Poštnina plačana v gotovini. Delavska Zgraditev socializma z lastnimi silami in borba za Sim tesnejše sodelovanje s socialističnimi deželami na načelu enakopravnosti in odkritosrčnosti - to je naš program! GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKAiOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 16. Ljubljana, 22. aprila 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Trideset let Komunistične partije v zgodovini narodov Jugoslavije Tridesetletnica Komunistične partije Jugoslavije nas je zatekla sredi najsrditejše borbe za socializem p naši ' deželi. Zavest, da je naša Partija, od oseh Tartij na svetu poleg Vsezvezne Komu- ___,, .......... nistične partije boljševikoo, po zmago- žrtvah uspela graditi socializem, so se TONE SELIŠKAR Tridesetletnico naše Partije slavimo zato o znamenju nerazdružne enotnosti oseh delovnih ljudi vseh naših narodov, o tem znamenju pa zlasti še bolj, kajti zdaj, ko je po tolikih mukah in viti Oktobrski revoluciji, prva začela spet graditi socializem v svoji deželi, Povzdiguje zato proslavo njene tride-setletnice še bolj od navadnih, zgodo-0inskih proslav, kajti priboriti se skozi Najtežje čase zgodovine človeštva do Proih uspehov gradnje socializma o de-Ze’i, kjer se je kaka Partija rodila, r?sla in bojevala, pomeni za vsako Partijo največ jo zmago, ki jo kaka Partija more doseči. Pri nas, z našo Partijo na čelu, gradimo socializem! To pridružili napadom imperialistov še napadi bratskih Partij o nekaterih deželah. Voditelji demokratičnih držav, ki so ves čas okupacije svojih dežel sedeli na varnem v Sovjetski zvezi in od tem po radiu pošiljali »borbene« pozdrave svojemu trpečemu ljudstvu, so se naenkrat znašli na fronti obrekovalcev naše Partije in zato na fronti obrekovalcev naših narodov, naše države, nase domovine. Mi vemo in čutimo, saj sjuo. žice priče rasti in razvoja naše vetikp, vidno in otipljivo resnico sami Partije, da je za nas Partijce, kot za doživljamo vsak dan, vsak trenutek in Povsod, kjer koli smo že kot delavci, kot rudarji ali kot železarji, kot inže-nirji in tehniki, kot znanstveniki ali učitelji, kot pisatelji in umetniki: to se pravi kot borci, kot revolucionarji, kaj-P borben in revolucionaren /e naš ko rak .......... nepartijce, združene v Ljudski fronti, Povsod, kjer koli smo že kot delavci, ta napad o zgodovini odnosov prija- kot mrtarii ali k n! žplprarii knt in«, teljskih držav nepojmljiv, brezumen, nemarksističen, brutalen, surov, lažen, nečloveško poniževalen za napadalce, ki ščuvajo naše delovno ljudstvo na upor proti lastni Partiji, to se pravi rJ‘k v bodočnost, ker nas je tako bo- proti vodstvu države, proti prav tiste- naša oborožena sila iz partizanskih enot u°čnost zavojevati in težave premago- mu oodstou, ki je naše delovno ljud- o silno, sijajno organizirano armado, kar ni primere o zgodovini bojujočih se ljudstev in da smo s tem, znanstvenika. Partija je bila povsod tista nevidljioa pa vendar vsezdružujoča sila, ki je dosledno in uspešno podirala stebre gnilega, starega idealističnega sveta in sejala v zavest revolucionarnih proletarcev temelje dialektične miselnosti. Trideset let tako prizkušene, tako preganjane in tako mučene Partije, ki je nenehno vzgajala delovne množice za dokončen obračun z izkoriščevalskim razredom, nam je danes odprta knjiga, ki nas uči, kako uspešna je lahko pot take Partije, ki dosledno proučuje in prenaša teorijo marksizma-leninizma o posebne pogoje svoje dežele. Prav primer naših narodnih herojev, ki jih bomo te dni prekopali in položili v skupno grobnico, je eden od neštetih dokazov, kako se je naša Partija