Vse dobro! Občina Bled ISSN 2536-3700, december 2019 Blejske novice fi.-?'";^ tufjr-^. ft i- , Aiièr* ' H Jffff if/ Vir i i * 'if1^ iirmtwiriniiiiii'i'ii Hm Jftim r , v njr - fijrNLL i1 Žal so taki prizori, kot ga vidite na fotografiji Mira Zalokarja, vse bolj redki. Zima in sneg Bled odeneta v posebne barve, vse skupaj pa pričara izjemne poglede, ki vedno znova dih jemljejo tudi nam, domačinom! Čim več lepih pogledov in dobrih misli vam želimo! Uredništvo Blejskih novic Aktualno Občinske novice Drage občanke, spoštovani občani, leto 2019 je bilo za Bled uspešno in dobro leto, upam, da tudi za vas osebno. Na Bledu smo s skupnimi močmi uresničili številne projekte in načrte, ki smo si jih zastavili, predvsem na področju infrastrukture. Začela se je gradnja kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem, postavili smo usmerjevalnike na prosta parkirišča in hkrati zagnali spletno stran https://map.e-bled.si, ki domačine in goste usmerja k trajnostni mobilnosti. Prejeli smo gradbeno dovoljenje za izgradnjo medgeneracijskega centra, ki bo zelo pomembna pridobitev za domačine, popravili smo kar nekaj cest in obnovili kar nekaj metrov ostale infrastrukture, skupaj z javnim podjetjem Infrastruktura Bled smo pomladili parke, Zavod za kulturo Bled je uredil park pod gradom, skupaj smo zgradili novo parkirišče za avtobuse, Turizem Bled je poleti z dvema avtobusoma, ki sta stala okoli 80.000 evrov, prepeljal 27.000 potnikov, kar pomeni, da smo s cest uspešno umaknili okoli 13.000 vozil. Projekt Bled Local Selection nagovarja domačine, naj s svojo obrtjo poskušajo priti na širši turistični trg in tako ostanejo doma, na Bledu. V soboto 7. decembra, je naš občinski svet, pa tudi naju z novim direktorjem uprave, na Blejski otok prijazno povabil domači župnik dr. Janez Ferkolj. Razkazal nam je po najstrožjih določilih spomeniškega varstva izvedeno obnovo izjemne kulturne dediščine otoške cerkve in ostalih objektov ter nas seznanil z načrti blejske župnije v bližnji prihodnosti. Za vse, kar je že do zdaj narejenega, si zaslu- ži vse priznanje in pohvale. Na koncu nas je pogostili še z odlično potico. Po dobrih dveh urah smo se poslovili z obljubo po čimbolj plodnem medsebojnem sodelovanju v splošno korist. Leto 2019 so ponovno zaznamovali številni dogodki in prireditve, od mednarodnih do lokalnih, številni obiski, od protokolarnih najvišjega kova do ljudi, ki so samo želeli videti lepoto kraja, v katerem živimo. Leto 2019 je tudi leto nagrad, Bled se je ponovno uvrstil med sto najbolj trajnostnih destinacij sveta. Občanke in občani ste se ponovno izkazali s sodelovanjem in delom v številnih društvih, kar je treba še posebej ceniti. Pred nami so številni načrti, od prenove Jezerske promenade, ki se bo začela v prihodnjem letu, do izgradnje Južne razbremenilne ceste, ki je projekt Republike Slovenije, vendar Občina Bled pri tem aktivno sodeluje. Številni izzivi, ki jih prinaša leto 2020, so tudi priložnosti, in to za vse nas. Želim si, da bi jih zdravi in v spoštljivem medsebojnem dialogu izkoristili v največji možni meri! :: Vaš župan, Janez Fajfar Medgeneracijski center in obnova Jezerske promenade Blejski občinski svet je na decemberski seji potrdil proračun za prihodnje leto. Odhodkov je za 16,7 milijona evrov, od tega za investicije kar 7,3 milijona evrov. V prihodnjem letu se bo začela gradnja Medgeneracijskega centra Bled, vredna 1,6 milijona evrov. Medgeneracijski center Bled bo zaokrožil novo podobo Seliš, saj bo območju dodal vsebine, ki so potrebne predvsem za kakovost življenja domačinov. Tam bo dnevni center za varstvo starejših, prostori za delavnice in druge aktivnosti na področju medgeneracijskih dejavnosti, nova knjižnica, muzej vezenin, večnamenski prostor, ... Občina Bled je za gradnjo že pridobila gradbeno dovoljenje, tako da načrtuje začetek gradnje v prvih mesecih prihodnjega leta. Medgeneracijski center bo zaokrožil novo podobo Seliš, dela Bleda, ki je po propadu podjetja Vezenine tudi sam začel propadati. Občina Bled bo v prihodnjem Blejske novice 12 (ISSN 1855-471 7) - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel. 04 575 01 00, www.e-bled.si, e-pošta: obcina0bled.si. Pravice izdajatelja izvaja: Antus Jesenice. Odgovorna urednica Romana Purkart, uredniški odbor: Nuša Poljanec, Alojz Ropret. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Izid: 20. 12. 2019 Časopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Bled. Priprava za tisk, tisk in distribucija: Antus Jesenice. Elektronski naslov uredništva: blejskenovice.bled0gmail.com. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Blejske novice so vpisane v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1 720 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno št. 436. Trženje oglasnega prostora Antus Jesenice, 04 586 51 30, info0antus.si. letu tudi sofinancirala prevoz za starejše Prostofer. Ena izmed večjih investicij bo tudi obnova Jezerske promenade, ki se bo predvidoma začela jeseni. :: Romana Purkart Obnova Jezerske promenade in testni polji V naslednjem letu bo Občina Bled začela s temeljito prenovo Jezerske promenade, ki bo potekala v skladu s pridobljeno nate-čajno rešitvijo. V ta namen so vlili dve testni polji betonskega tlaka, in sicer na cesti pod Zdraviliškim parkom in v klančini pod glavno avtobusno postajo. S testnim tlakom, ki je narejen v več barvnih različicah in različnih površinskih obdelavah, želijo preveriti, ali tovrstni tlak ustreza glede na različne vplive in obremenitve iz okolja. :: Franci Pavlič, Občina Bled Podzemni eko otok v Sebenjah V Sebenjah v Krajevni skupnosti Zasip se je začela gradnja podzemnega eko otoka, ki bo stal na istem mestu kot sedanji. Eko otok je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov. V zadnjem času se kljub rednemu čiščenju in odvozu odpadkov z ekoloških otokov na nekaterih še vedno kopičijo napačno odloženi odpadki, ki kazijo videz kraja. Odlaganje odpadkov je odraz okoljske ozaveščenosti. :: RP Naslednje Blejske novice izidejo 31. 0, prispevke sprejemamo do 23. 1 2. 2020 na: blejskenovice.bled0gmail.com Občinske novice - Aktualno Infrastrukturna dela v občini Dela na Selu Na območju spodnje vasi Selo Občina Bled nadaljuje z infra-strukturnimi deli. Gre za obnovo vodovodnega omrežja, izgradnjo plinovoda, ureditev odvodnjavanja občinske ceste, izgradnjo električnih in telekomunikacijskih napeljav. Dela bodo zaradi praznikov prekinjena med 23. 12. 2019 in 10. 1. 2020. V tem terminu bo cesta normalno prevozna. Obvoz bo ponovno vzpostavljen po 10. 1. 2020. Z deli zavarovanja brežine pod Dobro goro in vgradnjo po-dajno lovilnih mrež bo Občina Bled nadaljevala, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, predvidoma takoj v začetku naslednjega leta. Dela v Mali Zaki V Mali Zaki se nadaljuje gradnja fekalne kanalizacije, občina obnavlja vodovod in javno razsvetljavo, istočasno bosta svoje vode položila tudi Telekom in Elektro Gorenjska. Dela bodo zaradi praznikov prekinjena med 23. 12. 2019 in 10. 1. 2020, cesta bo v tem času normalno prevozna. Pločnik do Zasipa Občina Bled je konec oktobra začela z izgradnjo manjkajočega dela pločnika do Zasipa. Gre za odsek od križišča za Piškovco do parkirišča pri gostilni Kurej. Hkrati bodo uredili tudi odvodnja-vanje meteornih voda, javno razsvetljavo, na tem delu bodo obnovili vodovod, električno napeljavo in telekomunikacijske vode. Dela bodo zaradi praznikov prekinjena med 23. 12. 2019 in 10. 1. 2020, cesta bo v makadamski izvedbi normalno prevozna. Plaz Kupljenik - Jelovica V času močnega deževja med 15. 11. in 18. 11. 2019 se je na gozdni vlaki Kupljenik - Jelovica sprožil zemeljski plaz, kar smo kot naravno nesrečo prijavili tudi na Upravo za zaščito in reševanje. Občinska komisija za odpravo posledic naravnih nesreč si je plaz ogledala ter sprejela ukrepe za sanacijo. Trenutno poteka sanacija gozdne vlake in odstranitev zemeljskega plazu vključno z ureditvijo odvodnjavanja - vgradnja dražnikov. Dela bodo predvidoma končana do praznikov. :: Urška Kregar Cundrič in Franci Pavlič, Občina Bled Prihajam z ljubeznijo in delam z ljubeznijo V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica že nekaj let teče projekt Biseri, ustvarjeni z ljubeznijo. Začelo se je s keramiko, ki so jo izdelovali uporabniki, nadaljevalo pa z zaposlitvami uporabnikov v gospodarstvu. Center je tako četrto leto zapored organiziral adventno večerjo, ki je vsako leto malce drugačna, letos je bila v hotelu Astoria na Bledu, program pa je nastal skupaj z Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Kot je povedala direktorica CUDV, dr. Irena Ceglar, je namen tovrstnega sodelovanja in samega projekta, »da se gradijo mostovi, da se vsako leto povežemo z novimi ljudmi, ki mislijo podobno in želijo sodelovati z nami.« Začelo se je v Vili Podvin, nadaljevalo v učnem hotelu Astoria, lani je k projektu pristopila še Hit Alpinea Kranjska Gora. Pomembno je, da VDC s svojimi izdelki pride v javnost, v gospodarstvo, da se uporabniki lahko zaposlijo, saj iz tega nastane primer dobre prakse. »Tako vsi pridobimo, naši uporabniki, ki lahko pokažejo, kar zmorejo, se izkažejo v vlogah, ki so cenjene, gospodarstveniki pa spoznajo drug del življenja. Skupaj tvorimo isto okolje, v katerem bivamo in ga delamo bolj prijetnega,« še pravi direktorica. slikarjem Matjažem Arnolom, ki vodi delavnice in sklenili dogovor, nato pa se je kmalu rodila tudi ideja, da bi nekoga zaposlili v kuhinji. Tako sta prišla k nam Niko in Martin. Prvi takšen večer smo izpeljali pri nas, spomnim se, da je bilo zelo čustveno, ...« Uroš Štefelin pravi, da nimajo nobenih predsodkov, tovrstno sodelovanje bi moralo biti nekaj vsakdanjega, saj so uporabniki CUDV, kot pravi Uroš Štefelin, sposobni, srčni in znajo delati. Učni hotel Astoria že več kot tri leta sodeluje s CUDV Radovljica. Kot pravi direktorica Sabina Rešek, jim uporabniki med sezono veliko pomagajo, delajo nekaj dni na teden po nekaj ur in na tak način skupaj pripeljejo poletje do konca. Velika posebnost Astorie pa so Sandrini srčki, sladica, ki je nastala s sodelovanjem med slaščičarsko mojstrico Judito in Sandro, uporabnico CUDV. »Gostje seveda opazijo sodelovanje, kupijo srčke za darilo, za spomin na Bled, hotel in Sandro,« pravi direktorica. »Prihajam z ljubeznijo in delam z ljubeznijo, tudi z mojimi srčki!« pa pravi Sandra Svetina. Naj tako tudi ostane! :: Romana Purkart Vila Podvin že nekaj let sodeluje v projektu Biseri. Kot pravi chef Uroš Štefelin, so se začetki sodelovanja rodili prav v Vili Podvin. Zgodba se je začela z inventarjem, s keramiko, ki jo izdelujejo v CUDV Radovljica. »Povezali smo se z akademskim Keramika v projektu Srčki. 4 H Aktualno Blejsko jezero, krapi, kanalizacija in natega Val zapisov v medijih v zvezi s problematičnim stanjem Blejskega jezera, blejske kanalizacije in natege je sprožil Posvet o Blejskem jezeru in krmljenju krapov, ki ga je 26. 9.2019 organizirala Ribiška Družina Bled z namenom, da ribiči spet pridobijo ugled varuhov okolja, ki so ga po njihovem mnenju izgubili po objavi mojega članka na spletnih straneh ARSO pred desetimi leti. Sporni članek iz leta 2009 je opozarjal na prekomerno intenzivno rabo pojezer-ja, predvsem pa na neprimernost obremenjevanja jezera iz naslova športnega ribolova - krapolova. Ribiče je razburila izračunana količina krme in delež fosforja v njej, čeprav je bila hipotetična in je bila tako tudi predstavljena. Izvor in kakovost krme, ki jo ribiči odvržejo v jezero pred in med ribolovom, je izredno težko nad- zorovati. Gre le za ocene, ki temeljijo na številu prodanih ribolovnih kart in dnevne količine odvržene krme 5 kg/ribiča, ki jo dovoljuje Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah. Med temi 5 kg pa sme biti samo 1 kg krme živalskega izvora, ki vsebuje tudi večji delež fosforja kot rastlinska krma. Popularizacija krapolova v Blejskem jezeru se stopnjuje. V zadnjih treh letih je Ribiška družina Bled kljub podražitvam ribiških kart in omejitvam, ki so jih ribiči uvedli zaradi naravovarstvenih razlogov, prodala povprečno 2000 dovolilnic za lov na krapa v Blejskem jezeru, kar pomeni, da je vnos krme v Blejsko jezero kljub temu znašal okoli 10 ton na leto, če zanemarimo prakso predhodnega krmljenja, ki jo ribiči izvajajo, da riba bolje prime. Za razmeroma majhno Blejsko jezero, kjer se izvajajo ukrepi reoligotrofikacije in si prizadevamo doseči dobro stanje, je tudi ta količina nesprejemljiva in zelo obremenjujoča. Meritve v jezeru kažejo na slabšanje kisikovih razmer v jezeru. Naraščajoče pomanjkanje kisika na dnu jezera ne opozarja samo na preobremenjenost Blejskega jezera z anorganskimi nutrienti, temveč tudi na prekomerno obremenjevanje jezera z organskimi snovmi. Velika količina organskih snovi v procesu razgradnje vpliva na pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, kar sproži sproščanje fosforja iz sedimenta in njegovo ponovno vključevanje v prehranjevalno verigo. Jezero se tako dokazano bogati s fosforjem tudi iz notranjih virov in procesi evtrofikacije se stopnjujejo. Preglednica 1: Trofično stanje Blejskega jezera na