konoplan ■ j | ■ ■ * .. . . ... m i | * v induplati glasilo delovne organizacije LETO XXXIII. induplati jarše OKTOBER 1984 Kvaliteta ogroža izvoz Ko govorimo o kvaliteti, imamo največkrat v mislih dosežene odstotke po kvalitetah in izpad dohodka zaradi popustov. V naši sredini pa se je, glede na izvozno usmerjenost, problem kvalitete pokazal še v drugačni luči. Znano je namreč, da Induplati ni izvoznik od včeraj, vendar tudi vsi vemo, da se je izvoz začel intenzivno povečevati šele od leta 1980 naprej, ko je delež izvoza v celotni prodaji znašal 5,1 °o, že naslednje leto 20,5 %, leta 1982 40,6 % in leta 1983 52,2 %, da bi v prvem polletju tega leta znašal že 62,2 %. Da je bila to zelo dobra poslovna odločitev pričajo tudi doseženi poslovni rezultati, ki so se iz leta v leto povečevali v skladu z uvajanjem politike realnega tečaja dinarja. Izvoz je tako postal ne samo predpogoj za normalen potek proizvodnje, tem- več tudi glavni vir doseganja dohodka in sredstev za osebne dohodke. Zato je razumljivo, da je za nas eksistenčnega pomena, da dosežen izvoz ne samo obdržimo, temveč ga neprestano tudi povečujemo. To pa lahko dosežemo edino z ustrezno kvaliteto naših proizvodov, vendar odnos do kvalitete in naše početje v zadnjem času kažeta, kot da bi nam bilo za to kaj malo mar in to na vseh nivojih. Slaba kvaliteta tako postavlja pod vprašaj in v negotovost naša strateška pa tudi perspektivna izvozna področja, da o osvajanju novih niti ne govorimo. Naj omenimo zaradi slabe kvalitete vrnjeno prejo iz zahodne Nemčije, pri perspektivnem programu za ameriški trg ni prave odločnosti, da bi dosegli zahtevano kvaliteto, pri poštnih vrečah za Dansko, ki jih za domači trg izdelujemo že desetletja, se obnašamo kot začetniki, pri metraži za našega največjega partnerja Gottschalk se ponavljajo napake, ki bi se dale odpraviti in težave z roki. Skratka, iz uvoženega in težko pridobljenega materiala delamo slabo kvaliteto. Še in še bi lahko naštevali, vendar je skoraj povsod na prvem mestu slaba oziroma nezadovoljiva kvaliteta, ki potem podaljša tudi dobavne roke kupcem. Posledica tega je lahko edino zmanjšanje naročil ali celo izguba kupcev in tržišč, kar neizbežno vodi v zmanjšanje deviznega priliva in s tem uvoza. To pa ima za posledico izpad proizvodnje in dohodka. Odnos do kvalitete in rokov moramo korenito spremeniti, saj nas bo sedanje početje neizbežno pripeljalo do zmanjšanja sicer relativno solidnih osebnih dohodkov. Sklepi delavskih svetov Delavski sveti TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS so 20.9.1984 sklenili: — Odobri se valorizacija osnove iz leta 1983 za nadomestilo osebnega dohodka delavcev, ki so zaradi bolezni odsotni z dela več kot šest mesecev. Količnik za valorizacijo osnove na ravni DO je 42 %. — Odobri se najem inozemskega blagovnega kredita za uvoz repro-materiala preko Ljubljanske banke-Združene banke v znesku 600.000,00 DM. Rok vračila je v dveh polletnih anuitetah, najkasneje pa v 13. mesecih po prvem koriščenju oziroma dobavi. — Samoupravni sporazum o zagotavljanju deviz za poravnavo obveznosti splošnega družbenega in skupnega gospodarskega pomena in za kredite, odobrene za prodajo deviz na deviznem trgu se ne sprejme. — S trgovsko organizacijo Merkur Kranj se sklene sporazum o združevanju dela in sredstev za razvoj slovenskih železarn s tem, da se združena sredstva v višini do 5 % fakturne vrednosti realiziranih dobav v obdobju do leta 1986 trajno odstopijo, skladno s sklepom delavcev na referendum dne 14.11.1983. Za podpisnika sporazuma se imenuje direktorja DO INDUPLATI, tov. Sreča Berganta, dipl. ing. — Zmanjša se nabavna in od-pisna vrednost dvajsetih kom. tkalskih strojev Picanol CM-C/SR 132 za razliko med nabavno vrednostjo in vrednostjo uporabnih delov, ki znaša za vsakega 447.697,55 din. — Odobri se rekonstrukcija 14 kom. tkalskih strojev tip CM-C-SR-122 cm v znesku 11,501.000,00 din. — Odobri se nabava oziroma postavitev dveh »kandelabrov« s štirimi svetilkami tip CM 1216-2400 v vrednosti 300.700,00 din. — Nabavi se pet kom. dok z zavoro za navijanje blaga v OE ople-menitilnica v vrednosti 410.000,00 din. — Odobri se nabava stoječega vrtalnega stroja v vrednosti 400.000,00 din. — DO Induplati odkupi umetniško sliko, Spomenik talcem nad Šumberkom — akad. slikarja Fug-gerja v znesku 74.000,00 din. — Odobri se nakup servisne modularne mize v znesku 180.000,00 din. — Odobri se nakup hidravlične stiskalnice MP 16 v znesku 56.723,94 din. — Odobri se nakup vrtalnega stroja MC-SBRS 25 v znesku 140.000,00 din. Po nakupu zgoraj navedenega vrtalnega stroja se odpiše stari vrtalni stroj inv. št. 821. — Kupcu Konsuprot Frankfurt se prizna izguba 694 kg malon preje v vrednosti 5.606 DM. — Športno terjatev pri izvozniku Astra Ljubljana za navedeni primanjkljaj v znesku 254.731 din se dokončno odpiše. — Razlika za preveč fakturiranih 400 kom. vrečk v vrednosti 200 DM se odpiše. — Glede na ugotovljeno povečanje