Predno je Churchill 5* marca govoril v Pultom, so v časopi¬ sih zagnali nenavaden hrup, Ameriški listi so napovedali bodoči govor kot "senzacijo.Tisk r.i febe&il z barvo* da so napravili 6ini„v§č J jo_ re¬ klamo. Tudi Churchill sam ni Bted.il z barvami in je rnobiliFirSTVeč arzenal svoje govorniške umetnosti. A kljub temu kot gost ni imela uspeha. Večina ameriškega pa i pisja odkrito priznava, da se govor ni posrečil koračil meje. K temu piše "Pravda": . Churchi udi angl in da je Ilova vloga eškega 6aso- Churchill ure- r*- "Ako čitamo Churchillov govor, se nehote spomnimo na Churchil¬ la iz .dobe po prvi svetovni vojni. Tudi takrat Churchill ni mogel iti ^/itric z zgodovino. On je bil po četnik protisovjetske kampanje in glav¬ ni organizator oborožene intervencije proti Sovjetski zvezi. Angl osici narod je ta pustolovščina Angleških reakcijonarje^ lori kljub naporom raznih Clrarch.il stala. .ov in Chamberlainov, ,] e <20 oj. V« dovolj d: La p o- ago Od takrat je minilo mnogo let in mnogo vode je stekle. Chur- . chj.ll pa j© ostal sebi zvest. Se vedno živi v območju svojih predstavljanj im stremljenj. j/ Vso dobo vojne, dokler je Angliji in vsej Evropi grozila omict- ha nevarnost, tako dolgo je Churchill v svojih govorih povdar j ai več kot enkrat odlično vlogo SSSR. Tedaj se je izdajal za prijatelja e:/-? jjetskega naroda in je prisegal na zvestobo sovjetsko-angleskeg pri¬ jateljstva kakor tudi na angleško-sovjetskp-ameriško' zvezo. - T ir s. varnosti ni več, Churchill je spet našel samega sebe* Dovči j iekup&a je, ja zna skriti svoje sovražne načrte in' namene proti sovjetskemu narodu s a visokodonečimi frazami o demokraciji, miru. In prijateljstvu med na¬ rodi. Saj zadostuje, da človek prebere njegov govor,, pa ni vet Ivoma, jako lažnjivo in hinavsko zvenijo te fraze v Churchillovih us ura. _ ‘ 0 čem govori Churchill danes? Prišel je na dan s svojimi sta- fjimi obrekovanji'proti Sovjetski zvezi, s katerimi hoče, kakor pred 20. Leti, strašiti svet pred strašilom sovjetske "ekspanzije", k~L predstavlja jravo nevarnost za "resnično demokracijo" zapada. E neprikrito jezo go- fčri o Varšavi, Pragi, Belgradu, Bukarešti, Budapešti, Sofiji, kriči in ■iliče na pomoč'proti "vsem tem vzhodnoevropskim državam" in preti to¬ talitarni kontroli, ki' se b.aje .tu izvaja. Edino tolažbo najde Churchill * Atenah. Po njegovem mnenju je vzor "osvobojene Evrope". Grčija, kjer je na delu fašistično - monarhistična reakcija pod zaščito angleških J31, kj"er grške 1 - tolpe, ti hitlerjevski nasledniki, nekaznovano obra¬ čunavajo z grškimi rodoljubi." "Kakor po prvi svetovni vojni", nadaljuje časopis, "tako se jmatra Churchill tudi sedaj za rešitelja Evrope pred komunizmom, ki baje ■ >rozi, da bo preplavil vso Evropo, če ze ne ves svet. In Churchill je pripravljen, da prevzame vlogo rešitelja. V svojem govoru je dejal:- " Odklanjam misel, da je nova vojna Neizbežna, ali se več, da stoji nova vojna neposredno pred nami. Prepri¬ čan sem, da držimo svojo srečo v svojih rokah in da smo v stanju rešiti gibčnost". (- Churchill je'bil tudi tu samemu sebi zvest. V reshici se trudi, ot bi vsilil svojim poslušalcem misel na neizbežnost nove vojne. Se Vyč, oh vzpodbuja k: te.J vojni, k vojni proti Sovjetski zvezi, s tem, da obekuje SSSR in ko pravi, da "Sovjetska zveza stremi po neomejenem raz- Štev,50 Str. 2 Domači glasovi, 16.II1.1946. razširjanju svojih sil in doktrin ’V ko zahteva: "Ne čakajmo, kaj se bo zgodilo, ne zadovoljimo se s pomirjevalno politiko, temveč delajmo!" Nato