podlagi OECD kriterijev, ki so se za ocenjevanja trofičnosti jezer uporabljali do leta 2007 (OECD, Paris,ig82). ARSO je v skladu z obstoječo zakonodajo zadolžen za izvajanje monitoringa kakovosti površinskih voda in zagotavlja tudi redno in kontinuirano spremljanje ekološkega in kemijskega stanja Blejskega jezera ter njegovih glavnih pritokov in iztokov. OECD kriteriji FOSFOR DUŠIK PROSOJNOST PROSOJNOST KLOROFIL a KLOROFIL a stopnja (Mg P/L) (Mg N/L) (m) (m) (Mg/L) (Mg/L) trofičnosti povprečje povprečje letno povprečje minimum letno povprečje maksimum u-oligotrofno < 4 < 200 > 12 > 6 < 1 < 2.5 oligotrofno < 10 200 - 400 > 6 > 3 < 2,5 < 8 mezotrofno 10 - 35 300 - 650 6 - 3 3 - 1,5 2,5 - 8 8 - 25 evtrofno 35 - 100 500 -1500 3 - 1,5 1,5 - 0,7 8 - 25 25 -75 hiperevtrofno > 100 > 1500 < 1,5 < 0,7 > 25 > 75 Trofično stanje Blejskega jezera 1975 -2018 i975-i979 80 986 3 0,5 22,3 80,5 1980-1989 35,8 456 5,7 2,1 11,2 45^ i99o-i999 19,9 406 6 2,4 5¿ 25,8 2000-2005 ^ 269 6,6 3,4 5,8 21,3 2006-2008 12,8 342 7^ 4,3 3,8 14,8 2009-2010 13,8 37° 4,7 2,7 5,5 19,4 2011-2012 12,0 284 6 4 4^ 5,8 2013-2014 12,3 301 6,4 4,4 5,7 9,8 2015-2016 12,5 266 6,0 3,5 4,8 8,3 2017 14,3 223 6,9 5 4,8 7^ 2018 320 6,7 5 4,3 6 Če bi držale trditve dipl. ing. Franca Maleinerja, da 2/3 blejske kanalizacije odteka v Blejsko jezero, bi bili ribiči -kraparji v primerjavi s tem virom res »neznatni« onesnaževalci jezera. Čeprav Bled še vedno nima vodotesnih kanalov in je prelivanje iz mešanega kanalizacijskega sistema zlasti ob visokih vodah možno, pa rezultati državnega monitoringa kakovosti Blejskega jezera, ki poteka od leta 1975 kažejo, da do večjega iztekanja fekalij v Blejsko jezero po izgradnji M kanala (1987) ne prihaja več, sicer bi bile vrednosti parametrov v Preglednici 1, predvsem v zadnjih letih pre- aktu al no a^e : vrn 5 cej drugačne. Tudi mikrobiološke analize, ki jih ARSO izvaja v času kopalne sezone na kopalnih vodah, ne kažejo jekalnega onesnaženja. Ugotoviti kam se izgublja 2/3 blejskih fekalij, ni moja naloga, vendar težave ob Cajhnovem jezu poleti 2018 ob nizkih vodostajih Save Bohinjke naka- zujejo kam se iztekajo. Kljub splošnemu izboljšanju v primerjavi s stanjem pred letom 199)0 in razmeroma učinkoviti reo-ljgotrofikaciji Blejskega jezera (Preglednica 1) pa novejše analize kažejo, da obremenitve iz pojezerja v zadnjih letih presegajo učinke obeh restavracijskih ukrepov, umetnega dotoka Radovne (1964) in hi-polimnijskega iztoka z nateeo (1980/82), zato se ekološko stanje Blejskega jezera v primerjavi z obdobjem očitnega izboljšanja v letih 2002 - 2007 ponovno slabša. Preglednica 2: Pregled rezultatov monitoringa ekološkega stanja Blejskega jezera, ki se izvaja v skladu z vodno direktivo 2000/60/ES, oz. Pravilnikom o monitoringu stanja površinskihvoila, mUrvdbo o stanju povrtieskihvoda ter ojeuimi dopofoifromi. Biološ ki elementi ka kovosti Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti POSEBNA ONESNAŽEVALA EKOLOŠKO STANJE v obdobju Raven zaupanja Mejne vrednosti razredov ekološkega stanja FITOPLANKTON (MMI_FPL) FITOBENTOS in MAKROFITI (TI, SMILE) BENTOŠKI NEVRETENČARJI (LBI) RIBE (SI_LFI) PROSOJNOST Secchi (m) HRANILA Fosfor (^g/L) Kisik (% nasičenosti v hipolimniju) pH Specifična električna prevodnost (25 oC) ZD/D 0,80 0,80 0,80 0,80 6 10 > 70 7,5-9,0 720 D/Z 0,60 0,60 0,60 0,60 4 14 Ocena ekološkega stanja NUV I 2006-2008* 0,59 - 0,64 - 7,2 13 78 8,3 336 dobro zmerno srednja NUV II 2009-2015* 0,58 0,68 0,73 - 5,9 13 72 8,1 333 dobro zmerno srednja 2016 0,64 0,58 - - 5,4 12 50 8,2 327 dobro * * 2017 0,56 - - - 6,9 14 61 8,2 322 - * * 2018 0,61 - 0,57 0,47 6,7 13 63 8,3 323 - * * Razredi ekološkega stanja ZD/D - meja med zelo dobrim in dobrim razredom ekološkega stanja; D/Z - meja med dobrim in zmernim razredom ekološkega stanja; NUV - načrt upravljanja povodij ' " -L - parameter ni bil spremljan, oziroma ni bilo ustrezne metodologije za vrednotenje stanja * Skupna ocena ekološkega stanja z ravnijo zaupanja se določa le v daljšem obdobju (6 let) na podlagi vseh elementov, zato v posameznem letu ocena ekološkega stanja ni podana. Pregled ekološkega stanja po posameznih elementih (Preglednica 2) kaže, da karadi ocene ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona, ki je aajboljši indikator trofičnosti jezer (količine; hranil), Blejsko jezero že v obdobju prneea in drugera Načrta upravljanja voda ni Voseglo dobrega stanja, v letu 2016 pa so na slabšanje trofičnih razmer v jezeru z zmernim stanjem opozorili tudi drugi biolorki elementi predvsem pa hudo pomanjkanje kirika v pridnenih delih jezera, ki opozarjajo na prekomerno obremenjevanje jezera z orgaoekimi snovmi. Ugotovljeno je bilo tudi zmerno stanje ribje populacije v jezeru, ki med drugim odraža tudi gospo- darenje ribičev v svojem reviru. Zmerno staeje kažejo vodne rastline (fitobento s in makrofiti) in vodne živali (bentokki ne-vretenčarji) v priobalnem delu iezera, ki epozarjajo, da se tudi v tem delu jezera pritiski opazno stopnjuje jo. Pj podatkih Zavoda za pospeveaanje turizma, Turizem Bled se je število nočitev na Bledu od leta 1994 do leta 2016 povečalo za 260 %, e letu eoi7 pa še za dodatnih v6v 90. jorečal se je promet ob in na jezeru, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitee komunalnega omrežja. Izgradnja ustrezne infrastrukture, ki je v pristojnosti Občine Bled, težko sledi skokovitemu naraščanju turizma. Vse na- šteto, vključno z intenzivno živinorejo v prispevnem območju in grobimi gradbenimi posegi na Bledu, vpliva na dodatno obreme nitev jezera . Obe sanacijski napravi Radovna in natega imata še vedno pozitivne učinke na stanje jezera, res pa bi na podlagi obstoječih podatkov, lahko s tehničnimi dopolnitvami njuno efektivnost še povečali. Natega je stara skoraj 40 let. Hitrost usedanja sedimenta v Blejskem jezeru se je v zadnjih 30 - 40 letih glede na povprečen nivo sedimentacije v holocenu, ki je znašal 0,5 mm/leto (Shultze, 1984), res zelo povečala in znaša od 2 , 4 do 1,2 mm/leto (Čermelj et al., 1996). Aktualno s Vzdrževanje in upravljanje sanacijskih objektov za Blejsko jezero, natege in dovodnega sistema Radovna - Blejsko jezero, je bila leta 2000 preko MOP dodeljena Vodno-gospodarstvenemu podjetju darske službe urejanja voda, zagotavlja obratovanje in vzdrževanje objektov. Sistem normalno in nadzorovano deluje. Režim upravljanja se od leta 2000 ni spreminjal in je v skladu z določili komi- sanacijskih objektih. V letu 2008 je bila sanirana poškodba gravitacijskega dela natege, sama tlačna komora pa obnovljena v letu 2010. Kranj, ki v okviru izvajanja javne gospo- sije, ki je pred tem upravljala s pretoki v Slike prikazujejo leta 2000 in 2001 obnovljene dele natege iz posnetkov potapljačev, kar demantira trditev o nesani-ranih poškodbah natege kot tudi namige o njenem nedelovanju na prireditvi RD Bled 26. 9. 2019 . Povsem normalno delovanje natege kaže tudi normalen pretok v obeh izhodnih hipolimnijskih ceveh, kot tudi kemijske analize vode, ki se izvajajo v akreditiranem kemijsko analitskem laboratoriju ARSO. Vzorci vode iz natege so po kemijski sestavi zelo podobni vzorcem vode (Preglednica 3), ki so zajeti v pridnenih slojih jezera, kar kaže, da natega deluje. Preglednica 3: Pregled analiziranih parametrov vode v vzorcih vode iz dna jezera in iztoku natege v jašku na Mlinem. Lokacija zajema Datum zajema Amonij Nitrati Celotni fosfor Ortofosfati DOC TOC Skupni dušik TN mg NH4/l mg NO3/l mg PO4/l mg PO4/l mg C/l mg C/l mg N/l Blejsko jezero ZK 28 m 18.06.2019 0,423 0,766 0,074 <0,004 M 1,5 0,68 Natega Mlino 18.06.2019 0,741 0,168 0,081 0,006 1,6 i,79 0,85 Blejsko jezero ZK 28 m 02.07.2018 0,636 0,545 0,076 0,013 J,3 M 0,76 Natega Mlino 02.07.2018 0,825 0,254 0,104 0,012 1,5 1,5 0,8 Trajnejše izboljšanje stanja in stabilizacijo razmer v jezeru lahko zagotovi le odstranitev vzrokov za onesnaženje z ukrepi, ki bi zagotovili manj intenziv- no rabo pojezerja. Poleg že standardnih ugotovitev o nujnosti dokončne sanacije kanalizacije, zmanjšanju prometa ob jezeru, nujnosti plinifikacije itd. bi morali omejiti ali celo opustiti tudi druge dejavnosti, ki vplivajo na stanje Blejskega jezera, npr. tudi krmljenje krapov, pred in med ribolovom. :: Mag. Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol. Aktualno Dogajanja H 7 Na Zimsko pravljico z brezplačnim eRudolfom Družba MAN Truck and Bus Slovenija je v letošnjem decembru trem izbranim partnerjem dala na razpolago tri električne dostavnike MAN eTGE, med izbranimi partnerji je tudi Občina Bled. Občina Bled z vsemi svojimi zavezami, projekti in ukrepi vsekakor sodi med najbolj zelena in trajnostno usmerjena območja ne le v Sloveniji, pač pa na celem svetu, kar dokazujejo številna mednarodna priznanja na tem področju. Električni kombi za prevoz potnikov se tako v blejsko zeleno zgodbo vključuje v idealnem času - v času decembrskih praznikov, času veselja in zabave. »Na Bledu smo se tako odločili, da bomo vozilo dali na uporabo občankam in občanom, ki bodo obiskali Zimsko pravljico na Jezerski promenadi, saj želimo, da je na naših cestah čim manj vozil in prometnih nesreč zaradi voženj pod vplivom alkohola, lahko pa ga bodo seveda uporabljali tudi naši gostje,« pravi župan Janez Fajfar, ki je nad pridobitvijo navdušen. V tej zgodbi je zanimivo to, da so Bledu do eRudolfa, kot smo poimenovali vozilo, pomagali pletnarji, ki že stoletja na jezeru izvajajo enega najbolj trajnostnih prevozov, kar jih je. eRudolf bo od 20. decembra do 5. januarja parkiran na parkirišču za e-vo-zila pod Festivalno dvorano Bled, vozil pa bo brezplačno na klic, in sicer po vsej občini, pa tudi do železniške postaje Le-sce-Bled. Na voljo bo v času, ko je Zimska pravljica odprta, torej od ponedeljka do četrtka od 15. do 19. ure, od petka do nedelje pa od 11. do 21. ure. Kako do eRudolfa? Preprosto! Pokličite 040 203 405 in povejte geslo: eRudolf! Občina Bled s tem projektom ponovno vzpodbuja elek-tromobilnost, saj po številu polnilnic za e--vozila še vedno sodi v sam slovenski vrh. »Prepričan sem, da bo eRudolf naletel na dober odziv in da se bomo lahko dogovorili tudi za sodelovanje v prihodnje,« je optimističen blejski župan Janez Fajfar. Vozilo bomo svojemu namenu slovesno predali v petek, 20. decembra, ob 16. uri na odru Zimske pravljice na Bledu. Spremljali ga bodo jelenčki Glasbenega centra DO RE MI, ki se bodo na prizorišče pripeljali s pletno. :: Romana Purkart Razstava Amazing Animals - Čudovite živali na Bledu Ob jezero pod Casinojem Bled in TD Bled v bivšo dvorano Kazina za praznike prihaja nekaj prav posebnih gostov. Anakonda, zeleni legvan, burmanski, mrežasti in kratkorepi piton, kajman oča-lar, afriška ostrogasta želva, orjaška krastača, pet vrst orjaškega ptičjega pajka ter orjaški paličnjaki. Pa bradate agame, kraljevi piton, udav ter nekaj drugih vrst kač in kuščarjev, žabe, škorpijoni in nekaj puhastih kepic za božanje - činčile, hrčki in zajčki. Večina razstavljenih živali ima prav posebno zgodbo. Prihajajo iz ene največjih zbirk v Evropi, največ pa jih je bila rešenih, najdenih in posvojenih. Rdeči gož po imenu Survivor je bil najden v Ljubljani, kjer so ga napadle mačke in ima zato krajši rep kot običajno. Ali pa kača podga- narica, ki si je pri prejšnji lastnici za malico privoščila njeno papigo in je končala kot posvojenka med ostalimi zvezdami razstave. In nenazadnje legvan Lenny, ki je s svojimi več kot 200 centimetri ena glavnih atrakcij - ko se je sin odselil, je ostal sam s starejšo gospo, ki pa ga zaradi njegove velikosti in živahnosti ni mogla več vzdrževati in ga je dala v posvojitev. Nekatere izmed razstavljenih živali so nastopale tudi pred kamerami - v oddajah Vid in Pero šov, Bitka parov, Moj dragi zmore, Hipnoza: dobra zabava, Znan obraz ima svoj glas in še kje. Obiščite nas od 21. 12. do 12. 