obsega del in nalog v TOZD Konfekcija se vnese v »vrednost sestavljenosti del in nalog in način ugotavljanja delovnih rezultatov TOZD Konfekcija« opis del in nalog elektrikar — šif. 133, ocena del in nalog 930 točk in obratni elektrikar, šif. 163, ocena del in nalog 965 točk. — Za predsednika delavskega sveta TOZD Konfekcija se, namesto tov. Ivana Vesela, za mandatno dobo eno leto imenuje tov. Stanko Koncilja. — Objavi se razpis del oziroma nalog za imenovanje vodje TOZD Konfekcija. V razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD Konfekcija se s strani DS TOZD imenujejo: Vod-lan Nikolaj, Požar Miha in Rebolj Mira. — Odobri se nabava in montaža tovornega dvigala z osebnim spremstvom za TOZD Konfekcija OE Mokronog. Stroški nabave, montaže in ostalih del bodo v znesku 2,400,000,00 diin. — Odobri se adaptacija lope inv. št. 5126 (skladišče izdelkov in polizdelkov kovinskih konstrukcij) v znesku 5,810.615,00 din. Preselili smo se Poletje nas zapušča, prihaja jesen. Lastovice se zbirajo, da odletijo na jug. Tudi me se pripravljamo na selitev. Selile se bomo zaradi preurejanja trgovine. Težko se je ločiti od prostorov, v katerih smo preživele 14 let. Veliko lepih trenutkov nas veže na našo trgovino. In glej, ponedeljek je tu. Dan selitve. Nebo je sivo, temni oblaki se zbirajo. Zaskrbljeno zremo v nebo in upamo, da ne bo deževalo. Pa vendar se kmalu ulijejo težke kaplje, to nas ne ustavi. S pomočjo delavcev iz tovarne, ki so nam priskočili na pomoč, teče delo naprej. Blago smo zapakirali v kartone in jih pripeljali v naš začasni lokal, to je dvorana, ki se nahaja v bližini naše restavracije. Preuredili smo jo v trgovino. V nove prostore smo namestili pulte in police, v katere smo razporedili blago. Trgovina je bila v času selitve odprta in kupci so to z razumevanjem sprejeli. Že popoldne pa je delo steklo po starem. Naša začasna trgovina je označena s kažipotom, vendar so »table« nekoliko premajhne in jih večina strank spregleda. Po večini se napotijo do vratarja DO in ta jim da potrebne informacije. Število strank se zaradi selitve ni zmanjšalo, ker so to večinoma stranke, ki prihajajo od daleč. Te stranke običajno pridejo z določenim namenom, nas poiščejo in se tudi odločijo za nakup. Poleg teh strank so tudi take, ki vsa leta zahajajo k nam (to so serviserji in razni obrtniki). Nov prostor nam je všeč, kakor tudi strankam. Malo nas moti, ker ni dnevne svetlobe, to pa je pri nakupu zaves pomembno, saj luč spremeni barvo. Zelo pogrešamo stojala z vzorci zaves. Tam kupec vidi, kako izgleda zavesa, ko je obešena in način konf ekcioni r an j a zaves. Izbira je še kar zadovoljiva. Na zalogi so tudi vsi tipi predšoto-rov, šotorov in cerad za osebne avtomobile. Tu v dvorani bomo ostale verjetno do novega leta, ko bo adaptirana trgovina. Vse se veselimo novih prostorov in z veseljem čakamo, da se vrnemo. Do takrat se bomo trudili, da bo delo teklo normalno naprej. Nasvidenje do dneva, ko se spet dobimo v »novi« trgovini. — iz trgovine — Povzetek poročila o gospodarskih gibanjih v občini Domžale v obdobju januar - junij 1984 Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 v letu 1984 je bila predvidena 3 % realna rast družbenega proizvoda. V prvem polletju so bila ta predvidevanja uresničena. K temu je največ prispevala rast industrijske proizvodnje, ki je bila v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 7 % večja. Zelo ugodni rezultati so bili doseženi tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino. Skupen izvoz je bil za 26 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Najbolj se je povečal izvoz v socialistične države, in sicer za 46 %, medtem ko se je izvoz v razvite zahodne države povečal za 38 %. Izvoz v države v razvoju pa je bil za 16 % manjši. V občini so v tem obdobju dosegli absolutno največji izvoz v In-duplati Jarše v višini 703 milijonov dinarjev. Sledijo pa Lek s 664 milijoni dinarjev in Papirnica Količevo s 590 milijoni dinarjev. Na področju zaposlovanja so se v tem obdobju nadaljevala gibanja iz drugega polletja lanskega leta. Število zaposlenih v gospodarstvu občine se je povečalo za 423 ali za 5 %. Večje število zaposlenih delavcev je predvsem rezultat večjega zaposlovanja v industriji. Doseženi finančni rezultati so bili ugodni. Dohodek se je povečal za 74 %, osebni dohodki pa za 52 %. Delitev dohodka in čistega dohodka je bila ugodna, saj so se sredstva za razširitev in izboljšanje materiala osnove dela povečala za 111 %. Jesen se je prikradla potiho... Svinčeno nebo oznanja konec pasjih dni. Majčkene kapljice lahno božajo zemljo, ki polna plodov komaj čaka snežnega pokrivala, ki jo bo mehko odelo med počitkom. Listje se počasi spreminja iz zelenega v rumeno, rdeče in rjavo, pripravlja se, da bo razbremenilo veje in se bodo tudi te okrepile in počakale na nove plodove prihodnje jeseni. Polja že počasi oddajajo sadove v kleti in zasipnice. Plodovi, ki so celo leto zoreli