval2 14.3.2001 16.3.2001 KS CIRKOVCE na začetku naseila CIrkovce 11.4. 2001 13.4.2001 Stanetova • Rakov gozd 14.3.2001 16.3.2001 na križišč pri kriřu/trgcvina 11.4. 2001 13.4. 2001 Jakova 4 ' glasbena tcŇz 14.3.2001 16.3.2001 vas • kapelca 11.4. 2001 13.4.2001 mC desni breg Šan^rjeva 13 14.3.2001 16.3.2001 priTonatu-V^nja 11.4.2001 13.4.2001 Koroška 8c 14.3.2001 16.3.2001 ks plešívec-graSka GORA prt Klančnlku • Plešivec 11.4. 2001 13.4.2001 TomllCeva 12-16 14.3.2001 16.3.2001 Čma gora 13.4.2001 15.4.2001 Tomsifieva 43-4$ 14.3.2001 16.3.2001 Velunja - KonCflik 13.4.2001 15.4.2001 Kid^ev3 53 23.3.2001 26.3.2001 Graška gora • Igrice 13.4.2001 15.4.2001 Kersnikova 3,5,7 23.3.2001 26.3.2001 Sopota - Pušnl( 13,4.2001 15.4.2001 Foitova 6-8 26.3.2001 28.3.2001 Rudarska 2 26.3.2001 28.3.2001 26.3.2001 28.3.2001 Kraigherjeva 6 • paridrlSče vrtec 26.3.2001 28.3.2001 SDoStovane občane obveščamo, da so vsebniki ikontalnerin sonmladanskena MČ LEVI BREG Jakova 5 26.3.2001 28.3.2001 čiščenja namenjeni ib: - odpadke, kt nastajajo pri spomladanskem obrezovanju drevja - odpadke, ki nastajajo pri pospravljanju in čiščenju zelenic in Prešernova 2-4-6 26.3.2001 28.3.2001 Ï in grmičevja Prešerrvva 22 26.3.2001 28.3.2001 §a(e$ka 20 26.3.2001 26.3.2001 vi lu v Jenkova 9-11 26.3.2001 28.3.2001 - UQpdQKe. KI ii9t>uiidju pn urscefiju OKUiiud nis m osiaiin puvrsiri 10 NASI KRAJI IN LJUDJE 22. februarja 2001 Dobro obiskan zbor krajanov v Vinski Gori Na Janškovem Selu proti predvideni trasi vodovoda Iz dela gasilskih društev,^ Prejšnjo nedeljo, Uikoj po pni jutninji maši, so se krajani Vinske Gore, sploh iz središča kr- vodila Darja Vrhovnik in pokazala, da dobro [x>zna ludi Sivčev opus. Na koncuje Sivec hotel velenjski knji tiici podarili nekaj knjig, ki jih morda ni na knji nih poiieah. vendar na večeru ni bilo nikogar iz knji nicc. M/M, foto: m Marinko Bera hoče v enem dnevu prehoditi 140 kilometrov dolgo Šaleško planinsko pot Trmast kot je, mu v tretje utegne uspeti Marinko Bera iz Veleiya sijeza zadi\|e majske oziroma prve junijske dni naložil precej težko breme: prehoditi lioče I4(> kilometrov dolgo Šaleško planinsko pot. in to v enem samem sanu-ateni dnevu, ki ima 24 ur in niti minute več! Doslej še ni slišal, da bi komu kaj podobnega uspelo, zato mu jv to še toliko večji izziv. Je velik ljubitelj planin in gora, že kiikšnih let tudi član planinskega društva Velenje, ziiposlen pa v premogovniku. Dvakrat ježe poskušal prehoditi to pot. Obakrat je obstal na 115. kilometru, na Graški Gori pri Meiulju. S to razliko, daje prvič do tja potreboval več ur kot drugič. Prvič je pot prehodil v IX urah, drugič mu je zado.stovalo 15 ur. Tretjič računa, da bo drugače. Da bo zmogel! Začel boopolnoči v Velenju. Pot pa ga bo vodila čez Koželj v Šentilj, do Andraža, na Goro Oljko, Veliki Vrh, v Skor-no. Od tod do Belih Vod, na Sleme in do Žlebnika v Za-vodnjah. potem v Zgornji Razbor, pa do Arnežnika in Metulja na Graški Gori. Tu se je, kot že rečeno, dvakrat ustavil. Krči v mišicah na nogah so bili prehud i. prvič pa so se jim pridružili tudi žulji. Potem ga čaka Se pot v Završe do Meha, mimo flude luknje na Paški Kozjak, do Gonžar-ja ter naravnost v Velenje. 24 ur!? Mu bo uspelo? Ker je obljubil, da nas bo obvestil, kdaj bo krenil na pol, bomo lahko držali pesti, pol pa moral opravili sam. Vsaj del poli,zlasti ponoči, ga bodo spremljali prijatelji, tako kol so ga prvič in drugič. Na poli zelo malo je, je pripovedoval, zaužije pa ogromno tekočine in sadja. Za načrtovan podvig že zdaj nabira moči in kondieijo. "Vsak konec tedna hodim vsiý 8 ur skupaj, vsakdan pa pretečem lU kilometrov. Dva meseca pred načrtovanim poli<»dom bom aktivnosti še stopnjeval. Večinoma hodim pi> Šaleški dolini in Zasavju, mahnem pa jo tudi drugam. Najlepše je v planinah avgusta," je pripovedoval Marinko Bera. Za letos ima v načrtu Se nekaj - potem ko bo za njim 140 kilometrov Šaleške planinske poti v 24-urah, se bo začel pripravljati na naskok na Karavanke. ■ Milena Krstić - Planine Marinko Bera je poslojsil ie dvakrat. Obakrat je bil usoden 115. kilometer Predsednik društva Franc Kumar PGD Šmartno ob Paki Preveč na ramenih enih in istih ŠMARTNO OB PAKI, 17. februarja - V dejavnost Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki se vključuje 158 krajanov, od tega je ."^7 mladih. Slednji so ocenili svoje delo na prvem občnem /boru minuli petek, dan kasneje pa so v dvorani šmarškcga gasilskega doma to sloriii šc člani in veterani društva. Ob lej priložnosti so še posebej pohvalili prizadevanja predsednika Franca Kumarja, opozorili na pomanjkanje ustreznih menlorjev in na to, da delo dru.Stva preveč visi na ramenih enih in istih ljudi. Kot je dejal Franc Kumar so lani precej truda zahtevale priprave na nakup in kasneje predaja novega orodnega vozila .svojemu namenu. Prvič so lani organizirali tekmovanje mladih gasilcev v spomin na njihove tri preminule člane, po večletnem tvornem navezovanju stikov so lani podpisali listino o pobratenju s PGD Tmovci, trije šmarSki gasilci so sodelovali pri gašenju požara v Gorenjevi Galvani. Mesec požarne varnosti so zaznamtwali predvsem s skupno vajo treh sosednjih društev. Pozornost pa so namenili še usposabljanju in družabniSivu. »Delo društva smo zastavili na četrtkovih sestankih, ki pa so bili slabo obiskani. Rad bi, da bi mi v prihodnje nekateri bolj stali ob strani in mi pomagali uresničiti zastavljene naloge,« je še med drugim poudaril Franc Kumar. Poveljnik društva Alojz Ježovnik je spomnil, da so biii organizatorji tekmovanja za člane in članice velenjske gasilske zveze, izpostavil je uspehe veterank, ki so na državnem tekmovanju osvojile drugo mesto, na preizkušnjah so se iz.kazali tudi pionirji in pionirke. Ostali pa so bili za dosego boljših rezultatov premalo resni. Obnova cistcrne, vzdrževalna dela pri in v domu, mladinsko in pionir.sko tekmovanje, usposabljanje desetin, izobraževanje članov bodo osrednje naloge šmarških gasilcev v tem letu. Na zboru so izvedli nadomestne volitve. Alojza .ležovnika, kije zaradi prezasedenosti odstopil s položjija poveljnika dnj-štva, je zamenjal Bojan Rakun. Dolžnost bo opravljal eno leto. ■ Tp Novi poveljnik Bojan Rakun 18 bodočih turističnih vodnikov VELENJE - V teh dneh je 18 slušateljev opravilo prvi del izobraževanja za lokalne turistične vodnike po Šaleški dolini. Seminar, ki ga bodo slušatelji ziiključili s praktičnim in teoretičnim izpitom v mesecu marcu, je pripravil velenjski TIC (Turislično-infomiacijski center), izobraž.evan-je pa izvaja ljubljansko podjetje Pidadio d.o.o. 'Ib je že druga skupina slušateljev, ki bodo ob koncu pridobili licenco za izvajanje vodenja turistov, posameznikov ali skupin, ki prihajajo v Šaleško dolino.Še letos naj bi svet MO velenje obravnaval in sprejel odlok o turističnem vodenju, kar pomeni, da se tudi v Velenju postopno organizirajo na tem področju tako, kot je to že organizirano po večjih slwenskih mestih in po Cvropi. Mbš 22. februarja 2001 ZELENA PRILOGA 11 Spomladi urejamo vrtove 1. Z načrtom do urejenega bivalnega vrta k. KMETIJSKA ZADRUGA PETROVCE Ai i Pstrovče 1,3301 PETROVCE i 13. JOŽEFOV SEJEM A 19. marca 2DQ1 v Petrovčah • od S.li itn 7.b< dovoz bliga in priprava stojnic ^•ob 8.h - iv. maSa h petroviU baziliki IT • ob 9.h • otvoritev sejma in razstave v dvorani - razstava MUKD IN MESO IZ NAŠE DOUNE •n - riegustacija vio savinjskih vinogradnikov l-ob11.h - pozdrav pokrovitelja 1 - zabavali vas bodo veseli kmeiiki godci ■ • ob 19.li - zaprtje sejme Prijave sprejemamo na tel.: 03/ 5-708-173. fax: 03/ 5-708-240. tfljndno wflbljeoi k sodelovanju in obisloi! Letos so sončni in topii dnevi že pognali sokov v rastline. Zelo zgodnje vrste grmovnic so zacvetele že konec januarja. Kot kaže, bo s spomladanskimi opravili v vrtu potrebno kar pohiteti, da nas ne bo prehitela pomlad z vsem svojih obiljem cvetja, pa tudi plevelov. V vrtu si želimo odpočiti, si nabrali novih moCi za naporne vsakdanjike in uživali ob zelenju in cvetju.Vendar se nani ne posieei vedno, da bi si bivalno okolje oblikovali po svojih željah. Zbiramo nasvete in rastline, opazujemo tuje vTlovc, se navdušujenu) nad urejenimi parki, kupujemo drage sadike in najrazličnej.^ substrate v vrečkah / lepimi slikami, zapravim«) mnogo denarja in vendar na.š vrt še vedno ni takšen, kakršnega bi si želeli. Kje smo napravili napako? Urtjanjc vrt(»v ima sw)jc za- konitosti. izbrati moramo način ureditve in temu prilagodili i/hiro rastlin, materialov, razporeditev vrtnih objektov in podobno. Posebno pozorno moramo ocenili, ali se vrt res poda v okol ico, ali z načinom ureditve pretirano izstopa. Ce se želimo izogniti napakam in obžalovanju, ker smo posadili rastline na napačna mesta ali po.stavili vrtne objekte tja, kjer jih sploh ne potrebujemo, ali pa so nam celo napoti, sc moramo dela lotili premišljeno. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12,3325 Šoštanj telefon: 5882 567,5882 626,5883 005 v tem letnem caso ODlIČMiV iïbîra: - vrtnih semen, .organskih in mineralnih gn^ .vrtnega in kmeťúskegaorodia, . cvetličnih loncev m korit. Poleg omenjenega Vam nudimo se: Icrmiia, žita, hrano za maje živali, kmetijske stroje in rezervne dele, in še in še. Omogočamo Vam plačilo na več čekov in s kreditnimi karticami. Najprej mirišimn tioris par-celti in vanj vnesinu) vse objekte in rastline, ki so že na parceli. Določimo dovoz na parcelo in parkirne prostore, vrišimo teraso in vrtne poli. Prostor za vrtno uto, počiva-IÍ.ŠČC in otroško igrišče izberimo tako, da nas ne bo motil hrup; izberimo sončno in po možnosti mirno lego. Določimo velikost zelenjavnega in sadnega vrta, če ju potrebujemo. cvetlične grede, premislimo, kam bomo postavili kompo.stnik, smetnjak, sušil-nik za perilo, vrlno mizo itd. Izberimo vrsto ograje ali žive meje. Ko te elemente narišemo na nairt parcele, natn ostanejo prazni prostori, kamor lahko posadimo ra.slline. Pazimo, da nam ostane dovolj prostora za trato. Vn naj ne ho preveč zasajen, saj pre-natrpjm prostoi' deluje težko in utrujajoče. V vitu liilil«> uredimo tudi zanimiv zelenjavni vrt in posadimo iiudiM) drevje. Ce imamo malo prostora, posadimo raje nekaj srednje velikih sadnih dreves, kol pa ce! nasad pritlikavih drevesc, saj bomo tako v hipu zasadili vso razpoložljivo površino. Če se ne moremo odlt>čiti med okrasnim in sadnim drevjem, pomislimo. da tudi sadno drev- je cveti in da je večinoma lepe rasti, če njegove oblike ne spreminjamo s pretiranim obrezovanjem. Na takšen način bomo seveda jeseni pridelali nekaj manj sadja, vendar pa vrt še vedno lahko deluje zelo naravno. Češnje so zelo uporabne, saj imajo lepo rast in sp rtu intsijo svoje mest«» tudi pisnnť grede sey:Dnskepi oetja. S svojih biirvo in bujnim uvtienjcmpnicgnojo vsako oko, zato jih /ćsnujmo skliidnoziïïialimi ptiviNinami. Bodimo previdni pri j/biri barv. Rdct^a. na prinx;rjc zeli^ vpadljiva, /aio daje rdcCc cvetje vtis. da je v bližini, modro pil, nasproino, da e od nits bolj ixJdaljcno, kitkorje vrcs-nici. Na lakisnc nač.n lahko uslvarimo vtis, da jc vrl bolj prostran. Svojevrsten íar v vrtu pa t^hko imajo majhni vodni motivi, skainjak na nagnjenem terenu, zasajeni suhozidi in piîdohno. Ce nimamo dovolj prosiora, si lahko omislimo vodni moliv: vodo, ki leće iz vrêy. majhen vcHlome(. ki prSi vodo na kamne spodaj, skulpturo, i/ katere leče voda In podobno. Skupno jim jc to, da se voda le prelaka. nikjer pa nimamo vidne vodne površine, lako nimamo ntv lH;ne «mlake«, ki jo mursikdo odklanja zaradi zahievnega vzdrževanja, komarjev... v polelnih večerih pa lahko kljub temu u/ivamo v Sumu tekoče vode, ki vsakemu vrla da novo dimenzijo. l/hira materialov v vrlu nam pogosto povzroča prave glavobole, saj se je ležko odločati med različnimi tvorivi, obliko, izvedbo in seveda ceno. Na majhni parceli uporabimo čim manj različnih ma- terialov. Najprej preglejmo, katera gradiva že imamo v vrtu In na hlSi. Fasada, stenske obbge, lalnc ploSče itd., ^.c Zi>i^lj(i izbor. Zelo neskladno deluje, če se na majhnem prŒioru pojavi več različnih pohodnih površin, tlakov, gradiv all barv. Na večjih par-eelah imamo nekoliko bolj proste roke, pri urejanju majhnega vrta pa je nujno, da deluje čimbolj enotno. Najmanj bomo pogrešili, če bomo za svoj vrt izbrali en ali dva razhčna materiala. Pri lem pa moramo pomislili tudi na kasnejša dopolnila ali širjenje obstoječih tlakov. NI nujno, da so pohodne površine narejene le iz enega materiala, /elo lepo se vzgolakiimNi^isadili, h « ^^ Z'^sr, I \ ^ vzgoja Id prod« i ^ * MknsIupfvMnfilltn ^^ _ hailwiiiv,»Bb^ ^ # • / strokovni nanelt bdelni ^ MčrUnlDbndln ■ ' ' " ^ iHlltaiMreigl -''V''^'^- 3 mitait asaitnîR^ . ^ kWouu ishAi ypolov cntlilivDeitmatoiwiiilliD ^ pezMOBcvBtlakinčric I V ar«flraieinnotp«nbi l»'upvELEf35i^d.,pE vrtnarstvo ■■-■ ^ 3320VELEI^£, ltotoS«)3?b,tel.:03/891 90 24 KUraCyl |V(BtOrOV GSM: 041/640 207, Fox.'0^891 91 3ó, E-mail; vtinai@slol.net yyi u POIKILADNEm URTU <3 K ^^^^ Rôs, narava se prebuja In pomlad ^ bo vsak čas lu. Da bosîe ohranili r^^ lep» t)ogai in zdrav vrt skozi vse S leto pa bomo poskrt>elív Semenarni Llubliana. * ^^ Pester Izbor semen za obilen in j^J kakovosten pridelek zelenjave ^^ boste našli v malih semenskih vrečkah Same name Ljubljana In večjih vrečkah Valentin. Tu pa so semena številnih zelllč In dlšavnlc ter seveda nepogrešljive cvetlice. Med slednjimi so mnoge v vrtu tUdI koristne; Kapu cinka žametnica In ognjič pa še kakšna bi se našia. 