1. vsak dan od 10. do 18. ure. :: David Rjezancev Sto let čebelarjev in BeeAware BEE AWARE! Občina Bled in Čebelarsko društvo Bled - Gorje sta bila v letošnjem letu del evropskega projekta BeeAware! Alpske občine za zaščito čebel. BeeAware! predstavlja kooperacijski projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), omrežja občin Povezanost v Alpah in društva Alpsko mesto leta, sofinanciran pa je s strani Sklada za zaščito živali in nemškega zveznega ministrstva za okolje, varovanje narave, gradnjo in jedrsko varnost. Prvi dogodek na Bledu je bil marca, k sodelovanju pa so povabili blejske osnovnošolce, ki so pri tehničnem pouku izdelali okoli 70 čmrlnjakov in jih poslikali. Aprila so se zvrstili predavanje in delavnica za oddajalce sob, razstava slik in proslava stoletnice Čebelarske družine Bled - Gorje, konec maja so razstavo slik s čebelarskimi motivi odprli na Selu, blejski čebelarji pa so dogajanja zaključili z decembrskim občnim zborom. Kot je povedal predsednik društva Lo-vro Legat, je bilo praznično leto za čebelarje slabo, saj je bila bera medu rekordno nizka, čemur so botrovale posebne raz- mere v naravi. :: Romana Purkart Dogajanja 938 Pomladitev parka pod vilo Bled Sajenje rodi in ohranja življenje. Stoletna drevesa so zapuščina naših prednikov, mlada, na novo posajena drevesa pa lepa dota našim zanamcem. V nadpovprečno toplem mesecu decembru smo se s sodelavci in prostovoljci kranjskega podjetja Goodyear lotili pomladitve in dodatne ozelenitve parka pod Vilo Bled. Ustvarili smo več novih gred z ljubitelji senčnatih predelov br-šljani, debelačkami in bergenijami, ki bodo v parku s pokrivnim zelenjem povečali zeleno kuliso na eni in omejili oz. preprečili erozijo bližnje obale jezera na drugi strani. Poleg gred smo park popestrili z zasaditvijo čudovitih cvetočih drenov cvetnikov, zna-nilkami pomladi narcisami ter kraljicami poletja hortenzijami. Slednje smo v park prinesli kar z nekega zapuščenega vrta, kjer novemu lastniku nič ne pomenijo in bi jih ob preurejanju zemljišča odstranil. Zelo sem bil vesel, da nam je več deset let stare grme dovolil preseliti v nov dom, kjer bodo zopet lahko lepšale svojo okolico. Slika Debelačka (Pachysandra terminaiis) je nezahtevna zimzelena pokrovna trajnica, ki tudi v senčnatih predelih ustvari lepo strnjeno zeleno preprogo, ob zadostni vlagi pa lepo uspeva tudi na soncu. V parku smo oziroma bomo do prihodnje pomladi posadili tudi precej novih dreves. Pri sajenju so nam prvi petek v decembru dobrovoljno priskočili na pomoč tudi zaposleni kranjskega podjetja Goodyear, ki so v okviru programa prostovoljstva Good- year boljša prihodnost tudi v letošnjem letu po Gorenjski izvajali različne družbeno odgovorne akcije. Več kot 120 prostovoljcev je v letu 2019 sodelovalo v 13 akcijah s področja okoljske trajnosti, varne mobilnosti ter spodbujanja otrok in odraslih, da dosežejo svoj poln potencial. Med drugim so pod okriljem Zavoda za gozdove prišli tudi k nam na Bled, kjer smo skupaj lanskoletni odstranjeni zeleni bor nadomestili s kar štirimi novimi borovci, posadili dve veliki duglaziji ter ustvarili in zasadili čudovito gredo s planinskim rušjem. Ob sajenju s(m)o se marsikaj novega naučili ter nadihali svežega zraka, zato verjamem, da se bodo podobnim projektom z veseljem pridružili še kdaj. Poleg svoje dobre volje in pomoči pri sajenju so za sadike dreves podarili tudi 600 evrov in za oboje se jim najlepše zahvaljujemo. Poleg duglazij in zelenih borov smo oz. bomo do pomladi v skladu s krajinskim načrtom posadili oziroma nadomestili že preminule črne jelše, rdečo bukev, gorski javor, hrast dob, javo-rolistno platano in beli topol, ki bodo park lepšali v naslednjih desetletjih ali še lepše stoletjih. :: Dr. Jan Bizjak, Infrastruktura D.o.o. Pri sajenju so nam z donatorsko in dobrovoljno pomočjo priskočili tudi zaposleni Kranjskega podjetja Goodyear. Novo leto, nova predavanja Leto 2019 se počasi zaključuje ... Kot vsako do sedaj nam zapušča nove izkušnje, nova spoznanja za lažje premagovanje izzivov v letu 2020, ki prihaja. Tudi v naslednjem letu bom v sodelovanju z Medgeneracijskim centrom Bled v Knjižnici Blaža Kumer-deja na Bledu v sklopu zanimivih predavanj delil svoje izkušnje in nasvete za pridelavo zdravih sadnih in zelenjavnih dobrot na naših vrtovih. Njihove naslove in termine izvedbe si lahko ogledate v spodnji tabeli Poleg novih izkušenj pri gojenju in pridelavi bosta v naslednjem letu novost tudi dve predavanji, namenjeni zdravi prehrani za ohranjanje oziroma izboljšanje našega zdravja in po- čutja. Poudarek bo na združevanju živil in učinkih posameznih živil na delovanje naših organov po načelih tradicionalne kitajske medicine, pri kateri darila narave prestavljajo enega najpomembnejših zdravil za naše dobro zdravje in počutje. Narava je s svojimi dobrotami naša najboljša in najcenejša lekarna, ki pa jo na srečo vedno bolj cenimo in obiskujemo. Čas, preživet v stiku z naravo, pa je najboljša naložba z največjim donosom za nas, zdravjem . Naj ga bo tudi v letu 2020 čim več. :: dr. Jan Bizjak, Infrastruktura Bled d.o.o. 1. Pridelajmo si zdravo in okusno sadje na domačem vrtu 16. 1. 2020, ob 18. uri, Knjižnica B. K. Bled 2. Pravilna rez sadnih rastlin za zdrav in obilen pridelek 7. 2. 2020, ob 18. uri, BMC-ledena dvorana Bled 3. Pravilno združevanje živil - pot do zdravja in dobrega počutja ... 12.3.2020, ob i8.uri, Knjižnica B. K. Bled 4. Blagodejni učinki lokalno, sezonsko in ekološko pridelane hrane na naše zdravje 9.4.2020, ob i8.uri, Knjižnica B. K. Bled 5. Razstava in degustacija jesenskih starih in novih na škrlup odpornih sort jabolk 8. 10. 2020, ob 18. uri, Knjižnica B. K. Bled 6. Razstava in degustacija zimskih starih in novih na škrlup odpornih sort jabolk 12. 11. 2020, ob 18. uri, Knjižnica B. K. Bled Dogajanja 939 Nega mogočnega jesena na Bledu »Drevesa so pesmi, ki jih zemlja piše nebu«, se je že pred več kot 100 leti lepo izrazil libanonski pesnik Gibran Khalil. In mogočni jesen, ki bo osrednja osebnost sledečega članka, poje pesmi na Bledu že krepko dlje od te častitljive starosti, zato si prav gotovo zasluži, da mu namenimo nekaj strani in lepih besed. Poleg poklona mogočnemu drevesu je pomemben namen oziroma sporočilo članka tudi želja oz. poziv, da kot ozaveščeni izvajalci oz. naročniki nege dreves, drevesu namenite strokovno nego, ki bo prijazna tudi za drevo in pripomogla k ohranjanju njegove dolgoživosti. (Stoletna) drevesa so naravna vrednota, zapuščina naših prednikov, živi spomeniki umetnice narave, ki si zaslužijo poseben poklon in status. V visoki častitljivi starosti tako kot starejši ljudje tudi drevesa včasih potrebujejo nekoliko več nege in pozornosti, naša dolžnost pa je, da se potrudimo, da se po svojih najboljših močeh trudimo za njihov obstoj in ohranitev. ga so ob vetrovnih dneh pogosto padale suhe veje, na kar nas je vestno opozoril Jasto Marcon, ki mogočno drevo lahko dnevno občuduje kar iz svoje dnevne sobe. Poleg nevarnosti za okoliške sprehajalce pa je bilo drevo zaradi votlega debla na vzhodni strani in slabega stičišča JZ mogočne stranske veje na višini šestih metrov v veliki nevarnosti, da se na stičišču razlomi na pol in zatem tudi premine, kot se je lansko leto podobno čez noč že zgodilo mogočnemu jesenu v parku vile Bled. Na pobudo oz. zahtevo ZRSVN OE Kranj je bilo izdelano strokovno mnenje arborista svetovalca za pridobitev soglasja in izvedbo vzdrževalnih ukrepov na drevesu, ki bi omogočili ohranitev drevesa in ga obenem naredili zopet varnega za domačine in okoliške sprehajalce. Mnenje je izdelala certificirana arborist-ka Tanja Grmovšek, s katero sva si z našim plezalcem Borutom Škarjo drevo pred izdelavo mnenja in izvedbe del skupaj tudi ogledala, kasneje pa v skladu z njenimi priporočili skupaj s sodelavcema Tilnom in Davorinom izvedla tudi primerno nego. Deblo jesena je z JZ strani precej votlo, medtem ko je na SZ strani popolnoma zdravo. Na srečo lahko stoletna drevesa navkljub votlemu deblu, če ni ogrožena njihova fizična stabilnost, živijo še nadaljnja desetletja. Nega dreves je opravilo, ki poleg strokovnega arborističnega znanja zahteva tudi občutek. Žal se danes obrezovanja dreves poslužuje že skorajda vsak, ki ima doma lestev in motorno žago. Drevesa pa so na koncu tista, ki s svojo krajšo življenjsko dobo plačajo davek nepoučenosti in nestrokovnosti izvajalca, ki se loti njihove nege. »Obglavljanje« dreves pri večini drevesnih vrst namreč pomeni začetek njihovega propadanja, zato bi se njihove nege morali lotevati le strokovnjaki oziroma podučeni posamezniki, ki nego drevesa izvedejo v skladu z arboristični-mi smernicami. Drevesa so namreč neverjetna živa bitja, ki so tudi malo večje rane sposobna lepo trajno zaceliti, a le če so rezi izvedeni pravilno. Starejšim mogočnim drevesom pa s pravilno nego podaljšamo ali lahko celo rešimo življenje. In ravno s tem namenom smo opravili tudi nego na najmogočnejšem jesenu na Bledu, ki bi brez naše pomoči lahko svoj konec doživel že v prihodnjih nekaj mesecih ali letih, s svojo porušitvijo pa ogrozil tudi življenja sprehajalcev, domačinov in okoliških dreves. Status zaščitene naravne vrednote Jesen raste ob robu parcele Želeška cesta 14, kjer si je dom našel v vogalu parcele nad občinsko cesto in potjo, ki se spušča proti hotelu Jadran oziroma Blejskemu jezeru. S svojim prsnim obsegom 452 cm ima pri Zavodu za varstvo narave Republike Slovenije status naravne vrednote. Zadnjih nekaj let je zdravstveno stanje njegovega centralnega vrha začelo močno pešati in z nje- Zavarovano jesenovo drevo na Želeški cesti 14, Bled; stanje drevesa v času terenskega ogleda; viden je odmrl glavni vrh in polno olistane spodnje stranske in epikormske veje (Grmovšek, 15. 10. 2019) Stanje v času polne olistanosti, si lahko ogledate na zgornjih slikah. Na njih je lepo viden umirajoč centralni vrh, s katerega so predvsem ob vetrovnem vremenu pogosto padale suhe veje. Na terenu smo med drugim žalostni ugotovili, da je bilo glavno deblo - centralen vrh v celotnem obodu načrtno poškodovano (»obročkano«) z uporabo ostrega rezila, sekire. Zoper trenutno še neznanega storilca je bila na policijsko postajo podana kazenska ovadba. Na drevesu smo opazili še eno obsežno poškodbo na deblu, ki pa je bila najbrž posledica udara strele. m k ,„ w .rm j t J \ , 5$ ' M M 4 L m k i - > j 'J A ^rjiK t X * Se^fesSs JpgSf v t ■ - ■ -^Hral X- ■ ■' ./féf ■ Zavarovano jesenovo drevo na lokaciji Želeška cesta 14, Bled. Vidne so sledi namernega poškodovanja debla, na celotnem obodu glavnega vrha, nad rogovilo (rdeča puščica, slika levo). Na cca. 6 m višine; (rumena puščica, slika desno) je bil od vrha krošnje pa vse do tal viden razkrojen vertikalni pas na deblu, ki pa je verjetno posledica udara strele v drevo (Grmovšek, 15. 10. 2019) Dogajanja 940 Sanacija oziroma nega drevesa Sanacija oz. nega je bila na jesenu opravljena z namenom, da na njegovi šibki točki (6 m nad tlemi) preprečimo njegovo odlom, z odstranitvijo suhega centralnega vrha in čiščenjem suhih vej v ostalih delih krošnje pa drevo naredimo varno za okoliške sprehajalce in domačine. Tukaj bi rad poudaril, da je bila mogočna JZ veja oziroma vrh znižan oziroma skrajšan do prve spodnje debelejše veje izključno zaradi slabega spoja na stičišču z glavnim, trohnečim, deloma že tudi votlim deblom ter zaradi spremenjene statike drevesa, ki je nastala po odstranitvi glavnega suhega vrha. V primeru, da spoj in glavni vrh ne bi bila prizadeta in poškodovana, bi na drevesu izvedli samo čiščenje suhih vej in manjše razbremenitve glavnih povešenih vej. Vsako obsežnejše odstranjevanje listne mase namreč poruši ravnovesje drevesu, povzroči stres, ga oslabi (starejša drevesa) na eni in ali povzroči bujno odganjanje (mlajša drevesa) t. i. vodnih poganjkov na drugi strani. Jesen pred izvedeno nego (slika desno); Z elipso je obkrožen nestabilen spoj na višini šestih metrov, s puščicami pa sta označena popolnoma suh odmrl vrh (na levi sliki je že odstranjen) in mogočna JZ stranska veja (levo), ki smo jo zaradi šibkega trohnečega spoja in posledično velike nevarnosti odloma oziroma razkola skrajšali do prve debelejše veje. Nego jesena je Borut opravil v skladu z zadnjimi smernicami sodobne arboristične stroke, kar v praksi pomeni, da mora »ne-govalec dreves« znati izvajati ustrezne tehnike nege in obrezovanja drevesa. Ta zajema upoštevanje vejnega ovratnika, zmanjševanje teže vej pred zaključno rezjo, rez brez puščanja štrcljev, prav tako se ne sme zalomiti skorja pri odstranjevanju vej, v les debla se ne posega s preveč ravnimi rezi (t. i. krojenje lesa), itn. Za srednjeročno do dolgoročno dolgoživost drevesa je namreč izredno pomembno, da se nego na drevesu izvede s primernimi tehnikami obrezovanja oziroma obžagovanja ter da se drevesa ne obglavi! Pri negi je potrebno paziti na ostale dele krošnje drevesa, da jih ohranimo čimbolj nepoškodovane. Tako je Borut vrh kot tudi mogočno JZ stransko vejo znižal postopno po delih, s pazljivostjo in osredotočenostjo, da so ostale veje in poganjki ostali nepoškodovani. Postopno odstranjevanje osrednjega suhega vrha in postopno nižanje JZ mogočne veje. Oba posega je Borut s pomočjo vrvne tehnike opravil postopoma, po delih, s čimer so ostale veje na jesenu ostale nepoškodovane. Slednje je namreč zelo pomembno za drevo, saj je ob tako obširnem posegu v krošnjo vsaka ohranjena veja ključnega pomena za pridobivanje dovolj asimilatov in s tem obraščanje, razvoj in življenje drevesa v naslednjih letih. Jesen pred (levo) in po strokovni sanaciji (desno). Z rumenimi krogci sta označeni mesti rezi, z rdečim pa nestabilen, trohneč spoj, kjer bi se v zelo bližnji prihodnosti pod težo JZ vrha in spremenjeno statiko drevo lahko razklalo. S tem smo tudi preprečili hujše poškodbe na sosednjih, prav tako čudovitih drevesih, ki bi jih odlom JZ jesenovega vrha lahko močno prizadel. Jesen je tudi po izvedeni negi ohranil lepo obliko in srčno upamo, da bo po izvedeni negi s svojo mogočnostjo krasil tamkajšnje območje še dolgo vrsto let... Poleg jesena smo v bližnji okolici nego opravili tudi na sosednjih lipah, jesenu in hrastu, kjer pa je Borut opravil samo čiščenje suhih in odlomljenih vej, štrcljev in bele omele. V prihodnjih letih bomo stanje jesena in ostalih dreves pozorno spremljali, pri čemer smo hvaležni tudi za obvestila občanov, ki nas, kot je bilo tudi pri mogočnem jesenu, na drevesa, ki potrebujejo nego, prijazno