Poglejte Be itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NAROD tisf slovenskih delavcev v Ameriki. telephone: cMclsea 3-1242 Class Blatter Uik, lf4C mt the fot Office rt New lork. N. under Act of Coofrw of March Srd. 1879. K*UJ VBC KOT k HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (ima« hM BedelJ is pranikov). Citajte, kar Vas innrmi n 1 No. 120 — Stev. 120 NEW YORK, THURSDAY, JUNE 19, 194! 4- ČETRTEK, 19. JUNIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. TURČIJA V OBJEMU OSISCA NEMCUA JE ZA 10 LET SKLENILA S TURČIJO PRIJATELJSKO IN POSVETOVALNO POGODBO. — IZ ANKARE PRIHAJA VEST, DA JE NEMČIJA RUSIJI POSLALA ULTIMATUM Nemčija je sinoči ob 9 prevzela v svoj objem Turško, ki dve točlki, namreč za skupno gospodarsko sodelovanje in o pa je še vedno ostala nebo je-; prijateljski naklonjenosti časo-vita zaveznica Anglije. Obe državi ste se v skupni pogodbi zavezali in obljubili za 10 let gostovati nedotakljenost svojega ozemlja in da si ne boste stopili z orožjem nasproti. pisja in radia. Nemčija baje poslala Rud*ji ultimatum V Ankari, kjer je bila sinoči Krogi, ki so sicer dobro po- prijateljska pogodba (med Nemčijo in Turčijo, je nčeni o mednarodnem položaju, sedaj pravijo, da jira ni znano, ako je bila Rusija, ki je že dolgo vrsto let zaveznica Turčije, o tem prej obveščena. Povdarjeno je bilo, da nova pogodba ne razveljavlja obveznosti, ki jih je katera držaja prevzela do kake tretje države. Turška ima pogodbo za medsebojno vojaško pomoč z Anglijo v slučaju vojne v Sredozemlju; toda obveznost, ki je vsebovana v pogodbi, od strani Turevjg ni bila Poleg tega pa imai Turčija se prijateljsko pogodbo z Rusijo, katera je bila nedavno obnovljena in v kateri se Turčija zavezuje, da Rusije, ako bi bila napadena, ne bo napadla. Vendar pa daje pogodba Nemčiji precejšnje pravice. Med obema državama je bilo dogovorjeno, da bo časopisje pisalo prijateljsko o drugi državi in ravno tako bo tudi radio poročal samo prijateljske zadeve do druge države.. S pogodbo ste se obe držajvi tudi zavezali med seboj gospodarsko kar najtesnejše sodelovati. Pogodba je povzročila po vsem svetu veliko presenečenje in vsakdo ugiblje, na kako reakcijo bo zadela posebno v Londonu, Moskvi in Wash-ingtonu. Zlasti se vsakdo vprašuje, kak vpliv bo nemško - turška prijateljska pogodba imela na odnošaje med Nemčijo in Rusijo, ker že več dni prihajaijo poročila, da se prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo krha in da postaja napetost med o-bema državama z vsakim dnem večja. Pogodba je v prvi vrsti prijateljska in sta jo podpisala nemški poslanik Franz von Pa-pen in turški vnanji minister Sukru Saracoglu. Prva točka pogodbe določa, da boste obe državi spoštovali nedotakljivost zemlje in da si jie boste »topili sovražno nasproti. Druga točka določa; da se boste obe državi prijateljsko posvetovali, v vseh vprašanjih skupnrh interesov*- Tret ja> točka pa se tiče samo pogodbe in pravi, da stopi pogodba takoj po podpisu v veljavo. Pogodba je veljavna za deset let in vsaka država more po preteku roka naznaniti, ako želi, da je pogodba zopet podaljšana. K pogodbi srte bili dodani še Turčijo samo hoteli zagotoviti varnost, za svoje desno krilo v Mali Aziji in v Afriki. polno vznemirljivih vesti. Tako se trdi, da je Nemčija poslala Rusiji ultimatum v kate rem zahteva, da se ruski zastopniki «estanejo z rumunski-mi zastopniki, da se medsebojno dogovore, da bo Rusija zopet vrnila' Rumunski Besa rabijo, da Rusija dobavlja Nemčiji velike zaloge živeža in surovin in da dovoli nemškim izvedencem priti v Ukrajino in na Kavkaz. Diplomati so še ve dno mnenja, da bo prej ali slej prišlo do vojne med Rusijo in Nemčijo in da si je Nemčija s ~ -i - *> - svojo prijateljsko Zgodbo fWlla Becl"la ** VOJNA V SIRUI IN AFRIKI Angleška časnikarska agen-tura Reuter naznanja iz Palestine, da1 zavezniška armada naskokuje Damaak. Okoli mesta so v teku vroči boji. Neko poročilo iz Ankare pravi, da je poveljnik armade "svobodne Francije" poslal poveljniku francoske armade v Damasku ultimatom, v katerem zahteva predajo mesta do 5.30 popoldne. Ko je rok potekel, so zavezniki pričeli obstreljevati Da mask. Poročila iz Londona1 pravijo, da je bil francoski odpor zlomljen in da zavezniki stalno prodirajo proti glavnemu mestu Sirije. V Libiji v Afriki pa so -e Angleži po tridnevnih bojih u-maknili na črto, s katero -o pričeli s^vojo ofenzivo. Angleži pravijo, da so dosegli svoj cilj s tem, katerim ljudem v tej deželi to seveda ni bilo povolji. — "Awsa" je velika, lepa ladja, ki* bi se je kdo prav lahko po-služil v škodo Italije. Posadka je bilo z orožjem pregnana s krova. Mornarji niso hoteli poškodovati ladje, pač je bil'pa njibov namen napraviti ie stroje nerabne, d a bi se ladje ne mogel sovražnik posluževa-tl. Na ta način so jo rešili. Nato j e začel govoriti Loo mis o "onih junakih amerške revolucije, ki niso hoteli plačati Angliji davka, ampak so v bostonskem pristanišču vrgli z angleške ladje v morje tovor čaja. V dvorani je prišlo do hudih prerekanj med sodnikom in Lomi som ter pomožnim ?vez-nim ipravdnikom fri Loomisom. Proces se bo nadaljeval. Unijski voditelji in uradniki Tvormčar j i obrambne posredovalne oblasti š e vedno prigovarjajo stavkajočim mašinistom v la-djedelnkiah v okolici JSan Fran-cisca, toda v* prigovarjanje naleti ua gluha ušesa. Stavkar-ji nočejo niti za las popustiti. Mašinisti so člani