in se debelili pod zemljo, bodo sedaj hrana ljudem, pomagali bodo, da bo zima krajša, toplejša in milejša kot sicer. Trgovine že ponujajo zimsko garderobo. Izložbe so v znamenju toplih jaken, elegantnih plaščev, toplih oblek in visokih škornjev. Vse se pripravlja na zimo. Vse pričakuje, da potem, ko bo nebo izlilo vso vlago na zemljo, ko bo poslalo nanjo vse bliske in grome, ki jih skriva v sebi, da potem, ko bodo mimo vse jesenske nevihte, da bo nato prekrila zemljo belina, ki jo bo obložila z mirom in toploto, da bo pričakala novo pomlad čista in sveža, pripravljena na nove napore. Jesen se je prikradla potiho, razdala, kar sta skrivala v nedrjih pomlad in poletje, malo zarobantila z gromom in dežjem in kmalu se bo poslovila s snežno belino in čakala prihodnje leto, ko bo znova prišla radodarna teta z veliko košaro plodov. Darja Pleše Janezu v spomin! Turoben, deževen jesenski dan je bil 25. septembra 1984, ko smo se na mengeškem pokopališču poslavljali od Janeza Grčarja. Odšel je sodelavec, najboljši prijatelj in tovariš. Zamrla je pesem, utihnila njegova prijazna beseda, prenehala šegavost, s katero je osvajal vsakogar v vsaki sredini, tudi v težkih trenutkih. Tako rad je imel življenje, bil je večen optimist in ta svoj optimizem je izžareval v okolico, med soljudi in sodelavce. Zlasti njegovi ožji sodelavci bomo hudo pogrešali njegov veder jutranji pozdrav, s katerim je tolikokrat posvetil v sivi delovni vsakdan. Pogrešali bomo njegove bogate delovne in življenjske izkušnje, ki si jih je nabral v letih službovanja. Pogrešali bomo njegove nasvete, s katerimi nam je tolikokrat pomagal pri reševanju vsakodnevnih nalog. Edino, kar nas ob njegovem odhodu tolaži, je misel, da je preslano hudo trpljenje v neizprosni bolezni, ki pa ga je Janez tako junaško prenašal. Sodelavci iz nabave DOPISUJTE V KONOPLAN! Graditi je treba na preprostih resnicah Na 13. seji, ki je bila meseca junija, je CK ZKJ razpravljal o aktualnih vprašanjih uresničevanja vodilne vloge ZKJ, krepitvi njene akcijske in idejne enotnosti ter izvajanja dolgoročnega stabilizacijskega načrta. Glede na pogoje, v katerih se nahaja jugoslovanska družba ter težave, ki se porajajo znotraj ZKJ, ni težko ugotoviti, da se je CK ZKJ odločil za široko akcijo, katere cilj je razreševanje trenutno najpomembnejših vprašanj, ki so strateškega pomena za zagotavljanje pogojev nadaljnjega razvoja gospodarskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zavedajoč se tega in velike odgovornosti, pred katero je postavljen CK ZKJ, je uvedel tudi drugačno prakso sprejemanja sklepov. Ni sprejel sklepov, ki bi bili takoj obvezujoči za celotno članstvo, temveč je predlog sklepov, ki ga je izoblikovalo predsedstvo CK ZKJ, posredoval v javno razpravo. Javna razprava bo predvidoma trajala do konca tega leta-, ko bodo izoblikovani dokončni sklepi. Aktivnosti po 13. seji CK ZKJ pa niso usmerjene samo na razprave o predlogu sklepov, saj bi to pomenilo enostranski, formalističen pristop k tako pomembnim vprašanjem, temveč tudi na kritično in samokritično ocenjevanje razmer v svoji sredini. Ne nazadnje lahko toliko pričakovane spremembe dosežemo samo tako, da odpravimo pojave navidezne enotnosti v ZK, oportunizma ter pasivnosti velikega števila članov ali osnovnih organizacij v celoti. Predlog sklepov je v tem pogledu zelo nedvoumen, saj postavlja diferenciacijo v lastnih vrstah kot pogoj za doseganje večje akcijske enotnosti in učinkovitosti delovanja ZK. Brezsmiselno pa bi bilo pričakovati, da je moč tako pomembna vprašanja, ki jiih sklepi obravnavajo, razrešiti samo v okviru članstva ZK. Le to v povprečju predstavlja komaj 10% prebivalstva, v posameznih sredinah pa je ta odstotek še nižji (4 % v naši DO). Vprašljivo pa je, kolikšen bi bil ta odstotek, če bi od članstva odšteli še neaktivne komuniste. Trinajsta seja je zato namenjena vsem delavcem, občanom in mladini. Obdobje, v katerem se nahajamo, bo torej mogoče prebroditi le z demokratičnim dialogom znotraj partije, kakor tudi z dialogom navzven. Vsekakor bo za izvajanje sklepov zelo pomembna mobilizacija najširših množic. Prav zaradi tega se bo ZK morala bolj poglo- biti v vprašanja, ki jih je doslej spregledala in zaradi katerih je začel bledeti lik komunista, zanimanje za vstop v ZK pa upadati. Tudi v naši delovni organizaciji smo se lotili nalog, ki izhajajo iz operativnih načrtov CK ZKS in občinskega komiteja ZKS. Na 4. akcij ski konferenci delovne organizacije je bil sprejet lasten plan aktivnosti in razprav po trinajsti seji, ki zajema gospodarjenje, delovanje ZK in probleme, ki se v zvezi s tem pojavljajo ter delovanje družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji. Gospodarsko situacijo smo obravnavali na seji političnega aktiva delovne organizacije, kjer so bili navzoči člani ZK, predstavniki ZS in ZSMS ter predsedniki delavskih svetov. Kot gosta sta se seje udeležila tovariša Martin Košir, član CK ZKS ter Friderik