opomnijo. Drevesa so živa bitja, brez katerih tudi nas ne bi bilo in zaslužijo si, da z njimi spoštljivo ravnamo. Odločitev je naša, s svojim spoštljivim odnosom in dejanji pa jim izkažemo hvaležnost za ves dobrobit, ki nam ga vsak dan nesebično poklanjajo. Verjamem, da so nam na koncu hvaležna tudi sama. :: Dr. Jan Bizjak, Infrastruktura Bled. d. o. o Dogajanja Kultura Začaran gozd na Homu V čarobni gozd brezčasnih ljudskih pravljic vas bo škratulja Robida popeljala v soboto, 21. decembra 2019, ob 16. uri. Na Homu boste srečali prijaznega volka in ravbarje ter seveda moža z belo brado in rdečo čepico. Z njim boste lahko izmenjali skrivnosti in mu zaupali svoje skrite želje. Pod leseno lopo vas bo čakala delavnica, kjer boste izdelali igrače za v Božičkovo vrečo. Če nas narava obdari s snegom, bo še bolj veselo. Postaviti bo treba sneženi grad in snežaka, ki bo varoval Božička pred Ravbarji. Pogreli se boste lahko ob ognju, si spekli kruh na palci in se pogreli s čajem. Sprehod skozi gozd traja uro in pol. Za vremenske neprilike se primerno oblecite in obujte. Za sprehod po temnem gozdu boste potrebovali tudi svetilko. Primerno je za otroke od 3. leta starosti naprej. Škratulja vas s prijavo in vsemi ostalimi infor- macijami čaka na e-naslovu: kudkamot@ gmail.com. :: Meta Vodnjov za KUD Kamot Zasip Marijin dom pri sestrah To leto v Marijinem domu zaznamujejo različni dogodki, namenjeni najmlajšim, mladim in starejšim oz. odraslim. V njem si še naprej prizadevamo za celostno rast oseb in skupin, za dvig kvalitete življenja v lokalnem in tudi v širšem slovenskem prostoru. Tako potekajo čez leto razni tečaji, jezikovni in kuharski. V januarju vabimo na začetni tečaj angleščine in na začetni kuharski tečaj. Otroci si bodo kuharske veščine pridobivali med zimskimi počitnicami. V decembru prav tako vabljeni vsako sredo ob 19h na duhovno pripravo na božič, kjer se bomo skupaj malo ustavili, pogledali vase in prisluhnili, kaj nam dobri Bog govori na srce. Več informacij o vseh programih dobite na: 041 811 369. O dogajanju pri nas si poglejte tudi na spletni strani Marijinega doma. Dobrodošli! :: sestre hčere Marije Pomočnice z Bleda Po novem letu spet jemo zdravo Med prazniki se naši krožniki (in želodci) hitro polnijo z obilico nezdrave hrane. Glasne novoletne zaobljube o zdravem načinu življenja hitro tonejo v pozabo. Da bo tokrat drugače, vas v ponedeljek, 6. januarja 2020, ob 17.30 vabimo na delavnico ZDRAVO JEM, kjer boste lahko svojo novoletno zaobljubo tudi uresničili. Delavnica bo potekala v mali sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. Vse bodoče starše ponovno vabimo na ŠOLO ZA STARŠE oziroma na delavnico Priprave na porod in starševstvo. Z diplomiranimi medicinskimi sestrami in babi- co boste govorili in lahko razrešili dileme glede pozne nosečnosti, poroda, dojenja in nege novorojenčka. Delavnica se bo pričela v ponedeljek, 6. januarja 2020, ob 19. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. V januarju se bodo pričeli vstopni razgovori za delavnico Zdravo hujšanje. V delavnico se lahko vključijo osebe, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje in indeks telesne mase (ITM) večji od 30. Zainteresirane vabimo, da se prijavite. Število mest je omejeno. Za vse delavnice so potrebne predhodne prijave na telefonsko številko 030 708 565 ali po e-pošti zvcbled@zd-bled.si. V četrtek, 9. januarja 2020, od 9. do 10. ure bomo v domu krajanov v Zasipu ponovno izvedli meritve krvnega tlaka, sladkorja in celokupnega holesterola v krvi. Priporočamo, da ste tešči. Vabljeni! :: Nika Teran, dipl. m. s. Zdravstveno vzgojni center Bled Bohinj Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi pripravili projekt »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, s katerim izvajajo celovite preventivne dogodke oz. usposabljanja za seniorje in upokojence po vsej Sloveniji. V okviru enodnevnega preventivnega dogodka se bodo udeleženci lahko izobraževali v petih vsebinskih sklopih: • osvežitev znanja prometnih predpisov in pravil, • praktične izkušnje policije in lokalna prometna problematika, • varna vožnja po avtocesti in hitri cesti, • temeljni postopki oživljanja, • svetovanje o zdravstvenih kriterijih za vožnjo, • brezplačne svetovalne vožnje z ocenjevalci na vozniškem izpitu. Na Bledu se projekta lahko udeležite v torek, 7. januarja, od 9.30 do 13.00 v prostorih Društva upokojencev Bled. Vstop je prost. :: Bojana Lukan 12 •«L Kultura ODPRTI POGOVORNI VEČERI TOREK, 21. JANUARJA, 2020 l< N j I Ž N I C A. A. T. LINHARTA RADOVLJICA OB 18.URI KNJIŽNICA BLED mag. Dragica M. Sternad MCfflWE WStfUWEMJA Pogovorni večer bo vodila: Barbara Prassel certificirana integrativna psihoterapevtka © DRUŠTVO /Jrtt/a k/ Lubljaitito »ita IS Bl»d 4260 Z mesecem januarjem začenjamo s serijo "ODPRTIH POGOVORNIH VEČEROV" z različnimi temami iz psihosocialnega področja. Tokratna gostja: mag. Dragica M. Sternad Kenda Z besedo "ODPRTI" bi želeli izpostaviti, da ob predstavitvi določene teme, lahko udeleženci in poslušalci spregovorijo, vprašajo, delijo mnenja in izkušnje. Prvo srečanje bo namenjeno temi, ki je za nekatere morda marginalna, vendar vedno bolj prisotna tako med mladostniki, kot tudi odraslimi. Z nami bo mag. Dragica M. Sternad Kenda, avtorica knjige Motnje hranjenja, poznavalka področja z dolgoletno izkušnjo dela z mladostniki, domačinka iz Zasipa. Z avtorico bomo spregovorili o anoreksiji, bulimiji, in kompulzivnem prenajedanju. Skušali bomo poiskati odgovore na vprašanja: zakaj izberem hrano kot izhod v stiski?, kako si lahko pomagam sam?, kako kot starš lahko pomagam svojemu otroku?, kje lahko poiščem pomoč?,... Vabljeni starši z otroci, delavci v zdravstvu in šolstvu, posamezniki, ki jih tema zanima. | druga.soba@telemach.net 041/879-644 POKvarjeni prazniki? Zagotovo si ne želiš POKvarjenih praznikov. Zato petardam reci: »Ne, hvala!« Uporaba pirotehnike ima posledice, ki pokvarijo praznike, lahko pa pokvarijo še veliko več. Petarde živalim povzročajo veliko trpljenja, onesnažujejo okolje in lahko povzročajo hude poškodbe pri ljudeh. Poskrbimo za mirne praznike. Za vse. #petardeNEhvala #POKvarjeniprazniki Mladinska gledališka skupina KUD Kamot in impro Naši mladi gledališčniki so se v soboto, 7. decembra, ob 17. uri preizkusili v impro veščinah, ki so jih osvajali nekaj mesecev pod mentorstvom Mire Petek in Marka Džamastagiča iz Vaške scene. Mladi so se od septembra enkrat tedensko ob koncu tedna urili v gledališču, kjer igralci igrajo spontano, brez dramskega besedila in scenarija. Poleg dvogovora so razvijali tudi gib, prav tako pa niso uporabljali rekvizitov. Otroci so odigrali kratke prizore, od tri do štiri minute, ki so temeljili na predlogih občinstva: gledalci smo izbrali različna prizorišča, čustva in odnose med nastopajočimi. Dvorana je bila polna, saj je naše mlade kulturnike prišlo podpret veliko domačih in prijateljev, dogodek v Kulturnem domu Zasip pa je posnela tudi blejska televizija. Ker je šlo za enkratni in neponovljivi dogodek, vabljeni k ogledu. Mladi bodo v novem letu začeli pripravljati novo predstavo, ki se je že veselimo, hkrati pa še vedno gostujejo s Srotami. :: Ana Hlebanja za KUD Kamot Zasip Varnost Kultura Dogajanje v Glasbenem centru DO RE MI V novembru smo v Glasbenem centru DO RE MI izvedli drugi nastop iz cikla mesečnih nastopov Otroci na gradu, na katerem so se predstavili učenci inštrumentalisti od 1. do 8. razreda. V petek, 22. novembra, se je Nuša Piber udeležila dvodnevnega izobraževanja z naslovom Early Start Denver Model, ki ga je Zavod To sem jaz pripravil v hotelu Astoria Bled. Na dogodku se je na klavirju predstavil član skupine Čudoviti um, Nal Fran-kovič. Konec novembra smo v prostorih Glasbenega centra DO RE MI za vzgojiteljice v vrtcih organizirali seminar Otroci z avtiz-mom se lahko učijo: Razvoj glasbenega ušesa - pot v življenje posameznikov z MAS. Predavala je Nuša Piber, ki je praktično delo prikazala tudi z nekaterimi našimi učenci. V petek, 13. decembra, so naši učenci nastopili v kulturnem programu občnega zbora Muzejskega društva Bled. Kulturni program so pripravili pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora DO RE MI ter mladi inštrumentalisti - Inja Polanec, Neža Adam, Jasna Cundrič, Karin Pesrl in Katja Cvetek ter njihovi mentorji Primož Kerštanj, Sandra Štern, Robi Bone, Ana Novak ter korepetitor Franco Ezequiel Paez. V mesecu novembru in decembru so učitelji pripravili razredne nastope svojih oddelkov, na katere so učenci povabili starše in jim pokazali, kaj so se naučili. Poleg učnih ur in razrednih nastopov pa smo se vsi skupaj pripravljali na Praznični koncert, ki smo ga organizirali 17. decembra. Še pred tem smo v ponedeljek pripravili nastop za starše otrok, ki obiskujejo glasbeno uvajanje, v torek dopoldne smo najprej pripravili Praznično matinejo za otroke okoliških šol in vrtcev, zvečer pa še koncert. Večerni koncert je tudi tokrat napolnil Festivalno dvorano. Obiskovalcem smo pričarali praznično vzdušje z glasbenim popotovanjem po svetu, saj smo na koncertu lahko slišali pesmi iz tistih delov sveta, od koder prihajajo naši učenci, učitelji in melodije iz držav, s katerimi sta povezana naše društvo in šola. V januarju vas v ponedeljek, 13. januarja 2020, ob 19. uri vabimo na naslednji javni nastop v zgornjo dvorano Festivalne dvorane Bled ter v soboto, 23. januarja 2020, ob 10. uri v Viteško dvorano na Blejskem gradu, ko bomo pripravili naslednji nastop Otroci na gradu. Vsem občankam in občanom Občine Bled ter ostalim bralcem želimo v prihajajočem letu 2020 veliko zdravja, sreče in vsega dobrega. :: Špela Globočnik, DO RE MI Kultura Festival AS je pred vrati! Od 31. januarja do 2. februarja bo na Bledu ponovno Festival AS, letos že šesti po vrsti in tudi tokrat z mednarodno zasedbo. Umetniški vodja festivala je Lev Pupis. Kot pravi, je bil festival prvo leto le enodnevni, vendar je kmalu postalo jasno, da ga bodo morali razširiti na več dni. Protagonisti festivala AS so člani slovenskega orkestra saksofonov SOS, organizatorja sta bila prvi dve leti Glasbeno društvo Saksofonija in Kulturno društvo Sekvoja, ki pa zadnja leta samo pripravlja festival. Tudi ime festivala v sebi skriva ime Adolpha Saxa. Festival AS bo letos že tretjič potekal tri dni, festival zelo hitro raste in je že dosegel zavidljivo mednarodno prepoznavnost, saj se vsako leto nanj prijavi več tujcev, ki pa ne prihajajo le iz sosednjih držav. Festival precej prispeva tudi k porastu nočitev na Bledu v tem času. Letošnja edicija festivala prinaša tako izobraževalno kot koncertno noto, »smo pa letos precej bolj uravnotežili klasične in jazzovske koncerte,« pravi Lev Pupis. Posebna novost je letos pri samem konceptu koncertov, saj se bosta na koncertnih večerih v petek, 31. 1., in soboto, 1. 2., prepletala jazzovski in klasični glasbeni slog ter se na momente tudi združevala v glasbeno fuzijo, kateri bo skupna presečna množica le glasbilo - saksofon. Kot še pravi Lev Pupis, je novosti festivala kar nekaj, med drugim velja izpostaviti tudi zaključni koncert v nedeljo, 2. 2., ob 17.30, ko bodo festival zaključili z mladimi glasbeniki, ki se bodo združili v več kot 50-članski mednarodni orkester saksofonov, ki ga bo vodil prof. Gerald Pre-infalk. Vsi koncerti so brezplačni. Spored: Petek, 31. januar 20.00 'festival OPENING gala' KUG sax sippia ansambel (Gerald Prein- falk, umetniško vodstvo) Ryo Noda, solist Julian Arguelles TRIO Julian Arguelles/saksofon, Morten Ramsb0l/bas, Jonatan Sarikoski/bobni Sobota, 1. februar 12.30 'hungry saxes' DUO Judit Varadi/klavir, Levente Puskas/ saksofon Saksofonski ansambel Univerze v Debre-cenu (Levente Puskas, umetniško vodstvo) Philippe Portojoie, solist 20.00 'after 8 with 8' Milano saxophone quartet (Damiano Grandesso, Stefano Papa, Massimiliano Girardi, Livia Ferrara) KUGjazz saksofonski kvartet (Heinrich von Kalnein, umetniško vodstvo) Jaka Arh, Jonathan Herrgesell, Cristina Miguel Martinez, Heinrich von Kalnein) Nedelja, 2. februar 12.30 'public enemy' mladinski koncert za nagrado publike 17.30 'saxplosion time' Pihalni orkester Glasbene šole Vrhnika (Metka Pupis, dirigent) Pihalni orkester Glasbene šole Logatec (Vid Pupis, dirigent) AS international youth saxophone orchestra (Jovana Joka in Tomislav Žužak, vodji orkestra) (Gerald Preinfalk, dirigent) :: Romana Purkart »Zložene želje« - Carmen manet na Bledu Vsak od nas ima kakšno željo, nekatere ostajajo skrivnost, spet druge želimo deliti z vsemi. Verjamemo v različne načine uresničevanja želja. Včasih pišemo pisma Božičku, drugič strmimo v nebo in čakamo, da se čezenj pripelje zvezdni utrinek. Včasih zamižimo in naredimo globok vdih, preden z močno željo upihnemo svečke na rojstnodnevni torti. Carmence so v zadnjih tednih svoje želje zlagale v papirnate skulpture, v katerih so poiskale navdih, ki se bo oblikoval v prazničen koncert, poln lepih melodij z vseh koncev Evrope. Melodij, za katere upajo, da uresničujejo želje. Carmen manet z dirigentom Primožem Kerštanjem ob spremljavi komornega godalnega orkestra, Mladinskega pevskega zbora DOREMI Bled, pianistke