govori "Pravda" o Churchillovem predlogu glede sklenitve angleško-ameriške vojaške zveze in nadaljuje: "Churchill odkrito pove, naj bo angleško-ameriška vojaška zveza naperjena proti SSSR, proti tisti državi, ki je na svojih ramah nosila glavno breme boja in ki je igrala odločilno vlogo pri uniče¬ vanju Hitlerjeve Nemčije. Poda vojaška zveza dveh udeležencev koalicije proti tretjemu partnerju pomeni likvidacijo med drugo svetovno vojno nastale zveze treh velesil. Tako zbriše Churchill z eno potezo vse, kar je mod vojno pri¬ digal kot neomajno resnico. "Naša stara doktrina o ravnotežju sil", nadaljuje Churchill, "se ne more več obdržati." In poziva k združitvi "zapadnih demokracij" pod vodstvom angleško-ameriške vojaške zveze, ki naj se postavi v bran_ proti "vzhodnemu komunizmu". Odkrito razglaša politiko nasilja, ki naj se uresniči z angleško - ameriško vojaško zvezo. Komu sedaj ni jasno, da vse to pravzaprav pomeni razkroj Organizacije združenih narodov! Na ta način napravi Churchill kratek proces z ono organizacijo, za čigar najvnetejšega zagovornika se je izdajal. Kam merijo Churchillovi predlogi? ^ Da bi ustvaril angleško-ameriško vojaško zvezo, ki bi zago¬ tovila angleško-ameriško gospodstvo nad svetem) da bi likvidiral koali¬ cijo treh velesil in obenem Organizacijo združenih narodov in napravil politiko nasilja za prevladujoč čini tel j v razvoju sveta* K izpopolni¬ tvi te' slike manjka samo še neprikrita formula o "sanitetnem kordonu" proti SSSR. Da, k temu ni treba ničesar dodajati, Churchill posega daleč nazaj. Toda. ali bodo sile zadoščevale? Churchillovi načrti so globoko zasajeni, ocividno pa se ne strinjajo z resničnimi možnostmi in z re¬ sničnim položajem. Sam tudi ve, da ne razpolaga z nikakimi sredstvi, da bi uresni¬ čil te načrte, ki so se porodili v njegovi fantaziji. Churchill se kri čevito oklejba suknje "strica Sama", v upanju, da bo angleško-ameriška zveza omogočila britanskemu impriju nadaljevati politiko imperialistične ekspanzije - čeprav v vlogi mlajšega partnerja. Churchillov govor so v Ameriki in .Angliji sprejeli rezervi¬ rano. Ameriški časopis "New York Herald Tribune" piše v svojem komen¬ tarju o Churchillovem govoru: "Tisti, ki morajo vpiti v križarskih vojnah proti Sovjetski flfc zvezi, naj že sedaj pomislijo, kam bi taki križarski pohodi v praksi w peljali." - "Chicago Sun" piše, da je Churchillov cilj "lažnjiv in da neštete nevarnosti"skriva v sebi". Pattferson, član ameriškega kongresa je izjavil: "Vel. Brita¬ nija je skozi tisočletja izvajala nepretrgano militaristično piitiko. Ne maramo nikakega neoviranega militarizma, naj pride od katerekoli drža¬ ve. " Senator Bruster podčrtava, da "Združene države ne morejo pre¬ vzeti dediščine angleške kolonialne politike." Tudi v Angliji so mnogi krogi Churchillov govor kritizirali. Tako priporoča "Times" ne samo računati na izključno pomoč Amerike in poudarja veliko važnost rešitve vprašanja glede anglesko-sovjetskih odnošajev. Jožef Roews, laburistični poslanec, je izjavil, da "delavske mase v naši državi sovražijo misel na angleško - ameriški blok proti Sovjetski zvezi." "Zelo značilno je," piše "Pravda" na koncu, "da ni Churchill s svojim govorom nastopil v Angliji, marveč v Ameriki. Najbrž se Churchill spominja, da mu je njegova špekulacija glede "rdeče nevarnosti" med vo¬ litvami v parlament prinesla težek poraz. A odmev ameriškega javnega / ■mnenja mu je prinesel novo razočaranje. Kot preroka niso priznali Chur¬ chilla ne le v^njegovi 'domovini, marveč tudi izven njenih