Ameriške delavske federacije in člani CIO, toda unijski uradniki nimajo pri njih posebnega vpli-va. Če ne bo kmalu obnovljeno delo v dvanajstih ladjedelnicah ob zapadni obali, bo vlada najbrž tako odločno nastopila kot je nastopila pri North A-merican Aircraft Company. Administracijo namreč že mineva potrpljenje.: Stavka traja že šest tednov in vsled nje so zaostala naročila, predstavljajoča ogromno vsoto 500 milijonov dolarjev. . Iz Washingtona je odpotoval v San Francisco Harvey W. Brown, predsednik International Association of Machinist (AFL). Odpotoval je v trdnem namenu, da bo prego-vo-U stavkarje. stavkah Walter D. Fuller, predsednik Narodne zveze tvorničar-jev, je pojasnil stališče industrijalcev napram najnovejši politiki vlade, da je treba v slučaju stavke v obrambni industriji poslati v tovarno vo-_ jašt vo. — Armada, — je rekel Fuller, — ni nobena primerno nadomestilo za zdravo narodno delavsko politiko. Zadnja leta je vlada z marsikatero svojo odredbo delavce še podžgala k štrajku, namesto da bi jih odvrnila od njega. Glasovanje o vojni Republikanski kongresnik iz New Yorka Fish, je rekel, da bo poslal še ta teden vsem vo-lilcem v svojem okraju dopisnice z vprašanjem: — Ali ste za to ali proti temu, da se Združene države udeleže evrop ske ali azijske vojne? Ko bo dobil odgovore, bo objavil, koliko volilcev je glasovalo za vojno in koliko proti "ji- ZAHTEVA CESTO V ALASKO S potovanja po Alaski se je vrnil demokratski kongresnik Warren G. Magnuson iz Washingtona je rekel, da gradi Rusija z nemško tehnično pomovjo za vrati Alaske vojaška oporišča. Po njegovem mnenju mera vlada čimprej zgraditi primerne ceste, vodeče do važnih krajev v Alaski. Magnuson, ki je obenem tudi predsednik mednarodne cestne komisije, je baje \z zanesljivega vira zvedel, da je zgl adila Rusija štiri oporišča na pol otoku Kamčatki, ki je oddaljen z letalom Ie nekaj ur od A>aske. Na Beringovem otoku, samo 230 milj od najbolj zapadnega Aleutskega otoka, imajo Rusi zrakoplovno in mornariško o- porišče. Povišana plača pri Goodyear Cotmspany Iz Akrona, Ohio, poročajo, da je bila sklenjena pogodba med CIO United Rubber Workers in Goodyear Tire and Rubber- Company. 14 tisoč de-larvcev bo dobilo 7 oziroma 8 centov več na uro. Sherman H. Dalrvmple, mednarodni predsednik U. R. W. A., je izjavil, da bodo vsled pogodbe znatno izboljšani delavski odnošaji pri Goodyear Co. Delavci so si že nad pet let prizadevali izposlovati tako pogodbo. Unija je sicer zahtevala 10 centov priboljška za vse delavce, naposled je bilo pa določeno, da bo za 8 centov povišana plača tistim delavcem, ki zaslužijo manj kot $1.01 na u-ro, za 7 centov pa tistim, ki za-skužijo več kot $1.01 na uro. Soglasno z izjavo C. Whee%-lerja, predsednika Goodyear locala, l*xlo vbodoče zaslužili moški od 90 centov d o $1.75 na uro, ženske pa od 64 do 98 centov na uro. VOJNA V SREDOZEMLJU Po napadu na Laški konvoj blizu Sfaxa (št. 1) v Tuniziji so angleški aeroplani 'bombardirali mesto. Št. 2 kaže o tok Malto, ki ga nemški in ita Ijasnski aeroplani skoro vsak dan bomlbardirajo. St. 4 kaže mejo med Lrbijo in Egip tom, kjer so Angleži pred dnevi pričeli veliko ofenzivo, ~ Gozdarji se vračajo na delo Iz Seattle-a v državi Washington poročajo, da so se po pet tednov trajajoči stavki začeli vračati na delo gozdarji Žagarji, čhmi OfO International Woodworkers of America. Walter Belka, tajnik unij-skega okrajnega odbora, je rekel, da so delavci v razmerju 30:1 glasovali za* povratek na delo in sicer pod pogoji, ki jih je predlagaa obrambna posredovalna oblast. Gozdarjem bo zvišana plača za sedem centov na uro, Žagarji bodo pa poleg tega dobili tudi plačane počitnice. * t)ruge stavke in uravnave V Lock Haven, Pa., je za- štrajkalo pri Piper Aircraft Corporation tristo mašinistov, članov Ameriške delavske fe-•. . * * deracije. Družba nima vojnih naročil, izdeluje pa letala za vežbanje pilotov civilnih letalskih družb. Stavkarji 'zahtevajo, da se poviša plača začetnikom od 30 do 35 centov na uro, izvežbanim delavcem pa od 50 na 75 centov. United Automobile. Workers (AFL) so zapretili s stavko pri West Steel Casting Co. v Clevelandu. Svoje pretnje pa niso izvedli, pač so pa dali zvezni posredovalni oblasti priliko preiskati položaj. Unija zahteva priznanje. Obrambna posredovalna oblast zaslišuje zastopnike CIO avtne unije in zastopnike Mar-lin Rockwell Co, v Plainville, Conn., pri katerj je enajst dni stavkalo 125 delavcev. Delavci zahtevajo višje plače in priznanje unije. Rooseveilt močneje zastražen Ameriška tajna služba, čije naloga je ščitit predsednika, je poostrila varnostne odredbe. Ko so biti v torek časnikarji pri predsedniku, je moral vsak pokazati svojo izkaznico. Izkaznice poročevalcev "Trans-ocean" agenture so bile že prej preklicane, kajti vlada je data obenem z. netnaflrimi konzulati tudi to agenturo zapreti. Vojni sfoski Italije Italijansko vojno ministrstvo je objavilo proračun za drugo leto vojne. Iz njega je razvidno, da se bodo izdatki povišali za deset odstotkov. Za armado je določenih 4 tisoč 657 uiilijonov 306 tisoč 200 lir, kar znaša v ameriškem denarju približno 223 milijonov dolarjev. Anglija išče ameriških prostovoljcev Za obrambo svojih otokov bo Anglija skušala v Ameriki dobiti prostovoljce za svojo zračno silo. Potrebno želijo dnbi- Ameriški inžinir aretiran v Mehiki V Mexico Citv je bil aretiran elektro-inžinir Edward