Vite Mesec in organista Gašperja Jereba pripravlja prazničen večer neskončnih možnosti, na katerem bodo svoje želje, skrbno zložene v prav posebno obliko, delili z vami. Carmen manet je 33-član-ski ženski pevski zbor iz Kranja, ki ga vse od ustanovitve leta 20ii vodi dirigent in glasbeni pedagog Primož Kerštanj. Skupaj poskrbijo, da njihove pesmi še dolgo odzvanjajo v ušesih in ostanejo zapisane v spominu navzočih poslušalcev. Carmen manet namreč v latinščini pomeni "pesem ostane". Zavidljivi zbirki priznanj iz Slovenije, Belgije, Italije, Latvije, Hrvaške in Kitajske je zbor julija 2017 dodal novo mednarodno odličje, ko je v Rigi osvojil prestižni naslov Evrovizijski zbor leta. Vse od odmevne zmage je zbor Carmen manet nastopal pred več kot 100.000 poslušalci v Sloveniji in v tujini, svoje glasbeno ustvarjanje pa je ovekovečil s prvim studijskim albumom Apollo 18, ki je izšel junija 2018, na dan velikega samostojnega koncerta »Vidim te« v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncert bo 20. decembra ob 20.20 v Festivalni dvorani Bled. Vstopnice so na voljo na TD Bled in na Mojekarte.si. :: RP, foto Marko Alpner A*? Kultura Predstavitev knjige Marija Pomagaj na Brezjah Muzejsko društvo Bled in Zavod za kulturo Bled 9. januarja ob 19. uri organizirata predstavitev knjige Marija Pomagaj na Brezjah avtorja ddr. Damirja Globočnika. Predstavitev bo v Festivalni dvorani Bled. Damir Globočnik (roj. 1964) iz Radovljice je muzejski svetnik za umetnostno zgodovino in likovni kritik. Študijsko se posveča proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno zgodovino in likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 2005 je pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine, leta 2012 pa je zaključil doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Izdal je dvanajst knjig, zadnji dve sta obsežni znanstveni monografiji Likovno in simbolno, kolektivni spomin slovenstva v likovni umetnosti (Slovenska matica, 2017) in Marija Pomagaj na Brezjah, Layerjeva Marija Pomagaj in pričevanja o romanjih na Brezje (Romar, 2019). 1. Slika Marija Pomagaj poznobaročnega slikarja iz Kranja Leopolda Layerja je eno najbolj znanih likovnih del na Slovenskem. Ali je njen nastanek še vedno ovit v skrivnost? Legenda pripoveduje, da je Leopold Layer sliko Marije Pomagaj naslikal iz zaobljube, če bo rešen iz ječe, zaprli so ga namreč Francozi leta 1810 zaradi ponarejanja denarja. Naslednje leto sta v velikem požaru v Kranju pogoreli Layerjeva hiša in slikarska delavnica. Takrat se je Layer najbrž zaobljubil, da bo s freskami poslikal Marijino kapelico v cerkvi sv. Vida na Brezjah, v katero je mošenjski župnik Urban Ažbe dal postaviti oltar s sliko Marije Pomagaj. Slika je najverjetneje nastala okrog leta 1800, tedaj je bila namreč zgrajena Marijina kapelica. Na freskah je bil napis, da jih je Leopold Layer naslikal iz zaobljube leta 1814. Pol stoletja se nato o Brezjah ni pisalo v slovenskih časnikih, vse do prvih milostnih uslišanj v letu 1863. V ljudskem spominu sta se podatek o nastanku slike in fresk povezala med seboj, zato naletimo na različne datacije, od konca 18. stoletja, 1800 in kasneje. Nedvomno je bila slika Marije Pomagaj leta 1811 že na Brezjah, saj Urban Ažbe v pismu kuratu na Sv. Joštu pri Kranju omenja, da so si ljudje v stiski zaradi francoske okupacije za svojo zaščitnico izbrali Marijo Pomočnico na Brezjah. 2. Tvoja obsežna knjiga na 431 straneh enciklopedičnega formata je zelo kompleksna zgodovina ne le slike in brezjanske božje poti, opisuješ namreč češčenje Marije povsod, kjer živijo Slovenci. Ali smo Slovenci, kot večkrat slišimo, Marijin narod? Zanimivo je, da je med prvimi v časnikih opisanimi dogodki na Brezjah obisk večje skupine ljudi iz bližnjih far na Brezjah, ki so se maja 1865 pred odhodom v ZDA prišli priporočit Marijinemu varstvu. Slovenski izseljenci v obe Ameriki, Avstralijo in drugam so s seboj odnesli tudi Marijo Pomagaj. V knjigi je opisano okrog 40 cerkva in kapel s slikami Marije Pomagaj, ki so jih postavili naši izseljenci. Največ jih je v ZDA. Ameriške Brezje so v Lemontu, tam je kopijo slike leta 1926 kronal nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je leta 1907 kronal originalno Marijo Pomagaj na Brezjah. Od leta i97i je Marija Pomagaj v kapeli v ameriškem Narodnem svetišču Marijinega brezmadežnega spočetja v Washingtonu. Argentinske Brezje so v Lujanu, potem so tudi mendoške Brezje v kraju El Challao, pa Ramos Mejia, San Justo idr. V Kanadi je bila po drugi svetovni vojni zgrajena cerkev Marije Pomagaj v Torontu. V Avstraliji so kopije Marije Pomagaj v Sydneyju, Wollongongu, Ta Pinu, Queenslandu, Melbournu idr., v Evropi pa v Rimu, Mer-lebachu oziroma Habsterdicku ... Prvega januarja 2000 je bila bazilika Marije Pomagaj na Brezjah razglašena za narodno svetišče Slovencev. Leta 1935 je bila Marija Pomagaj zaščitnica II. evha-rističnega kongresa v Ljubljani, to je bila največja verska manifestacija na slovenskih tleh. Leta 1996 je bila pokroviteljica praznovanja 1250-letnice krščanstva med Slovenci in tedaj je Brezje obiskal papež Janez Pavel II. Od leta 1969 potekajo na Brezjah romanja invalidov, bolnikov in ostarelih. Petnajstega avgusta i992, na praznik Marijinega vnebovzetja, je nadškof dr. Alojzij Šuštar na Brezjah vodil slovesnost posvetitve slovenskega naroda Mariji. V knjigi so podrobno obravnavana vsa romanja, množične pobožnosti in slovesnosti na Brezjah, ki imajo od začetka 20. stoletja vseslovenski značaj. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so bile pred Brezjami priljubljene številne druge Marijine romarske poti, kot so Sveta Gora pri Gorici, Višarje, Ptujska Gora. Ena najstarejših slovenskih Marijinih božjih poti je bila v Lescah, na Blejskem otoku je že v 13. stoletju stala Marijina cerkev, v 18. stoletju sta bili znani Marijini božji poti v Kropi in v Ljubnem na Gorenjskem. Vse to vodi k misli, da smo Slovenci Marijin narod. :: Marko Vidic, Zavod za kulturo Bled, Muzejsko društvo Bled Delavnice kreativnega pisanja Avtorica romana Utvare, Nina Kosmač, ob sobotah uspešno vodi delavnice kreativnega pisanja v Ledeni dvorani na Bledu in z navdušenjem pripoveduje, kako udeleženci vestno obiskujejo tečaj in pišejo lastne kratke zgodbe. Pri doseganju cilja, to pa je predstavitev kratkih zgodb v posebni publikaciji, so sedaj na pol poti. Prva šolska ura je načeloma vedno posvečena teoriji, definicijam ter tehnikam in oblikam pisanja, zakonitostim literarnega besedila in pomenu jezika kot orodja za sporočilnost umetniškega dela. Govori se o osnovnih ustvarjalnih postopkih in pojmih, kot so ideja, navdih, metafore, abstraktna ideja in konkretna izpeljava kratke zgodbe. Vsakič je podana določena tehnika oziroma trik znanega pisatelja pri pisanju in predvsem pri izogibanju stereotipov in premagovanju blokad pri iskanju inspiracije. Druga šolska ura temelji na branju kratke zgodbe in analizi prebranega. Kratke zgodbe kot primeri dobre in slabe prakse bodo od slovenskih in tujih avtorjev. Veliko je skupinskega dela in izmenjave mnenj, iščejo strokovno-jezikovne izboljšave. In o čem pišejo udeleženci? Ena izmed udeleženk piše fantazijsko zgodbo z okoljsko tematiko o Bledu in o osebi, ki ima preroške sanje. Drug udeleženec piše o podobah in bitjih, ki razsvetljujejo njegovo notranjost, nekdo bo predstavil življenjske poti v verzih in v kratki pripovedni zgodbi, mlada blogerka kuje pripoved o ljubezenskem razmerju z bobnarjem skupine Queen ... :: Nina Kosmač in RP KM Vabljeni vsak dan od 29. novembra do 5. januarja ^ na praznično Jezersko promenado: H od ponedeljka do četrtka od 15:00 do 19:00 ° od petka do nedelje ter ob praznikih od 11:00 do 21:00 Na prazničnih stojnicah se lahko okrepčate s tipičnimi gorenjskimi jedmi in toplimi napitki ter izberete izvirna praznična darila. Obiščite in oglejte si tudi Poštni urad decembrskih mož, razstavo jaslic v naravni velikosti, ljubezensko kolo, največjo naravno novoletno smreko, praznični stol in ob koncih tedna koncerte ter prvi vikend razstavo adventnih venčkov. Vabljeni/ * ■ ftfrEH a - T; , ? - . »T ±15. ^ « ■ i i, >* T- I * f ' 1 vf L I Program dogodkov na praznični Jezerski promenadi: 29.11 - 1.12. Dobrodelna prodajna razstava adventnih venčkov 11:00 - Prikaz izdelave adventnih venčkov 13:00 Petek, 29.11. 17:00 Sobota, 30.11. 11:00 16:00 Nedelja, 1.12. 15:00 17:00 Sobota, 7.12. 16:00 Nedelja, 8.12. 15:00 Sobota, 14.12. 16:00 Nedelja, 15.12. 15:00 Sobota, 21.12. 16:00 Nedelja, 22.12. 15:00 17:00 Četrtek, 26.12. 16:00 Sobota, 28.12. 16:00 Prižgimo luč, ljudje! (Frane Milčinski Ježek, Prižgimo luč!) - prižig lučk s koncertom Severe Gjurin z akustično zasedbo Začetek in zborno mesto Pravljične poti na Blejski grad Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Duet Maja Bevc in Nejc Škofic Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Slovenski pozdravi ■ »1 * I I Miklavž s spremstvom in Mladinskim pevskim zborom Totus Tuus na obisku Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Kristina Oberžan in Bled Jazz Selection Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Aufbix Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Duet Mia Žnidarič in Steve Klink Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Veseli Begunjčani Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Duet Miha Rebernik in Klemen Smolej Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Gorenjski kvintet Božiček s spremstvom in Otroškim pevskim zborom DoReMi na obisku Promenadni nastop Godbe Gorje Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Duet Maja Bevc in Anže Vrabec Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Gregorji Ustvarjalnost Blejcev se predstavi: Folklorno društvo Bled, KD IS viteza Gašperja Lambergarja in KD LG Rado Mužan, KUD Zasip z vokalno skupino LIP Bled in skečem iz Prgarije, KD Rudija Jedretiča Ribno z odraslo folklorno skupino in godci ter koncert Mance Špik z bandom Silvestrovanje za otroke: program za otroke, gledališka predstava, prihod Dedka Mraza s spremstvom Silvestrovanje s Help! A Beatles Tribute bandom Prižig kresa na jezeru Koncert: Prifarski muzikanti Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Kristina Oberžan in Bled Jazz Selection Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Hozentregarji r£ Predaja zelenih dreves v uporabo •«L Kultura w l ra- Priznanja Naša Slovenija 2019 Gibanje Kultura-Natura Slovenija bo že desetič zapored podelilo priznanja Naša Slovenija za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine. Priznanja je doslej prejelo 111 prejemnikov iz Slovenije in zamejstva. Na dosedanje razpise je bilo pravočasno poslanih več kot 350 nominacij (več na www.kultura-natura.si). Razpis je odprt do kulturnega praznika 8. februarja 2020, predloge pa zaradi prazničnega vikenda sprejemajo do vključno 11. 2. 2020. Oblikuje jih lahko vsak, ki to iskreno želi in je pri tem spoštljiv tako do predlagane/ga kot do našega gibanja.Razpis je usklajen s kriteriji za priznanja Europa Nostra. Prejete predloge bo do aprila 2020 pregledal odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija in izbral po dva prejemnika v posamezni kategoriji. Predsednica odbora bo tudi letos dr. Herta Mautrt-Lausegger, znana slove-nistka in etnologinja s Koroške. Priznanja Naša Slovenija niso denarne nagrade, ampak likovna pozornost trajne vrednosti, letos bo to podkvica oblikovalca Oskarja Kogoja. Gostitelja jubilejne 10. podelitve priznanjNaša Slovenija 2019 ter priložnostnega srečanja dosedanjih nagrajencev, članov in simpatizerjev gibanja Kultura-Natura Slovenija bosta Občina Bled in Zavod za kulturo Bled, slovesnost s podelitvijo priznanj pa bo maja v Festivalni dvorani Bled. Po svečani podelitvi priznanj bodo v avli Festivalne dvorane odprli potujočo razstavo desetih slovenskih likovnih umetnikov, ki so doslej tako ali drugače prispevali priznanja. Več o dosedanjih prejemnikih iz Slovenije in zamejstva in o letošnjih kategorijah pa na www.kultura-natura.si. :: Romana Purkart Nova gledališka predstava Upravna enota V mesecu decembru odrasla gledališka skupina KUD Kamot pripravlja novo veseloigro, ki je tudi tokrat nastala pod peresom ene in edine Lucije Vidic. Z naslovom Upravna enota vam povemo že kar veliko in vas hkrati vabimo k ogledu igre, ki bo v naslednjih mesecih gostovala po kulturnih domovih bližnje okolice. V januarju bomo predstavo premierno odigrali v domači dvorani v Zasipu, in sicer v soboto, 4. 1. 2020, ob 19.30, prva ponovitev pa bo v nedeljo, 12. 1. 