9 Opomin zaradi nespoštovanja evropskih predpisov Besedilo: Damjan Vinko venija novembra odgovorila, v Bruslju pa te dni odgovor še proučujejo. Uradni opomin (za možno tožbo pred Evropskim sodiščem) je začetek postopka zaradi morebitne kršitve zakonodaje Evropske unije, kar pomeni velik pritisk na državo članico, da »stvari« uredi, če jih še ni. Omenjeni opomin je nastal na podlagi pritožb dveh društev s statusom delova- nja v javnem interesu na področju ohra- njanja narave, poslanih EK leta 2014 in 2015. Društvi sta z večletnim zbiranjem podatkov EK očitno zadostno dokazali (tako da je ta sprožila postopek), da Slo- venija ni uvedla sistema, ki bi omogočal spoštovanje evropske zakonodaje, in da neustrezno upošteva nekatere člene Di­ rektiv o habitatih in o pticah. Posledično je EK marca 2018 od Slovenije zahtevala dodatna pojasnila še pred sprožitvijo ura- dnega postopka za ugotavljanje kršitve – t. i. Pilot EU. Na poziv je Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z drugimi resorji v imenu države pripravilo obsežne odgovore, a EK očitno (še) niso prepričali, zato je začela formalni postopek za ugota- vljanje kršitev. Če se trditve in argumenti, s katerimi EK na konkretnih primerih dokazuje obdolžitve, izkažejo za resnične, potem nas ne čaka zgolj odprava minule nastale »škode« in morebitna visoka finančna kazen, temveč predvsem globok razmislek, kako naravovarstveno politiko Slovenije voditi v prihodnje. Opomin – takšen, kot je – mnogokratno presega sami pritožbi društev. Presega travniške ptice, travniške habitate in bar- janskega okarčka. Presega tudi kmetijstvo kot dejavnost, ki sovpliva na stanje v na- ravi. Presega Skupno kmetijsko politiko, o kateri je že nešteto razprav, da ne iz- polnjuje enega od svojih osnovnih ciljev – tj. skrb za ohranjeno biotsko pestrost. Bistvo opomina je namreč opozarjanje na sistemske nedoslednosti in težave na- ravovarstvene politike v Sloveniji ter po- sledično tudi njeno (ne)izvajanje. Opomin ne vključuje le kršitve za eno vrsto v ne- kem enkratnem dogodku. Ne vključuje le kršitve na enem območju, saj sprašuje o razjasnitvi na kar 85 območjih. Kot zelo pomembna postavlja tudi zaključka, ki ju nevladne organizacije vedno znova nasla- vljamo; da bi Slovenija morala sprejeti in izvajati ukrepe tudi izven posebnih var- stvenih in ohranitvenih območij in da Slo- venija ne izvaja ukrepov za vrste s Priloge IV Direktive o habitatih. Opomin sprašuje Mnogi posamezniki in nevladne orga- nizacije že dolgo opozarjamo, da ima naravovarstvo v Sloveniji tudi sistem- ske težave. Da biotska pestrost pred našimi očmi upada, da nimamo stra- teškega razmisleka o ohranjanju na- rave, da moramo v kmetijsko politiko vgraditi ustrezne okoljske ukrepe, da trenutna skupna kmetijska politika spodbuja kmetijske prakse, ki siroma- šijo biotsko raznovrstnost, da ne izva- jamo tudi z mednarodnim pravom zah- tevanih monitoringov, da imamo hudo pomanjkanje proučevanj lokalne favne in flore … vse to ni nobena novost. Kot tudi ne, da opisana opozarjanja pre- pogosto naletijo na gluha ušesa držav- nega naravovarstva in da so odzivi na očitke predvsem: »vemo dovolj«, »pre- tiravate«, »delamo največ, kar zmore- mo«, »ni potrebe«, »ni zahtevano« ... Ko taisto začne očitati Evropska komisija (EK), pa ta »slovenska« težava dobi še popolnoma druge razsežnosti. Konec julija 2019 je Slovenija prejela Ura­ dni opomin Evropske komisije – kršitev št. 2019/4058, ki predstavlja opomin za neustrezno upoštevanje členov Direk­ tive o habitatih in Direktive o pticah. Na 37-stranski opomin s prilogami je Slo- Sedem sklepnih ugotovitev Uradnega opomina Evropske komisije – kršitev št. 2019/4058, kjer Evropska komisija trdi, da Slovenija ni izpolnila svojih mednarodnih obveznosti iz: › člena 4(1) Direktive o habitatih, saj Evropski komisiji ni predložila vseh ustreznih informacij v zvezi s podatki o travniških habi- tatnih tipih na štirih posebnih ohranitvenih območjih (POO). › člena 6(1) Direktive o habitatih, ker ni vzpostavila in izvajala potrebnih ohranitvenih ukrepov ter ustreznih zakonskih, upravnih ali pogodbenih ukrepov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam nekaterih travniških habitatnih tipov in vrst, prisotnih na 85 posebnih ohranitvenih območjih. › člena 6(2) Direktive o habitatih, ker ni sprejela ustreznih ukrepov za preprečitev slabšanja stanja šestih naravnih habitatnih tipov na štirih POO; za preprečitev slabšanja stanja habitatov kosca, repaljščice in velikega škurha ter njihovega vznemirjenja na posebnem varstvenem območju (PVO) Ljubljansko barje; za preprečitev slabšanja stanja habitatov velikega skovika in