Van-derfield, č eš, da je imel v svojem stanovanju netpostavno ra-dio-postajo. Vanderfield je a-meriški državljan ter je dovršil študije na državni univerzi v Michiganu. V Mehiki živi že dvanajst let. Predsednikov sin v Lisboiil Iz Afrike je dospel z angleškim letalom James Roosevelt «v Lisbono na Portugalskem. V petek se bo odpeljal s Clipper-jem proti New Yorku. James, ki je najstarejši predsednikov sin, je bil prideljen angleški armadi kot opazovalec. Anglija bo blokirala Finsko Anglija -je naznanila, da ne bo več dovolila/ parnikom voziti v Petsamo na Finskem, kjer se nahaja že nekaj nemških divizij. Finska ima z Nemčijo dogovor, po katerem je dovoljeno nemškim vojakom potovati iz Norveške na Finsko_in zopet nazaj. Anglija je naznanila, da je blokirala finsko obrežje in ne bo dovolila nobenemu parniku, da bi vozil na Finsko. Poročilo iz Helsinkija pravi, da je Finska zelo vznemirjena, .kep prihaja na njeno mejo ve-dfto več ruskega vojaštva. I-sto poročilo tudi pravi, da se Finska vedno bolj približuje Nemčiji. Razveljavljena obsodba Državno višje sodišče v Des Moines, Iowa, je razveljavilo obsodbo, ki jo je izreklo nižje sodišče nad 34 letnim Wiliia-mom Sentnerjem, podpredsednikom United Electrical, Radio and Machine Workers unije * (CIO). V zvezi s štrajkom v Newton, Ia., je bil obtožen kriminalnega sindikalizma ter obsojen na $2500 globe oziroma na ječo. Prizivno sodišče je razsodilo, da človek še "ni komunist, ako mu ugajajo komunistični na-pri in da Sentner ni ščuval de-iavoev k sabotaži. Produkcijo mleka je treba povečati Strokovnjaki državne poljedelske višje šole na Cornell u-niverzi priporočajo povečano produkcijo mleka, kajti prej ali slej bo Anglija potreb ovala velike množine mlečnih izdelkov. -Priporočilo se tiče predvsem živinorejcev v gornjem delu države New York. Produkcijo mleka bo mogoče povečati Ie p&d pogojem, da bo farmerjem ti radio operatorje pri aparatih ki najdejo sovražno letalo. (Za j za šest mesecev vnaprej zajam-nabiranje prostovoljcev bo v.čen minimalni dohodek. Ce bo- kratkem odprt urad za izvež-bane mehanike. Angleški vojaški atašej v Washingtonu je rekel, da bi Anglija potrebovala najmanj 25,000 takih ve-ščakov. do farmerji več produeirali, zaslužijo tudi višje cene. posebno ker imajo težave z delavci, katerim morajo dobro pacati, pa jih še ne d Obe toliko, kolikor bi jih hoteli. Konjska dirka v Angliji Navzlic vojni in ne meneč se za nevarnost, da bi mogli Hitlerjevi letalci metati bombe, se je včeraj v Newmakefcu v Angliji vršila velika konjska dirka, v kateri je zmagal in dobil prvo darilo konj Owen Tudor. Morogoro je bil drugi, Firoze Din pa tretji. Vsakoletne velike dirke, katere imenujejo Angleži Derby, so bile v Epson Downs, zaradi vojne pa jih je vlada premestila v Newmarket. Razpoloženje na» dirkališču je bilo, kot vedno, zelo razigrano, kajti Anglež hoče imeti svoj priljubljeni derby, neožira jo se na Hitlerja. Četudi ni bilo toliko stav, kot druga leta, vendar je bilo mnogo denarja. Jaokey aili jahač, W. Nevett, ki je jahal Owen Tndorja d<$ zmage, je dobil posebni dopust iz armade, d a se je mogel vdeležiti diifca. -trm** \ iriBiTiiiiiailiiiiMii iriiiirfligaiitfičiiM ii "9L1S IV A S O D — New Yori Thursday, June 19, 1941 V8TAN0VLJEN "GLAS , (vom or mi 99 Owaad am Pobttshed by fiUvenlc Pnbllihlng fwipinj. (A Corporation). Frank Bafcner, President; J. Lapaba, Sec. — Place et bosinew of the 01 above officer«: 216 WE8T 18th STRUT, NEW YORK, N. X. 48th Year "Glaa Naroda" Babaorlptl« la lmned every day except Saturday«, Sundays and Holiday a " ZaadT 96*—. Advertisement on Agramat. «a oeio leto velja llat m Ameriko la Kanado «1.— ; aa pol leta IS.-; lota $1-50. — Za New Xorfc aa celo leto $?.—; aa pol teta Za iaoaematto aa celo leto «7.—; aa pol leta $3.80. "Glaa Naroda" lahaje vsaki dan lrvzemfll sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA." ti« WEST IStb STREET, NEW YORK, N. I. CHelaea ft—1242 *? - « vi — Y&&X& KEEŽE SIRIJA IN SREDOZEMLJE Angleške sile na Bližnjem iztoku si prizadevajo zapo-dki iz »Sirije naoi je in njihove pomaga če, katere je dala Hitlerju na razpolago francoska vlada v Vichy. . i S tem se ni*o lotili le važne vojaške, pač pa tudi važno politične naloge. V vojaškem pogledu pomenja ta pohod bočno zaščito vsega ozemlja na Blažnjeiii iztoku. Oe je enkrat Sirija pod angleško kontrolo, more Hitler napasti s severa edinole po turškem ozemlju. . V političnem pogledu je pai ta pohod naperjen proti francoski vladi v Vidhyju, čije načelnika Petaina in Dar lan sta se povsem prodala Hitlerju. Javno sta se namreč zavzela za poraz Anglije in za zmago nacijev. Angleži so .prav do zadnjega upali, da se bo Petainova vlada nagnila na njihovo stran, zdaj so pa na jafcnem. Petainova vlada je izgubila zadnjo priliko za ohranitev nevtralnosti, zdaj pa preti francoskemu kolonijalnemu imperiju razkol. Sirija se bo mogoče obrnila v to, Severna Afrika v drugo smer, in kdove, kaj bo storila Indo-Kina. Angliji in drugim demokracijam gre predvsem za zmanjšanje moči in veljave Petainove Ako doživi Hitler v Sredozemlju pora«, bo to začetek cele vrste porazov, ki bodo naglo sledili drug drugemu. Jugoslavija je imela svojo težavo od prvega začetka pa do konca. Dostikrat som' pi^ai, -da potrpwno,- ker -nisem -hote1! bHi med tistimi. ki so nosili trske pod pazduho z namenom, da ipcažre v»e plamen. Dosledno sem imel dobro besedo v vodnem- upanju, da bo usmiljena narava pobrala trhla debla in j«h nadosnesttfa z novo ra-tjo'. -v : Ugodilo se je drugače in sicer toliko in tako drugače, da mi še :tanes ne gre v glavo. Da s.