meja no* štev. 50. Domači glasovi, 16.III.1946. Str* 3. Churchillovi načrti ^so stara pesem v novi izdaji. Toda ta "novg izdaja” je pravjtako brezupno obsojena na poraz kakor ona stara izdaja,o kateri se je zgodovina tako zlobno ponorčevala. Trdovratno vleče Churchilli nazaj, toda življenje gre naprej. In nobeno hinavsko govoričenje o demokraciji in svobodi ne bo pomagalo prekanjenim reakcijonarjem Churchillovega kova in njegovim prijateljem iz tabora ameriške reakcije, da bi potegnili narode na pot novih vojn , ki jih oni pripravljajo," ("Osterreihische Zeitung", glasilo Rdeče armade za Avstrijo, od 12, marca 1946,) Y Cerkveno premoženje je zakonito in upravičeno, ker sam Bog hoče, da ima Cerkev na razpolago vsa sredstva, ki so nujno potrebna v dosego njenih ciljev. Poslanstvo katoliške Cerkve pa je taksnega znača¬ ja, da rabi tudi svetnih dobrin, Saj je celo Kristus sam, kateremu so "angeli stregli" in je imel kot Bot? možnost, da je ribi dal iz ust' ^izvleči za davke potrebni denar, vpeljal zbirke in skupno denarnico, P V katere namene pa služi cerkveno premoženje? Razvidno je iz . evangelija in Dejanja apostolov, da je slu¬ žila skupna denarnica prvih kristjanov za miloščino, podporo vdov in sirot, za stroške apostolskih potovanj ter za bogoslužje. Sv.Pavel trdi, da je sam Kristus odredil, naj verniki vzdržujejo duhovnike; "Tako je tudi Gospod odredil, da naj ti, ki evangelij oznanjajo, žive od evan¬ gelija." (l,Kor 9, 14). Kajti "vreden je delavec svojega plačila". Tertulijan prelepo opisuje, kako so rabili prvi kristjani cerkveno imovino. V svoji Apologiji piše: "Ta imovina se ne razsipa za pojedine in popivanje ali za nehvaležne prisklednike, temveč za preživljanje ter pokopavanje ubogih, za dečke in deklice brez staršev in imetja, za stare služabnike, za brodolomce ter za vse one, ki so iz verskih razlogov na prisilnih delih v rudnikih, na otokih in v ječah." V srednjem veku je sv.Cerkev še bolj razširila krog svojega dela. Ustanovila je nešteto bolnic, hiralnic, sirotišnic ter jih vzdrže¬ vala na lasine stroške; ustanovila je univerze in druge visoke šole. Zgradila je sijajne bazilike in ustvarile čudovite umetnine v stavbar- f tvu, kiparstvu in slikarstvu; razširila in okrepila je misijonsko delo; oglobila je versko življenje z verskimi reformami, utrdila je novi šocijalni red s cehi; dvignila je kulturno raven in strokobno usposobijo nost duhovniškega naraščaja z uvedbo semenišč... Za vse to delo. ki je bilo v službi časne in večne sreče vseh ljudi, vse človeške družbe, je rabila denarnih sredstev. Poslanstvo katoliške Cerkve je za vse čase, tudi za današnje. Laizacija ali razkristjanjanje sodobne družbe ji je iztrgalo sicer mnogo ustanov in ji skuša omejiti delovni krog, da bi se potem laže reklo,da je vse cerkveno premoženje odveč ter da naj se zato zapleni. Cerkveno premoženje služi danes v te namene; 1. Za bogoslužje, t.j.za gradnjo in vzdrževanje cerkva in svetišč, oltarjev in kapelic, za nakup in obnovo cerkvenih posod in 0 - preme, orgel in zvonov, cerkvenih zastav in klopi, paramentov in sveč, in sploh vsega, kar je v cerkvi in zakristiji. 