hribskega škrjanca ter njihovega vznemirjanja na PVO Goričko; za preprečitev slabšanja stanja habitatov kosca in njegovega vznemirjanja na PVO Planinsko polje in Breginjski stol; za preprečitev slabšanja stanja habitatov barjanskega okarčka in njihovega vznemirja- nja na POO Ljubljansko barje, Črna dolina pri Grosuplju in Duplica. › člena 3(1) in (2) Direktive o pticah, saj ni sprejela potrebnih ukrepov za ohranitev, vzdrževanje ali ponovno vzpostavitev zado- stne raznovrstnosti in površine habitatov za 15 vrst travniških ptic, tako da bi jih upravljala v skladu z ekološkimi zahtevami na PVO in izven njih. › člena 4(1) in (2) Direktive o pticah, ker ni sprejela in izvajala potrebnih ohranitvenih ukrepov na 20 PVO glede habitatov ptic, da bi zagotovila preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti. › člena 4(3) Direktive o pticah, saj Evropski komisiji ni predložila vseh ustreznih informacij v zvezi s podatki o travniških pticah in njihovih habitatih na štirih PVO. › člena 12(1)(d) Direktive o habitatih, ker ni sprejela potrebnih ukrepov za vzpostavitev sistema strogega varstva, ki bi prepovedal poškodovanje ali uničenje razmnoževališč metulja barjanskega okarčka. 10 o primernosti modeliranih con, kar ključ- no vpliva tudi na samo izvedbo naravo- varstvenih presoj, sprašuje o primernosti koncepta in izvedbe državnega Programa upravljanja območji Natura 2000 za ob­ dobje 2015–2020, ki opredeljuje izpolnje- vanje obveznosti varstva teh območij na podlagi določil obeh direktiv, ter o neza- dostnih podatkih pri državnem poroča- nju po direktivah, ki ga v imenu Slovenije pripravlja Zavod za varstvo narave. Zveni to kot kaj novega? Kakopak ne, saj smo večino teh problematik odprli tudi v Tr­ doživu ter na svetu okoljskega ministra za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, o njih pa lahko prebiramo tudi v pobudah in komentarjih mnogih posameznikov in organizacij. Več o samem opominu lahko med drugim preberete na spletni strani Notranjskega regijskega parka, o problematiki barjan- skega okarčka pa je nekaj napisanega tudi na začetnih straneh tokratnega Trdoživa. A vendarle, ne glede na izid omenjenega postopka, bi Slovenija ta opomin zaradi naglega upadanja biotske pestrosti mo- rala vzeti predvsem kot priložnost, da nekaj ključnih stvari najmanj sistemsko premakne(mo) na bolje. Ključno vpraša- nje v tem trenutku tako ni, kaj je država Slovenija zapisala v odgovor na opomin, temveč kaj bo država Slovenija, ne samo okoljsko ministrstvo, naredila za boljše in aktivno ohranjanje narave v Sloveniji. Letos smo herpetologi v sklopu pro- jekta Varstvo gnezdišč in izboljšanje habitata močvirske sklednice na ob- močju Ljubljanskega barja 2019, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana, izvajali različne aktivnosti, ki so ali bodo pripomogle k ohranjanju mo- čvirskih sklednic (Emys orbicularis) na območju Ljubljanskega barja. V nada- ljevanju sledi kratek opis projektnih aktivnosti. Močvirska sklednica spada v razred pla- zilcev (Reptilia) in je, kot vsi pripadniki tega razreda vretenčarjev, poikilotermna žival. Njena temperatura in aktivnost sta tako odvisna od temperature okolice. Aprila smo v tri novonastale mlake (izko- pali smo jih leta 2018 v sklopu projekta Varstvo habitata močvirske sklednice na Ljubljanskem barju) vzhodno od odlaga- lišča v Ljubljani, na Rakovi Jelši, namestili več dodatnih mest za sončenje, kar ugo- dno vpliva na še primernejšo kakovost habitata za naselitev te ogrožene živalske vrste. V ta namen smo uporabili debla odmrlih dreves iz bližnje okolice, ki so primerna za varno in nemoteno sončenje močvirskih sklednic. Varovanje gnezditvenih območij močvir- ske sklednice na območju Gmajnice–Cur- novec je temeljilo na spremljanju gibanja z oddajniki opremljenih samic in iskanju gnezd s pomočjo radijske (VHF – Very High Frequency) telemetrije. Ta metoda Gnezdo močvirske sklednice, najdeno na koruzni njivi. Fotografija je nastala takoj, ko je samica prenehala z odlaganjem jajc in zakopala gnezdo (4. VII. 2019). To gnezdo, ki smo ga po odlaganju jajc pokrili z mrežo za zaščito pred naravnimi plenilci, je bilo kasneje uničeno pri dosejevanju koruze. Evropsko pomembne rastlinske in živalske vrste ter habitate na območjih Natura 2000 in tudi izven njih na najvišjem nivoju varujeta Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih. Države članice morajo ohranjati ugodno stanje teh vrst in habitatov oziroma zagotavljati, da se bo stanje izboljšalo, kar je ključnega pomena za ohra- njanje biotske raznovrstnosti. Varstvo močvirske sklednice na Ljubljanskem barju 2019 Besedilo in foto: Leon L. Zamuda