* bo vsa zgradba zrušila v nrkr.j dneh, govori cede knjige. Tcii-, ko je svet pričakoval od Jugoslavije, a tako malo je dobi . Nič ee ne čutim, da je naš pr^ed-scdnilk Roosevelt v svojem z«d-_ •'jem govoril niti omental ni.* Po pravici rečemo; memo je Mam in sram mora biti vve t.i--te, ki sn Ta začetna napaka se je bridko maeSevala. Ko b4 bilo je nekje »lišal Rlovetiei kii HrvWje ki smo preizkušeno in doguano res-pri^pevali takorekoč v>e, kar J"00* ^ i« enotnemu narodu je prejela Idomovtna, dobi , težje vladati kot pa raz-vali le — iciiOriranje^ kakor ^Pileneiuu, in zato drobi svoj dn na-s ni nikjer. . Iycpo ali nelepo — pisati moram to. Zakaj, kakor med prvo svetovno vojiM), prihajajo tndi danes razni stebri in ste-j nikamor. Kaj pomaga skup-briči pok« in e Jugoslavije med,norS^ s Hnati. če pa Hi-\~atov nas: dajte, poioagajte! Radi 115 zraven? Sibov niti odpinnuo srca in roke, toda ve-'ne stenjem, ker jdi je tako malo deti nvorwnlo, kaj podpiramo, iv Ameriki, dii se jih omenja sa-A'5 posaiuazoie ^tei>re in ste-j?10 ituena. Spfoli moTa bričke, da sedejo zoptt v »ie- Vsa/k a 'organizacija ' m<- hak naslonjač, keder se je oe- k^k »dojni program, katefegii di1 * ' ' - --1— , - - ozira na to. ali je komu prav afli ne. Poklicem v spomin samo zakon o "zaščiti države*', katerega žrtev so bili tisrči delavstva in dijaštva. Pod tem zakonom je bila nemogoča vsaka cksuokraoija. Zato je tudi nikdar ni bilo. Se v stari Avstriji =© rogo-vilile vse mogoče polti Lične stranke, katere pe je v«aj — to-,(til n*ed in mleko zanje? Al«jne nikjet. S frazam!: pomagajte, ne bo nič. Mate leariralo. V Jugosalviji je bilo,nu' delanso za režim, kateri je takorekoč vse prepovedano. Za 2«fnrai vse. ™rt0JlTlBn le'UJi'Vse lo je važno, da vemo. par betted pa je Uio neteč nni„ )(. 1;lk((:: in leta ječe. Mi vemo. da je mogoča vsa z rokaiu{i in odprtim srcciu za ljudstva-— za tiste pozabil jo- ka misol in udrw napredek sa- ne o\ioe, ki se jih je striglo do 'mo, 6e se svobodno govori in živega, da je lahko sedelo o-piše v javnosti. BoMo me je/^rtnajst ministrov v svodih ko .sem videl list za listom;—(velikiih uradih in polagalo po- cenzurirfcn. Nehote mi je prihajalo na misel: kakšno brat- botnice za mastne pkuče. Ali naj dajefrio za cenzorje, da bo-stvo, kakšna demolrracija je do ntešKli usta in zatirali svo-to? KkJo so tisti, ki si upa^o bodno be*aedo? sila do vnemeofca" ve- rialna 'pomoč ninw ponven^. plen v majhne delce, da jim bo tem lažje kos, •' Diplomati tistih evropskih držav, katere so brez vsakega odpora klecnile pred njim na kolena, prihajaj© k njemu z vsakovrstnimi 'proš£jauti."Cg jim prošnjo ilsliši, je dobro,5če jih nažene, jim ostatfa še d*u-ga pot—v Rim. Tam dosežejo svoj cUj, kajti Hitler''in ij»s-salini sta žačela: sporazumno ustanovljati iz majhnih provific "avtomne in neodvisne države." " ' Taka Ao in kaj zmoremo. Če zapirati oči, držati jezik in ustavljati peffo 4*vojim lastnhn bratom? Oe snto v ranjca A v "^riii imeli to, smo es tolazr'ii, da mrto pač pod nen^ško nadvlado. V Jugoslaviji so pa bili naši bratje, ki «o spletK brče v ostrih zakonih proti vsemu, kar je bilo svobodnega in demokratskega. Nak, ni vse jed-no. kateri ega vem, kaj imam pričako-ti Kpidar začne padati donnač, ne skele samo rane na telesu, pač pa veliko hujše in straš-ne,»še — rane v duši. SZanSmaffa va« bo, kako -se sam vjaane, kdor dnugim nastavlja pasti in jarke. Ko šta začela rogovi-ltti Hitler in Mussolini, je pakira kaferikrat kaka raihla beseda proti njima. Pa sta pogledala grdo gospodo v Beogradu in r^kla: vi kontrolirate, vi cenzurirate :— zahttfvava, da se takoj ustavi. Tn ustavilo se je. Če "bi bila demokracija i-n svoboda, bi ibi-fi rekli Vladiui (zastopniki: nam je jako žal — ipri nas se laihko gofvori in piše. kar se hoče. Komur ni kaj prav, naj gre na čsodnijo iskat zados&nja. PdlegVoeneure v listih ni nobena stfear^^vstajala -tdko vidno in zaperno, kakor kontrola nad ljudstvom. KoSkor ye > " časa novega 13 POOLXVtl — 413 STKANI V PItUmD VEZANO c ^ • ») C t. Cena Pofttniaa plačana f Avtor knjige je IVAN MATlClČ, je spisal sploSuo snano knjigo — NA KBVAVIH POLJANAH ki 99 NKW lOEUk N. X. _____ Thursday, June 19, 1941 im osebnosti m prloWuje naj Mo w irBTXW J3 VE JBN -i-—--.... L. ■! ■< <| Dopisi BO nam vedno dobrodoftli, ker nafe titeteljo te ae i uiimi omU rsjald Ufco- rekoč med seboj pogovarjajo. T—r- M\\m J» JIHW proslava na osmi v new yorku V nedejo, 22. junija bo slovenska cerkev sv. Cirila na Osmi slovesno praznovala 25 - letnico *vojega obstoja. Slovensko faro v New Torku je vstanovil Very Rev. P. Benigen Snoj in cerkev je bfl-a blagoslovljena 4. julija, 1916 Že pred ustanovitvijo samostojne slovenske fare so imeli ne\v-vorški Slovene^ službo božjo in druga- cerkvena opravila v cerkvi sv. Nikolaja na drugi ulici. Tedaj sta župni-kovala Rev. P. Kazimir Zakrajsek in Rev P. Anzebn M urn. Tako je bilo kakih osem let. l>a je bila rojena slovenska cerkvena oheiua v New Yorku, gre tedaj največ- pri kateri bo n avzoč tudi new- ja zasluga, tema dvema očeto- vorški pomožni skof Msgr. • ipiov-eiici kdaj obstajali, ina reda sv. Frančiška. Melntvre. Na -lavjepa bodo i Korrtn na a'tar iia1ovenskciga? In zakaj? Xa Snoj, ki je ostal ua