2e lani smo vam v med semeni prlprBvili nekatere N(}V0$J1: v malih vrečkah krhkollstno solato leda*, ki dobro prenaša vročino, cvelačo Iremont F1 " z belimi kompaktnimi rožami, ohravt taler F1 ki je primeren za svežo r^o In kisanle ter motovileč pf- fOic življenja vabi že naravo... In potem zgodi se cvet in plod in vsepovsod skrivnosten ples Semen nešteto v scncu se predrami... Sejmo sl(upaj - se/te z nami. ''žliCar' z gladldml svetlečimi listi v oûliki žlice. 2a okras vrta in doma poiščrte seme okrasnih bu6k • posejali Jih boste v aprilu ali maju In joseni občudovali m ajme prikupne plodove različnih oblik In barvnih vzorcev. Tudi Valentin ponuja nekaj posebnega, na primer okrogli korenček "pariški" • okusen In zanNv na pogled, katalonski radič, katerega liste lahko kuhamo kot samostojno |ed aH pa uporabimo v solati in rukolo, ki bo z nekoliko ostrim okusom popestrila različne solate in morske jedi. Za Izbollšanje vrtnih tal sejemo rastline za zeleno gnojenje. Na voljo je facelija in mešanica BIOVRX v kateri so semena različnih rastlin, primernih za ta namen. Rasdine za zeleno gnolenje hitro In bulno rastelo, da jih pozneje vkopljemo v tla Z njimi vrtna tla rahlj^o, jlti razplevelimo, pognojimo in obogatimo Svljenje v njih. Mešanice &bv za okrasne trate so dosegljive pod blagovno znamko Semenarne Llubljana. Poleg že poznanih Tivoli, Opatija, Oaza, Oso|a, Rožnik, Bled In mešanice za dosejevanje Pika, je letos na vollo nova travna mešanica MEOrTERAN za obmorske In sušne kraje. V Semenarni Ljubljana skolme tudi za vse. ki sadik ne želite vzgajati sami ali za to nimate primernih pogojev. Krepke In zdrave sadike zelenjave so na voljo s koreninsko grudo in zato ob presajanju ne doživijo šoka. Razen vrtnin pa boste pn nas našli še sadike začlmbnlc, enoletnic In balkonskih cvetlic. V okrasnem vrtu so nepogrešifive spomladi In poleti cvetoče okrasne čebulnice. Med njimi boste letos v vrtnih centnh KAUA In prodajalnah Semenarne Ljubljana opazili nekaj novosti: glâdiole Plumtart (temno škrlatna) In White prosperity (bela) ter dalije Little Robert s škrlatno konico in roza-belo sredino, rumeno Golden Torch In oranžno rdećo kakršno dalijo Shining Star. Ne pozabite na sadike vrtnic, trajnic, okrasnega drevja In Snnlčevja ter sadnih rastlin. Razen semena, sadik In čebulnic, za lep vrt z obilnim pridelkom pob^bujemo tudi primemo orodje In ostaie pripomočke. Med orodjem KALIA boste našli lopate, grabije, motike, cvetlično orodte... Za prekrivanja gredic zgodaj spomladi in jeseni, ko nas tako rade presenetijo nizke temperature, pa bo primerna agrokoprena KALIA. Ker si vrtnarjenja prav gotovo ne moremo predstavljati brez kakovostne zemlje, gnojil, šote in sredstev za varstvo rastlin, smo pobeli tudi za to. Vsi ljubitelji malih živali boste v vrtnih cent/lh KALIA In prodaja I nat) Semenarne Ljubljana na^ll tudi hrano, opremo in poslastice za svofe maie hišne prijatelje. smHAnHAI4iimneú.ů. z naravo v srcu 22. februarja 2001 "^HlAS ZELENA PRILOGA 13 med seboj dopolnjujejo na primer kamen in betonske plošče ali tlak in granitne kocke. S povezavo dveh ma- maranta v Roševa 3, Žalec tel.: 03/ 5716 064 GSM: 041/ 726 522 terialov lahko na večjih površinah dosežemo lepe učinke tam, ki bi sicer večja površina delovala dolgočas- no. Ni nujno, da so terase vedno pravokotne in vzporedne na hišno steno. Terase lahko Raznolika podoba naših ograj se v zadnjem času močno odraža od starejših vrtov, kjer prevladuje le en tip ograje in liguster kot živa meja. Odločitev med živo mejo ali vrtno ograjo se pogosto nagiba k postavitvi ograje, še posebej v strnjenih naseljih. Preden se dokončno odločimo na vrsto ograje, si poglejmo razpoložljive ograje v prospektih proizvajalcev in pri trgovcih. Postavljeno ograjo si po možnosti tudi oglej- dovolj prostora. Vrt mora biti »dnevna soba naprostém«, zato ne sme delovati utesnjeno. Verjetno se bomo morali nečemu odreči, drugo pa omejiti. Naj nas ne zavede velikost sadik ob sajenju; upoštevati moramo njihovo dokončno velikost. Potem, ko izdelamo načrt za ureditev vrta, si pustimo še nekaj časa za premislek in preverimo vse objekte in materiale, kakšen videz dajejo drugje. Nato se na osnovi načrta, ki smo si ga sistem. Po potrebi poskrbimo tudi za električno napeljavo. Če smo tla stlačili z delovnimi stroji, je bolje, če jih globoko preorjemo, grobo poravnamo in počakamo, da mine še nea zima. Šele zdaj lahko površino fino izravnamo in posejemo travo. Drevje m gr-movnice lahko sadimo šele, ko je teren dokončno izravnan. Sedaj je tudi čas za oblikovanje in sajenje gred. V naslednjih sezonah lahko vrt postopoma dograjujemo in HIGIENA MOLZE Pred molžo: OXYFOAM P3 0XY FOAM Aktivna pena za nego vimena - enostavno in udobno rokovanje (suhe roke) in visoka kvaliteta mleka - ni nevarnosti zaostankov - gospodarnost Po molži: P3 lO-SHIELD Zaščitni proizvod za vime na osnovi joda - aktivni zaščitni film - popolna izolacija seska po molži - enostavno rokovanje P3 VELOUCID Kozmetična filmska emulzija za higieno vimena - emulzija na osnovi joda - visoka vsebnost negovabiih komponent HENKEL - ECOLAB, d.o.o. Maribor, Vajngerlova 4,2014 Maribor tel.: 02/ 42 93 100, fax: 02/ 42 93 151, g. Zadravec Branko 041/627 434 ECOIAB CALPLEX -EKOLOŠKO NEOPOREČEN APNENEC ZA APNENJE ZAKISLENIH ZEMLJIŠČ. Calcit d.d. Proizvodnja kalcitnih polnil Stahovica 15, 1242 Stahovica, Tel.: 01 8327 015, 8325 122 Prodaja: 01 8325 005, Fax: 01 8325 533 e-maih calcit@eunet.si Sajenje na folijo oblikujemo glede na arhitekturo hiše, okolico in glede na naše želje. Kjer bi sicer ravna linija delovala trdo, lahko z mehko, zaobljeno linijo ali lokom naredimo zelo lepe objekte. Tudi zelenjavni vrt je lahko po obhki prilagojen okolici. Če imamo zanj na voljo le kot ob ograji, ga oblikuj-mo trikotno. Ne glede na obliko pa moramo prej premisliti, kako bomo oblikovali grede, da bo delo na vrtu enostavno in ne bo treba kar naprej popravljati robov. Če v našem vrtu ni le pravokotnih linij, lahko naredimo vrtne poti v obliki loka in jih povešemo s senčnico, teraso, zelenjavnim vrtom... Pisanolistni javor prinaša barve v vrt mo. Ulica, v kateri živimo, bo vizualno bolj privlačna, če so vrtne ograje podobne, zato poskušajmo mejo svojega vrta čimbolj uskladiti z okolico. Z naključno uporabljenimi barvami dosežemo povsem povprečen učinek, s premislekom pa lahko z izbiro barv dosežemo izvrstne rezultate. Kričečih barv se izogibajmo, slabo se vključijo v okolico in hitro se jih naveličamo. Bolje je, če se določimo za materiale nevtrakiih barv, ki jih lahko kasneje spremenimo le z malimi posegi ali z dodatki. Ko vse izbrane vrtne objekte vnesemo v načrt, običajno ugotovimo, da sploh nimamo pripravili, postopoma lotimo del. Postopna dela nam omogočajo razporeditev stroškov skozi daljše obdobje, kar je zlasti ob koncu gradnje zelo zaželjeno. Najprej opravimo zemeljska dela in gradbena dela. Če smo zemljišče nasuli, je dobro počakati vsaj eno sezono, preden pričnemo s setvijo in saditvijo. V tem času se zemlja posede, prst pa lahko izboljšamo in oživimo z ustreznimi ukrepi. Naslednjo sezono lahko opravimo vsa ostala dela. Pred setvijo trave uredimo poti, robnike, vrtne ograje in druge vrtne objekte ter položimo cevi za namakalni vanj vnašamo tisto, kar nam je všeč in za kar menimo, da bi vrt še polepšalo. Priporočljivo je, da vrt dokončno zasadimo šele, ko se v hišo ob njem vselimo. Prej lahko uredimo trato, zasadimo drevje in grmov-nice, cvetlične gredice pa potrebujejo redno skrb in vzdrževanje. Oblikovanje vrta je dolgotrajen proces. Veliko časa je potrebno, da dozori ideja, sadovi naših prizadevanj pa se pokažejo šele po nekaj letih. ■ Simona Kiokočovnik, dipl. ing. agr. Rdeči pahljačasti javor ne zraste visoko 14 ZELENA PRILOGA 12. februarja 2001 2. Spomladansko vzdrževanje vrtov Spomtaóanska dela v vrtu vključujejo različna opravila; nekaj osnovnih nasvetov naj vam bo v pomoč. Za obrezovanje drevja jc loties žc kar čas, saj rdsllinc že bnilijo. Čc tega nismo vešči, najprej odslranimo in iz-rcžimo ves poškodovane in bolne ddc rasllin, pa tudi lisic veje, ki raslejo v notranjost krošnje. Pri okrasnih gr-movnicali načeloma ne biimo pi)greSili, če izre/iemo tudi nekaj slarih poganjkov, lako da je grm bolj zračen. Okrasno drevje na sploi5no ne potrebuje rezi, razen starih in poški^dovanih rastlin. Bolj pa lahko pogrešimo pri sadnem drevju, saj lahko mimogrede odstranimo preveč rodnih brstov, Rečemo tako, da ostane rez gladek. Večje odrezane povrSinc zamažemo s ccpil-no smolo. Rezati moramo tik ob deblu ali veji, da za sabo ne puščamo šlrcljcv, saj se sicer na leni mestu razvije cel ko5 novih poganjkov, ludi pri okrasnih grmovnicah izremj-mo cele veje, nikakor jih ne smemo krajšati. Pogosto vidimo, da ponekod okrasne grmovnice porečejo skoraj do lal. R) ni potrebno, razen če moramo rastlino pomladiti. Enostavno je tudi obrez-o-vanjc mnogix:velnih vrtnic, ki jih večinoma le nizko po- režemo. Vrtnicam plezalkam, vzpenjalkam in grmičastim vrtnicam pa izrežemo le poškodovan ali star les, sicer pa jih ne obrezujemo. Obrezovanje nasploh ni posebej zahtevno, so pa izjeme: nekatere rastline zahtevajo poseben način ali točno določen čas za obrezovanje. V zadnjem času je pri n() % koruzne silaže in 4(1 % travne silaže. Za krave z nižjo proizvodnjo pa naj bo obrok sestavljen iz 40 % koruzne silaže in 60 % travne silaže, 'lak obrok je običajno še dopolnjen s.suhimi pesnimi rezanci, sojimmi tropinami, silažo iz koruznega zrnja in ustrezno mineralno vitaminsko me.šanico. Naslednji problem so belja- kovine, ki jih je predvsem v poletnem obdobju preveč v iibroku oziroma kravam primanjkuje energije. Z me ljenjem sečnine v mleku lahko hitro ugotovimo, ali dajemo kravam usklajen obrok ali ne. Visoka sečnina v mleku pomeni velike izgube dušika, nizka sečnina v mleku pa pomeni usklajen obrok. Kot optimalna vsebnost sečnine v mleku velja 20 do 30 mg sečnine / ml mleka. Za izravnavo obroka, ki vsebuje travmi silažo ali pašo ali priiasl, so zelo uporabni suhi pesni rezanci. Maksimalna količina zaužitih suhih pesnih rezancev je lahko 4,25 kg (5kgsu-he snovi ). Ob doknnijevanju krav poleti s suhimi pesnimi rezanci ob poskusih ni prihajalo do povečane vsebnosti sečnine v mleku. Prehrana visokoproduktiv-nih krav Ziihteva velik«) znanja , tnida in natančnosti rejca, da izpolni vse zahteve lakšne živali. V nasprotnem primeru se zgodi, da jo moramo dosti prezgodaj izločili iz črede. ■ Lidija DIklič. kmet. inž. ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CEUE, P.O., Enota za kmetijsko svetovanje Velenje Trg svobode 5, Šoštanj, Tel: 03 8971570 22. februarja 2001 ^HlAS VRTILJAK 15 v enem prejšnjih čvekov smo vam zaupali, da šo&tanjski svetnik Matjaž Cesar (LDS) leti na Kanarske, in da bo tam mimogrede preveril, koliko domačine stane ogrevanje. Zdaj smo dobili odgovor: tam je tako vroče, da se ogrevanje rabi minimalno. Barbara Pokorný iz TI C-a se poleg turizma in novinarstva ukvarja še z marsičem, tudi s fotografijo. Slišati pa je, da se bo že v kratkem tudi z nečakinjo. Peter Tratnik, pek iz Velenja, je navdušen golfist in velik gurman. Letos bo srečal Abrahama. Zanj pravijo, da je moški, ki zelo rad menja ... Avtomobile, da ne bo pomote. Prometni zamaški niso redkost v Veiei^ii je, sploh ob k»nc'u tedna, parkiranje v s(n)}!ein središču mesta postalo prava mora. Ne le, da te zaradi ponuin-jkiinja parkirišč mimogrede "zaparkirajo",večji pntbiemje, da vozniki s svojim početjem "oi;r tlelavcih brez poklica. Brez veselja Ker ni zime, se pomladi tako ne veselimo. Niti cestarji! Parkirišč v okolici ve/eiyskeáa zdravstvenega doma krepko primanjkuje, sploh ob koncu tedna. Dporsbnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrte sporočajo dežurni službi Komtinalnega podjetja na telefone: EHERGETIKfl: 03 VODOVOD: 03 8 i(JlNaUZACIJA:03 B 806-12-56 8-01-420 89-14-00 V primeru rekl»nacije glede obračuna poMičile: - za individualne hiše: 03/89&-11-aO ali 696-11-52 - za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-46 -za industrijo: D3/B98-11-44. IVndlll st mniD. m hilo reklaiiiiclie rtítne v ClikrslSsm loJnei roki! 16 TV SPORED 22. febi-uarja 2001 ČETRTEK, 22. februarja PETEK, 23. februarja SOBOTA, 24. februarja NEDEUA, 2S. februarja PONEDEUEK, 26. februarja TOREK, 27. februarja SREDA, 28. februarja SLOVENIJA 1 OS.OO Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Nihale sive celice, kviz 09.50 Zgodbe IZ školjke 10.30 Nosorog in pri^telji, 5/13 11.20 Ra^gfedi sloven, vrtiov 11.50 Čari zaCImbiteleâii zrezek po graisko 12.20 Svetovni tzzivi 13.00 PoročilaJpoft, vreme 13.40 PodpreproQo 14.30 ZOOM 16.00 Slovenski utnnki 16.30 PonTeilaJpoit. vreme 16.55 Ena|&ta šola, oddaia za radovedneže 16.55 Na liniji 17.45 Novi raziskovalci. 6 18.45 Rfisnka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik. Spori vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.50 Opus 23.20 Bolezni našega Časa: olcvara ledvic 23.50 Novi fâziskovak;!. 8/16 SLOVENIJA 2 08.00 Simpsonovi 08.20 Videospolnice 10.00 Nasli bridges. 15/22 10.40 Gracenaudam, t1/14 11.05 Frasier, 11/24 12.30 Šport 12.50 SP v nord.disc. Štafeta 4x10 km (M; 14.30 Svetporoča 15.00 Vidimo se na sodišču, (tal film 16.30 Raymonda imajo vsi radi 17.00 Nash bridges, 16/22 18.00 Na zlatem ribniku, am. f. 19.40 Videospoinice 20.05 Spon 20.2a Suproliga v ko^rki (Mac-cabhKrka Telekom), pren 22.15 Emily z mesečeve domač i}e. 7/13 22.55 Grammy 2001, posnetek 07.00 Dobro julro, ^ovenija 10.00 Večna ljubezen, nad. 11.00 Moja usoda si ti, nad. 11.50 Milady, trad. 12.45 TV prodaja 13.15 William Tell, nan. 14.10 OtroSki zdravnik, nan. 15.05 TV prodaja, nan, 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah show 16.35 Milady, nan. 17.25 Moja usoda si li, nad. 18.20 Večna ljubezen, nad. 19.15 24 ur 20.00 Rim 21.40 Urg^a, nan. 22.30 Prijatelji, nan. 23.00 JAG. nan. 23.50 Tald,nan. 00.20 24 ur. ponovitev Hmnmif ar «2 09.00 09,05 10.05 10.10 10.15 11.10 12.40 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 22.15 22.20 22.50 22.55 Naj spot dneva ćas za nas, ponovitev Vabimo k ogledu Naj spot dneva Video top, ponovitev glasbene oddaje KoSarIta. posnetek tekme. Pivovarna Laško ; KraSks zidar Videostrani Naj spc^ dneva Regionalne novice Bonanza, r^adaljevanka 25/31 (3.TvmrBža) Obvestila Vabimo k ogledu/Oglasi Klepet na kavdrat pogovor (3. TV mreža), gost: Bonit Veselko Naj viia. kontaktna oddaja (3. TV mreža), gostje: Ansambel Toneta Kmetca Regionalne novice Motor spon mondial, tedenski pregled dogajanja na področju mote ^rta Naj spot dneva Videostiani SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Oddaja tv Maribor 09.0Û Oddaja za o&oke 09.25 Volkovi, čarovnice in velikani 09.36 Enajsta Sold 10.15 Novi r^iskovalci. 8/16 11.10 Alpe*Oondva-Jadran 11.40 Zaupanje. 2/2 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Prvi in dnjgi 14.t0 Bolezni našega časa: okvara ledvic 14,40 Osmi dan 15.10 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zares div[e živali, 13/26 17,10 Pravjjfčar.4/9 17.45 Zenit 18.20 Doseao 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnik, Sport, vreme 20.05 Ema 2001, predizbor 21.05 DeteijKa 22.25 Odmevi, šport, vreme 23.15 TV poper 23.50 Polnočni klub 01.00 Galeotobija - strah pred morskimi psi 01.05 Valrmnt, (ilm SLOVENIJA 2 08.00 Simpsonovi 08.25 Videospotnk:e 10.00 Na^ bridges. 1& 22 10.40 Tvprodaia 12.50 Sp v nors.disc. štafeta 4x5 km (2) 14,15 Henr/V„ang,tiim 16,30 Raymonda imajo vsi radi 16.50 SPvnord,disc.skoki90 m 18.00 Un specteur la Bavure. franc, fiím 19,40 Vîdeospolntee 20.05 BSE. 2/2 21.00 Grot Monte Crlsîo, 4/8 21.55 Třktak, Šved, film 23,25 Neprimerno deío za žen- sko, 6nO 00.10 Slovenski jazz iz jazz duba Gajo 00.45 South park, 20. del 01.05 Simpsonovl 01.30 Videospotnice 07.0 10.0 11.00 11.50 12.45 13.15 14.10 15.05 15.35 15.45 16,35 17,25 18.20 19,15 20,00 21,00 22.50 23.40 00.30 01.20 Dobro jutn:^, Slovenija Večna ljubezen. i>an. Moja usoda si ti, nan. Milady, nad. TV prodaja Winiam Tell, nan, OtroSki zdravnik, nan, TV prodaja Sky Bo Oprah stiow Milady, nan. Moja usoda si ti, nan. Večna ljubezen, nad, 24 uf Špiclji, nad. Film TeksaSki mož postave, n. FX* umoriš trikom, nad. Milénium, nan. 24 ur, ponovitev hana II 27 AB S2 09,00 Dobro jutro, infom^ativ- no*razvedrilna oddaja 10.00 Naj viža, ponovitev 11.15 Vabimo k ogledu 11.20 Najspotdneva 11.25 Bonanza, ponovsev 12.25 Videostrani 18,15 Najspotdneva 18.20 Regionalne novice 18.25 Športni blok 18.30 MiSmaS.otroSka oddaja (3, TV mreža) 19,30 ObvestiU 19,55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Maks {Max), ameriški film • dmžinslci drama 21.35 Régional ne novKe 21,40 športni bk)k 21.45 Iz oddaieDc^ro jutro 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani SLOVENUA 1 06,00 Odmevi 06.30 2godbe iz školjke 09.10 M^e sive celice, kvíz 10.05 Three dollars son, nemški film 11J35 Lingo, rv igrùa 12.05 Tednik 13.00 Poročila, Sport, vreme 13.30 Mostovi 13.55 Ema 2001 16.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 16.30 Poročila, ^orl. vreme 16.45 FrančeK 16/26 17.10 Ebbaln0klnk.6/9 17.50 Návrtu 18.15 Ozare 16.20 Umetnost življenja po sv^. 10/13 16.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utnp 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Ema 2001 21.35 Pustne šege na štajerskem. 1/3 22.10 Frasier, 13/24 22.50 Poročila, šport, vreme 23.2& Sopránoví, 7. bel 00.15 Croupier, franc, film SLOVENUA 2 09,50 Videospotnice 09.30 TVpn>daja 10.00 Štafeta mladosti 10.50 SPvassmuk(2) 13.20 SP v nord disciplinah skoki 13.50 SP v nord.disc. 15.45 KoSnbaaction 17,50 SPvassmuk(M) 19.30 Videospotnice 20.05 StarstrucK amer, film 21,30 Praksa 22.15 SoboUianoč 00,15 Videospotnice oaoo oa30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.30 13.00 14.40 16.20 17.20 19.15 20.00 21.10 23.35 01,45 TV prodaja Zajec dolgouhec in prlja* telji Power Ranger, nan. Nawihanka, nan. Šolski hodniki, nan. Šolska košarkarska Qga Ameriška gimnazija, nan. Maščevanje za volanom, amer, film Poroka, nan. Močno zdravilo, nan. Sahara, amer, film 24 ur Lepo je biti milijonar Alkatrar, amer, film Ruska hiša. amer, film 24 ur kanali 2T ••e B2 09.00 09.05 10,05 10.10 11.35 16.25 16.30 19.45 19.K 20.00 20.20 20.35 21.40 23.10 23.30 23.35 Naj spot dneva Miš maš. oddaja za otro* ke. ponovitev Vabimo k ogledu M^, ameriški tilm, pon Videostrani Naj spol dneva Mednarodni RTV festival ČRTICA, olrošte festival, posnetek Obvestila Vabimo k ogfedu / Oglasi 967, VTV magazin, regionalni informativni pro* gram Pust, krivih ust, repoT' tažní zapis. Fašenk v Markovcih, Rajanje pustnih mask. Kurentu podobne maske iz tujine Potovanja: Pot po Turčiji Bilo je nekoč na Kitajskem, ameriški film VTV magazin, pon. Naj spot dneva Videostrani SLOVENIJA 1 06.00 2ivžav 10.00 20. t^movanje sbven* skih godb - Krško 2000 10-40 Poffiagajmosl 11.10 Svet divjih živali, 26/26 11.30 Ozare 11.35 Obzorjaduha 12,05 Ljudje in zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13,55 Ema2001 15.30 Parada plesa 16.00 čari začimb: Žrebičkova bržola 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17,45 Slovenski magazin 16.15 Razgledi slov. vrtiov 16.45 Risanka 16.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 ZOOM 21.40 f^ati, soproga, igralka 22,40 Poročila, Spon, vreme 23,05 Oddaja o kulturi 23,15 Brez reza 00.15 Ruski klasiki, balet 00.30 Intermezzo, opera SLOVENIJA 2 06.45 Vkleospotnice 09,50 Noro zaljubljena, 39/47 10.10 £mily z mesečeve domačije, 7/13 10,50 SPvasSVSL(Ž) 12,30 SPvnord.disc. MF50 km, vldop v prenos 14.10 SPvnord.disc.ŽF30 km, posnetek 14.50 SPvnord.disc.skoki elapno 90 km 16.55 Liga prvakov v rokometu (Montpellier Celje Pivovarna Laško) 16.30 SPvasSVSLM 19.30 Videospotnice 20,05 Nove pustolovščine Nico- lasa Hulota, 8/13 20.50 Trend 21-20 So leta minila, 4/7 21.^ Končnica 22.50 Opemi plesil. nem. film 00.20 Vkleospolnice 06.00 TV prodaja 08.30 Z^ec doígoufíec in pr^ateiji 10.00 Pov^er Ranger, nan. 10,30 Navlltanka 11.00 šolski hodniki, nan. 11.30 Šolska koSariorska liga 12,30 Ameriška gimnazija, nan 13.00 Sknvnost izgut)l|ene legende. am. film 14.30 Prva izdaja, nan. 15.30 Hotelski apartma, am. f. 17,20 Obalna straža, nan. 16.10 VIP 19,15 24 ur 20.00 Lepo je biti miliionar 21.10 Tat za vedno, nan. 22.10 športna scena 22,55 Atlantk: City, amer, lîlm 00,50 24 ur. ponovitev © kanali 37 02 PONOVITEV ODOAJ: 09.00 Miš Maš 10,00 Iz pon. odd. Dobro Jutnj 10-50 966. VTV magazin 11.15 športnliorek 11.35 Športnlkleta 2000vVe* leniu 12,20 Vabimokogledu 12-25 Naj viža. gostje; Ansam* bel Toneta Kmetca 13.35 Iz sred, odd Dobro jutro 14.15 967, VTV magazin 14,35 Iz peL oddaje Dobro jutro 15,25 Vkleostrani 17.00 Poslanska pisarna, pog. v studiu, gost Zmago Jelinčič. SNS 16.00 Maks, ameriški f^m 19.30 Vkleotop 20.15 Mednarodni RTV festival ČRTICA, Zabavrû festival z mednanxino udeležbo, l.del 21.45 Vkleostrani SLOVENIJA 1 08.00 Utrip 08.20 Zrcalo tedna 08.40 4x4 09.10 Zares divje živali. 13/26 09.35 Pravljičar, 4/9 10.00 Odprava zelenega zmaja 10.30 Zenit 11,10 Dosežki 11.30 Na vrtu 11.55 Umetnost življenja po svetu 12.25 Parada plesa 13.00 Poroiila. Šport, vreoie 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 PonDčila. šport, vreme 16.45 Mikin Makin čricopis 18.55 Telebajski 17.20 Radovedni Taček 17.45 Recepl za Zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.30 TV dnevnik, špon, vreme 20.05 Gozdarska hiša FaFkenau 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,55 Odstiranja 01.15 Dober večer SLOVENIJA 2 08.00 Simpsonovi. nan. 08.25 Videospotnice 10,00 Nash bridges, 17/22 10.40 Grof Monte Cristo. 4/6 12.35 Tv prodaja 12,35 BSE,1/2 13.30 Trend 14.00 Sobomanoč 16.00 Policija na naši strani 16,30 Raymonda imajo vsi radi. nan. 17.00 Nash bridges, 18/22 18,00 Tele M, tv Maribor 16,30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnica 20.05 Skrivnosti vojne. Z/13 21.00 Studiocity 22.00 South park. nan. 22.30 Metropolis 23.00 BraneRončeltzzaodra 00.25 Vprašanje življenja in smrti. ang. film 02.00 Simpsonovi. nan 02,25 Videospotnice 07.00 Dobro jutro. Sk)venija 10.00 Večna ljubezen, nad, 11.00 Moja usoda si ti, nad. 11,50 Milady, nad, 12.45 TVprodaja 13.15 Spoflna scena 14.10 Otroški zdravnik, nan, 15,10 TVprodaja 15.30 Oprah show 16,25 Milady, nan, 17.20 Moja usoda si ti, nad. 18,15 Večna ljubezen, nad, 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan 20.55 Sedma nebesa, nan. 21,50 Možje v belem, nan. 22.40 JAG, nad. 23.30 Taksi, nan, 00.00 24 ur, ponovitev <53> •canail 27 S2 09.00 10.00 10.20 10.25 10.30 11,35 17.15 17.20 18.25 18.30 19,30 19.55 20.00 21.00 21.05 22,35 23.25 23.30 Dobro jutro 967. VTV magazin, pon. Vabimo k ogledu Nai spot dneva Potovanja: Pot po Turčiji, ponovitev Videostrani Naj spc^ dneva Mednarodni RTV festival ČRTICA, Zabavnifestivai z medn. udeležbo. 