2020 ob 18. uri. Vljudno vabljeni! :: KUD Kamot Zasip Veselo po domače Folklorno društvo Bled v nedeljo, 29. decembra, ob 19. uri v Festivalni dvorani Bled prireja že 21. Veselo po domače. Nastopili bodo: Hišni ansambel Avsenik, ansambel Jureta Zajca, Tim Gouverneur, KUD Triglav Slovenski Javornik - skupina Suhe hruške, harmonikar Matjaž Kokalj - svetovni prvak na diatonični harmoniki in folklorniki Folklornega društva Bled. Za humor bo poskrbela Šola Bistra Buča z učiteljem Jožetom Matekovičem. Skozi prireditev nas bo vodila Maja Tekavec. Tako kot vedno doslej ima prireditev tudi humanitarni značaj. Nanjo povabimo uporabnike doma Matevža Langusa iz Radovljice in doma starostnikov iz Radovljice, prost vstop pa omogočimo tudi tistim, ki si vstopnic ne morejo privoščiti. Prireditev je umeščena v najlepši čas leta, med božič in novo leto. Mnogim, tudi osamljenim in žalostnim, prikliče na lica vesel nasmeh in jih dobre volje popelje v novo leto. Vstopnice so na voljo v Turističnem društvu Bled ali pa si jih zagotovite pri članih Folklornega društva Bled. Cena vstopnice je 15 €. Za vse informacije lahko pokličete tudi na telefon 041 774 256. :: Anton Repe, foto: Mirko Kunšič Z najlepšimi željami iz Zasipa - Prgarije Pride čas, ko staro leto leže k počitku in se skupaj zazremo, polni upanja, v novo leto. Zaželimo vsem, ki nam je mar zanje, veder pogled v prihodnost, polno zdravja, ustvarjalnih dni in mirnih noči. Vsem članom Kulturno-umetniškega društva Zasip, članom ostalih društev v vasi, občini, vsem krajanom, vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vse, kar ste doprinesli k druženju, razumevanju, spoštovanju, sodelovanju in v skrbi za prečudovito podobo našega kraja. Vsem tudi veliko zdravja, ljubezni in topline, skupaj bomo z novimi projekti še izboljšali naše delo in prizadevanja. Srečno 2020 Zasip, Bled in Slovenija! :: mag. Dragica Marta Sternad Kenda, predsednica KUD Zasip Mladi 19 Študentje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled so ponovno posegali po zvezdah V začetku novembra se je v Splitu odvijala 32. konferenca AEHT, v sklopu katere se odvija tekmovanje v desetih strokovnih kategorijah, sedem jih je s področja gastronomije, strežbe in bar-manstva in tri iz hotelirstva in turizma. Sodelovalo je več kot 450 študentov iz 29 evropskih držav in dveh gostujočih držav (ZDA in Pakistan). Sodelujoči študenti VSŠ Bled so zastopali šolo v devetih kategorijah, in sicer: Benjamin Pevec - poznavanje in strežba vina, Klementina Košir - kulinarična umetnost, Matevž Novak - restavracijska strežba, Kristina Požun - barista - priprava kave, Marko Hiršel - barmanstvo, Žan Kuhar - kulinarični deseteroboj, Pia Zala Ivanko - priprava sladic, Anja Jekovec - poslovanje hotelske recepcije, Tilen Albreht - poznavanje turistične destinacije. Zlato si je za pripravo kave priborila Kristina, srebro Klementina Košir za kulinarično umetnost, bron Žan Kuhar, ki je tekmoval v kulinaričnem deseteroboju in še en bron, ki ga je osvojil Tilen Albreht za poznavanje turistične destinacije. Spremljali so jih mentorji predavatelj Jože Zalar, predavateljica dr. Boža Grafenauer, predavateljica mag. Tadeja Krašna, predavatelj Marijan Lebar in direktor mag. Peter Mihelčič. AEHT že od začetka svojega obstoja (1988) organizira tekmovanja na področju gostinstva in turizma. Tekmovanja v duhu evropskega povezovanja so lepa priložnost tako za študente kot predavatelje, saj omogočajo sklepanje poznanstev med sodelujočimi iz različnih držav, izmenjavo znanj in informacij ter sodelovanje tudi po končanih tekmovanjih. Konferenca spodbuja osnovne evropske vrednote, kot so sodelovanje, spoštovanje medkulturnih razlik, znanje, timsko delo, kar je vključeno že v osnovna pravila tekmovanja. Študentje namreč tekmujejo v ti-mih in morajo med seboj sodelovati. Člani timov niso nikoli iz iste šole in iste države. AEHT (European assocation of hotel and tourism schools) je mednarodna nevladna organizacija s svetovalnim statusom pri Svetu Evrope. Je združenje evropskih šol s področja turizma in hotelirstva, ki skrbi (predvsem na različnih dogodkih, ki jih vsakoletno organizirajo) za izmenjavo informacij, dobrih praks študentov in predavateljev. Vsako leto organizira največje evropsko tekmovanje študentov turističnih in hotelirskih šol. Čestitke vsem študentom ter njihovim mentorjem! :: Saša Ferjan Znanje išče pot iz roda v rod Na Podružnici Bohinjska Bela nam je pomembno, da sodelujemo s krajem in povezujemo generacije. Zavedamo se, da je potrebno ohranjati vezi med rodovi. Cenimo dragocena znanja, ki jih imajo ljudje na Bohinjski Beli in njihovo pripravljenost za prenos znanj na mlajše rodove. Na naši šoli smo pripravili delavnice, kjer smo prepletli otroško razigranost z modrostjo starejših. Učence 1. in 2. razreda je obiskal čebelar Milan in jim povedal veliko zanimivega o življenju čebel in njihovem pomenu za ljudi. Učenci 3., 4., in 5. razreda so izvedeli veliko zanimivega o zeliščih. Gospa Rezka je prava zakladnica znanj o zeliščih in z veseljem smo ji prisluhnili. Mlajši učenci so izdelovali snežake in Božičke iz lesa, ki nam ga je pripravil gospod Klemen. Starejši učenci so šivali vrečke in jih polnili z dišečo sivko, ki je zrasla na gredici ob šoli. Pomirjujoč vonj sivke se je širil po naši šoli, ko so učenci pridno smukali cvetove. Pri šivanju so nam pomagale spretne gospe iz vasi: Jožica, Breda in Vilma. Dan je bil ustvarjalen in imeli smo se zelo lepo. Preplet generacij ustvarja sedanjost in pušča sadove za prihodnje rodove, predvsem pa trajen spomin v naših srcih. :: Urša Beber, Podružnica Bohinjska Bela Šolski čebelarski krožek obiskal Vrtec Bled Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom so Vrtec Bled obiskali otroci čebelarskega krožka iz Osnovne šole Lesce z učiteljico in mentorico Heleno Cilenšek. Eva, Urška, Jerca, Nuša, Sara, Martin, Januš in Žiga so pripovedovali o življenju čebel in pomembnem delu čebelarja. Skozi igrico so predstavili življenje in naloge čebelje družine. Da je bil obisk mladih čebelarjev še bolj zanimiv, so s seboj prinesli zaščitno obleko čebelarjev in pripomočke za lažje in varnejše delo s čebelami. Otroci v vrtcu so bili obiska zelo veseli. Zahvaljujemo se za obisk in upamo, da pridejo tudi naslednje leto. Naj medi! :: Vrtec Bled Mladi T Siva kučma, bela brada V Ribnem vsako leto skupaj s kulturnim društvom in krajevno skupnostjo povabimo vse otroke iz KS v dvorano Zadružnega doma, kjer nas obišče dedek Mraz. Letos smo se zbrali v prenovljeni, toplo ogreti dvorani, kjer so stare zelene peči nadomestili s centralnim ogrevanjem. V polno zasedeni dvorani smo si pred obiskom dedka Mraza z zanimanjem ogledali in se nasmejali ob predstavi mlajših igralcev dramskega krožka naše podružnice. Igrico Veliko tekmovanje v kakcih je domiselno režirala in priredila učiteljica Blanka Valant. V veselem pravljičnem vzdušju smo pričakali dedka Mraza, ki nam je zaželel polno dobre vo- lje, razumevanja, zdravja in zadovoljstva v prihajajočem novem letu. Dedku Mrazu smo se zahvalili s pesmicami, poklepetali z njim, se posladkali in se odpravili domov z željo po bolj brezskrbnem in prijaznem času za vse ljudi na svetu. :: Meri Poklukar, Podružnica Ribno Vestičke iz Srednje šole Jesenice Na Srednji šoli Jesenice izobražujemo dijake na treh usmeritvah: vzgojiteljski, zdravstveni in strojni. Ponosni smo, da smo v lanskem šolskem letu imeli v programih strojni tehnik in srednja medicinska sestra dva diamantna maturanta. Diamantni maturant in prvi na državnem tekmovanju iz matematike za srednje tehniške šole je bil Timotej Ambrožič z Bleda, ki je z odliko končal četrti letnik programa strojni tehnik in s pomočjo petega predmeta študira na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Od letošnjega septembra imamo na šoli nov kabinet za praktični pouk v zdravstveni negi, z najnovejšo opremo in pripomočki. Tako smo bodočim zdravstvenim tehnikom omogočili še kakovostnejšo izvedbo praktičnega pouka na šoli. Poleg rednega pouka poskušamo dijakom omogočiti, da v času šolanja pridobijo čim več praktičnih izkušenj. Nabirajo jih pri praktičnem pouku v podjetjih, zdravstvenih ustanovah in vrtcih. Na vzgojiteljski usmeritvi zelo dobro sodelujemo tudi z blejskim vrtcem. Kot zelo pomembne so se pokazale tudi izkušnje, ki jih dijaki dobijo tudi v okviru različnih projektov, ki tečejo na šoli. Eden najbolj priljubljenih je praksa v tujini v okviru programa Erasmus+. Lansko leto so naši dijaki tri tedne preživeli v Angliji, letos pa v Nemčiji. :: Monika Lotrič Sveti Miklavž v Zasipu Zasipške družine je v četrtek, 5. 12. 2019, v popoldanskih in večernih urah obiskal Miklavž s spremstvom. Običaj miklavže-vanja smo obudili z namenom, da se družine zberejo za družinsko mizo in tako ob čakanju na Miklavža prebijejo skupaj prosti čas. Otroci so Miklavža težko pričakovali. Zapeli so mu pesmico ali zmolili. Miklavž jim je povedal nekaj modrosti. Razdelil jim je leskove šibe. Povedal jim je, da šiba kar sama zapleše, če otroci niso pridni. Šiba pa za pridne otroke pomeni tudi moč, lepo željo za prihajajoče leto. Angelček je v svoji knjigi preveril, kako so bili otroci pridni, prijazni in dobri do drugih ljudi. Poklonil jim je sladek bombon-ček. Miklavža in angelčka sta spremljala tudi dva parkeljna, ki sta z verigami okrog pasu poskrbela za ropot in malo tistega strahu, ki smo ga bili deležni vsi, ki smo jih srečali. :: Ana Hlebanja Turizem Legenda o potopljenem zvonu Na Blejskem gradu je živela mlada vdova. Moža so ji ubili razbojniki. Da bi počastila njegov spomin, je zbrala vse svoje zlato in srebro ter dala uliti zvonček za kapelico na otoku. Ko so zvonček peljali na otok, se je dvignil hud vihar, ladjica se je prevrnila, brodarji so se utopili, zvonček je potonil. Ob mirnih in jasnih nočeh se zvonček še zdaj oglaša iz jezerskih globin. Mlada vdova je odšla v Rim in vstopila v samostan. Po njeni smrti je poslal papež drug zvonček za jezersko cerkev. Kdor pozvoni z njim, se mu izpolni želja, ki jo ima med pozvanjanjem. Tudi letos bo legenda o potopljenem zvonu na božični dan, 25. decembra, ob 17. uri zaživela v Grajskem kopališču. Pri uprizoritvi bodo sodelovali Društvo za podvodne dejavnosti Bled, žonglerska skupina Čupakabra, pletnarji, društvo BPS in sopranistka Janja Hvala. :: Turizem Bled Blejski lokalni izbor se nadaljuje tudi z vidika celostne grafične podobe. Izstopali so izredno skrbno pripravljeni izdelki, ki so tudi vrhunske senzorične kakovosti. Posebej so navdušili zeliščni čaj, sol s sušenimi zelišči, zeliščni ledeni čaj, prav tako zanimiv pa je bil bogat izbor žganih pijač. Takoj po novem letu, 9. januarja, pridejo na vrsto gostinski ponudniki, ki bodo v ocenjevanje prijavili jedi in pijače, postrežene na gostinski način. Med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati jedi in pijače, posebej izstopa lokalno dodana vrednost le-teh. Jedi in pijače morajo vsebovati določen odstotek lokalno pridelanih sestavin (živil, receptur, postopkov obdelave, drobnega inventarja, na katerem so po-strežene ipd.) ter blejsko zgodbo; izhajajo lahko iz blejske kulinarične piramide, ki jo je pripravil prof. dr. Janez Bogataj, ali pa predstavljajo sodoben pogled na kuli-nariko - hišne jedi in pijače, postrežene na gostinski način. :: Maja Pančur, Turizem Bled Potem ko je prvo ocenjevanje rokodelskih izdelkov in izdelkov industrijskega oblikovanja za podelitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Bled Local selection oziroma Blejski lokalni izbor potekalo 15. novembra, je 9. decembra strokovna komisija v ocenjevanje prejela 34 pridelkov in živilskih izdelkov enajstih ponudnikov. 26 izdelkov je bilo pozitivno ocenjenih, dva izdelka sta bila pogojno pozitivno ocenjena, en izdelek je bil izločen, pet pa jih ni doseglo kriterijev ocenjevalne komisije. Strokovno komisijo, v kateri so bili dr. Janez Bogataj, dr. Tanja Lešnik Štuhec in mag. Marlena Skvarča, je še posebej navdušila kakovost izdelkov, ki je razen v nekaj primerih na zavidljivi kakovostni ravni, tako s senzoričnega kot Blejski grad ponovno med 24 najlepšimi v Evropi Ugledna ameriška popotniška revija Conde Nast Traveller je Blejski grad uvrstila na seznam 24 najlepših gradov v Evropi, predvsem zaradi slikovite umeščenosti v naravo. "Kaj je na gradovih, da privabljajo popotnike?" se sprašuje avtorica članka Caitlin Morton in odgovarja, da nam približajo življenje iz pravljic in prikazujejo najboljšo svetovno arhitekturo in osupljivo pokrajino. Na seznam 24 naj- lepših gradov umesti tudi Blejski grad, saj je eden najbolj priljubljenih krajev v Sloveniji zaradi smaragdne vode, otočka s cerkvico in razgledom na Julijske Alpe. "Oglejte si oranžne strehe Blejskega gradu in obzidje iz 11. stoletja, nato pa se obrnite in si privoščite nekaj najbolj slikovitih pogledov na jezero, kar jih boste kdaj našli," še zapiše Mortonova. :: RP, foto Miro Zalokar ^¡Lbled Koledar prireditev www.bled.si Turizem Prireditve Po poletni še zimska kartica Julijske Alpe: Bled Turizem Bled bo potem, ko je bila poletna kartica Julijske Alpe: Bled zelo dobro sprejeta, že v letošnji zimi uvedel še zimsko različico kartice. Vsebina zimske različice kartice se navezuje na prevoze z blejskim zimskim shuttlom vsak dan na Pokljuko, Vogel, Krvavec in v Kranjsko Goro, ob sredah in nedeljah v Trbiž ter ob četrtkih in nedeljah na 3Laendereck v Avstrijo. Enkrat v času bivanja je gostom na voljo tudi vstop na Blejsko drsališče z razgledom na terasi Kavarne park. Gostje se lahko z zimskim shuttlom odpravijo na smučanje, tek na smučeh in druge zimske aktivnosti ali zgolj na obisk krajev. Možni so tudi postanki na zahtevo (npr. Dovje, od koder se lahko odpravijo v Planinski muzej in dolino Vrat). Za kartico še vedno veljajo enaki pogoji izdaje, torej najmanj tri nočitve pri partnerju Turizma Bled. :: Maja Pančur, Turizem Bled Slovenski kongresni ambasadorji Kongresni urad Turizma Bled je v partnerskem sodelovanju s Kongresnim uradom Slovenije, Kongresnim uradom Ljubljana in Slovensko turistično organizacijo v letošnjem letu zagnal projekt kongresnih ambasadorjev Slovenije. Projekt je zastavljen v skladu z dobrimi praksami v tujini, kjer destinacije beležijo številne uspehe prav na račun uspešnega razvoja in vodenja kongresnih in konferenčnih ambasadorskih programov. Letošnji nominiranci, kongresni ambasadorji in ambasadorke, so zdravniki, znanstveniki, profesorji, raziskovalci in drugi strokovnjaki z različnih področij, ki so pripomogli k internacionalizaciji in prepoznavnosti Slovenije preko številnih znanstvenih dogodkov, ki so jih pripeljali v Slovenijo. 