2. Vse naše cerkve so obremenjene z ustanovnimi sv.mašami in opravili za pokojne. Razni naši dedje in pradedje so namreč volili cer¬ kvam kose zemljišč in tudi stavbe s pogojem, da se bo opravilo vsako leto za-nje gotovo število sv,maš* 3. Po nekaterih duhovnijah tvori del cerkvene imovine tako zva no nadarbino, t.j.osebni duhovnikov beneficij. Nadarbinski dohodki so Štev*50 Str,4 Domači glasovi, 16.III.1946. last začasnega duhovnika in mu služijo za vzdrževanje. Samo te dohodke dobe duhovniki, ne pa dohodkov vsega cerkvenega premoženja. Vsi du¬ hovniki nimajo nadarbine; in še tam, kjer je, je navadne jako revna, ker obsega včasih samo kos vrta. 4, Cerkveno premoženje je v službi ob6ih verskih namenov in k občemu pridu: za podporo semenišč in revnih semeniščnikov, za osrednje škofijske urade, za misijone in za širjenje sv.vere, za dobri tisk in za katoliške višje šolske zavode, za različne verske in prosvetne usta¬ nove. 5. Cerkveno premoženje je služilo in služi krščanski dobrodel¬ nosti: podpori in pomoči poškodovancem, pogorelcem, vojnim internirancem, o čemer vedo povedati vsi oni, ki so tekom te vojne prejeli razne pod¬ pore. Služi pa tudi za sirotišnice, bolnice, ubožne zavode itd. Zato smemo zaključiti, da služi cerkveno premoženje nadvse svetim in plemenitim namenom, zaradi česar je cerkveno premoženje upra¬ vičeno pred. Bogom in pred ljudmi, (Iz "Slovenskega Primorca"). N N M( ; D Kakor pravi "New York Times" v nekem članku, min,predsednik Fierlinger kategorično izjavil, da so brez trditve, da on skuša- spraviti svojo vlado' in državo pod sovjetski vpliv. V nekem intervjuvu je F j er J. ir g er ugovarjal trditvam opozicije, ki mu očita, da stoji pod gospo ds tvom Moskve, la:; aval je, da ni ref, da bi se njegova vlada odvrnila cd zapada. "Češkoslovaška se ni od nikogar odvrnila, toda zaradi svoje lastne varnosti se opira na Sovjetsko -zvezo," Fierlinger je nadaljeval: "Ne verjamem, da bi Združene države , ali Vel. Britanija bila pripravljena ponuditi nam pogodbo zavezništva. Rusija pa je to storila in ta pogodba bo tvorila podlago naše zunanje politike. To zunanjo politiko bomo nadaljevali, naj bo izid za maj predvi denih volitev kakršen koli, (Iz "Weltpresse od 12.III.1946.) č e ške slcvašk^ vsake podlage "DAILY TELEGRAPH" od 6.t.m. po¬ roča, da sta predsednik Tr man in lord rflifax prebrala Churchillov go¬ vor, predno ga je ta govoril. ZASTOPNIK LONDONSKEGA RADIJA NA OBISKU MED SLOVENSKIMI BEGUNCI. - Te dni se mudi v Avstriji vodja nemških oddaj v londonskem radiju g.Hugh Carleton Greene. Pretekli četrtek je prišel na obisk tudi v begunsko tabo¬ rišče v Lienzu v spremstvu g. majorja Sharpa, urednika Koroške Kronike in vodje slovenskih oddaj v celovškem radiju, ter g.Lindiey-a Eraser-ja. Obiskal je najprej uredništvo slo¬ venskih taboriščnih listov in si dal razložiti poslovanje uredništva in tiskarne ter se živo zanimal za slo¬ vensko kulturno udejstvovanje. Želel je imeti po en izvod vseh izdaj naše begunske tiskarne, da jih ponese v Anglijo in tam pokaže iznajdljivost in podjetnost slovenskih beguncev. Lato je obiskal slovenske taboriščne šole in bolnico in izrazil svoje občudovanje in priznanje tako . UNRRI-nemu vodstvu kakor tudi podjetnosti beguncev samih, ki ka¬ žejo toliko življenske moči in s^^ znajo sami v marsičem pomagati. w EKSPLOZIJA V CERKVI. 11.marca ob 7 zvečer jejpoleg' farne cerkve v Gutenbergu v okraju Weitz eks¬ plodiral papirnat možnar. Pri tem je šlo 11 cerkvenih oken na drobno. Takojšnja preiskava je bila uspešna in policija je aretirala še isti dan dva osumljenca, ki so ju na¬ znanili britanskim vojaškim obla¬ stem. To sta 20 letni brezposelni pomožni delavec Karel Grabner, ki je bil prej skupinski vodja pri Hitler-Jugend, in 20 letni učenec obrtne šole Willibald Strohmaver. Ne ve se še>ali gre v tem slučaju za nacistično izzivanje ali za po¬ balinsko potegavščino. (Volks-zei- tung od 14. marca 1946.) .