2. del Regionalne novice Bonanza, nan., 26/31 Obvestila Vabimo k ogledu ! Oglasi Dober večer, gospod predsednik, pogovor v studiu (3. TV mreža) Regionalne novice Košarica, posn. tekme, Kemopiast Aipos: Pivovarna Laško (z oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Videostmni SLOVENIJA 1 08,00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Sr^mognvi konjič 09.20 Radovedni Taček 09.40 Oddaja za otroke 10.30 Dober večer 11.20 Pomagajmo si lt05 Gozdarska hiša Falkenau. 7/13 13.00 Poročita, šport, vreme 13.50 Odstiranja 16.00 Prisluhnimo bšjni 16.30 Poročila, šport vreme 16,45 Spreliodi v naravo 17.10 Ranč pri KraguljČkovi sedmici. ^14 17,45 Zibelke sveLkullur, 4/4 18.45 Risanka 19.00 Kn:nlka 19,30 TVdnevnik.Sport,vreme 20.05 Peta hiša na levi. 6/6 20.35 Sprehod z dinozavri. 6/6 21.10 Aktualno 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Theunkrwv^fnsoWier. 1/3 23,50 Zibdke svetovnBi kultur SLOVENIJA 2 06.00 Sin^sonovi 08.20 Videcspotnica 10,00 Nash bridges, 18/22 10,40 Skrivnosti vojne, 2/13 11,30 Nove pustok)vščlne Nico- lasa Hulota, ^13 12,15 TVprodaja 13.05 Veliko pričakovanje, an. čb nim 15.00 Studno^ 16.00 Metropolis 16.30 Raymonda Imajo vsi radi, lO.del 17.00 Nash bridges, 19/22 18.00 Crtjssmaheart, am, lilm 19.30 Videospotnk:e 20.05 Glasbeni festivali 21,00 Petnajstieuilca, franc, f, 22,20 Nauniverzi, odd. TVMb 22.50 Svet poroča 23.20 Simpsonovl, nan. 23,45 Turška kopel, film 01.20 Videospotnice 07.00 Dobro jutm. Stovenija 10.00 Večna ^ubezen, nan. 11.00 Moja usoda si ti. nad. 11.50 MiUdy,nad. 12,40 TVprodaja 13.10 TVdoberdan 14.05 OtroSki zdravnik, nan, 15.00 TVprodaja 15,30 Oprah shov/ 16.25 Milady, nad. 17.20 Moja usoda si ti. nad. 18.15 Večna ljubezen, nad, 19.15 24 ur 20.00 Zgodnjazmriat, am. f, 21.45 Naša sodnica, nan. 22,40 JAG, nan 23.30 Taksi, nan. 00,00 24 ur, ponovitev ^fjggw Unall 87 <•8 as 09,00 Najspotdneva 09.05 Dober večer, gospod predsednik, pon, 10,05 Vabimo k ogledu 10.10 Najspotdneva 10,15 Košarka, posnetektek-me, Kemoplast Alpos: Pivovarna Laško 11,45 Bonanza, ponovitev 12.45 Videostrani 18,25 Najspotdneva 18.30 Bonanza, nad , 27/31 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20,00 966, VTV magazin, reg. informativni program 20,20 špofUittoreKSponnain- fonnativna oddaja 20.40 Športni gost 21,00 Fairpíay, oddaja ošportu 21,30 Evropsld turnirji v golfu {3. TV mreža) 22.00 Zgodovina avtomobilizma {3. TV mreža) 22,25 Iz produkcije ZLTV odd, TV Tezno TV mreža) 22,55 966, VTVmagaán, pon, 23.15 Športpltorek,pon. 23,35 Najspotdneva 23.40 Vkleostrani SLOVENUA 1 08.00 Odmevi 08.30 Dober daa Konjska 09,00 Babar, 59/76 09,20 ÉbbainDidrik.6/3 09,50 Sprehodi v naravo 10.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmtei. 8/14 10.30 Lingo, h/igrica 11.00 Zibelke svetovnih kultur, 4/4 11.55 Peta hiša na levi, 6/6 12.25 Sprehod z dinozavri, 6/6 13,0 Poročila, šport, vreme 1315 Obzorjaduha 13.45 Three dollars son, nem f. 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Nosonsg in druščina. 6/13 16.45 Risanka 19,00 Krontka 13.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Smiles sense of snow, koprodukciískt tilm 22,10 Odmevi, šport, vreme 23.05 Gospodarilo izzivi 23,35 Resna glasba SLOVENUA 2 06.00 Simpsonovi 06.25 Videospotnice 10.00 Nash bridges, 19/22 10.40 Petnajstletnica, Iranc, f. 12,05 Tvprodaja 13.35 So fela minila, 4/7 14,00 Na univei^i, oddaia tv Maribor 14,30 Jasno in glasno, korL odd. 14,^ Nogomet Slovenija- Unjgvaj. prenos 16.30 Raymonda imajo vsi radi, 11,del 17.00 Nash bridges, 20/22 16,00 SummerofBenTyler, artwr, film 19,35 Videospotnice 20.05 Nogomet Slovenija- Urugvaj, posnetek 21.05 Evropska liga v narruz- nem tenisu 22,00 Otroctpreriie, 1/2 23.30 Combat de fauves, franc, film 00,50 Simpsonovi 01.15 Videospotnk^ TTX^ 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Večna ljubezen, nan. 11.00 Moja usoda si ti, nad, 11.50 Milady.nad. 12.45 TVprodaja 13.10 Naša sodnca. nan, 14.05 0&ošk3ZdfavniKnan, 16.00 TVprodaja 15.30 Oprah show 16.25 Milady, nad. 17.20 Moja usoda si ti. nan. 18.15 Večna ljubezen, nan. 19,15 24 ur 20 00 Padec v temo, amer, film 21.45 Newyorška polk: ija. nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 TaksLnan. 00.00 24 ur, ponovitev •can all ST B2 09,00 10.00 10.20 10.40 10,45 10.50 11.10 12.10 16.20 16.25 ia30 19,30 19.55 20.00 21.00 21.30 21.40 22.30 22.35 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 968. VTV magazin, pon. Športni torek, ponovitev Vabimo k ogiedu Naj spot dneva športni gost Bonanza, ponovitev Vkleostrani Nai spol dneva Regionalne novice Otroški program [3, TV mreža), V mojem košku je pa mavrica Obvestila Vabimokogiedu/Oglasl Naj spot kontaktna odet. (3. TV mreža) Viva turtstica Regionalne novice Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Videostrani 22. februarja 2001 ""HlAS MODROKLA KRONIKA 17 Policisti so raziskali večino hudih In »odmevnih« kriminalnih dejanj Tudi na Celjskem vse pogosteje: z vlomi in tatvinami do denarja za mamila Na «ihmočju Cťijske polic^skc uprave (PU) &o hni obraviiaviili 55K1 kaznivih dejanj: ^(vvilkii jL* vvćja kot leto poprej, ra/i^kanost teh dejaiij ntaiij-^a. Čeprav so ra/iskali le dohro polovico dcjai\j (54.5 odàto(ka). direktor PU Ceye lùlvard Mkičnik ní pruirano zaskrbljen. -Najpcsiicinbntíjc jc.do «^mo raziskali veČino hudih in najbolj oílmcvnih kaznivih dcjonj.<" jc dejal na netlavnt liskovni ktJnlcr^nci, kofo predstiivilj delo v lan.skcin Iclu. Vantosinc razniciu sc na Celjskom lioii ni«) bisEvcninxls[j>p;ile ixJ poprejinjili Ici. Bi pa bile golíwo Se boijítí.pnivijo na policiji, 6í pri raznih opravilih ne bi bili tako o.samljciii. Pri l«inî mislijo predvsem n*i problcniaiiko proiucia, samomorov in mamil. Prav zaradi narai^ajoCc^a ^levila narkomanov ^e namrcc vse bolj povezujejo (udi primeri UilvIn. drznih laivin in vlomov, ki jih opravljajo ixlvbniki, da pridejt)do dcoaiju zaonianH>.»Mi suio si prizadevali, da bi bílí ob upoštevanju standardov človekovih pravic pri zagotavljanju varnosti ljudi in varovanju premoženja čim uspeSnejSi in mislim, da smo bili uspcinil« je deloptiHelsu^vv lanskem letu ocenil direklor Celje Hdvarrt Mlařnik. Kazniva dejanja so lani nekolika pora.sla, prekr.Mcov jc bilo manj. vcítili ležav tudi ni bito privanwanju meje. Pri prometu je bilo stanje nekoliko slabse kol leto poprej. Prcdv.sem zalo, ker sla na ce.stult umrlo dva človeka več kt.H leto pc^pwj. Promeinih nesreč pa je bilo manj. Pri prevedu dovijanja na pixlrv)ćju klasične kriminalitete je načelnik urada kriminalistične polici- je PU Celje Rítlíen Mr5ivyakopt>zotil predvsem na dva zaskrbljujoče pr*)bleme; na problem tako imenovane osekundarî'ie«'kriminaliieic in na vse večjo prisotnost organ i ziri« nega kriminala. Pod «sekun-damiv« kritHinalilelo Jiejejo razna kazniva deja^ nja. ki jih zagrešijo narkomani, ki potrcbiijeji> denar za nabavo drog. Z^itoscvse p^^steje odločajo za tatvine in vlome, tudi nekaterih prinîcaw laikih ropcw. Med lakimi storilci je vse več povratnikov. Leia 1999 jih je biloScst do sedem odstoikíw. lani kar 40. Pri prepnîdaji drog pa je tudi vse več organiziranih skupin. Lani so "razbili-dvevečjizdru/ć-bi; prva jc bila povezana z družino Kanienik. dr\j-ga je delovala predv.^eiu na obmo^^u alca. Proii prcpaxlajaleem so krimmalinii lani napisali 130 kazenskih iwatîb (neupnivičena proizvotlnja in promet z mamili), 31 iwadbâe zaradi omogtvimja uživanja mamil. Dn>ga se (ludi) na našem območju očitno se precej §iri. Hude so tu
  • prcj (rije). Razne organizirane skupine delujejo tudi na drugih ptx1n>ijih,vse več je ludi lakih, ki ne delujejo več le lokalno, ampak po različnih krajiiî Slovenije, pri svoji dejavnosti so tudi vse bolj >'usposobi je ni«. (îo.spodarska kriminaliteta je lani nu Celjskem nekoliko upiulla (naj« večje bilo goljullj. piislovnih goljufij, ptinaxejanja, uporabe pv>narejenih vrednotnic in ponarejanja list in. Lani so porasla kazniva (lejanja zoper řivljenje in telo 1er spolno nedotakljivost, in to za skoraj 14 od- stotkov. Za Uika mala vse primere tudi rcSili,'^ko so obravnavali in ptxlali kazenske ovadbe za dva umora, dva dcti^mora. 78 priment povzn'^čltve hudiii in 253 lahkih lelesnili posktvJb. Mi>ino 5C je povečalo Število posilstev, najbolj pa primeri spdncga nasilja . Spolnih napadov na osebo mlajšo od 15 let je bilo nekoliko manj (28). Manj ne$rečf več mrtvih Pi>iieisti so lani obravnavali 5178 prornetnih nesreč. kar je mak^ manj kol leto poprej. Ob lem pa je zahkrbljujiVîpxIatek.dajc umrlo 39 ljudi, 542 jili je bilo Imdo ranjenih. V primerjavi z letom pi'>prej sta nacoitah urtirla dva Človeka več. Na cestah na t->bniočju Velooj« jc bilo promeinih nesreč za šliri cxlstotke več kill leto poprej.v njih je umrlo pet ljudi. 57 jih je bilo hudo ranjenih, IM lažje. Na eelj-.skemt'ibnuičjunivečkla.sičnih črnili točk; najnevarnejše so regionalne ecMe, med katerijni izstopa cesia CVlje ^Slovenske Konjice, predvsem na odseku Celje - Vojnik, Vzroki nesreč so podobni kol doslej, med njimi je Se vedno na visokem mestu prevelika prisotnost aikoh<îla, Povzročitelji prtv metnih nesreč so namreč bili lani močneje vinjeni kol lelopoprej,pbila 62-lcfni I). Z. iz Velenja. Vozil je iz Ciaberk pii'>li J^kalam. V levem ncpreglcilncm iwùiku je najprej zapeljal na desno baiikiiio, i/gtibil oblasl nad vozilom, zapeljal čezecsco. kjer je trčil v drevo. Prespal pri polici stili Četrtkovo noč. 15, febru.arja. je pri velenjskih policistih prespal I). Š. iz/-lica. Ne na svi^o. ampak na nj ihimî željo, kajlipred lent si ni dal dopovedati, da vinjen ne more vozili naprej. V pekanio podeitar V noči na torek. L3. februarja, jc nekdo vlomil v pa>dajalno ( lletičck, last p*xljcija Klasje (!eljc. naŠledíenkoví v Velenju, Izbla-gfïjnc, v kateri so bili ključi, jc odnesel 15,(K)0 tolarjev gotovine. Ra/J>il steklo V sredo. 14. Icbruarja, malo pi*» polnoči, jev Velenju, na Prc5cr-ntwi cesti, vinjen domačin V B. razi>Íl vcla^branskvi steklo na av-tda lasi (>. C. Pt>liclsii m ^t^umljcnca prijeli in zdaj nanj čaka ka/cnska ovadba, Citroen v plamenih V torek. I.-». Icbruarja, maiopo 15. urijcvCrat>crk;ilí zagorel osebni avlo znamke Cimos BX. Vziok jc bi) najbrž kiatek slik na električni napeljavi na mirtoiju. Ogenj so pt^ga^ili ga.sllci. lastnica M. pa je o^kcxlovana /-i okoli 2(KMi()(Uolaijev. Su/uki mu ji* lia živee V đj'iči na nedeljo, IX, februaija,je neznanec na Koželjskega ulici. namerno pi-)skodv»val osebni avtomobil znamke .^uziiki. Lastnika \l li. je oškodoval za okoli HUW tolai]ev. Vloma v avtomobile VjK'tck, 16. tebruarja.je neznanec vlomil v osebni avl<.înu)bil lasi L J., na Prekmovi v Velenju. Dkrailel je avtorailio. Naslednji dan pa je nekdo vloû]il v avto. la.st K- T.. na Foitiwi. Kol kaže pa )e bil pri nečedíiem pi^četju zaloten, saj ixinesel ni ničesar. Plcziil bo V vrt ičkarskem naselju »á^jezcruje neznanec v naholo, 17. februarja, ukradel aluminijasto lestev, last IX J. Je bi I vznik zolM>hor? V noči na četrtek, 15- februarja, je neznanec na Efenkovi v Velenju 7. betonskim llakovccm ra/bil tri slekla na poslovnih prostorih zobiHel m ičnega laboratorija. Lastnika J. M. iz Velenja je oškodoval okoli 80.(I(K1 (olaTjev. Pr)/;ir v sMadiscu V .soboto, 17. februarja, okoli 15.30, je zaradi kralkcgii stika na električni napeljavi izi>ruhnil požar na lesenem priročnem skladišču v Mel lečah, velikem 7x4 metre, last A. K. Ogenj je pogasil lastnik, pri požaru pa je nasialo za okoli 200.000 tolarjev Skíxle. Drzna iai\1na Trije neznanci so v nedeljo, 18. februaija, zvečer, na Cesti pc>d parkom, hole! i R. S. vzeli torbico, a jiní ni uspelo. Zii njimi poizvedujejo. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Poškodovano re^e^nli s helikopterjem V nedeljo, 18. februarja. pť>poklan, se je p<îvala. Policisti iščijo napadalca Na desnem breguSavinje v Lctusu.jc v lowk. ]X februarja. oki> li 12. ure, neznan mlajši moški na osamljenem kraju u'^lavil 07-lelno domačinko M. A. Pcxlrl jo je na tla in ji ukrudel torbiet^ / mi.">bilnim telefonom znamke n<îkia, vrednim okoli .10.000 lolar-jcv, Napadalec je star med Ifi in 20 let. visok okoli 170 cent ime-iTOv, izrazilo čokate postave, svetlejših, srednje dolgtli la.s. .icbi kdo karkoli Vedel o opisanem mladeniču, ga policisti prosijo, da to sptmûi na številko 113. Okrudťl Aidi> VIu^i na četrtek. 