svojem!Iih bo v cerkveni .dvorani ban" j kakšen n»% bo boljše za nm ine>t.u nekako do letu 1924."Bi je tudi dotgo let komisa razmišljanje; ha razvalinah DOMOVINE Rev. P. Pij J. Petric. Kakšna Jugoslavija ? Kakšno J-ugogiovao&tvo T se dvoau- T.i ivo na«mie>hujejo nekateri. Kako ugabno mišljenje, če1 so mobodni narodi, združeni politično v eno saiiuo državno celoto in politično sodelovanje v tal: i državi, za dobrobit celote ali država, ki »toji aiti bi stala s "pritvoljeajeiu narodov, ali bol-jš« it ('eno piemien- kot zaščita in voditeljica federalnega s stejiia in Vrsteau sam; kot pokrovitelj in varuh posameznih pkfixen! To ni pravilno po njiii n menjal. H>ioo pravilno bi bilo-podvreči se onemu ali diUgepgo J j'. Mi abiča v pohlevnost in jim \tmhp jezik. Ker snao majhni, ne štejemcf nič, torej da izginemso počasi in da se rf časoma pozabi da -to poglavar slovenskih frančiškanov v Združenih državah. Za njim so prišli drugi župniki, med katerimi je umrl Rev. P. Kornelij Petrič, drugi pa so bili predstavljeni na . • razne župnije. Sedaj ž u pn i kuje na Osmi Rev. P. Pij J. Petric, ki si je tekom svojega dvoletnega službovanja ' pridobil srca vseh lata no v. Mnogo s*e je trudil, da se bo srebrna obletnica kar najslovesnejše obhajala in ji-pamo, da bo vse izvršeno po njegovi in naši želji. Porocano je že bilo v''programu te proslave^ toda naj nakratko še navedem, kako bo šlo vse po vrsti: Ob 10. bo slovesna sv. maša, ojcin i . ...... -----— ""v*- "" ,» i. Bil j ket' 1>0 banketu> 3 popoldne! narod, če utoni po stili T Gospo-r, ali lm se Pri^'ne koncert, na kate- j dnr^ko? AH ho zeml ja »več ro-c&b.. rem bodo seveda nastopili tudi dil n. «!i t vri indiiKirlin več.Mi * nastopili razni govorniki. Po končanem vzporedu se l>o razvila prosta zabava s plesom. Xe\vyorški Slovenci J Lepo bo, ako se vdeležite te proslave v obilnem številu, kajti tudi cerkev je narodna ustanova, ki jo moramo vsi podpirati, jo vzdrževati in tudi skupno obhajati njen srebrni jubilej; to je narodna ustanova, kakor so naši Narodni domovi, katere podpiramo vsi brez razlike mišljenja. Pokažimo, da smo zavedni Slovenci, ki se zavedamo »voje dolžnosti do tega, kar moremo imenovati — naše! Na svidenje! — N. 4 0- LETNO PREIskuŠNJO IMA ameriška bratska zveza :: american fraternal union :: w . t ' ELY, MINNESOTA KI IMA "•<-.•>.. k »i 22,000 članov in dva mtljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska *n zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in »voje otroke pri Ameriški Bratfcki Zvezi, ki vam nudfc poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti T-iijr j,. , Ako je družtv« A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni - nrad. Ely, Minnesota. .. T2LYLL... I ) ' * 4 dil a a!i Ho industrija več ia ? Ali ji.!U hsdo prodajali cenejše in plačevali' dražje za proizvode? Niti pošten Srb in pošten 'Hrvat ne more zahtevati odušenja nf*Šf$?a ne ..\a bi bil sam pripravljen dati iste koncesije od ? ivo je strani. Vsakdo ve, da sn*o mi tukaj državljani Združenih držav in s tem državljanstvom ni nobene p^lovično-ti. Naše simpat-i-}e se nanašajo n« or d no zemljo prvič zato, ker smo se rotliII in drugič zato. ker je nad državo prišla ta nesreča — to je naravno, da vsi čutimo zanje in na- skrbi, kaj se bo iaeimi-lo iz tega. Vendar pa ko mi" tu lcritKziramio in prestavljamo i kocke n* odsotnosti, moramo misliti nato. kJaso lam v na^ih odo mogoče hote'i spregovoriti kakšno besedo sem !n tja. Mogoče, da se je zbudila«.v njih kakšna zavest in ^odo rekli: držite saipo, ntalo p čakajte, boiino videli, če smo ie- Obsojeni umreti, zato. ker nam drujri tako pravijo- Zna biti. da je tam sila volje močnejša. kot si jo pa mi tu predstavljamo. Ko ti udari strela bi [bilo to mogoče, potem bi bil naš narod gnil*do korendn a>li p« omamljen do smrti. m Dve poti sta, ki vodita k slogi: pi*va je dobro preu-darje»na na temelju f»\iobode vodeča pot,, na kateri je posameznik pripravljen žrtvovat i gotove prostosti v okviT postave, katero je "sam pomiagal sprtaviti v po- take. Ti si tam samo za eno stvar in ta je, iK> mis'liti, da srno tukaj, in da jt- tukaj naš dom, ki smo ti ga iabialj po svoji lastni volji. Vsak po svoji moči moramo deXati na to, da se izboljša in kapupolni. Nam se tega ne zanika — nasprotno, vlada išče sodelovanje vseh pla-ti in svetuje aktivnega sodelovanja v naš^m, /J vije n ju v namenu, da ^ izboljša položaj prebivaleov. Mi vcano. ik ako svolkoda« uje. Veimo, da >o dcAžnosti v svoibodi in da breiz njih ne more biti dobrot, ki jih sprejetua-tijo od n.ie. Ravno tako \o pa ljudje tam v «tiku z rodno ženil jo in se pmv tako trudijo, koiisicr jim je po moči dano- Via bi si iz-boliŠali polotžaaj. 