14. novembra je na Ljubljanskem gradu potekal osrednji dogodek Slovenskega ambasadorskega programa, kjer so bili podeljeni častni nazivi prvim kongresnim ambasadorkam in ambasadorjem Slove- datum ura lokacija prireditev Petek, 20.12. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predstavitev slikanice za otroke: Medvedek peče slovensko potico Sobota, 21.12. 16:00 Hom Začaran gozd brezčasnih ljudskih pravljic 20:00 Festivalna dvorana Bled Glasbena komedija: Predstava za vsako priložnost Ponedeljek, 23.12. 10:00 Zbor: Rikli Balance Hotel, recepcija Alpska joga 19:30 Festivalna dvorana Bled Glasbena komedija v posebni XXL izvedbi: Nune v akciji! Četrtek, 26.12. 10:00 Zbor: Rikli Balance Hotel, recepcija Alpska joga Petek, 27.12., 30.12. - 31.12. 8:00 - 15:00 Medgeneracijski center Bled Otroški počitniški program Ponedeljek, 30.12. 10:00 Zbor: Rikli Balance Hotel, recepcija Alpska joga Sobota, 4.1. 10:00 Zbor: Rikli Balance Hotel, recepcija Alpska joga 18:00 Cerkev sv. Martina Bled Božični koncert Moškega pevskega zbora Triglav Lesce Bled Sreda, 8.1. 20:00 Festivalna dvorana Bled Komedija Jurija Zrneca: Avdicija Četrtek, 9.1. 19:00 Festivalna dvorana Bled, dvorana B Predstavitev knjige dr. Damirja Globočnika: Marija Pomagaj na Brezjah 19:30 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predavanje Janeza Pretnarja: Ognjena zemlja in Patagonija Petek, 10.1. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Prireditev za otroke: Igriva španščina 11. - 12.1. 12:00 - 18:00 Izletniška kmetija Dornk na Mlinem Razstava preko 150 različnih božičnih jaslic Sobota, 11.1. 19:30 Dom krajanov Bohinjska Bela Gledališka predstava KUD Jože Stupnik, Svečina: Življenje je vrtiljak Ponedeljek, 13.1. 19:00 Festivalna dvorana Bled, dvorana B Javni nastop učencev Glasbenega centra DoReMi Sreda, 15.1. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Otvoritev razstave likovnih del otrok mednarodne šole slikanja iz Slovenije, Italije in Avstrije: Drevo Četrtek, 16.1. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predavanje dr. Jana Bizjaka: Pridelajmo si zdravo in okusno sadje na domačem vrtu Petek, 17.1. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Pravljica za otroke: Debela repa 19:00 Dom krajanov Zasip Slovenska vicoteka, kmečki stand-up show! Sobota, 18.1. 10:00 Blejski grad, Viteška dvorana Otroci na gradu: Glasbeni center DoReMi Torek, 21.1. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Odprt pogovorni večer z mag. Dragica M. Sternad Kenda: Motnje hranjenja 22. - 26.1. Športni center Triglav Pokljuka BMW IBU svetovni pokal v biatlonu Pokljuka 2020 Četrtek, 23.1. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predavanje Društva za varstvo okolja Bled: Resnica o hrani. Kaj bi o svoji hrani morali vedeti vsi, ki želite p-ostati zdravi. Petek, 24.1. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predstava za otroke: Zgodba o snežaku s srcem Sreda, 29.1. 19:00 Infocenter Triglavska roža Bled Predavanje: Paleontološko bogastvo Kozje dnine v osrčju Triglavskega narodnega parka datum ura lokacija prireditev Četrtek, 30.1. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predavanje Emila Brenceta: Primerjava prednosti in pomanjkljivosti obvoznice in razbremenilne ceste Petek, 31.1. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Pravljična ura za otroke: En, dva, tri - kamišibaj! Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: Festival opening gala: KUG sax sippia ansambel, Julian Arguelles trio Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: Hungry saxes: duo Judit Varadi, Levente Puskas, Saksofonski ansambel Univerze v Debrecenu 20:00 After 8 with 8: Milano saxophone quartet, KUGjazz saksofonski kvartet Nedelja, 2.2. 12:30 Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: Public enemy: mladinski koncert za nagrado publike 17:30 Saxplosion time: Pihalni orkester Glasbene šole Vrhnika, Pihalni orkester Glasbene šole Logatec in AS international youth saxophone orchestra RAZSTAVE: 1. - 31.12. v del. času Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Drugačen Bled, razstava fotografij Žive Rant Jaslice in rezbarski izdelki, razstava ročnih izdelkov iz lipovega lesa rezbar Cena Razingarja s Planine pod Golico 5. - 31.12. 9:00 - 17:00 Galerija Stolp na Blejskem gradu Samostojna razstava likovnih del akademskega slikarja mag. Matjaža Arnola: Odstiranja 12.12. - 31.1. 8:00 - 16:00 Infocenter Triglavska roža Bled 28. razstava članov Foto kluba TNP 21.12. - 12.1. 10:00 - 18:00 Ob jezero pod Kavarno Park v bivši dvorani Kazina Razstava Amazing Animals - Čudovite živali na Bledu 6. - 31.1. v del. času Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Razstava likovnih del otrok mednarodne šole slikanja iz Slovenije, Italije in Avstrije: Drevo Organizator si zaradi nepredvidenih okoliščin pridržuje pravico do spremembe programa. Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si/sl/prireditve. Koledar prireditev pripravlja Turizem Bled, zavod za pospeševanje turizma, info@visitbled.si nije. Častno pokroviteljstvo osrednjega dogodka je prevzel predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Ugleden naziv je tako prejelo 25 kongresnih ambasadork in ambasadorjev Slovenije, ki so zaslužni, da smo v Sloveniji lahko uspešno gostili številne mednarodne kongrese in druge poslovne dogodke. Pogoj za nominacijo v letošnjem letu za imenovanje v naziv kongresna am-basadorka oz. kongresni ambasador je organizacija znanstveno-strokovnega ali poslovnega dogodka z minimalno 100 udeleženci in z vsaj polovično mednarodno udeležbo. V zagonskem letu je komisija upoštevala dogodke, ki so se odvili v obdobju od leta 2014 do vključno 2018. Prednost so imeli dogodki regionalnih, evropskih in mednarodnih oz. svetovnih združenj, ki so v izbrano destinacijo pripeljali čim višjo mednarodno udeležbo ali pa so bili izrednega mednarodnega pomena. Med prejemniki uglednega naziva so tudi predstavniki organizacij, ki so na Bled pripeljali večje dogodke v prete- 20:00 Sobota, 1.2. 12:30 Podelitev priznanja dr. Danici Purg Turizem Prireditve klih letih in ki so jih imenovali partnerji Kongresnega urada Turizma Bled. Ugledni naziv so prejeli: prof. dr. Danica Purg, IEDC - Poslovna šola Bled, Monika Až-man, dipl. m. s., Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, red. prof. dr. Maja Ru-pnik, dipl. biol., Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, g. Andrej Bibič, Ministrstvo za okolje in prostor in g. Peter Grk, vodja sektorja za Blejski strateški forum Ministrstva za zunanje zadeve RS. :: Vesna Klemenčič, vodja Kongresnega urada Bled Mehurčki ob jezeru Bled s svojo izjemno naravno kuliso in čarobno zimsko pravljico prav vabi na kozarček penine, če k temu dodamo še čas med božičem in novim letom, je zgodba popolna. Najboljše slovenske penine in nekaj tujih šampanjcev bodo na voljo od 27. do 29. decembra od 12.00 do 20.30 v Festivalni dvorani Bled, dogodek pa smo poimenovali Mehurčki ob jezeru. Na zdravje! Godba Gorje na Zimski pravljici in v Festivalni dvorani Državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, bomo na Bledu tradicionalno obeležili s koncertom Godbe Gorje. Ta bo ob 16. uri najprej nastopila na Zimski pravljici na Jezerski promenadi, nato pa ob 17. uri v Festivalni dvorani Bled sledi praznični koncert. Vstopnine ne bo. Godba Gorje je ljubiteljski glasbeni kolektiv, ki združuje okrog 40 aktivnih članov. Začetki Godbe Gorje segajo v leto 1907, ko je bila godba uradno ustanovljena. Kot prva godba v Sloveniji se je Godba Gorje leta 1969 oblekla v narodne noše in že takrat postavila smernice izgleda slovenskih godb. Godbi od leta 2002 dirigira mag. Klemen Repe, ki je član godbe že od mladosti. :: RP Turizem Prejeli smo Silvestrovanje za otroke na Jezerski promenadi Kjer je danes Blejsko jezero, je bil nekoč velik travnik. Na sredi travnika je bil hribček, na sredi hribčka pa velika skala. Na hribčku je rasla najmehkejša trava. In na tem hribčku so najraje plesale gorske vile. Na travniku pa so pastirji pasli ovce. Ko so se ovce približale hribčku, so vile opozorile pastirje, naj ogradijo pašnik, da ovce ne popasejo trave na hribčku. Pastirji niso upoštevali svarila in zato so vile same ogradile hribček. Vile so priklicale vse vode iz bližnjih gora in potokov. In tako je nastalo Blejsko jezero. Pravljico v izvedbi KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora si bodo na odru Jezerske promenade lahko ogledali vsi otroci, ki bodo ob 15. uri prišli na silvestrovanje! Obiskal jih bo dedek Mraz s škrati Dežele ljudskih pravljic Bled, prinesel jim bo vstopnico za kino predstavo v Linhartovi dvorani v Radovljici! Komunalci in jezero Polnočno kresovanje na jezeru Kres je bil na Slovenskem od nekdaj komunikacijsko sredstvo - v času turških vpadov kot opozorilo pred nevarnostjo, danes pa kres prinaša zgodbo povezovanja, veselja, zbiranja ob ognju. Kresne šege so bile že dolgo tesno povezane z magičnim odnosom človeka do narave. S kresom človek časti sonce in mu z ognjem pomaga, da v dolgih zimskih nočeh ne omaga. Zavezanost Bleda naravi bomo tako simbolno izrazili na sil-vestrovo, točno ob prelomu starega z novim letom. Namesto blišča in hrupa ognjemeta bomo na jezeru s pomočjo Društva za podvodne dejavnosti Bled prižgali ogenj in prosili sonce, naj se vrne ... :: Turizem Bled Ustvarjalnost Blejcev se predstavi Bled je eno izmed najpomembnejših turističnih središč v Sloveniji in domačini ob vsem delu in ukvarjanju z našimi gosti včasih pozabimo nase. Na Turizmu Bled smo se zato odločili, da predzadnji dan leta posvetimo nam - domačinkam in domačinom. V ponedeljek, 30. decembra, na predzadnji dan starega leta, bo dogajanje na Zimski pravljici tako krojila ustvarjalnost domačinov. Na odru se bodo ob 16. uri predstavili Folklorno društvo Bled, kulturno društvo Igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja in kulturno društvo Lutkovno gledališče Rado Mu-žan, KUD Zasip z vokalno skupino LIP Bled in skečem iz Prga-rije, kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno z odraslo folklorno skupino in godci. Po predstavitvi bo na oder stopila domačinka Manca Špik s svojo skupino. :: Turizem Bled Komunalci (z izjemo F. Maleinerja, ki so ga v pomoč poklicali ribiči, da jim na javni tribuni o ribištvu pomaga rešiti se stigme onesnaževalcev) menijo, da prvega med grešniki za stanje jezera ne gre iskati pri njih, ribiči so tudi prepričani, da to niso oni, kmetijci modro molčijo, turistični delavci in gostinci, ki čisto dobro živijo od jezera, ne glede na to, kako slabo mu gre, nimajo volje, da bi mu pomagali, vsi drugi, z državo vred, ki ne brez krivde stojijo ob strani, pa se delajo, kot da jih vse to ne briga in se jih ne tiče, jezeru se pa še naprej slabo piše. Z javnimi tribunami (in članki) uspemo malček razburkati javno mnenje in pritegniti kanček pozornosti in se morebiti znebiti svojega dela odgovornosti za stanje, kakršno je, nedvomno pa vse to jezeru kaj dosti ne koristi. S F. M. se v marsičem strinjam, so pa stvari v njegovih člankih in v predavanju, za katere se zdi, da preprosto ne pijejo vode: F. M. vztraja, da naj bi kar 70 % do 80 % odplak končalo v jezeru zaradi neustreznega in preobremenjenega kanalizacijskega sistema, in dokazuje, da je malodane nova čistilna naprava že zdaj preobremenjena in ne opravlja naloge, za katero je zgrajena. Zanj ključen posredni dokaz je ugotovitev, da že kanalizirana čista (tuja) voda (»vsaj 80 l/sek«) presega kapaciteto črpalk na sistemu (»68 l/sek«). Po »konzervativni in močno prizanesljivi« oceni F. M. je prava obremenitev sistema s fekalijami bistveno večja in krepko presega 20.000 do 25.000 PE (in s tem povezano biološko in kemijsko porabo kisika, da težkih kovin in drugih dejavnikov niti ne omenjam). Stvari ne grejo skupaj, na eni strani imamo potemtakem krepko preko 10.000 enot onesnažene fekalne vode v jezeru, na drugi strani pa, v najmanj pretočnem delu jezera, modro zastavo, ki dokazuje, da kopalne vode niso obremenjene s fekalijami. Predpostavimo, da objavljene trditve, izračuni in dokazi držijo, potem se je treba vprašati, kako to, da nihče ne vidi hude ekološke katastrofe, ki se nam obeta, ki je že tukaj! Še več, zdi se, da le