Anzi, predstavnik občinskega komiteja ZKS. Uvodno poročilo o rezultatih gospodarjenja je podal pomočnik direktorja tovariš Klešnik. Izhajajoč iz poročila ter razprav lahko sklepamo, da je kljub težavam zaradi pomanjkanja repromateriala in nekaterih profilov delavcev ter visokega porasta cen vseh surovin, bilo poslovanje dobro, tako v primerjavi s preteklim obdobjem lanskega leta in planom, kot tudi v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v SR Sloveniji. Ne glede na dosežene rezultate pa nas pestijo tudi nekateri problemi. Kot prvo ne moremo mimo dejstva, da so boljši rezultati doseženi zahvaljujoč dobremu poslovanju, ne pa povečanemu fizičnemu obsegu proizvodnje, ki je celo v majhnem upadanju. Kot posebno vprašanje je bila izpostavljena kvaliteta dela, ki bi ne glede na nekatere objektivne okoliščine, kot so slaba kvaliteta nekaterih surovin in repromaterialov, vseeno lahko bila boljša, če bi vsak delavec v svoje delo ne glede na delovno mesto in položaj, vložil vse svoje fizične in umske sposobnosti, izkušnje, znanje ter voljo. Razen tega, da delovna organizacija zaradi neprimerne kvalitete trpi veliko materialno škodo, izgublja tudi na ugledu, kar pa si glede na čas, v katerem živimo in na zahtevnost trga, ne moremo privoščiti. V zvezi s tem bi bilo potrebno — kot je bilo to predlagano na seji političnega aktiva — sklicati problemsko konferenco, na' kateri bi se dogovorili o možnosti odprave napak, ki so čisto subjektivne narave. Med drugim je bil nakazan tudi problem v zvezi z odstotkom razpolaganja prigospodarjenih deviz. Gre za to, da smo tudi v okviru tekstilne industrije specifični po svojih izdelkih, ki morajo odgovarjati posebnim pogojem (vodoodpor-nost, negorljivost, odpornost proti trohnjenju in drugo), kar pa lahko dosežemo samo z uvoženim repro-materialom. V razpravi je tekla beseda tudi o perspektivnih nalogah, ki si jih moramo zastaviti s srednjeročnimi in dolgoročnimi plani. Tako bomo morali zaradi lastne ekonomske varnosti težiti k povečanju izvoza na konvertibilno tržišče. 70 °/o celotnega prihodka (30 % domači trg) namreč dosegamo s prodajo na zunanjem tržišču, od tega odpade na konvertibilni trg 15 %, na kliring pa 55 %. Posebno pozornost bomo morali nameniti tudi tehnološkemu razvoju in usmerjenosti na nove proizvode, Martin Košir, član CK ZKS Sekretar OO ZK TOZD Proizvodnja, Ivan Šoltič; DSSS, Juš Lesjak,TOZD Konfekcija, Slavko Košir (namestnik). saj lahko na nova zunanja tržišča prodremo le z zanimivimi in kvalitetnimi izdelki. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Martin Košir. Opozoril je na nekatera vprašanja, katera so že omenjena ter na naloge, ki izhajajo iz dolgoročnega stabilizacijskega programa. V zvezi s tem bomo poskusili strniti nekaj njegovih misli. Za ta čas je velikega pomena selekcija investicij na tiste, ki bodo res obrodile sadove in tiste, ki so manj potrebne ali pa sploh nepotrebne. Ker iz različnih razlogov vse večje breme pritiska na osebne dohodke delavcev, nam mora biti eden od poglavitnih ciljev stalna bitka za zadrževanje osebnega standarda na določeni ravni, kar se lahko doseže z dobrim gospodarjenjem, visoko disciplino in samodisciplino ter odnosom do dela in družbenega imetja. Graditi je treba na preprostih resnicah. Tudi partija se večkrat nahaja pred dilemami, svoje cilje pa bo lahko dosegla samo ob splošni podpori ljudskih množic. Dogaja se tudi, da dobrih rezultatov, ki jih sicer dosegamo, ne prikazujemo, nikoli pa nam ne zmanjka besed za vse bolj črno prikazovanje sedanjega stanja. Troboj: Dekorativna Zadnjo soboto v mesecu septembru je bilo v Kamniku športno srečanje med delovnimi organizacijami Svilanit — Dekorativna — In-duplati. Tokrat je bilo srečanje v organizaciji športnikov Svilanita. Srečali smo se v šestih športnih panogah. Moške in ženske ekipe v odbojki, streljanju in v namiznem tenisu, medtem ko je bila v kegljanju mešana ekipa v sestavi 4 moški in 2 ženski, ter še disciplin nogomet in šah. To srečanje je že resnično tradicionalno, kot je tudi poudaril sekretar domačega kolektiva v pozdravnem govoru in tako si želimo, da bi ostalo še vnaprej. — Induplati Posebnost letošnjega tekmovanja je bila še, da so vsi udeleženci srečanja prejeli praktična darila, in ne samo »prva mesta« kot je bila praksa do sedaj. S tem so želeli organizatorji dokazati, da je vsak udeleženec srečanja prispeval k uspešnosti tekmovanja. V skupnem — kot že rečeno — je letošnje leto osvojila prvo mesto ekipa Svilanita s 24 osvojenimi točkami pred našo ekipo, ki je osvojila 19 točk. Tretje mesto pa je tokrat osvojila ekipa Dekorativne z 8 točkami. Po končanem srečanju smo se zahvalili članom Svilanita za gostoljubje in si zaželeli ponovnega srečanja drugo leto, v Ljubljani, v delovni organizaciji Dekorativna, ki bo organizator tradicionalnega troboja. Rajko Kavčič Tovariš Košir je podal tudi kratek oris ekonomsko-političnih odnosov v svetu, v katerih so zaradi političnih, ekonomskih in vojnih pritiskov, hegemonije in špekulacij vse bolj ogrožene ekonomije nerazvitih dežel. 