'Mi veuio. kako Jjvxjboda delu je. keT se itretamo t nji; h njim tam ni mogoče pojmiti rea;li*tič»o in se prilagoditi Tie ki p rikasni. katero niso imeli r«rilo7«ic»t od bi i ž,* srpoznati. ^lici pomeni beseda Jugoslavija T Po rdojeni njnunju je beseda ki smo io rabili ®a ofLcijel-no oznako," oisto naravna in znači juižne Slovane: f^utfi, ki so živeli v južnem delu Bvrope Up,t> in bilH la tniki ter obdelovali to zwtfio. Vei ti ljuldijo, brez raz-IH'e. eč bili in so Slovani. Nadeja'i pa so si druga imena, kot na priflmer: Bolgari, Črnogorci itd. Slovaki in Slovenci. t»>r Rlavoni šo bili edini, ki so iskali imenr v slovanstvn. Tore i dve skupini med južnimi in ena med seveminili Slovani si je prisvojila ime iv. Slovan--t~va. Jugoslavija, v kateri hi bi'i enakopravni vsi .iugoJkt-van^ki elementi, je mogoča in če iragOisVTvan^tvo kaj pomeni, nvora pomeniti svobodo ter razmah po zmožiiost-i posameznih plen^en. t^eveda- če ste pa vi zastopali dnraračno J ugo®Vrv a ns tv- o, kot se je Brazil znani d'ipi -n'k v Šte»vi'ki maja. potem je na druga >4var. Jaz sern navaden delavec in ne morem trditi, da imam kakšen upogib v politične skrivnosti, nmjpak toliko pp vem, da si mi tam nis$mo O Darilo za junijsko nevesta KUHARSKA KNJIGA; Recipes §f Ali Nations ' (V angleškem jeziku) * RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo M < i, Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani'%l( '1*1 Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so< ^ , tudi v jeziku naroda, Jp mu je kaka jed posebno v uav« " 11 ► Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo 'i, kuhanj« in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in' iapofroteti t k . . ' pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 00. 216 West 18th Street New York, N. Y. in par ta«koimencvanili kaj'zar-jev. ki fruajo male hišice in nikdar predstavljali Jugf^la vi-1 na de o v nuesto ali pa ki bi stremela za tem. da Se tukaj, v kraju, kjer se .je pričela den#okraci.i» praktično ^ ra^vijati pr«d dolgo dobo let, ^ imamo do^tj nedo^tkov in drzavo 2 enak,nd Pra" \Tyuue trdega deia in nmog? vicami in enakkni dolžno-fbmi. čtpvaaja,: da u^ krene s pota. /a !ako Hržavo ^ ze Kako Weuuo pričakovati, da m za tako državo bo tam «postalo vse pci^ktuo w * Hrvatje. N% l ar čaz noč .va, poitazaiti pot k izbol^-]Va1ft Savane., nW„o- vec in kmet ne bo zadovoljen, če sra zriijejo v organizacije silo; ravno tako ni zadovoljen, če 11*1 razvijejo organizacijo iz enega ali drugega vzroka. Fjdini odgovor je svobodna organizacija prostovoljnega sodelovanja z fnakimi pravica-mi in enakimi vio'¬itmi. V svobodnem in prostem organiziranju, ki ima skupen cilj so- . igoč. Za Amerikanca, ki tu- kaj opazuje življenje Ijndi iz v^eh delov sveta, vseh barv in vs*3i ver, morala biti taka Jugoslavija tako enostavna in fiva, kot je dejstvo, kta je pet nad-tropna večja kot eno-iia-Stropna. V dveh člankih v prejšnjih izdajaJi "Gilasa Naroda" jt člankar ch'ignil slovenski barometer tako visoko, da so Hrvatje in .Srbi izgledali kot čisto nekje b! rzu lričie ir» v današnji števifcki, bi pa vrgel Slovence v srbofarva&eitio z isto naglico. hitrici mišljenja, v ogorčenosti nad krivico posvojega dovoljenja — te^ ne ypDaKa za svet in »e čaka r odjfovor. Edj.no, kar hoče, da se ji popolnoma po&vraeš, nsg-si pa bodo posledice take aii -^M je to greh? Ali je to zoper kakšno narodno asi i mednarodno postavo? ' . Prejšnji teden je bil priob-četi v "Glasu Naroda" moj članek "Domorodne mfcli." Si ieAi cjankom sem izrazil svoje mnenje o Jifeoslaviji in upal. da bo vstala v bodočnosti, samo lepša in pepoltaejša. Zdaj pa vzemimo, ^aj v res- stojne in vendar so vezane v eno.1 ristuis predstavi tel j krščanstva. vendar pa v-aka uči. da je Bog eden — in več kot eden ne more biti. Čas bo prišel, ko bodo tudi .tu spoznali, da je e-den in isti, ki vodi k dobremfu in odvrača hudo. Eden za vse ljudi, ki dane^ ne morejo so-' gVšati, Ji katerim spada in kdo jie na pravi poti. Spoznali bodo. da ni last nobenega in luč vsem, ki iščejo poti v dobro in Rojake prosimo, t o poSljsjo za naročnino, da "poslužujejo -— UNITE© STATES orirom$ * CAN Apl M- & POSTAL MONEY ' ORDER,' ako je vam le priročno " polteno življenje in ljubezen med ljudmi. Maftiti nekaj skupaj, ki bo slonelo na pedvrenju ene plasti ljudstva drugi, ne pomeni ne svobode in ne pravice, pač pa bo -voboda in prančca izenačila raalike, ki so^nTe" t;\ka ovJra Jugoslaviji, katero je ravno zdaj zadela taka nesreča. Zidati na tsšr ten^elj novo hišo. n» pran- dalekovidno. Ignac Musi oh, Brcoklvn, X. Y. ZAJjQSTXA ^'EvST IZ DOMOVINE. Sporočan;, da sem dobMa* .pismo od svojega očeta iz *tare detnvovine, ki mi naznanja žalostno novico, da je unirla moja dobra nrati, Terezija Drenik, roj. Koč, v Jab'tanu, fara Mirna peč. Umrla je 25. marca 194^ v 67. letu svoje starosti. Zapušča mojega nfoža, oziroma našega očeta- 3 sinove, ki so pa ravno bili poklicani v vo-ja.3ko službo tisti čas, in dve heeri. eno «v stari domovini, mene pa tukaj v Ameriki. Ma-rv Kovačičj roj. Dren i k rn tri sestre v stari domovini: v Cleveland. Ohio pa bratranca Fr. Bartel in v Detroit Joe Kos. Mrs. Marv Kovačič Sheboygan, Wis. * "T The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in UQO SLIK Najnovejša svetovna ENCY^LOPEJMA, -v kateri more vsakdo kakoršnegakoU poklica najti m- lago vsake besede spadajoče t njegovo stroko. - ' KNJIGA VSEBUJE 1334 STKANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, DA JE MOeoOE-TAKO-NAJPOPOIiNEjgO KNJIGO POBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. -Jr- KNJIGAfiNA SLOVENIC PUBLISHING GO. m West 18tt Street, _ . .. New York, N.Y. L € »J * t f ^ 1 r k asa navzočnost pripomore ne sa^io k finančnemu, pa« pa tudi k dry 2abnemu uspehu. društva potre3u iuq sow5lovamm ne samo svojih članov, temveč splosne slovenske ja vnosti. "H LAB IIIODF-Iiw Yoxi OSPOD iz KONOPIŠTA [Hiursclay, June 1 9. 