15. februarja, je ncznanecvPrckopipri Vranskem vlomil v gostinski lokal Aida iji odnesel kovinski predalnik blagajne z 70.01 K) tolarji mcnjalneg^i denaija. ljubitelj avto moto .športa? V noči na petek, 16. februarja, je neznanec na Kidričevi vitalen vlomil v prt>store Društva Ijtibiteljev avto-moto špv)rta HB. Llkradel je zvočnik in dve motor is lični čeladi .S. U. jeoškdo pozorni do voznikov, ki vozijo vinjeni. AVTO TRQOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI v VELENJU.... Partizansia e.3 lelefon (03)889-00«24 tlD voda lenk cena z DDV v Siï RABLJENA VOZILA NA ZALOGI FÛflDÊSCÛFT1.6C0Nf 97/98 1.499,000.00 srr FOftD ESCORT 1.4 a MsaJtPfi-^J 95 Mfi.noooasn RENAUIT »tmi 1.4 HH /nrtsbi -25 i4«đftononsiT 0PELKADCTT1.64V 9Q 388.000.00 sn RAT BRAVA 1.6 SX Ulma 98 1.899.000. W SIT FlATTlPf)1.4ft 9.? 499,000 Oûsn ŠKODAFaKlIALXI 96 0AHATSUCHARADETS3V 93 398.000.00 srr FIAT DUCATD 2.8 D 841 COmmO 98 2.879.000,00 srr V Celju... Ipavàdva e. 21 Telsron (03) 426-1V78 In 426-12-12 tip vozila totn* csftazDDVv^ ALFA ftCMAE0 166 3J)avL 96/99 3,996,000.00 sn REhAUlT SAF^E 2.S /vsa oxnof 98 d.499.000.00 sn VW PASSAT 1.6T 4 vsa oorema 97 3.099.000,00 srr SEATTOL£D01.9 TDI v&a ooremâ razer ASS 98 1.797.500,00 CHRYSLÍR VOYAGER 3.3SE4X4 95 1.599.000.00 sn FORO MONDE01.6 ZlX/rwM 94 1,099.000.00 sn RATBHAVAI.eSX-i-klItna 9B 1.799.000.0Û sn RATPUNTD55S5V/iMl6ff/ 99/99 1.199.000,00 sn RENAULT MEQANE clasic 1.4 le /reflí3tr7 98 1.689,000.00 s NISSM TEF(ANOII2.4 9S 2.299.000,00 sn RENAULT KANGOO D(F>RES1.4 99 1.499.000,00 sn VW TfWNSPOFTîR LT 35 2,8 TDM 7 mS 99 3.159.000,00 sn v NAŠEM SALONU V CEUU PfllCAKUJE NOVE UHNlKi VEDNO DO 40 -ftABUENIH vozil RAZLIČNIH ZNAMK * KREOIT* SfAAO ZA STARO * •KÛMISUSKA PROOAJA * VOZIU IMAJO V^AVNI HKNIČHI PREGLED * i a (toloCtne Ope dtjetno delno ^eraocllol § OGLED VOZIL 00 6.0017. URE & TIP inm CENA V SIT LADA SAMARA 1300S 1996 500.000,00 MERCEDES BËNZ E 280 1993/94 2.000.000,00 CITROEN BERL1.9Dfur, 1997/98 950.000,00 HONDA popusti za letnik 2000 • od 275.000,00 SfT NOVI CIVIC 4D Ž£ V SALONIH! iMmcH k nÉH: MIM, ML; m/tit 47 41 i oz/m a N 18- SPORT IN REKREACIJA ""^ČAS 22. febi-uarja 2001 Rokomet Velenjčani prestrašili Celjane Najzanimivejša tekma uvcKinv^n kn>ga drugega dela pr* venstva v pni maSki rokometni ligi Je bila v Velenju med domaćim (lorenjem in vodilno Pivovarno Laško Celje pred pri« bližno tisoč ljubitelji n)kometa. Čeprav so d(»mači tekmo izgubili z 29:pa njihtm navijači nist>blll razočarani z njihovo igro. Igralci so potrdili, da so resnično dobro priprav« Ijeni na nadaljevanje pnenstva; in čez štirinajst dni, ko bodo v novem derbiju posilil slovenjgraški Preventje ob laični njiliovi igri pričakovati zmago. Vmes, v soboto, budo Ve-lenjčani gostovali pri Termu v Skorji Lolu, ki sejim bo gotovo skušal oddolžiti za nedavni poraz v prvi četrtfinalni tekmi slovenskega pokala (25 : M)). Začclck tekme jc poka/al. da rokomctaši (îorcnja nisi3 bili obremenjeni z izidom, kajti zaceli so sijajno. Že v prvem napadu je Ruienko zadel in povedel svoje mt^štvii v vodstvo, la igralec jc bil /.elo rći/igran in nalančen predvsem v prvem pi^Ičasu, ko je dosegel kar sedem zadetkov oU skupno dese-lih na lekmi. Po Lreli njegovih zadelkih in enim Kavak*vim je (îorenje v 7. minuli povedlo s 5: 2. Vendar domači niso več dolgo v/drzali silovitega rilma, ki sc^ g« nareki>vali nazačclku. Pnni telesno miičnejsim gosiom so ob taksni igri potrošili precej moči, gostje pa so hilro p)trdi-li. da so evropsko moštvo, S tremi zaporednimi zadelki so prvič na tekmi izenačili, ob polčasu pa so imeli že šliri zadetke prednosti. Po desetih minutiih igre v drugem delu so gostje ušli za sedem zadetkov (17 : 24). Zdelo se je, da so Velenjčani povsem "grogirani'' (kol se je iznizil gostujoči trener Josip Sojat po lekmi) in da bo sledil hud pora/. Toda di^mači so vendarle "odgovorili", da še imajo mt>C'i in [loskrbeli so za blede i>bra/e med gostujočimi navijači, pa tudi na gostujoči klopi v zadnjih minutah tekme, ki so jih gledalci "preživeli" na nogah in z bučnim navijanjem. ŽRK Vegrad V soboto odločitev? Roko meta Šice Velerada so v 15. kmgii ^osttnale v Kranju in z domaČi» Savo izgubile z 22:32. V prvem polčasu so bile dimiačinkam dokaj enakovredne, saj hilc gostiteljice boljše le s 14:12. v nadaljevamje pa so se BCranjčiinke razigrale in na koncu visi^ko zmagale. Doslej zadnja Burja je v tem krogu presenetljivo premagala Jeloviœ in se po točkah izenačila z Velenjcankami. Prav Burja pa bo v naslednjem krogu gostovala v Rdeči dvorani, derbi začelja pa bi že lahko odločil o zadnjem mestu in izpadu iz prve državne lige, ■ V teh minutah so rokometííši Crorcnja "pripeljali tekmo spet v zanimive vode, " kot se je izriwil njihov trener Miro P(^/ll^. Dobre iztiri minule pred koncem so se približali državnim prvakom samo na zadetek (27:28). dobri dve minuli pred koncem še enkrat (28: 29), pred tem je drugi domači Lairisček ubranil sedemmelrovko (to je bila edina uhranjena na Lekmi na obeh straneh). A več niso zmogli- ()bzadv>voljstvuob dobri igri je bilo sliJiaii ludi: "Škoda." ■ vos NK Rudar Prva pripravljalna tekma doma? Se dobrih deset dni in stekel bo ludi spomladanski del prvenstva v prvi nogometni VelenJOani btHio óru\*\ del siezone odprli na ^osio>ar\|u pri Primorju. Ekipe so sed^j v pripravliui* nem olnJobJu, v katerem 2e iščejo enajsteříco, ki ho nosila ^iav-no i)reme nadaijevur^ja prvenstva. Zuto vse ^eHjo^Kligrali čim več prijatei.tskiii tekem, da bi karn^boij pripravljene pričakale boj iii pnenstvene točke in nekatere tudi za naiJa(jr\ie p4>kalno tekme »vanje. 'lako so rudarji miniiloKobolo goslovali na llrvii^kem v Koprivnici, kjerso vendarle nekoliko razočarali, saj sozdomačim prvoligašem izgubili z 0:2. Včeraj so goslovali na Prevaljah, v nedeljo pa naj bi prvič v lem pripravljalnem obdobju zaigrali na svojem igrišču v Velenju, '['o se bo zgodili^, če bo vreme lepo, v naspro-inem primeru t>odo avstrijski Spilall goslili v Mozirju. Včeraj bi bili morali txlpolovali na drugi del priprav na sioveaski") obak). vendar lega ftisoslorili-kot so povedali, ker so ludi doma zaradido-scdanjega lepega vremena vse bolj^ razmere za vadbo. Konce prujsnjega tedna so po pričakovdpi.sal pogodlH>, vendar v klubu čakajo Še na papirje, ki íío ptïircbni za njegovo registracijo. Prav prihod lega dosed a njega igralca Pui>ILkuma je bil najverjetneje razlog, da so v lem pripravljalnem obdobju prekinili že drugo pogodlxj: za lliriom Silom so se odpovedali ludi Krunoslavu Beliju. ■ vos Mladinci Gorenja med najboljšimi lebniaija so mladinci RK Corenje dose^ii dve iepi zmagi in sena prvem mestu na lestvici izenadii s celjsko Pivovamti Lašk<». Z dobrimi igrami so tako napovedali t>ster boj za naj-vi^ja mesta v mladinski kategoriji. Najprej so goslovali v Krškem in zanesljivo premagali domačine /32 : 26. Gorenje: Kurtovič, Sadek, Rutar 2, Halilovič. Jukič 5, Mijato-vič 2, Peteriin, Milijas 3, Štefanič 10, J. Dobelsck 2. Zukič Z L. Dobelsck 5, Kovačevič, Škrbič I. V naslednjem krogu so v Rdeči dvorani gostili vrstnike Tržiča in jih prepričljivo premagali z 30:20. (lOrenje: Kurtovič, Sadek, Halilovič 4, Mijatovič 1, Milijaii 10. Štelanic K, J. D<^belšek 5. Zukič 3, Kovačcvič 5, Skrbic, ! lu-domalj Z ČtLS 1, Goljui. ■ 8. O. NK Esotech Šmartno Čim prej prebroditi krizo Pripravljalne tekme šmarskega Cî^olccha v prejšnjem lednu so pokazale, daje ma^tvo v krizi, lo Ixido skušali prebrodili v lem tednu, ko bodo treninge podredili delu z žogo in uigravanju moštva. Tekem ne bedo igiali, odpadle pa so ludí priprave ob morju. saj so pogoji za treninge v àmarinem zelo ugodni. Med tednom so Šmarčani gostili Lilijo in se razšli z izidom O : 0. Igra je pokîizala. da moštvo ni ve?,e. kar se jc odražalo ziasli na sredini igrišča in v napadu. En^ike pomanjkljivosti so bile vidne ludi na sobotni lekmi s šošlanjskim Usnjarjem, ki sojo z dvema zadetkoma Pudgarja dobili IrctjelicaŠi z 2 : 0. ■ i. G. OK Šoštanj Topolšica Znova v zmagoviti tirnici « Igralci OK SoMaiiJ 'DipoiŠica sit p<» dveh nesrečnih (Kirazih znova zma^aii in s tem prebrodiii rahlo krizo v svoji i^ri. nu {gostovanju pa so s3 : 1 premagaii LIP Poljčane, Borbenio domačini su lekmo odlično začeli in povedli kar z 8:0. Topolčani so jih ujeli pri 16:16, končnico niza pa spet brezglavo prepustili domačinom.'lopa je bilo tudi vse, kar so domačini lahko iztržili, saj so gostje v nadaljevanju vzeli igro v svoje roke in si priigrali pomembne točke v boju za vrh lestvice. Odbojkarji Šoštanja TopolŠice imajo sedaj 41 toćk, drugi Žužemberk 38 in tretji Triglav 37. V sobico bodo v Šoštanju gostili drugo ekipo Sak^nita, tekmo pa bodo začeli ob 17.30. MR. K KKE/e^^ Ostajajo v boju za vrh Po treh zaporednih porazih so ko^arkiitji Elektre v 19. km-gu kcmčnozmaf^ail. V Ljtibljani so bili boljši od ekipe Jurij Piava iaguna z 79 : 7L Soštanjčani so vodili celotno tekmo. Z borbeno igro v obrambi in poteksreČ-anjti. Eieklra je zîinesljivo dobila tudi skok. sijj sla sajno Uij-nik (11) in Rizman (10) p<»renej: Lainiček. Ruienko 10(1). Gajšek4.Kavaš 3. Kaviičnik 2. Plaskan 3, M. Oštir 3. B. Oštir. St>vič I. Kukavicaa 3. Dobelšek, Stcfanič. Ciavriloski. Do-uK>nossov. Celje Pl.: 'lorlo, Koulinlc-henko 3(3). Vugrinec 3, Šerbec» Šantl. Pajovič 5, Stefanovič 3, PungarUiik 7, lomšič 3, Bedekovič 2, Lorger, Praznik, Zviřej, Kocharov5(2). Sedemeirovke - Gorenje: 1: 1. Celje PL: 6: 5: izključitve - Gorenje: Celje PL: JO. Prva SRL - ženske, 15. kri>g; Sava - Vegrad 32 : 22 (14:12) Vegrad: Belci, Rusmir 3, BtiškoviČ. 'lopič 2, Bubik 4. Nojinovič H. Slrmsek 5. Rozman, Vuk. Muratovič. Avberšek. Pna BSKU 19. kn^: Yurij Plava Laguna — Ele k* tra 71 ; 79 (47:62, 3«:43, L^:23) Elektra: Brinovšek 4. Rizman 23, Tajnik 15, Vugda-tičl3. Milič lO.Nuhanovič 4, Karlo Druga DOL • moški, 16. kn>g: LIP Poljčane - Šoštanj To-politca 1:3 (19«-I5,-18. -22) SoStanj Topulšica: Medved. D. Sevčnikar. S, Scvčnikar, Babnik, Miha-linec. Pavič. Kugovnič. Hri-berk^k, Sovinek, Duplisak. Bujak. 11. febi-uarja 2001 SPORT IN REKREACIJA 19 Atletika Jolanda znova rekordno PoiKlIiČnem nastopu na tnitinu^i v Dortmundii je J(»ían-clu Ceplak Iťkla l»o(íe m mitingu v Hailťju. V nH»Cní konkurenci Je Jolanda postavila nov cirxuvní d\'nrunskl rekord na H metrov. Rekordni ća.s je 2:01,72, prejinji rekord pd je Jolanda izboljšala za 38 slot Ink. Sicer je v močni konkurenci osvojila drugo meslo, forma jc očitno v v/ponu, kar je dober obet pred svetovnim dvoranskim prvcnsivom marca v portugalski Lisboni. Mladi upi na pripravali Ailelski klub Velenje je ludi leorganiziral skupne pri- prave v Ficsi. kamor jc za ra/Iiko od prejšnjih le! odpotovala 4()-članska skui^ina pretežno mlaji>ili alletov, za kale-rc v klubu menijo, da so prava osnova za nadaljnjo kako-vosino rast. V lepem okolju hoieki Barbara so bodo ntladi alleii leden dni pripravljali na bodi>ča tekmovanja, ki so že pred vrati. Skupne priprave ne pc^mcnijozgolj napornih (rcningw. ampak ludi druženje, poglabljanje vezi in krepitev medseboj-nci;:aspi>dbujanja na treningih in tekmah. Mladi tako že zgodaj začulijo skrb kluba za njihiW napredek, ki jo bedo poplačaiiz dobrimi ^e^uUa(L mv.p. Plavanje Državni rekord in 18 medaij Pretekli pelek. Jiolmto in nesto: 5. ana Prislan y:53.13: mladinke« 50 m pnísl m prosto: 1. Tina Pandža 2:0573, 5. Sanja Kališnik 2:15.03, 8. Nina Kugonič 2:18.83; 400 m prosto: 1. Tina Pandža 4:22.91 (klubski rekord).?. Sanja Kali,^nik 4.47.85; 800 m prosto: 5. Sanja KalISnik 9:47.35; 50 m hri>tnu: L Maja Sovinek 30.74; llHl m hrbtno: 1. Maja Sovinek 200 m hrbtno: I. Maja Sovinek2:18.47 (klubski rekord); 50 m pi>ni): 4. Nina Sovinek 34.19 (klubski rekord); 100 m prsno: 5. Nina Sovinek 1:14.68 (klubski rekord); 200 m prsno: 3. Nina Sovinek 2:38.4tl (klubski rekord); 50 m del-tin: 2. Tina Pandža 30.45 (klubski rekord); l(K> m mešano: 1 Nina Sovinek 1:07.01 (klubski rekord); 200 m mešano; 3. Nina Sovinek 2:24.69 (klubski rekord); štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Mladinski servis Velenje 4:01.18 (državni rekordza mladinke); štafeta 4 x 20<> m prosto: L Mladinski servis Velenje 8:47.32; štafeta 4X 100 m mešano: 2.. Mkndin.skiservis Velenje 4:33.58 (namesto Sanje KaE^nikje plavala Nina Kugonič); mladinci - U)0 m prosto: 50 m hrbtno: 7. David Danev 28.24 (klubski rekord); 100 m hrbtno: 4. David Danev l:(H).35 (klub-ski rekord); 200 m hrbtno: 3. David Danev 2:09..