26. septembra smo se na skupni seji zbrali komunisti OO ZK delovne organizacije, na kateri smo obravnavali svoje delovanje in obnašanje. Pristop k obravnavi problemov, ki težijo komuniste naše delovne organizacije, je bil precej kritičen in samokritičen. Najprej smo analizirali discipliniranost posameznih članov glede prisotnosti na sestankih, za tem pa še disciplino na splošno ter ugotovili, da s prisotnostjo ne moremo biti zadovoljni. Tudi z disciplino članov ZK »na splošno« nismo zadovoljni, saj nas je nekaj bilo tudi v disciplinskih postopkih, kar nam seveda ni v ponos. Tudi v smeri akcijske enotnosti in učinkovitosti delovanja bomo morali storiti kvalitativen korak naprej, da bomo lahko sledili številnim obveznostim, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju. Eno je prav gotovo jasno, dilem, kako naj bi se v tej situaciji obnašal posameznik, še posebno, ko gre za komunista, ne sme biti. V vsakdanji praksi se sicer lahko pojavijo nejasnosti, ki pa lahko obstojajo samo dokler se o njih ne dogovorimo. Ivan Kamenšek Izenačenost kvalitete športnikov med imenovanimi delovnimi organizacijami je vzrok, da prehodni pokal osvoji zdaj ena, drugič druga ekipa, tako da še nobeni ekipi ni uspelo osvojiti prehodni pokal v trajno last. To pomeni tri leta osvojiti v skupnem prvo mesto ali pa petkrat v presledkih. Tokrat je uspelo osvojiti v skupnem prvo mesto ekipi Svilanita. Naša ekipa je zasedla drugo mesto, sicer pa smo dosegli nekaj vidnih rezultatov. Naše strelke in strelci niso imeli prave konkurence, kakor tudi naše pink-ponkašice. Prav tako so nas prijetno presenetili kegljači, odboj kaši in odbojka-šice ter moški v namiznem tenisu z drugim mestom, dočim pa so nas manj razveselili nogometaši in ša-histi. Imamo pa tudi dva člana, kii sta v posamezni konkurenci osvojila absolutno prvo mesto. Tu bi najprej predstavil Alenko KOVAČIČ, ki je letos prvič nastopila za našo delovno organizacijo in s 174 krogi zasedla v streljanju prvo mesto, pred našo Darjo FORTUNAT, ki je dosegla 171 krogov. Drugi prvak pa je postal Oto KRIŽMAN, ki je v kegljanju podrl 390 kegljev. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega brata SLAPAR MAKSA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Konfekcija Radomlje za izrečene tolažilne besede. Ana Barle ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi moža in očeta JANEZA GRČARJA se zahvaljujemo Sindikalni organizaciji, DSSS in nabavnemu sektorju za denarno pomoč, darovano cvetje in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste sočustvovali z nami ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Iva, hčerki Janja in Sonja Naše srečanje Po deževnem tednu in meglenem jutru nas je v dopoldanskih urah pozdravilo sonce, tako da je bilo srečanje upokojencev pred našo tovarno še bolj prisrčno. Po enem letu smo se spet zbrali, tokrat tudi zato, da si ogledamo tovarno. Ko je človek že toliko let v »penzjonu«, prav rad spet malo zaide v obrate, kjer je delal nekoč. Po prvih pozdravih in objemih, ko smo morda po dolgih letih spet videli sodelavca, so nas obratovodje in tehnologi pospremili po tovarni. Kar precej ste naredili v zadnjih desetih letih, od predilnice, novih tkalskih strojev, do oplemenitilnice. Težko se primerja delo mokre predilnice in delo sedaj šn j e nove, vse v ploščicah dn z neprimerno boljšim zrakom, kakor je bil nekoč. Tudi novi tkalski oziroma pletilni stroji, kakor jim pravite, so zelo lepi in ko smo to omenili tkalki, ki na njih dela, je rekla, da so zanjo, ker jih Pozorno so sledili kulturnemu programu Večina upokojencev si je z zanimanjem ogledala proizvodne prostore DO Pevski zbor »Solidarnost« iz Kamnika je prispeval svoj delež k prijetnemu počutju upokojencev vidi vsak dan, pač, nekaj vsakdanjega. Obnovljena oplemenitilnica oziroma barvarna se ne da primerjati s tisto včasih. Res je lepo in prav je tako, da vedno kaj novega naredite. Po ogledu tovarne in kratkem klepetu z delavci, smo počasi odšli do dvorane, kjer so nas že čakale pogrnjene mize. Kratek kulturni program in pa še prej sprehod po tovarni, nam je kar večini odprl apetit, tako da smo potem z veseljem pojedli kosilo. Tudi za zabavo ste poskrbeli in nekaj se nas je prav kmalu zavrtelo v ritmu valčka ali polke. Popoldne je hitro minilo, saj smo si imeli toliko za povedat, za celo leto nazaj. Hvala vam vsem za lep dan, hvala vam, ker se vsako leto spomnite na nas. Vsem vam želimo obilo uspehov za vnaprej in pa, če bomo le pri zdravju, nasvdienje prihondje leto. Upokojenci POPRAVEK V prejšnji številki Konoplana je v sestavku »Prizadevni brigadirji« pomotoma navedeno: »Delali so od 1.