1941 ▼ ITIirOVEJIN Napisal: I. WINDER. _27 • • Iz slovenskih naselbin • VESELJE IN 2alost . To je vemiar nekaj, kar se'eno našel prijetno dm2bo, in ai-ne da spojiti. Saj je že narav- cer drmžino Anton Kosirnik, in no, da a'abo vedno preraste pa d ružino Frank Kralj dobro, in žalost je vedno hujiša od veselja. Poleti leta 1883, si jejore vdal pri tipkanj« Franca Ferdinanda in sp odpeljal k cesarju, da bi izprosil devetnajst in pol letnemu poročniku napredovanje. Karel Ludvik je le recKko prftnpjaj k brata v avdijemoo. Po enkrat na leto je bil na!d<-vcjvoda risarjev lovsk' igost, njegov zaupnik pa nikoli ne. je irnel samo »'nep-a zauprika, ki ga je ljubil kakor brata; kralja Alberta S-tk ^onskegn, svojega bratrawca in prijatelja iz mladih let. Tesra so povabili na vsak planinski lov, in cesar je imol z njim dolpe odkrite in prijateljske raagovore, imd tem Ko je Kazal preti fcratu zgolj hladno vljudnost. Zato se je'Karel I.njdvik le redko jpotrtrdiJ v an'dijeneo To pot je našel o-^arjit kar ondr.o raztresenega in slabe volje, takisto, ka-kjr da bi vladar s tež^A-o k-riva1 razburjenost. '".^rav, dobro, prihodnjič bo napredoval," je dejal cesar, ko je f?sr<*' Ludvik izrekel najponižnčjšo prošnjo svojega sina Fairnca Ferdinanda Nato je cef-ar menda pozabil, da je brat pri njem; srepo je zastrmel predse in globoko vzdihnil. Ta cesaijeva izpoea-ba je nadvojvodo presenetila; po tihem dogovoru, ki je bil v veljavi *e otroških iet, nrsta brata nikoli omenjala drug dr-ugeiifu »vojih čuvstrv, upov in dkrbi. . - - ---- To, da je »reasr danes n^olče zavzdihnil in pozabil nada- rmi® ljubeznivi Bo^r obdaril jevati pofiA-oi ah licmčati avttijerkco, je bilo dogodek, ki je na- družino Mr. Tj. Rupnika ml. vdal .nadvojvode s tesnobo m radovednostjo. Prešlo je nekaj minut Nmzadrre je biHo videti, kakor da bi se cesar zdramil iz zam šljer.osti. Resno je pogledal brata in vprašal: •'•Ali ^e Fra-nc priden? ' Nadvo„vodft je veselo in ponosno pritrdil. Cesar je v>!al, se dotaknil komiolea Karla Ludvika, kar je bilo pri njem že nenavadna zaupljivost. : Rupnik je bil že deflj časa šibkega zdravja. In ravno *v času. ko je postal pononni stari oče dvojčic pr-verorjenih hčera .svojega sina Louisa, >se mu je akutna borzen na želodtou tako poslabaša-la, da se je moral podvreči težki operaciji, kateri je pa podlegel 13. junija. kajle Mt mi namfri č ^nesli pismo ki ga je pitsal moj sin časnikarju Szep:-u, se p«*.vi prepis tistega pisma . . . Na«beri." 1 Podal ^ bratu pLmo. Karel Ludvik ;e bral. ''Zelo temačni, rrdi časi se nam obetajo; 5'ovek bi skoraj i lislil, da ?e je sta'-a Evropa preživela in igre zdaj svojemu r*izpae ika, *ilna reakcija mora priti, socialni prevrati, iz katerih bo po dolgi bolezni vzcvetela povsem nova E-rctpa." F.arelt Ludvik je te v rstioe dvakrat prebral in vrnil pismo ce-arjo, rekoč: ni tatko kruta. Dala jo dve življenji, vzeila pa samo eno. i ............. Ko me .gospa OianeUi pope- dosti v koriist, In ko se nekaj ZMERAJ PREMALO IN ZMERAJ PREPOZNO. Jako se zanimam za Ffank Keržetove dopi -e in posebn«» v št. 115 iz 12. jnija 1941, ko raz-pravtja o nas Slovencih. Na misel mi p ride Lloyd George, kc je rekel v angleški zbornici, da angleška v Pada zmeraj prema lo in zmeraj prepozno pomaga svojim zaveznikom. Taki emq mi Siovenei. Nikoli ne mislimo sami na .sebe, zmeraj pomagamo drugim in nikoli sebi lie v prvo nadfitrcnpje, da mi pokatže norvorojertka. sem jo u-bogal, da sem odložil gorečo cI«^areto, mislil sem si pa: Kaka razlika; meni so oče najpr-v® par dimov s "fajke" puhnili v obraz, in za nameček so mi pa dali še česna duha ti. Ko sem pa stopil v prostorno in lepo opremljeno .sjpalno sobo. sem na jprvo uprl oči v dva elegantna otročja vozička, v katerih sta spali kakor dva an-gelja dve sestrici, in sicer Mia-rv Ann in Mary Loujse. Ta dva vozička sta se neslišno premikala po parketnem podn, ki so jih poganjaile než-n« roke ponosne matere Mhv. Helen Rupnik, hčerke Mr. in Mrs. Glanellr. Ob pogled« na ta prizor mi je postalo nekako težko pri duši. Rad bi bH rekel srečni materi: Dirižita in varujta z očetom ta nebeški zaklad. Ker to je vama posebni poki on višje sile, Ne bom pc^kušal opisati ži-.če^ar ni deležen vsak. vljenja pokojnega Lojaeta, ker| Ker sem pretekli teden pre-kakor jaz, so ga tudi vsi drugi yec površno omeni* o botricah poenali kot jako galantnega i n 'botrifc, naj omenim še en krat, da so te častna mesta za- ifi znnernega človeka in pa za pravi vzor družinskega očeta. Zato moram za vzrqjk nje^fO-ve prezgodnje smrti samo navesti zahrbtno bolezen in pa kruto usodo, ki preganja danes eneea, jutri pa dnu^egra. Kakor sem zvedel otl nje gove hčere Tončke, poročene7 Miohl, je jako zaiačilno na tem, da je usoda določila, da so Lojzetove ostanke zagTebli na pckopališeu sv. Trojice v pon-deljek 16. juniia. to je ramio na njegov 60. letni rojstni dan. Potem, ko sem preteklo ne-deltiio fnoildroipil njego tru^Ho, in zmolil "Očenaš" za njegovo dučos ki je nastopila do*go Poleg tega, da sem prišel že precej pozno, in poleg žalosti, ki jo je v družini povzročila «mrt starega očeta, ;sem se vse- (Nadaljeranj« prShodajH.X " v eličanstvo, priznati moram, da sem, nekoliko prepaden. I £ ' ^Tr" F 1 n- Avstrijski p re s eol o 11 a-s! cdrnk takmih reči seveda ne bi smel n;;', Wi posebno pa ne tafermi - taldšnemu pLsaču. A ko-ll_ krstn° ,Tne nec koncev - neirara pa stvar ni tako huda. Rudi je pač T,WorojeT1,h idea i«t. Se bo že še odvadil idealizma!" "Ne, takšna reč " je Piislil Karel Ludvik yarn pri sebi. " Bccarije pisari, jn n'ti sram ga nt da raizodeva svoje naj-notranje mwH časnikarskemu