^5 (klubski rekord); 100 m delfin: 6. Jernej Ocepek 1:01.82; 100 m mešano: 6. David Danev 1:03.30,7. Jernej Ocepek 1:04.35. ■ M. Primožič Najlepši gol v prostorih restavracije Je/ero v Velenju bo drevi }*<»tovo zelo zanimiv n(»|rul Jarc, Ivo ^uiak in Marko SimeunoviČ. Vabijo ljubitelje nogometa. ■ Smučarski skoki Lokostrelstvo Najbojša v Italiji Duian Pcrhač in Bernarda Zemljak Perhač iz LK Mozirje sia v s<'>bott> in nedeljo nastopila na mednarodnem mitingu v italijanski Aguilei in med 88 tekmovalci os"vojila prvi mesti. Du.^nje s581 krogi poslal absolutni zmagovalec, Bernarda pa j e 565 krogi zm aga la med à I an ica mi. ■ Šahovske novice Suh(»v5ki kliib Šentjur Ih» ob svojí 30 - letnici v letošnjem le« 111 ízveal pa Je Dušan Zorko iz Krai\ja. íahovski klub Žalec je pripravil drugi nagradni turnir, po sedmih krogih po §vicarTškem sistemu je med .37 šahisti zmagal domačin Dušitn Brinovec, četrti pa je bil Milan Malko i/ Velenja. ■ Mislinjcani odlični MImill vikend so bile na Kr\'avcu kar tri tekme v smučarskih skokih, saj drti^(»d skorajda ni sne^a. Za naslov državne pmkinje so se najprej pomerile mladinke do 16 tet, med osmimi skakiilkami {Kije bila najboljši Monika Po^ladič i/ Mislinje. Pionirji do 14 lel so tekmovali za naslov ekipnih državnih prvakov. Zmagal je kranjski Triglav pred Trřiéem, Iretja je bila prva ekipa Misal i nje (Obreza, Likar, Pogladi č in VogJar), druga mislinjska ekipa je bila deseta, velenjski pionirji pa so osvojili 7. meslo. Pionirji so nato nastopili Še na lekmi za slovenski pokal. Premoćno jc zmagal Anže Obreza iz Mislinjc, Igor Ai^ck iz Velenja je bil 12,, Monika PogladiČ 14-, Sebasljan Likar, Tadej Sle-mcnik in Janez Vogiar iz Mislinje so bili 16., 17. in 19,20. jc bil i^.iga Urleb iz Velenja, nastopilo pa je 62 mladih skakalcev. ■ Kegljanje Visoka zmaga v gosteh So^tiinjski kc^ljaci so v 14. kro^u }>ost(ivali v Krškem in Mnvs* Ijivo premagali domačine. Domače gledalce M) navdušili z odlično ^ro.sHj so prva gostujoča ekipni, ki jena težkem kegljišču podrla yvi: kol 5000 ^imtanjčani m» /ma^li 7 :i in 5987:4793. Sc^tanj: S. Fidej852 (I), Ilasičič 850 (1),Glavič858 (1),Križ-ovnik «03 (0), Petrovič 8(» ( 1), L. Fidcj 915 (1). Štiri kroge pred kcmcem imajo Sošianjčani na prvem mesiu pel. ttičk predncxsii pred ekipo Konstruktor (icotk^i, lekme 15. kroga bodo odigrali naslednjo soboto, na ke^jišču v Šoštanju pii bo gostovala ekipa celjskega Petrola. S pomembno zmago se lahko pohvalijo ludi Mitmjska dekleta. ki so gostile drugouvršćeni Komcel in ga premagala s 5 : 3y kljub zmagi in novim (očkam pa so Šo^ianjčankc Se vedno na predzadnjem mestu. ■ Športniki 2000 športnica - Jolunda ČEPLAK: Nastopila je na olimpijskih igrah v Sydneyu in v ^lafeti 4-krat 40fi metrov osvojila 19. mesto z državnim rekordom; na evropskem dvoraaskem prvenstvu je bila 4. na 8IK' metrov. Šporinik - Sergej ŠALA-MON: Na olimpijskih igrah v Sydneyu je s štafeto 4 krai 4(10 melrsvojil 29. mesto: zma^l je na atletskem pokiilu Slcívenije na 40(1 metrov/ ovirami. Naj ekipd - Nogonwini klub RUDAR: V lanskem dr;av-nem prvcastvu stí asvojili X meslo, v pokalnem tekmovanju pa so se uvrstili v poltin ale. NajhiHjši športnik inv^ilid -Janez HlíDEJ: Na para-olimpijskih igrah v Sydneyu jevpeterobojuc^vojil 5. mesto, 5. je biJ v melu diska in 8. v suvanju krogle. Najboljše izolsko športno (IruStva - OŠ LIVADA: Ekipni državni pr\'aki vatle-tiki in državni prvakiv.^okki koSarkíírski ligi. NajboIj!>i šporinik ŠŠD -Dejan KOVAČEVIČ' / OŠ Šalek: Je vsestranski Spor(-nik, ki je nastopal v rokometni in košarkarski ekipi in v atletiki. Najb(»ljša š|>ortnica ŠŠD -Maju ERKIČzOŠ Livada: Je odlična ko^arkarica, izkazala pa se je tudi v alleli-ki, kjer je bila .oljŠa mladlnkii • Tina PANDŽA, Pktvalni kJub MS Velenje: Je štirikratna mladinska državna prvakinja v prostem in deifinjem stilu. Najboljši kadet - Marko l'erse, Smučarsko^skakidni kl»b Velenje: Sloveaski reprezentant. na igrah alf^skih držav je bil članzmagorl-ne dosežke: Slavica Pozjiič, AK Velenje Na vcieranskem evropskem prvenstvu je zmagala v teku na 2000 metrovz ovirami in bila druga na 50i)(5 metrov, na državnem prvenstvu v malem maratonu je bila tret- ja- Ženski no^omelnl klub Ska* le: NogomelaSice Skal so zmagale v ženski nogcîmet-ni ligi in osvojile naslov državnih prvakinj, v pokalnem tekmovanju pa so se uvrstile v finale. Jubilejna priznanja klubom in posameznikom — /late plakete: Športno društvo Škafe - Hrastovec (/a razvoj športno - rekreacijske dejavnosti, vaške olimpiade in za razvoj ter uspešno na-slopiinje ženske nc^omelne ekipe): leutikŠEHlO Iz Druî^lva invalidi)v Velenje (je t>rgani>'alor invalidskega špt^na v Velenju in aktiven kegljač); Franjo ŽUCKO (iz Strelske družine Mrož Velenje; je uspei^n tekmovalec, trener in organizator strelsl va v Velenju): srebrne plakete: Ženski n»-kometni klub Velenje (/.a razvoj ženskega rokometa v Velenju in več kol 25 lot igranja v državnih n^komel-nih ligah); Nami/Jioteniški klub ERA lempc» NÝler^e (7i\ 25 let Uspešnega delwanja kluba in popularizacijo namiznega leni&a v Velenju 1er organizacijo mednarodnih lekmwanj): Jo/eHRIBEK-NIK, Dru^lvo invalidiw Velenje (je tekmovalec In organizator v invalidskem športu na področju tekmovanj v ribištvu); Valter GOLOB, Društvo invalidov Velenje (Je orgaiibjitor invalidskega športa v Velenju); Tanja ŠALAMON, Atletski klub Velenje (/a strokovno in organizacijsko delo v atletiki); Slane ŠKOBERNE, Atletski klub Velenje (za strokovno delo v atletskem klubu); Leon K;VVZAR. Karate klub Velenje (Za trenersko in organizacijsko delov kiirate klubu); bronasta pUtketa: S|>ortno - rekreativno društvo Nordica Velenje (Dru.^ivo že več kol deset lel organizira revijo skokov, ki je največja poletna smučarsko - skakalna prireditev v Sloveniji): |h>-sebna priznanja za tradici* onalne Športne prireditve -srebrna plaketa: Športno-rekreativni zavod Rdeča dvorana Velenje (za 25 let uspeSnega sodelovanja s športnimi organizacijami); Bn)n;tst2i plaketa: Športne»-rekreati>tio društ\'(» Nordi* ca Velenje (za desetletno organizacijo revije skokov v Velenju in za obnovte 80 -metnike siiiučar?ike skakalnice); pisno pri/nanje: Atlet-ski khib Velenje (za uspešno izvxîdbo mednart^dnega atletskega mitinga ob dnevu rudarjev); priznanja /a trenersko delo - srebrna plaketa: Slavko ŠKOFLEK, Smučarsk^vska-kidni klub Velenje (za strokovno in organizacijsko delo pri smučarskih skokih); Drago C1N(;ESAR. KjinUe klub Velenje (za trenersko in pedagaško delo z mladimi karateisti). 20 VI PIŠETE ^H'AS 22. febi-uarja 2001 Mnenja in odmevi "Tovornjak v plamenih" Pišem vam v vezi ćlankći ''Tovornjak v plamenih" ob-javljcncgav4,številki Našega Casa. Vaša trditev, daje bil tovornjak na pcàOcncm parkiri.^u na Sclu nc dr^i. Pripomnili moram, da na Sclu ni nobenega parkirišča za tovornjake ali avtobuse. Ta prttftorsi neupravičeno prilaščajo ra^no razni lasinikl in Šclcrji tovornjakov in aviobusíw. Prebivalci Sela pa se prol) temu borimo kol vemo in znamo. Žc večkrat smo o tem obveščali tudi Občinsko stražo bo\\ ali manj uspešno, čeprav menimo, da so le zadeve dolžni urejati samo brez našega lili nekaj ljudi, ki bodo delali in ustvarjali novo vrednost Mesto Šoštanj pa bi znova zaživelo in pridobilo vsaj nekaj nekda- njega blišča. Seveda je treba najprej spremenili miselnost ljudi, ki o vsem tem odločajo. Ta debata z industrijsko cono se vleče že dolga leta, sprememb pa ni. Mislim, da sedaj ko imamo svojo občino ùi upravo, bi m<5-rala biti priprava okolja za delo in zaposlitev ljudi bolj prc-prosla in hitra. Toda ni. Še naprej .se ubadamo z dolgimi in zapletenimi administrativnimi ukrepi. Vodilni hi morala ustvarjati možnosti za delo ljudem, ki to želijo, iim nudili tudi moralno in celo finančno podpirali raTvojne siralegijc. Denar naložen v uspešne projekte se vedno obogaten povrne. Ljudje pa bodo začutili, da so družbi potrebni in koristni, ustvarjali bodo več za družbo potrebnih dobrin. Kar pa je še pomembneje, ljudje ne bodo bežali pred neznanim in iskali zavetja v SPlZ-u. ■ Janez Urbane, Šoštanj Ljubezen je izgubiia svoj pomen Praznik ljubezni! Koliko različnih razlogov obstaja za ta dan. Veliko izp(Onjcnih in neizpolnjenih pričakovanj. Vsem pa je skupna le beseda "ljubezen" Velikokrat se N^ra^am, koliko jo je resnično v naših srcih. Ali nismo poslali preveč samozadostni? Mar nismo nekje med potjo skozi življenje izgubili delček sebe? Vodno večje sovra.ši va. V nas se jc naselil strah pred izgubljeno identiteto. Skozi mladost smo poslušali, da smo vsi Božji otroci. Spoštovali smo metali drugačnost življenj. Danes zgroženi «^"»znavamiv na svetu je loliko različnih Bc^gov) Vseh nit) ne poznamo. Kakoži^vtiv slogi s popolnimi lujci? Tu naj bi nastopila "Ijubczeji". Ljubiti tudi drugačne, jim ponudili roko. razumeti njihove težave, iskati pot iz življenjskih stisk... Tega ne zjnorcmol Preveč smo zazrli sami vase. V povezavi s pojmi>m "tujci", naša ljul>ea:n izgubi svoj pomen. Nenehni eksistenčni hoj nas je oto pal sočusivcwanja. Strah pred neznanim nas hromi. Poiskali, globoko v sebi, luč Ijulîezni je najiežja stvar nasvetu. Osvetliti znjo liste, ki tavajo v temi nam neznanih spoznanj - pa nemogoče. Beseda "ljubezen" dobiva nw pomen. Bili prvi, jemati, izkoriščati in čimmanj dajati. Piigre-zamo se v temno bedo čustev, ki nas kljub preskrbljcnosti, ne osrečujejo. ■ Milojka Mohor, Vetenje Mtadi dopisnik/poročajo Obiskali smo tisicarno Stoletja so knjige prepisovali RiČno. Zahvaljujoč iznajdbi tiska pa so jih la liki") ponatisnili v šlevilnili izvi'idili in jih prodali tisi)čem ljudem, da so jih lahko brati. Kljub ram^jusťxlobnih medijev je knjiga oć na.slanka do danes oiiranila svojo veljavo. Ristopck njene izdelave past: je seveda skcjzi zgodcwino spreminjal. Da bi spoznali, kako knjige izdelujejo danes, smo se člani knjižničarskega krožka OŠ (jo-rica. Velenje, odpravili v tiskarno Bizjak v Velenju. Tam smo se pogovarjali z njenim direktorjem, g Rudijem Bizjakom. Kdaj je zočeh z ddo/n vaša ti-skania ? Leta 1979. Haiere i'rsfe tiskanega gradiva izdeiujeie? Ne izxielujemo samo knjig, ampak tudi hrctžure. mape, ko-ledaije. kuverte, vizitke, plakate, pisarniški material, pnv^pek-le, kataloge idr... Ker smo è(ani knjifjučarske^a krofica, nas najbolj Zffnima, kako nastane knjiga ' Preden se rok<îpjs spremeni v knjigo, gre skozi več laz. Najprej nari.JČnik izbere format, lievilosirani,oblikoin velikost črk, v katerih bo knjiga natisnjena. Če bo knjiga ilustrirana, določi ludi število fotografij ali risb. Nato računalniško pripravimo osnutek knjige, ki ga naročnik pregledři in določene stvari pc»pravi ali .Še kaj doda. Sledi na&a končna korektura, izdelava filmov in tisk. Na koncu gre knjiga skozi ročno obdelavo: razjez, zlaganje sU'a-ni, lepljenje ali spenjanje, oziroma Šivanje. Sledi končni obrez. plat niče nje. pakiranje in dostava. Ali uporabljate različne vrste papirja? Iziîiramo ga glede na vrsto izdelka. Za pi.sarniški material uporabljamo reciklažni papir. Brezlesnega uporabljami) za papir za prinlanje. Kvalitetnejši umetniški papir je namenjen izdelavi knjig. Naročilniee in dobavnice so iz samokopirnega. nalepke pa iz samolepilnega papirja. Uporabljamo tudi kartone in lepenke. Iz posebnih kartonov izdelujemo npr. voščilnice, iz lepenke pavložne mape in platnice knjig. Kateri poklici so potrebni zd de- lov tiskarni? Tiskar, knjigovez, računa-IniČar, ekonomist - ta vodi po« slovanje in strojni tehnik, ki vzdržuje stroje. Kdaj ste pri vašem delu najbolj Zfidovoljni? Najbolj sem zadovoljen takrat. kadar vidim končni izdelek. Gospodu Rudiju Bizjaku se ZJ4hvaljujtímo za prijazno in nazorno predstavitev dela tiskarne ter za prisrčna darilca, ki smo jih odnesli domov. V šolo pa smo se vračali s spoznanjem, da se ne učimo samov šolskih klopeh, ampak na vsakem koraku, tudi v tiskarni. ■ Za knjlžniéarski krožek OS Gorica. Velenje: Ana Špes, Katja Blagus in Polonca Vldemšek. S. b 10 let po tem - Priština danes Sest republik in dve avtonomni pokrajini povezanih v federacijo bratsnm in enotnosti. e od nekdaj mi ni šlo v račun, zakaj avtonomni pokrajini. Premlad sem biL da bi leta osemdeset razumel, da je tam na jugu nekaj hudo narobe. Ko jc bratrance, po poklicu policist, odšel na Kosovo, so bili vsi zaradi lega hudo v skri>eh. In potem se je zgod-bao Ki«ovusamošezaoslro-vala... Kosovo je ostalo krizno ob-m(^čje. zaradi kateregaje Milosevic rajši nekaj ča.sa poslu-.