—2. ure, nakar so se vrnili v naselje,« namesto: Delali so do trinajste oz. štirinajste ure, nakar so se vrnili v naselje. Se opravičujemo. Uredništvo OPRAVIČILO V prejšnji številki smo pomotoma izpustili pri porokah: 1. MARINČEK LADO, mojsler-vzdrževalec v tkalnici in ŠTRUKELJ MARTINA iz Maloprodaje. DOPISUJTE V KONOPLAN! Samovžig bombaža V tekstilno predelovalni industriji je pojav samovžiga bombaža, gledano statistično, dokaj redek pojav, saj procentualno doseže komaj 2,26 % vseh požarov, ki se pojavijo v tekstilni industriji Jugoslavije (v podatkih za Združene države Amerike dosega ta odstotek 35,5 %). Verjetno zaradi tako nizkega procenta in zaradi nepoznavanja možnosti nastanka procesa samovžiga se v naših tekstilno predelovalnih tovarnah ne posveča dovolj pozornosti zaščitnim ukrepom. Samo besedo »samovžig« si v veliko primerih napačno tolmačimo. Preprosto povedano je samovžig: spontano gorenje določenega materiala v njem samem, brez dovoda energije oziroma toplote od zunaj. Z drugimi besedami povedano: v bombažu so prisotni materiali, ki so podvrženi samogorenju oziroma samovžigu. Proces samovžiga se ponavadi odvija zelo počasi, pri tem se sprošča toplota, ki po določenem času aktivira proces gorenja. Pri popolnoma čistem bombažu, ki je praktično čista celuloza, do samovžiga ne more priti. V praksi pa vemo, da tako čistega bombaža ni, temveč je bombažno vlakno vedno v manjši meri pomešano z bombažnim oljem. Pri bombažu, ki je prepojen z bombažnim oljem, pod določenimi pogoji lahko pride do samovžiga. Olje iz bombažnih semen, kot stalni nezaželjeni spremljevalec bombaža, se lahko pojavi v manjših ali večjih količinah po nestrokovnem odvajanju vlaken od semena (egreniranju). V večjih količinah pa se bombažno olje pojavi v bombažu po drugem egreniranju ali če pride iz kakršnih koli razlogov do mešanja bombaža z oljem ali naoljenimi vlakni. Dolžnost tekstilnih tehnologov je, da opozarjajo delavce na prisotnost večje količine bombažnega olja v bombažu, ki s takim bombažem delajo, ker se lahko pričakuje pojav samovžiga. Bombažno olje, dobljeno iz semena bombaža, je po svojem osnovnem kemijskem sestavu triglicerid maščobnih kislin. Iz dosedaj navedenega pridemo do zaključka, da do samovžiga v tekstilni industriji lahko pride pod določenimi pogoji na vlaknih, preji, tkanini, predvsem pa v odpadkih. Torej vsak material, ki je bil zamaščen v tehnološkem procesu ali pa pri sami predelavi ali pri čiščenju strojev ali na drug način, predstavlja stalno nevarnost za nastanek samovžiga. Za preprečevanje samovžiga je potrebno v tekstilnih tovarnah podvzeti naslednje ukrepe: — v okviru usposabljanja delav- cev za varstvo pred požari je potrebno opozoriti posebno na mesta, kjer lahko nastane samovžig in ukrepati tako, da ta pojav onemogočijo; — v obrambnem načrtu navesti nevarnosti samovžiga za vsa mesta, kjer lahko nastane (mesto skladiščenja, v proizvodnji) in navesti ukrepe za preprečitev. Tu je mišljeno predvsem redno čiščenje obratov in skladišč, odlaganje odpadnega materiala na določeno varno mesto (kovinske posode s pokrovi); — v skladišču naj se opravlja kontrola povišanih temperatur v balah bombaža s termometrskimi sondami. Meritve je potrebno opravljati sistematično. Ker se vedno pojavlja dim prej kot ogenj, je potrebno instalirati, predvsem v skladišču bombaža, dimne javljalce požara. Če dimnih javljalcev nimamo, je potrebno čuvajsko službo tako organizirati, da se opravlja osebna kontrola vsaj na vsaki dve pri. O opravljeni kontroli pa voditi dnevnik, v katerega mora čuvaj zapisati vsa zapažanja pri izvršenem obhodu. (Nadaljevanje sledi v naslednji številki KONOPLANA). J. Lavš Izlet na Pohorje Društvo računovodskih in finančnih delavcev Domžale-Kamnik vsako leto organizira izlete za svoje člane. Za enega izmed njih, in sicer na Pohorje, se je odločilo tudi 11 članov iz naše DO. 15. sept. 1984 ob 7. uri je avtobus odpeljal iz Kamnika mimo Mengša, Jarš do Domžal, kjer smo vstopili zadnji izletniki. Aperitiv za »razku-žitev« je obšel avtobus že do Trojan, kjer smo imeli prvi postanek, saj veste, da so od »Konška« pri-dišali krofi in kava. Peljali smo se dalje proti Celju. Najprej smo si ogledali Stari pi-sker. Komu niso poznani zapori in grozote z dvorišča Starega piskra, na katerem je od 4. 9. 1941 pa do 15. 8. 1942 padlo 374 žrtev, mnogo zapornikov pa so odpeljali na streljanje v bližnje kraje. 15. 12. 