ma2»ču. Tega je kriva samo Sisi. ta bi se bi'a morala bolj brigati za njegovo vzgojo. - Mati miora u je bil razodel. "Morda ima5 prav," j^ dej^l, "nensara je samo lahko-niiseluost " Potem ga je spet piemegala jeza. ♦ Udaril je s pestjo po mizi :n rek.sl s povzdienjenim glasom: e s«? bo erpenčil in ne ibo hotel ubogati, opravim ž njim kar na kratko. Cjpomik ne ap*da na prestol. Če m\s'A lako nadaljevali, naj zastran mene tvoj sin postane nasledniki 5 meoj se ni' i'obro še:iti!" "Ali veličastvo!,? je prepaden za^ecljai Karel Ludvik, "saj i.e bo — si, %o že unesel I Se bo že — iapametoval! Prav gotov) dal*' . F -Cesar ga je od-otno pogledal, nato je zmajal z gdavo, po-icatupnitsiopill L Karlu Ludviku, mu etgel v roko in dejal: "HviJ.i ti lepa: bilo prav, da »m te nadlegoval. Pozabi to ir: ne pove.' sveji -ženi ničesar, ženski ne sme človek nikoli zaupati skrivnosti, mo*k j# težka umetnost. — Da le tvoj Framr bo kmalu povišan H konjenici ga prestavimo, zal dragonec naj bo. Torej zdrav ostani. Z Bosgom." Nadvoyvoca se je zami^jen odpeljafl domov. Cesarjeve bT*ed-ee o prestolonasledniku, so ga bilte glaboko rvTjnemirile tfde v, si.^er le besede v jezi, in ce.-ar jih je mo veliki, to je res*, ali ko bi pa malo pobrskali po slovenski zgodovini, bi mogoče postali malo večji. Torej, da pridem na stvar. S'ovensko zgodovino v roke in sposobne može. nobenih kleče-plazcev in ndbenih sebičnežev na kitmrlo, in dokazati kaj smo imeli in kfej nam je 'bilo vzetega. Ako bo treba, bomo morali pač vpiti, da nas bodo slišali pri "Zeleni mizi. Ako pa ne bo nič pomagalo, pa še bolj vpiti. V -krajnem, Slučaju pa ce lo rjoveti, ker ^kfakor izgleda, re* ni misliti na zopetno Jugoslav: jo v obliki kakor je bila. Ne ostane nam drugega, kakor da mi trika j v Ameriki živeči S!kyvenci žrtvujemo in pomagamo, Ida rpišimo kar se rešiti da. da bodo Slovenci združeni ako nlo^oče v malo samostojno državo po vzorwu Švice in ako že ne drugače, pa pod protektoratom kake velike države in 'brez vojske; ker vojaštvo samo narodni denar žre in ko pride <3as. pa ni v nobeno korist. Mk. Frank Kerže ta osebno ne poznam, »15 po njegovih o-pisib vidim, da je jako zmožen mož in da ni mnogo takih med nami Slovenci. Jaz bi predložil Mr. Fr. Ker zetu, da on vzame to stvar v roke in si izbere spodobne može, d« izdelajo ta načrt, da bodo eotvenski zastopniki pri mfi-rovni mizi z zaihtevo zdrufžit-ve vse'li Slovetncenr. Dolžnost je naša tu v Ameriki živečih Slorvencev da vsak poedini pomaga, kar more, Iker stvar je resna . Ako ne bo sedaj mogotce, nikoli več ne bo prilike, da si pridrtžimo mfete-rin jezik, ker v nasprotnem olti čaju -^e bo utopil pod tujim jarmom.. Torej *vsi Slovenci v Ameriki proe s prepričanjem in stran- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE. Emil AdawM—1C JUGOSLOVANSKIH NARODNIH TE8MI n Sest narodnih pesmi ikl zbor ............. Sest narodnih pesmi I- rane VentnHni—6EST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Onto Javanec—lit. MLADIH LET, Miki tburl ..».......•••••»« Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m-»ki m mf*anl) .............Jt NOTE 7A KI. A VIR All HAR- M0N1K0 SLOVENIAN DANCE V ANDX POLKA_______JI PO JEZERC KOLO --------------------- M BARClCA MLADI KAPETANE____.M OHIO VALLEY SVLVIA POLKA______Ji TAM SA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ _____________ ■** 8PAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ______JI 7. DEKLE NA VRTU OJ. MARICKA, PEGLJAJ.... .» Ž ID AN A MARELA (polka} VESELI BRATCI (ouuorfca) JI IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Aaeriiha slovenska lira. ( Orlovske blame (Vad«pivee) SI«venski akordi, 22 > M meianib in Moški zbori OSKAH DEV: Barflct; OJ, noj Aocel Dot; Kam ml, fantje, dror v vaa poj-demo ......................M OSKAR DEV: *8re£no. ljabca moja; Ko ptl«-ea na ta je (re; Soči; MoJ očka ni konjička dva7; Dobi v sem pi- Slovo; Jo vjiihnlla in« .4« EMIL ADAMlCU_ Modra derojka < belokranjska. Vso noC prt potocl ...........Jt9 Jnrjera ......................JU Hodi Micka domo; Kaj druge- sa boCem; Zdravtca ........JM VASILIJ MIRK In A. GROBMINQ: Vetrič; p« gradlol ..........M FERDO JDVANEC: Zjutraj ......................Jft Slovanska ...................JO PETER JEREB: Pelin rota; VASILIJ MIRK: Podoknlca.........2« ZORKO PRELOVEC: Ko eo fantje proti vasi BI----Jt* Le enkrat fie ................'JO Slava deln ..............;...J> HR. VOLARlC: Rožmarin; PAVČIČ: Potrkan plea JOS. .41 (Kart Adam ti) .7» Trije mefiani tbori (Oloebeoa Matica) ___________________________ M V pepelnifol noti, bastata xa sole, sbor in orkester, (Sattoer) .^ J« Mladini, pesari ta mladino ■ klavirjem (E. Adamič) .................. M Dve pesmi, (PreJovee) sa moikl xbor in solo ..........................M NaAI himni, dvoclasno________ JU Gorski odmevi. (Laharnar), IL xvezek, moikl sbort __________ M ZA TAMBURICE: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............75 .Slovenske narodne pesmi sa tamba- rošld sbor (Bajak) ___________ .7» Bom iei na planince. (Bajnk). podpori .;---------------- J« ZA C1TRE: Podok za eitre. — 4 ivezki — ' (Koieljski> ------------------ L- ZA KLA\7R: k Bari poidejo. — Koratntea —___ M Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovnik L svesek. pesmi ca moAkl ali ženski sbor ............ 1 2» II. zvezek. 77 pesini za mofiki ln meSani zbor ................1.23 106 narodnih pesmi