Šal bombe Naia nad svojo glavo, kol pa bil pripravljen sklenili kompromis: če je le ta spioh mogoč. Za dolgo Časa so mir med Albanci in Srbi odnesle strasti z obeh strani. Priložnost, da obLščem Kosovo dvajset let po prvih demonstracijah, deset let po začetku srbske vladavine in slabi dve leti po koncu »zadnje« vojne, me je prevevala z mešanimi občutki. Kljub temu. da .sem vajen različnih poli, jc bil na letalu prisoten »drugačen« občutek. Obisk v okviru slovenske dclegacijc »encrgetikov« je bil namenjen vzpostavitvi stikov med nami in člani Kosovskega energetskega kombinata, krajše KEK. Kos(3VU danes vlada med- narodna vlada UNMIK; vlada, ki je zadolžena za red in obnovo nekdanje avtonomne pokrajine. Tudi Slovenci smo zastopanivnjej. Marko Košir je preko nemškega podjetja zadolžen za energetiko. Vsak član mednarodne vlade pa ima tudi svojega albanskega »dvojčka«, Mednarodni svetovalci bi naj tako Albánec pripravili na bodoče samo stojno vladanje. Kdaj bo do njega prišlo ne upa napíweda-li nihče. Na prištinskcm letališču .so nas pričakali mednarodni vojaki, ki so opravili tudi vse eariaskc formalntv Sli. Avtomobili, v katerih so nas prepeljali v center Pri.šli-ne, so bili tujih registracij. Sploh je bil vozni park, ki smo ga videli, zelo dober in skoraj izključno so imeli avtomobili registracije evropskih držav. Tu seveda izv/amcm na lisoče icrcaskih vozil z oznako UN. Pop-jdatkih bi naj danes živelo na Kt"fiovu 2 milijona Albancev, dobrih šesi pa naj bi jih bilo razkrcjpljenih po svetu. (irand hotel Pristhina je soliden. Včasihjcverjetnoza-služil naziv »grand«, zdaj pa se da «preživeli« v njem. Po-sirežejos slovenskim sokom, kavo in pivom. Je v samem centru Prištine. Nudil nam je tridnevno gosloljubnosl. KEK ima svojo centraln<"> zgradbo v neposredni bližini. Prvi večer smo spoznali cclotno vodilno ekipo, ki obvladuje tO tisoč zaposlenih. Vodilno mošivo KEK ima limitirane plače pri sedemsto nemških markah, v poprečju pa zaposleni prejemajo 300 nemških mark, ki je tudi uradna valuta. vSIišali smo neverjetne zgodbe, da imajo največje le-žave zaradi neplačevanja računov, saj kar 70 odstotkov vseh računov za električno energijo oslaja neporavnanih. Rudnik lignita, dve lermo-elcklrami in celotna distribucija električne energije so dejavnosti KEK. Zaloge lignita so na Kosovu velibmske, cxx?-njujejojih na 14 milijard ton. Največja prednost kosovskega lignita je, da ponj ni treba pod zemljo» saj okoli 70 metrov široka ploŠČa nahaja omogoča »dnevni kop«, 'ler-moclektrarni premorcta sedem blokov, skupna moč jc pri polnem obratovanju dobrih 1000 MW električne energije. Trenutno pa električne energije primanjkuje, saj je v obratovanju le en blok elektrarne Kosovo B, Tako smo bili priča .številnim izpadom električne energije in pri nas Že skoraj pozabljenemu pojavu redukcij. Prava loterija je bilavožnja z dvigalom, .saj nikoli nisi mogel bili prepričan, da tc ne bo zajela redukcija. Ogledi rudnika, elektrarn in še nekaterih objektov distribucije so bili povezani z blatom. Tega je v J^.šlini v izobilju in le spremlja na vsakem koraku. Tako sem se kmalu sprijaimil, da so čisti čevlji nedosegljiva Želja. Vse topa ne moli 100,000 tujih vojakov, kolikor jih trenutno živi na Kosovu. Vseskozi me je spremljal občutek, da so si »amerikanci« Kosovîî vzeli za svoj pcskovnik. Postavili so oblast in ,se igrajo svojo igro. Kapital pač ne vpraša za čustva in po tem kdo je kriv. Glavno mesto po pričevanjih tako ali tako ni nevarno mesto. Šlevik» mrtvih v Prištini je veliko veliko manjâe kol na slovenskih cestah. Na koncu srao si ogledali še trenutne znamenitosti; pomšeno stavbo službe državne varnasi i. ponxšeno centralno pošto in stanovanje skozi kateregaje letel tomahavk in jc zaradi tega ženico, kije živela v njem, zadela kap. Videli smo tudi moderno »protipotresno« arhitekturo, kjer vsak nekaj nadgrajuje, pa če so temelji za to primerni ali ne. Tako si je nek Albanec enonadsiropno hišt) povečal na sedem nadstropij in sc potem Čudil, zakaj ni vode v zgornjih nadstropjih. Ker pa ni države, ni davkov, ni inšpekcij, ni predpisov in nazadnje ni niti ustave, .le samo UN, njihova pravila in čakanje na ponovno rožljanje z orožjem. ■ Srećiko MeoUc 22. februarja 2001 ""-^AS ZANIMIVO 21 hOrOSKOP OVEN OD 21.3. DO 21,4, V siužbi se bo marsikaj premaknilo na slabše, kar nekaj reči pa se bo tudi izboljšalo. Najlepše bo to. da vas to sploh ne bo več metalo iz tira. Pomembnejše a J > 1 vam bodo druge reči, ki vas polnijo z energijo in srečo. ^^ňr '"^^lu spet latiko govorili z leskom v očeh, ki bo pomenil tudi ljubezen. Kc se bo popravilo tudi finančno stanje, bodo le še neki boleči spomini tisti, ki vam ne bodo pustili, da bi bili res popolnoma sref ni._ BIK OD 22.4. DO 20.5. Odločili ss boste, da z ramen odvržete nekaj bremen. To bo doma povzročilo nejevoljo, vas pa bo naravnost zabavalo. Uživali boste v vsakem prostem trenutku, saj boste spet našli ljubezen, ki ste jo že skoraj pokopali. In to bo tjdi vzrok vseh vaših spremenjenih načrtov. Nekdo bo zaradi vsega tega trpel bolj, kot boste lahko sami verjeli. Bodite iskreni do sorodnika, ki vas bo prosil za pomoč. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Ne boste si mogli predstavljati, koliko težav lahko povzroči majhna laz, ki se vam je za povrhu zdela še čisto necolžna. Znašli se boste v pravem klopčiču čudnih pripetljajev in zamer, ki vam bodo pri odmotavanju spile kar nekaj krvi in živcev. To bo za vas več kot dobra šola. Na koncu boste iz vsega potegnili še koristi, saj boste v dolgem in iskrenem pogovom nekoga spoznali mnogo bolje in z lepše plati. RAK OD 22,6. DO 22.7. Trudili se boste, da bi rešili nekaj, kar počasi ugaša in umira, a bo vse bolj kazalo, da je vaše početje neplodno. Pri tem ne pomislite, da bi se morali spremeniti tudi sami, ne le partner. To se vam zdi prehudo, kajne. Rešitve ne bo, če se to ne bo zgodilo, zato poiščite tudi kakšen strokovni nasvet. Ni res, da je vedno pametno poslušati le srce in svoj razum. Več ljudi še vedno vsč ve. Pa četudi so vmes tako osebne reči, kot pri vas trenutno so. LEV OD 23.7. DO 23.8 Kaj lahko se zgodi, da vas bo partnerjevo ravnanje počasi spravljalo ob dobro voljo in ob živce. Povejte mu, kaj V' mislite o vsej zadevi, potem pa se raje tiho umaknite Tako bo slaba volja oba minila sama in spet se bosta imela rada. Le kratek viharček bo to. Pri delu boste želi le pohvale: tudi take, ki vam bodo res veliko pomenile in ne le take, ki bodo bolj malo od srca. Tudi finančno se vam bo poznalo._ DEVICA OD 24. 8, DO 23, 9. Previdnost naj v prihodnjifi tJneh ne bo odvečna beseda. To velja tako v prometu kot pri ravnanju z denarjem. Sploh, če boste urejali neke uradne zadeve ali če ijoste imeli v roKah veliko tujega denarja, od vas pa bodo pričakovali, da ga boste pametno naložili. Teden vsekakor ne bo ugoden za špekulacije, zato se raje držite poti, ki vodijo naravnost. Zdelo se vam bo, da vam manjka samopotrditve in nežnosti. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10. Vaš vsakdan postaja tako dolgočasen, da je že čas, da ga malce spremenite in razgibate. Poskusite se vsaj za kakšen trenutek odlepiti od doma in se posvetite stvarem, 1(1 vas pomirjajo. Že dolgo niste ušpičili nič za svojo dušD, pa sami veste, kako močno vas to sprošča. Se naprej boste precej raztreseni in pozabljivi, a ne bo hudega. Vsaj ta teden boste z zdravjem kar zadovoljni, manj pa z Ijubezen- skimi dogodivščinami._ ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11 ^^ aTI zapletli v precej čudno ^^ ^C ljubezensko igrico, ki bo spominjala na vsebino kakšne televizijske nanizanke, ki se bo tokrat dobro končala. Vseeno vas bo stala nekaj živcev, a boste še pravi čas ^ ^^ spoznali, kaj morate storifi in kako reagirati, če želite rešiti, kar se še rešiti da. Sorodn9< vam bo poskušal vsiliti svoje mnenje. Malce ga že poslušajte, a ne preveč, saj vse, kar vam bo povedal, ne bo čisto držalo,_ STRELEC OD 23.11. DO 22.12. ' I Še neka) napornih dni je pred vami, a počasi se boste /\>' ff umirili in spet zaživeli polnejše življenje. I^ikar ne mis-"•tiA^J lite, da bo lahko; še nekaj krepkih preizkušenj vas V tiJK ^3ka. Ko boste že mislili, da ste iz najhujšega, boste i/ izvedeli presenetljivo novico, ob kateri ne boste ostali ^ '..... ' ravnodušni. Prijatelji vas bodo pogosto obiskovali, kar vam bo všeč, saj vam bo čas veliko hitreje mineval, pa še na skrbi boste pozabili. KOZOROCi OD 23.12. DO 20.1. ■ Sedaj ni čas, da bi delali velike načrte, saj se vam bo- ^tí podirali kot hišica iz kock. Zima bo prekratka, Za-jAj^ ^ to se raje usmerite dnjgam, k drugim aktivnostim in •^rT^-"* nikar ne mislite, da boste kaj zamudili. Spomladi boste načrt Izpeljali hitro, brez težav in večjih stresov. Bolje bo, da se bolj posvetite družini in poskušate z njo preživeti čim več časa. Splačalo se bo, verjemite._ VODNAR OD 21.1. DO 19.2. I I Neka pohvala vam je pomenila veliko več, kot so dru-gi pričakovali in kot ste sami pokazali. Dobili boste jek-^ leno voljo In zastavljeno zato brez težav izpeljali do kon-ca. Pri delu je čas, da stopite iz svoje sence in pokažete vse, kar znate in zmorete. To se bo poznalo tudi v kuverti, zato le pogumno naprej. Kar pa se ljubezni tiče, lahko rečemo le, da zvezde ne napovedujejo nič dramatičnega in nič novega,_ RIBi OD 20. 2. DO 20,3, Čeprav ss boste počasi spet uživeli med stare prijatelje, še vedno ne boste tako sproščeni in mirni, kot bi sami žsleli. Stresno obdobje se bo podaljšalo tudi zaradi pomanjkanja denarja, ki ga boste spet močneje občutili. Nikar ne mislte, da bodo vse vaše težave izginile čez noč. Če se boste pričeli obnašati temu spoznanju primerno, bo že konec tedna lepši in prijetnejši. Le partner bo še naprej nergav in bo od vas zahteval nemogoče. RADUSKI m ČASOPISNI MOZAIK * RADUSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Kadrovske zadeve Dve dekleti, propagandistka Nina Jug (pozor, ta teden se v zvezi z EPP rcćmi obračajte na Jurete Beričnika) in oblikovalka Janja Košuta - Špege! (pozor, la teden riše in oblikuje Peter Rihtarič - Pec) .sta si uspeli med .šolskimi počitnicami vzeti dopust. Obe smučata, prva v tujini, druga doma. Smučal, na tujem, je tudi Jure Beričnik. Na tujem. Snega je bilo dovolj, vreme lepo, Ic da je ptHem, ko sc je vrnil v dolino, zbolel. Ampak zdaj je že zdrav. Zdrav in nasmejan, a Innjši, se je po štirinajsinevni odsotnosti v ponedeljek v redakciji pojavil tudi Janez Plesnik. Prebolel je čisto ta pravo gripo. Že skoraj dva meseca pasmo brez direktorja Btirisa Za-koška. Zdaj, ko mu gre ite na bolje, ga bodo še malo masirali v Topšolšici, potem pa bo kol nov prišel nazaj. Je že čas. Pa Sašo Konečnikov se bo že ludi kmalu vrnil. Njega tudi že lep čas ni. Pa ... Stane: Ja, zdaj so pa heroji tisti, kijih ni...". P.S.: Koje urednik Stane Vovk tole bral je rekel: "Zdaj pa iz tistih, kijih ni, delaš heroje. Naredi jih iz nas, ki vztrajamo na okopih, ■ ml