1944 so aktivisti napadli zapor in rešili zapornike (129 po podatkih iz nemškega poročila, po mnenju partizanov pa več). Potem smo odšli v Muzej revolucije, kjer smo si v šestih razstavnih prostorih ogledali v slikah in razstavljenih eksponatih razvoj naprednega in revolucionarnega predvojnega gibanja in veličino narodnoosvobodilne borbe, ljudske revolucije in napredek celj- skega okraja v novi, socialistični stvarnosti. Nazorno je prikazano najtežje obdobje naše zgodovine, da ne bodo grozote fašizma in žrtve za svobodo nikoli pozabljene. Pot nas je dalje vodila na Golovec. Čas nas ni preganjal, pa smo se domenili, da si ogledamo tradicionalni obrtniški sejem. Poldruga ura res ni zadostovala, da bi si ogledali ves razstavni prostor. Časa za mali nakup je bilo dovolj, saj smo se ob izhodu zbrali bogatejši za kak gospodinjski pripomoček, pač, tipično za ženske, je padla pripomba moškega spola. Želodci so nas spomnili, da bo kmalu čas kosila. Še kratka pot z avtobusom in ustavili smo se pred hotelom AREH na Pohorju. Tu nas je čakalo kosilo, ki je ob uživanju več ali manj okusne hrane in pijače ter obilici smeha hitro minilo. Naš naslednji cilj je bila Osan-karica. Dobrih 20 minut hoje po gozdu in prispeli smo do spominskega parka v čast 74 padlim borcem pohorskega bataljona. Vemo, da so bili obkoljeni od mnogo močnejših Nemcev, ki partizanov, skritih v snegu ne bi nikoli našli, če ne bi bili izdani. V domu na Osankarici smo si ogledali tudi muzej. Pogasili smo si žejo in pojedli še zadnje zaloge dobrot, ki so še tičale po naših torbah. Posedli smo v avtobus in se odpeljali v dolino po slabi makadamski cesti. Peli smo vso pot in mislim, da je naš repertoar obsegal skoraj toliko pesmi, kot v pesmarici 300 narodnih. Naenkrat se avtobus ustavi. Krik deklet iz prvih sedežev: Konec ceste! No, ta je pa dobra. Kaj zdaj? V vzvratno in nazaj v hrib. No, zdaj smo pa na zadnjih sedežih kričale. Stop! Na levo! Bolj desno! Vem, da šofer našega vodenja ni bil nič vesel. Tudi vzvratne vožnje je bilo konec, zapeljali smo na pravo pot in spet je zazvenela pesem. Vodič nas je seznanil z dejstvom, da gremo zdaj kar brez postanka proti domu. Ne, to pa že ne. Še kak postanek za pesem in ples, so bile zahteve. Zmagali smo, in se ustavili na Go-miljskem v gostišču »Košenina«. Nekje smo staknili radio in kasete, zaplesali ob modemi glasbi in zapeli. Zabavo smo končali s pesmijo Jugoslavija in kolom. Zadovoljni in utrujeni smo se odpeljali proti domu, kamor smo prispeli okrog 10. ure zvečer. Fanči Letošnji jubilanti Jubilanti z delovno PREDILNICA Drčar Daniela Drčan Valentin PRIPRAVLJALNICA Belaj Janez TKALNICA Jularič Ankica Kranjec Dušan Kranjec Kristina Makovec Marjan Neralič Anka OPLEMENITILNICA Guberinič Drago VZDRŽEVANJE Jemec Bernard 10 let: KONFEKCIJA RADOMLJE Brcar Marija Tavčar Franc KONFEKCIJA PECE Avbelj Ivana Osolnik Slavka Peterka Helena Skok Ljudomila KONFEKCIJA MOKRONOG Abina Olga Borštnar Štefka Komar Martina Kos Marija Smolič Alojzija Starič Stanislava Žagar Milka TEŽKA KONFEKCIJA Cunk Silvestra KOVINSKE KONSTRUKCIJE Maliči Malič Vesel Ivan VODSTVO TOZD KONFEKCIJA Bergant Janez TOZD RESTAVRACIJA Zavrl Irena DSSS Divjak Milena Kosec Helena Sitar Marija Svetec Stanislav Janez Bergant Ivanka Avbelj i j t trjU I /JsSHh Jubilanti z delovno dobo 20 let: PREDILNICA Hacin Marija Rac Marija Kuzel Vera SUKALNICA Janežič Ljudmila Majdič Francka PRIPRAVLJALNICA Dajčar Frančiška Jeglič Nada Kralj Julijana Kurent Franc Skok Mihaela Urankar Marija Žučko Francka TKALNICA Aleksič Nada Andrejka Nada Hanzlovski Ana Hren Anton Juhart Stevanija Kotnik Vladimir Kralj Janez Letnar Hedvika Melkič Ana Rauh Draga Ulčar Helena OPLEMENITILNICA Kham Katarina VZDRŽEVANJE Bakan Franc Jenko Janez Orehek Jožef KONFEKCIJA MENGEŠ Ogrinc Jožica Učakar Helena TEŽKA KONFEKCIJA Novak Vinko KOVINSKE KONSTRUKCIJE Novak Franc TOZD MALOPRODAJA Lajevec Ana TOZD RESTAVRACIJA Grčar Slavica DSSS Bergant Ivanka Božič Majda Gorjan Marija Novak Branko Verhovec Franc Zupan Ana-Marija Baškovič Boža Majda Božič Jubilanti z delovno dobo 30 let: Francka Narobe PREDILNICA Grm Ivanka Skok Ana SUKALNICA Levec Amalija Peterca Marija PRIPRAVLJALNICA Jeretina Marija Voler Štefka TKALNICA Kern Zinka Kovačič Vera Narobe Frančiška Perko Jožefa Rebernak Francka Ropič Albina Tomažič Slavka OPLEMENITILNICA Hribernik Helena Huber Viljem Knez Alojzija Kramberger Ana Osolnik Ivana KONFEKCIJA RADOMLJE Troha Ana KONFEKCIJA MENGEŠ Vilič Marija Habjan Elizabeta KOVINSKE KONSTRUKCIJE Orehek Marija TOZD MALOPRODAJA Zupan Marija TOZD RESTAVRACIJA Kodele Nada Pa še Če na Japonskem utrujen šofer ustavi na črpalki in si iz avtomata privošči pijačo, da se osveži, lahko poleg navadnih pijač izbere posebnost — pijačo iz gob (Shiita Cola). Na Tajvanu pogostijo zaželenega gosta ponavadi s pijačo iz gobe Tre-mella fuoifomis (iz družine drhtavk), ki ji dodajo češnjev ali ananasov sok; napitek servirajo vroč. Primera nam kažeta, da je mogoče gobe uporabiti na tak, za nas zelo nenavaden namen. Raziskovalci, ki raziskujejo fiziologijo prehrane, so proučevali vrednost gob v prehrani in ugotovili, da so za prehrano zelo cenjene, ker vsebujejo ustrezno sestavo hranilnih snovi. Seznanimo se, koliko beljakovin je v gobah. Gobe vsebujejo povprečno 20 do 35 % beljakovin na suho težo. Po prehrambeni vrednosti pa gob ne moremo enačiti z mesom. Sveže gobe vsebujejo 3-do 4-krat manj suhe snovi kot teletina, na suho težo pa polovico manj beljakovin. Torej je v enem kilo- nekaj o gramu svežih gob 7- do 8-krat manj beljakovin kot v enem kilogramu teletine. Če pa primerjamo količino beljakovini v gobah in zelenjavi, ugotovimo, da je vsebnost le-teh približno