malokoga skrbijo tako resna, celo alarmantna opozorila. Sam menim, da bi se ob taki stopnji onesnaženja celo krapi, Maleinerju tako ljuba in potrpežljiva bitja, začeli spraševati kaj, hudiča, se dogaja. Odgovor, zakaj katastrofe (še) ni, se najbrž skriva v zamolčanem delu interpretacije dejstev. Drži, imamo preko 8.000 prebivalcev občine in skoraj 3.000 prebivalcev v sosednji občini, imamo preko 9.000 postelj in krepko čez 5.000 dnevnih obiskovalcev, imamo kopico gostinskih lokalov in zaposlenih v njih, pa še pse in mačke, ki se brez sramu olajšajo, kjer se jim zahoče; imamo še izvirno vodo nekje okoli 60 l/sek in imamo kdaj pa kdaj še nalive, ki nam jih na glavo in v sistem zlijejo bogovi dežja in neviht. Ja, imamo onesnaževalce, katerih skupno število krepko presega kapaciteto čistilne naprave. Do tu se g. F. Maleiner v svojih računih ne moti. Številka, s katero nas predavatelj prestraši, je impresivna in alarmantna, ampak le ob upoštevanju (zamolčanega) načela sočasnosti, če pa tega načela ni in v naravi se le redko ali nikoli ne pojavi (če pa bi se, ta(k) dogodek ne bi odmeval le v lokalnih medijih, ampak bi bil zanesljivo zabeležen celo v Guinessovi knjigi rekordov), potem odgovor, zakaj je CČN pravilno dimenzionira-na tudi za kronično obremenitev, ni več nerešljiva uganka. Bom podal (poenostavljeno) prispodobo, ki posredno razloži, zakaj velikost CČN Bled (14.650 PE) najbrž čisto zadošča: ob sočasnosti bi (na podlagi zgoraj navedenih podatkov) hočeš ali nočeš v kraju rabili reci in piši najmanj 25.000 stranišč (točneje straniščnih školjk), ker jih pa na žalost nimamo toliko in imamo k sreči vsi ljudje različno časovno determinirane potrebe, se mirno lahko zadovoljimo z bistveno manjšim številom, ki najbrž ne presega četrtine »računsko dokazanih« potreb. Ob dobri organizaciji in časovnem zamiku se nam tako »pomanjkanje stranišč« praktično ne pozna, vsaj ne v običajnih dnevih ... Če pa v račun vzamemo še nevihte, tiste najbolj intenzivne in kratkotrajne, ki presegajo intenziteto 165 l/sek, do katere je bil računsko že pred davnimi leti dimenzioniran sistem mešanih odplak brez prelivanja v jezero, potem smo pa še v večji zadregi. Ampak, na našo srečo, nam tudi bogovi izpod oblakov ne izpraznijo vseh škafov na nebu naenkrat na glavo, tako da tudi tukaj le redko kdaj (povratne dobe, ki jih štejemo v letih ...) v sistemu pride do kolapsa. Seveda so problemi, z vsakim rešenim se pojavita vsaj dva nova, ki zahtevata novo energijo in nova znanja. Res je, tudi tuje vode v kanalizacijskem sistemu so problem, ni pa problem sistem sam (kot meni ing. Maleiner), ki kolikor toliko dobro vendarle deluje in se dograjuje. Seveda je problem tudi starost kanalizacijskega sistema v skledi jezera, ampak tudi ta se prenavlja in dograjuje v skladu z veljavnimi standardi. Problem je tudi propadanje jezera. Pa ne zaradi ali izključno iz razlogov, ki jih vidi g. Maleiner. Jezeru največ škode povzroča ignoranca tistih, ki so dolžni zanj poskrbeti in svojega dela ne opravijo. Več rešitev je že davno poznanih in uporabljenih, med njimi tudi natega, ki jo je projektiral eden od predavateljev javne tribune o ribištvu, prof. Rismal, ki že dolgo deluje daleč pod svojim op-timumom zaradi ignorance tistih, ki bi morali skrbeti zanjo in jo vzdrževati, tudi dotok sveže vode v jezero ne daje rezultatov, ki bi jih lahko tudi zaradi tega, ker ne najdemo volje, da bi iz kanalizacijskega sistema izločili vsaj nekaj izvirnih voda in jih vrnili jezeru na njegovem najmanj pretočnem delu, če pa bi se problema propadanja jezera lotili še malo širše, bi najbrž hitro opazili, da bi se njegovega zdravljenja morali lotiti precej dlje od njegovih meja in bistveno širše od meja občine. Ja, problemi so in vsaka polemika prinese nekaj koristi in nov razmislek. Am- Prejeli smo Šport pak še tako dobra polemika se mora enkrat končati, da se začne resen razmislek tistih, ki so za to odgovorni. Žal to nismo tisti, ki tukaj polemiziramo daleč od oči in ušes onih drugih. Spoštovani ing. F. Maleiner si v resnici zasluži vso našo zahvalo za opozorila, ki jih je predstavil v svojih člankih in predavanjih in če njegove trditve, izračuni in dokazi, ki jih najbrž skrbno hrani, držijo, potem je čas za ukrepanje; javno objavljeni podatki strokovnjaka njegovega slovesa najbrž že zadoščajo za kopico ovadb. Kot resno zaskrbljen občan, ki dopuščam, da sem v dosedanjem spremljanju razvoja komunalne infrastrukture kaj bistvenega spregledal, kar pa F. M. ni, se čutim nagovorjenega, da vse pristojne inštitucije javno in neposredno obvestim o sumu resnega ogrožanja zdravja ljudi in ogrožanja zavarovane naravne vrednote in o sumu neodgovornega in malomarnega dela tistih, ki so po službeni dolžnosti dolžni skrbeti za javno dobro in javne koristi. Z dokazi, ki jih ima in nam jih je dobrohotno ponudil v pomoč ing. Maleiner, bo najbrž enostavno, za zdaj neznanemu povzročitelju, dokazati sum povzročitve splošne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi zaradi nedopustno visoke koncentracije fekalij v jezeru, potem dokazati sum ponavljajoče povzročitve škode na zavarovani naravni vrednoti zoper odgovorne na Ministrstvu za okolje in prostor; ARSO, Direkcija za vode, zaradi večletnega malomarnega vzdrževanja natege (dokazi: kot zgoraj) in dokazati sum o zlonamerni poškodbi javne lastnine, uperjen zoper neznanega storilca, ki je poškodoval natego, ki od poškodb dalje ne deluje več oziroma deluje suboptimalno (dokazi: kot zgoraj) in nazadnje dokazati sum opustitve dolžnega ravnanja po uradni dolžnosti zoper pristojnega inšpektorja za okolje, ker ni ukrepal takoj, ko so bili objavljeni vsi ti alarmantni podatki o onesnaženosti jezera in podatki o poškodovani nategi, in pri samem viru preveril dokazov. :: Emil Brence Makadamkanje na Bledu Bled bo prvi vikend junija prihodnje leto gostil kolesarski dogodek Slovenia Gravel Epic. Ciljna skupina štirih elitnih dogodkov so poslovneži srednjih let, ki bodo za podaljšani vikend pripotovali predvsem iz Azije, Amerike in Bližnjega vzhoda, skupaj z družinami in prijatelji. Agencija Lajf je v sodelovanju s Turizmom Bled v Triglavski roži organizirala dogodek na temo gravel kolesarjenja oz. maka-damkanja. Gre za kolesarjenje, ki postaja pravi trend in zagotovo ni muha enodnevnica, pri nas ima zaenkrat le peščico privržencev. Gravel kolesarji (makadamkarji) iščejo lepe makadamske poti, odmaknjene od prometnic in so veliki ljubitelji narave in lokalne kulinarike. Na kolesu iščejo doživetja, željni so novih spoznanj in zgodb, ki jih destinacija ponuja. Svoje makadamkarske zgodbe so navzočim iz turistične branže, medijem, razvojnim agencijam, kolesarski industriji in lokalnim kolesarskim navdušencem predstavili tudi štirje gosti dogodka. Tomaž Kučan je spregovoril o kolesarski industriji, ki komaj sledi povpraševanju po gravel kolesih; Simon Erjavec o slovenskih dirkah in druženjih, poimenovanih Gravelution; Neža Peterca nas je popeljala v svet kolesarskega popotovanja; o tem, kakšne goste bo Bled gostil v začetku junija, pa Tim Kremer, idejni vodja projektov Gravel Epic Events. Bled bo tako tretja lokacija elitnih gravel dogodkov. Marca se bodo kolesarji družili v maroškem Marakešu, maja na vulkanu Etna na Siciliji, junija na Bledu, zadnji dogodek pa bo organiziran v zibelki evropskega gravel kolesarjenja, v katalonski Gironi. Slovenia Gravel Epic, kolesarsko gravel doživetje, povezuje Blejsko in Bohinjsko jezero s traso, ki poteka čez Jelovico in Pokljuko. Dejstvo je, da so čudoviti gozdovi z mrežo lepih makadamskih gozdnih cest izjemna lokacija za zahtevne gravel kolesarje. Dogodek je nedvomno priložnost za pozicioniranje Julijskih Alp kot »supreme gravel destination«. Izognemo se zakonodajnim omejitvam vožnje v naravnem okolju, hkrati pa na destinacijo privabimo dobre kolesarske goste, hedoniste, ki cenijo naravne danosti in lokalne posebnosti. Enostavno hočejo okusiti destinacijo. Pa smo zreli prepoznati priložnost, ki se nam ponuja in je pred vrati? :: Maja Zupan, direktorica festivala Šport Priznanje Kolesarske zveze Slovenije 26. novembra je bil na Ljubljanskem gradu ob zaključku kolesarske sezone vsakoletni večer zvezd, kjer Kolesarska zveza Slovenije razglasi kolesarja in kolesarko leta ter podeli priznanja vsem najboljšim v letošnji sezoni. Priznanje za naj kolesarko leta je dobila gorska kolesarka Tanja Žakelj, za naj kolesarja leta pa Primož Roglič. Kolesarska zveza Slovenije je podelila tudi posebno priznanje Kolesarskemu klubu Bled za 50-letno aktivno delovanje društva na področju kolesarstva. Posebno priznanje je prevzel predsednik kluba Kristl Ogris. :: Marjan Knaflič 2019-2020 Na prehodu leta je lepo in prav, da se zazremo neobremenjeno nazaj, poleg tega pa pogledamo v današnji in jutrišnji dan. Lahko se spomnimo na vse lepe in manj lepe trenutke. Na vse ljudi, tudi tiste, katere mislimo, da jim je lepo in vendar s seboj nosijo kakšno težko tajno, kot seveda na tiste, kateri vidno trpijo in s težavo rinejo skozi življenje. Zadajmo si ob novem letu, da bomo delali nekaj dobrega. Oživimo stare, lepe navade, postojmo za trenutek v prilikah, katere se jutri mogoče ne ponovijo. Ob tej priložnosti bi radi omenili, da smo s prijatelji zaključili dobrodelno akcijo za našega prijatelja Aljoša. Ne bomo dolgovezili, Aljoša ima novo dvigalo, da brez napora pride v svoje nadstropje, nov voziček, novo terapevtsko mizo. Vse zadeve so drage, zadeve smo opravili transparentno in brez velikega pompa. Aljoša in mi, prijatelji, bi se vseeno radi zahvalili. Zahvala gre za prispevke, spodbudne besede, nudenje pomoči - iskrena hvala. Obljubimo, da se bomo tudi mi držali novoletne obljube. V linku si lahko ogledate prispevek https://www.redbull. com/hr-hr/aljosa-azman-intervju. Športen pozdrav prijateljev ŠD Ribno in mnogo lepega v 2020. :: ŠD Ribno PROGRAM: 21.1. TOREK Uradni trening 22.1. SREDA t IN PDKLJU Uradni trening Ž3. iTxtWtlCi 14.15 Posamično moški 24.1. PETEK 14.15 Posamično ženske 25.1. SOBOTA 13.15 Mešane dvojice 6 km / 7,5 km 15.00 Mešane štafete 2 x 7,5 km / 2 x 6 km 26.1. NEDELJA 12.15 Skupinski start moški 15.00 Skupinski start ženske PRODAJA VSTOPNIC: PETROL IN PETROL-TICKET.SI ^uon £ mrovM IN POKLJUKA JE NJEGDVD SREDIŠČE BIATHLON-POKLJUKA.COM ^SLOSKl BH^ Srečanje seniorjev na Bohinjski Beli Obletnice Mladi Obisk v Hiši eksperimentov V sklopu Dnevnega centra Naj mladih ne vzgajaj ulica, ki je en izmed dveh programov Društva Žarek, so v decembru s skupino otrok in mladostnikov obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani. Program dnevnega centra je namenjen otrokom in mladim, ki si želijo podpore za zdrav način odraščanja, za razvoj pozitivnih vidikov osebnosti ter krepitev notranje moči za spoprijemanje z izzivi življenja in odraščanja. S ponudbo raznovrstnih individualnih in skupinskih oblik dela si prizadevamo mlade odtegniti negativnemu vplivu ulice in jih podpreti pri pozitivnih izbirah. V program se pretežno vključujejo otroci in mladi iz socialno ogroženih družin, ki si težko ali pa si sploh ne morejo privoščiti dodatnih aktivnosti za svoje otroke. Društvo je za svoje delovanje pridobilo status humanitarne organizacije in status društva v javnem interesu. :: Veronika Šuštar, društvo Žarek Bohinjska Bela je dom marsikomu, še posebno pozornost pa vsako leto ob koncu leta namenimo starejšim krajanom in kra-jankam. Krajevna organizacija Rdečega križa, Krajevna skupnost Bohinjska Bela in Občina Bled smo 6. decembra organizirali srečanje za vse starejše krajane in krajanke. Srečali smo se v Domu krajanov, zbrala se je skoraj polovica krajanov in krajank, starih nad 70 let. Udeležence srečanja sta pozdravila župan Janez Fajfar in predsednica OZRK, Anica Svetina. Sledil je zanimiv kulturni program, ki sta ga izvedli vzgojiteljici iz vrtca, nekdanja Dragica in sedanja Maja. Harmonikar Jure Poklukar nam je zaigral nekaj poskočnih, potem smo nazdravili, se okrepčali in srečanje je hitro minilo ob prijetnem klepetu in Juretovih vižah. Razšli smo se z željo in obljubami, da se drugo leto spet srečamo. :: KORK Bohinjska Bela Zeleni škrati na Občini Bled Otroci iz vrtca na Bohinjski Beli so v petek, 13. 12. 2019, obiskali župana Janeza Fajfarja in sodelavce. Predali so jim predlog za postavitev prehoda za pešce na Bohinjski Beli na poti otrok v gozdno igralnico Zagradiše. V okviru sodelovanja v projektu Trajnostna mobilnost v vrtcih smo z otroki poiskali šibke točke v prometni ureditvi domače vasi in jih kot aktivni občani posredovali Občini Bled. Obisk Bleda smo opravili trajnostno - odpeljali smo se z redno avtobusno linijo. Županu in sodelavcem so otroci na obisku tudi zapeli praznične pesmi in zaželeli veliko uspehov v novem letu, nato pa si ogledali decembrsko okrašeno Jezersko promenado. :: Maja Poklukar, Vrtec Bled - enota Bohinjska Bela Oglasna Stkan Servis računalniške opreme • prenosni računalniki • namizni računalniki - tiskalniki, monitorji , - internetne povezave - čiščenje virusov Sre 2023* Zimski Bled, foto Miro Zalokar je pravi naslM' -J rešitev t ¡ttifi 11-íi ji ÍSM U.O.O., Cests iol&iarjav ?9. *270 Jwcnlos. wwObm.si. Jbo>@si