    nkurcnci smučarjev pa Albin Robnik. Tomaž Robnik iz Luč in Janez Kramer z Ljubnega. Prehodni pokal za ekipno zmago je odvijugal v Solčavo, ■ Dobitnika glavne nagrade v ženski in moški konkurenci Prijetno za oko, nos in žeiodec Zrno vabi nove člane VELENJE - V nedeljo. 25. februarja, pripravka velenjski Ibtoklub Zrno redni letni občni zbor. Tokrat se bodo zbrali v prostorih velenjskega mladinskega centra ob 17.30 uri. Vabijo lake ".stare" člane, kot lisle, ki jih zanima l'otograiija in bi se jim radi pridružili. mbš Ivo Pelek doma iz Silove, ki je ena od zaselkov v KS Šentilj, ni poklicni mesar. Vendar izdelki, ki jih naredi (sem spadajo predvsem klobase in salame) .so potem, ko pričnejo "zoreli" tako prijetnega viti:za in vonja, da se pocedijo sline še tako zakrknjenemu vegeiarijancu. Ostalim smrtnikom, vajenim mesnih poželjenj pa dobe.sed-no zakruli po želodcu, 'lako, kol vsak mojster, lako tudi Ivo ne izda svojega recepta v celoli. Pove Ic, da je ziilo važna sestavina mesne mase in začimb. Važno je tudi pravilno diml-jcnje, kjer imajo celo drva veliko vlogo. Najvažnejši in tudi najzahtevnejši del pa je sušenje na zraku. "Če se ti tukaj kaj zalomi, potem lahko mirne dušo ves pridelek nameniš šliri-nožnim prijateljem" še pove Ivo in obljubi, da bo potem, ko bodo salame "suhe" prinesel eno pokušino tudi ustvarjalcem Našega časa. Ivo, držino le za besedo! ■ M. H. Pričeli planinsico šolo Kot smo ie poročali v tej rubriki, je upravni odbor PD Velenje v skladu z letnim programom dela za leto 2001 uvedel odprto Solo. Oi^aniziranaje v skladu pn)gramom planinske šol« Planinske zveze Sk)venije. Za izvedbo so odgovorni: Andrej Kuzman, Franc Maršnjak in Jože Mclanšck. Okvirni program obsega 10 ur teoretičnega in fi ur praktičnega dela z dvema turmiia, V programu je tudi cclodnevni izlet v aprilu in /^kijučni izlet v maju. Kljub temu, da je (irganizaior zadovoljen z začetno udeležbo vseeno poziva vse, ki si želijo obnovili planinsko znanje, da se pridružijo na drugem predavanju, ki bo v sredo, 28. februarja, s pričclkom ob 18. uri na istem me.«tu, loje sejna dvorana Mestne občine Velenje, Vljudnovabljeni! ■ mh RESTAVRACIJA JEZERO - GOST VELENJE 32. PLES 40 MUČENIKOV VELENJE OB 20 URI 10.3. 2001 ORGANIZATOR 32. PLESA DRUŠTVA 40. MUČENIKOV VEŒNJE IGRA ANSAMBEL: VAGABUNDI East GENERAU^I POKROVITEU: Gostd.0,0. VELENJE g ostinstvo-turizem-trg ovin a KINO VELENJE WjJhjyAjiAM. NEZLOMLJIVI (psihološki triler) Režija: M. Night Shyamalan Vloge: Bruce Willis. Samuel L JacksoR. Robin Wright Četrtek 22.2. ob 20.00 Petek 23.2. ob 22.00 Sobotd 24. 2. ob 20.00 Nedelja 25. 2. ob 20.00 Ponedeljek 26.2. ob 20.00 Torek 27. 2. ob 17.30 Sreda 28.2. ob 20.30 Moškt edini preSvi katastrofalno železniško nesrečo. Ne le, da je edini preživeli, odnese |o celo brez najmanjše praske in ta ne-venetna izkušnja ga prisili, da se začne spraševati, kdo )e in Kai je bistvo niegovega življenja. Rimska ekipa, ki je ustvarila tudi film ŠESTI iUTI CELICA (psihološki triler) Režija: Tarsem Singh Vloge: Jennifer Lopez» Vince Vaughn Dolžina: 108 minul Četrtek 22.2. ob 22.00 Petek 23. Z. ob 20.00 Sobota 24.2. ob 22.00 Ponedeljek 28. 2. ob 17.30 Psihologinja Catherine Deane je psihologinja, ki preizkuša novo obliko terapije tako, da se vrine v podzavest druge osebe. Ko v komo pade serijsid morilec jo agent FBI Peter Novak prosi, da se ravno tako preseli v njegovo podzavest In iz nje Izbrska kje je skrita zadnja morilčeva žrtev, kf jo le ta še vedno skriva v njegovem morilskem brlogu. Catherine seveda pristane (oda na poti po najtemnejših kotičkih njegove zle duše kmalu postane obenem lovec in plen. QUILLS -ŠKANDALOZNO PERO (drama) Režija: Philip Kaufman Vloge: Geoffrey Rusit, Kate Wins I et, Joaquin Phoenix Torek 27.2. ob 20.00 Pred-premiera 1 Kdo Je bil mar1ie 125 mlkro-g SOg/m^ zraka, MESTNA OBČm VELENJE URAD ZA OKOLJE iN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 12.iebruarja 2001 do 18.februarjd2001 (v mikro-9 SO^m^ zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SCym^ zraka kritična vrednost: 700 mlkro-g SOj/m® zraka .fílíílí? níT 1/1, 1-- Te*Ob«eft MAIK» aikjc NCIKJV^ SKMJ COM [□12.feb ms.feb Il14.feb U1$.f«b BIS.feb ni7ieb B18.feb] It A III O V L K J il 8 : 897 5005 ČETRTEK, 22. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6 30 Poročila; 6.45 Na današnji (Jan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Sloveni Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforniacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8,45 Kličemo Policiisko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje, PETEK, 23.FEBRUARJA:6.00Pozdrav; 6.30Poročila;6.45Nada-našnii dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec;. 7,00 Horoskop; 7.15 Poničilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 18.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost;; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforniacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sotiolno jutro; 8.30 Poničila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svide-nie; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje, NEDEUA, 25, FEBRUARJA: 8.00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8,00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kal; 9.30 Brezpardona; 10.00 Na svldenje:14,00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 £PP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Naminečestitke; 17.30 Minute Z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19,00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26 FEBRUAFUA: 6.00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Sioveniie; 7.30,8.30 in 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 PonDčila; 15.00 Aklualfto; 15.30 Porti&la; 16.00 Kdai, kie, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov sport; 18.00 Brez par-dona; 1S.30 Poročila; 19.00 Na svid^je, TOREK, 27. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 6.00 Radijski d2uboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje SREOA. 28. FEBRUARJA: 6.00 Dobro iutro; 6.30 Poučila; 6.45 Na današnji dan; 6.56 Poročilo Policij^e postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Teiava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas. da je tet.: 112 rezervirana za $luS}0 nujne meàân%ke pomoti. Ha to t^eion^ko števiko poiditile smo v NUJNiH PRlMEm, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo Svijenje in je potrebno lakojinje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za fniormaclje v zvezi z reševalno služĎo kličHe na tetefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki: četrtek, 22. trebruarja - do* poldan Klemene, dr med., popoldan Uitianc, dr med,, nočni Vrabič, dr med. in Friškovec, dr. med. Petek, 23. februarja - dopol> dan Slavič, dr med., popoldan Stravnik, dr. med., nočni Lov-rec-Veternlk, dr med. in Slavič, dr. med. Sobota. 24. februarja * dežurni Friškovec, dr. med. fn Vrabič, dr. med. Nedelja, 25. februarja - dežur> nI Friškovec, dr. med. in Vrabič, dr med. Ponedeljek, 25. tebruarja- dopoldan Friškovec, dr. med., popoldan Vrabič, dr. med., nočni FriSkovec, dr.med. in Vrabič, dr. med. Torek, 26. februarja - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Uitianc, dr med., nočni Grošelj, dr. med. In Slavic, dr med. Sreda, 27. februarja -dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Slavič, dr med,, nočni Friškovec, dr. med. In Lazar, dr. med. Zobozdravniki: 24. in 25. februarja - f^o|ca Koprivc-Bujan, dr. stom., v dežumi zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure) BHim^H Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ned^iah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. mmmsmBi Od 23. februarja do 2. marca - Simon Miklavžin, dr. vet. med., gsm 041/633-676. 22. februarja 2001 '"»HlAS OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI APARATI IN STROJI FREZO ZA MOTOKULTIVATOR Gorenie Mjta prodam. Telefon 5886-224. DELO PROSTE POZICIJE! Ste nezaposleni, iščete delo, v sedanji službi nimate možnost napredovanja, Imate slabe delovne pogoje? Za inf. po-kliîite 03/5411-646, VABIMO VAS k sodelovanju za prodajo Izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. Telefon 01/500-41-62. KUPIM KAR ZA PREMOG KUPIM. Telefon 5875-244. LOKALI V NAJEM ODDAM LOKALE za različne namembnosti v Velenju in Celju.Telefon 03/758-07-02 (dop), GSM 031/664-330 (pop.) POSESTI GRADBENO PARCELO, 530 m2, na ravni sončni legi, v Začretu pri Celju, prodam. Telefon 041/678-533 ali 031/333-775. STIKI-POZNANSTVA SIMPATIČNA, 42-LETNA, razočarana ženska, želi spoznati prijatelja do 52 let starega. Kom. tel. 090/7442. ZDRAVNIK PRIVATNIK, situiran, razvezan, želi spoznati simpatično žensko do 48 let staro. Kom. tel. 090/74-42. RAZNO • PRODAM ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, prodam. Telefon 5890-214. ZIBKO IN METRSKO OMARO, poceni prodam. Telefon 041/850-959. KARTO ZA PREMOG prodam. Telefon 5881-720 ali 041/793-702. TELEFONSKI IMENIK, letnik 1955, Republika Slovenija, prodam ali menjam. Telefon 03/5882-075. SENO PRODAM. Telefon 5893-537. BELO VINO PRODAM ali menjam za les ali živino. Telefon 5868-077 ali 041/215-782. KARTO ZA PREMOG prodam za 55,000 SIT Telefon 5869-680. BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 5886-267, zvečer. VINO, RDEČE, DOMAČE PRODAM. Telefon 031/769-967. KLETNA vrata, dvokrilna, lesena 134 X 205, ugodno prodam. Telefon 5869-777. ULEŽAN KONJSKI HLEVSKI GNOJ prodam. Telefon 041/344-883. ZELO DOBRO RDEČE VINO, jurka, izabela, prodam. Telefon 03/5718-349. VOZILA RENAULT 5 PRODAMO. Telefon 03/5870-457. ŽIVALI TELIČKO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 5885-523, PRAŠIČA, 150 kg težkega, prodam. Telefon 5885-152. PRAŠIČA, OC1120 do150 kg, za zakol, prodam. Telefon 040/398-198, PRAŠIČA ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo, prodam, Novak • Polzela. Telefon 5722-396. PRAŠIČA od 40 do 50 kg težkega prodamo. Telefon 041/936-919. PRODAJA NESNIC, ki že nesejo 25.2. od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon 02/8761-202. TELICO LIMUZIN, težko 400 kg, prodam. Telefon 041/901-857. TELETA starega 7 dni, prodam. Telefon 5881-764. Pravilno rešitev geslo nogrodne Icrižonke »Gost«, obtovljene v Našem (osu dne 7.2.2001: (iOST VOLEN,IE DOBRO RAZPOLOŽENJE Nagrajcnci: 1. nagrada (vikend paket v Piesi): Peler llorval, Cesta talcev 19, Šoštanj 2. nagrada (krodnikom, .wsedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gcspodu župniku Napreiu za opravljen obred, gospema Marti in Dragici za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, .Sandiju za (Odigrano Tišino, sodelavcem OPS-a ter pogrebni službi Usar. Zahvaljujemo se dr. Stuparju, osebju Pljučnega cxldelka bolnišnice Topolšica 1er Nevrološkemd (iddelku Bolnišnice Celje. Posebna zahvala sosedoma Mariji Dvornik in Ivanki Podjavoršek- ysiNjmi SVET IN ZUPAN MESTNE OBČINE VELENJE Sporočamo zfllostno vest, da je umrl JOŽEF RÁMŠAK predsednik Sveta Krajevne skupnosti Bevče. Vsem sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje. Velenje, 22. 2. 200] INSTALATERSTVO Kumer Robert s,p„ Florjan 135, 3325 Šoštanj Inšt^acije za vodovod, plin in ogrevanje IŠČEMO DELAVCA ZA VODOVODNE IN OGREVALNE INŠTALACIJE. Informacije na tel,: 03/58-82-143,031/833-005 ma/e OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. S: 898 17 51 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očcla, starega atija, brala, •Strica in la-sta ALOJZIJA JEZERNIKA 3.6.1934 - 14.2.2001 Pnmhid /*> im nai yi1 pnSIu, kjer bomo vsi. Iskala ljubi mož in dgovorno.sL pred vsemi v lokalni skupno.sti, da bomo zagotovili normalne življenje in seveda možnosti za deio športnikom in športnicam tudi v naši občini. Zaradi vaših rezultatov sem ponosen, da sem župan takiine občine... Ne morem reči, da bomo naredili lakšen plavaJni bazen, kot si ga plavalci in tudi drugi želijo; tudi ne morem reči, da bomo strelišče preselili v primernejše prostore: zagotavljam pa, da položaj .šporlnikovv proračunu v tem in prihodnjem letu ne bo siabši. kot je bil v minulem." ■ S. Vovk H Vabljeni na jlELENJSKI PUSÎNI KARNEVAL V sohDtD, 24. fetirnaria ZD01 Oldt/mer za fta/monda Deûevca Q|| ^ Qm (jgyg^ ng jjlOVeni tPgU UH 15. UfB SKUPINA E R AI m ' i ' ií^MMÍD i Trgovine prijoznlh nokupov Zime še ni konec! 1 Super ugodne cene, dodatni popusti zimskega tekstila. Pustni kostumi od CTTCTM • Lasulja odi rww T % rh/r â i Pustni dodatki (za klovna) LililtlilILLULLliltàlAiiSi ERA, trgoi^n^ i*íjiilíki^rin'*ndlifi[^mi izdelki, d.ft., Prešernova 10., Vèlenii trii pregovor trdi: "um višje bodo přípustném plesu á^ali plesalci in frfotala Wrila plesalk, večji bo pridelek in zadovoljnejse m ®