enaka. Gobe so malokalorične: 100 g svežih gob vsebuje le 20 do 30 kalorij. Zato gobje jedi ustrezajo sodobni prehrani, ko se človek bori proti tegobam preobilne in preveč kalorične prehrane, zaradi manjše aktivnosti in duševne obremenitve, ki jo prinaša sedanji čas. Poleg beljakovinske sestave in nizke kalorične vrednosti so gobe pomemben vir vitaminov. Glede na vitaminsko sestavo je v gobah v nasprotju z zelenimi rastlinami več različnih vrst vitaminov. Poleg vitamina A so v gobah vsi vitamini (tudi D in C). V primeri z rastlinami so v gobah odkrili veliko vitaminov B kompleksa in vitamina D. Gobe vsebujejo tudi minerale. Čeprav je mineralna sestava od vrste do vrste in tudi glede na rastišče zelo različna, je povprečna gobah količina mineralov očitna. Največ je kalija in fosforja, ki sta za organizem zelo pomembna elementa. V gobah pa so tudi eterična olja, zaradi katerih so gobe prijetnega svojevrstnega okusa in vonja. V svetu celo razmišljajo, da bi nekatere gobe uporabili pri izdelavi (hlapnih) dišav, vendar proizvodnja industrijsko še ni stekla, ker ni stalne preskrbe z gobami (surovinami). Omeniti bi bilo treba tudi pomen gob v medicini in farmaciji, kjer so pomembne za pridobivanje nekaterih zdravil. Iz vsega povedanega lahko ugotovimo, da so gobe veliko bolj pomembne, kot bi pričakovali. Vedno bolj pomembne so tudi v prehrani, kjer sprejemajo nove metode gojenja različnih gobjih vrst, kar nam ponuja bolj pestro prehrano. V svetu se je v zadnjem času pridelava gob nekajkrat povečala, kar priča, da si bodo le-te v prehrani zagotovile mesto, ki jim pripada. Priredil; Marjan Pipan obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. MIKOLA ERŽIKA, predilnica, vstopila 1. 9. 1984, 2. BERNOT MARTINA, kemijski tehnik-pripravnik, vstopila 3. 9.1984, 3. IDIČ JASMINKA, tkanje tkanin, vstopila 3. 9. 1984, 4. MAJDIČ URŠA, previjanje preje, vstopila 4. 9. 1984, 5. MAV ANDREJA, tkanje tkanin, vstopila 11. 9. 1984, 6. CERAR ALOJZ, del. v oplem., vstopil 17. 9. 1984, 7. KORDEŽ PETER, not. transp. v tkalnici, vstopili 18. 9. 1984, 8. CERAR MARIJA, predenje, vstopila 20. 9. 1984, 9. BURJA KAROLINA, previjanje v predilnici, vstopila 24. 9. 1984, 10. DJURIČ MILENKA, čiščenje prost. prem. iz Restav. 17. 9. 1984. Izstopi: L NUSSEBERGER MARIJA, tkalka, upokojena 2. 9. 1984, TOZD KONFEKCIJA: Vstopi: L KOS JULIJANA, šivilja OE Mokronog, vstopila L 9. 1984, 2. PERŠE ANGELA, šivilja OE Mokronog, vstopila L 9. 1984, 3. PAVLIN ROVENA, šivilja OE Mokronog, vstopila 3. 9. 1984, 4. LONČAR MARKO, elektroteh-nik-pripravnik, vstopil 4. 9. 1984, 5. PETERKA MARIJA, šivilja OE Peče, vstopila 10. 9. 1984, 6. SERŠEN JANA, kov. konstr., vstopila 13. 9. 1984, 7. KOŠČAK MARIJA, šivilja OE Mokronog, vstopila 17. 9. 1984, 8. BRATE KAROLINA, šivilja OE Peče, vstopila 17. 9. 1984, 9. URANKAR NEVENKA, šivilja OE Peče, vstopila 17. 9. 1984. Izstopi: 1. ŠOŠTARIČ JOŽE, ključav. kovinske konstr., izstopil 3. 8. 1984, 2. JUHANT VESNA, šivilja, težka konf., izstopila 31. 8. 1984. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Vstopi: L MILANKOVIČ SPOMENKA, pomivalka v kuhinji, prem. iz TOZD Proizv. z dnem 17. 9. 1984. Izstop: L DJURIČ MILENKA, pomivalka v kuhinji, premeščena v TOZD Proizvodnja 16. 9. 1984. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopov ni bilo. Izstop: L JANEZ GRČAR, referent na-nave, umrl 22. 9. 1984. POROČILO O GIBANJU OD ZA AVGUST 1984 Pregled osebnih dohodkov za mesec avgust 1984, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog. Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS DO 22.000—24.000 13 8 21 24.000—26.000 41 9 50 26.000—28.000 42 34 1 77 28.000—30.000 55 40 95 30.000—32.000 50 4 1 53 2 110 32.000—34.000 64 1 3 34 1 103 34.000—36.000 70 5 2 26 9 112 36.000—38.000 63 11 1 17 5 97 38.000—40.000 36 1 4 7 3 51 40.000—42.000 28 2 3 10 11 54 42.000—44.000 14 1 1 10 2 28 44.000—46.000 12 4 11 27 46.000—48.000 10 1 1 3 6 21 48.000 in več 28 2 3 13 53 99 Skupaj 526 28 19 268 104 945 Najnižji OD 22.344 30.323 31.418 22.194 27.405 22.194 Naj višji OD 77.970 64.715 67.061 77.431 93.862 93.862 Povprečni 34.549 38.298 41.276 33.550 49.936 36.205 Vrednost točke za mesec avgust je znašala v bruto vrednosti din 0,220. BOLNIŠKI IZOSTANKI V AVGUSTU 1984 TOZD štev. zaposl. Bolezen v % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % Sprem. druž. članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 551 4,48 0,37 0,52 0,05 1,65 7,07 7.480 Maloprodaja 29 0,65 — 0,63 — 3,45 4,73 260 Restavracija 19 — — — — — — — Konfekcija 279 4,59 — 0,90 0,06 2,87 8,42 4.512 DSSS 111 2,06 — — — 1,80 3.86 824 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 989 delavcev Izostanki zaradi bolezni 4,12 % Izostanki zaradi nesreč 0,21 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,57 % Izostanki zaradi spremstva 0,05 % Izostanki zaradi rednega in pod. por. dopusta 2,07 % Skupaj: 7,02% Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).