dosledno pripravljala na borbo, čeprav nam danes prav tiste Partije, ki so najmanj doprinesle k skupni borbi proti skupnemu sovražniku, osporavajo veličino in uspehe naše narodnoosvobodilne borbe. Mi pa vemo, da je zrasla ?a6' učila naša Partija. Prav zato pa, ~er je učenec ob svojih uspehih vedno r°aležen svojemu učitelju, je slaviteo sld-onc obletnice izroz nosili/ pičim- stvo pripeljalo do socialistične države. To se pravi sramotiti našo najsvetlejšo epoho, našo narodno osvobodilno borbo, o kateri smo za skupno stvar borečih se narodov več prispevali kot vse ____, _____ ____„ ... demokratične države skupaj, čeprav so Našega občudovanja Partiji, ki je nas Imele prav take pogoje za vstajo in re-sestnajst milijonov delovnih ljudi Ju- oolucijo kot mi, ali pa celo boljše! To- src, izraz naše ljubezni in naše Predanosti, izraz naše hvaležnosti in , ... —---------- ---------- ljudi Ju- goslavije od oseh neštetih milijonov in milijonov delovnih ljudi na svetu, spet kot prve po Oktobrski revoluciji pripeljala do tistih orat, skozi katere vodi pot o lepšo bodočnost. In prav s to Par-tijo na čelu smo že stopili skoznje o ta lepši svet, ki nas ga spet prav ta Partija uči obdelovati, graditi in braniti. je še nekaj, kar njeno tride-še bolj povzdiguje v naši za-esti, se nekaj je, kar še bolj razplam-foa naša srca za to našo ljubo, heroj-s,j° Partijo — učiteljico in voditeljico. zn*Tec po »Mii Partiji, ki jo je »Ob-a* beograjske čaršijske vlade panj.. ? ilegalo, je bil hud, toda zadal Ji ie naš razredni sovražnik; udar-, pod katerimi je krvavela naša Par-/a pod vsemi žandarskimi vladami, da mi vemo med drugim tudi to resnico, da te slabosti niso krivi narodi, tem- ko smo vezali z našo borbo na naših tleh mnogo okupatorskih divizij, razbremenjevali vzhodno fronto. Z nepopisnim juna- štvom in z neizmerno ljubeznijo do Sovjetske zveze, do njene Rdeče armade, so naše brigade zmagovito zdržale ose strahote ofenziv nadmočnega sovraž- nika. več njihove Partije, ki tega niso znale Toda mar naj ob tridesetletnici našo izvesti. v. herojsko Partijo branimo? Naj jo zago- C e trdijo naši obrekovalci ■ iz Kom- var jamo? Tega ji ni treba! Danes, ko inf or m b i ro ja.da izvaja pri nas naša so naši delavci, naši udarniki, naše ‘ artija režim nasilja, tedaj pravimo mi: “ " ' ' Mi, delovni ljudje vseh narodov Jugoslavije, odgovarjamo klevetnikom z veselim srcem in z drznim nasmehom prezira do obrekovalcev z eno samo besedo: Ne! Da to ne spada k proslavi tridesetletnice naše Partije? O, da, spada in prav zato, ker še celo spada, se veličina naše Partije še bolj odkriva, še bolj raste, kajti takih velikih stvari ni mogoče napraviti z nasiljem, temveč le z ii7i /7 V,-, /. 7. j — ri t * * * .. žene, naša mladina pod njenim vodstvom zgradili temelje, na katerih že gradimo socializem, dmes, ko je naša ljudska armada pod vodstvom Partije vsak dan bolj sposobna braniti svojo socialistično domovino, danes. ko smo že uspešno pričeli z najtežjo etapo borbe za socializem — z zgraditvijo socializma na vasi, nam tega zares ni trebal ljudstvom, ki svoji Partiji zaupa, ji Toda ob tridesetletnici naše Partije, ob njenih uspehih in ogromnih pridobitvah, smo si na jasnem, da je treba zlasti pod nasiljem1 Aleksandrove dik- sledl’ kl J SD0P Partiji predano, zvesto njim, 'ki nas tako uče, prav tako spo-1 at ur e, So bili hudi toda zadal jih je ln J. naukom marksizm a-lenm izma že štovaii razvoj, rast in uspehe naše Par-fartiji naš razredni sovražnik! Borba, . v' ... , Uje, kot mi spoštujemo rast in uspeh 1 jo je vodila naša Partija od svojega • Zgodovina nase Partije nam potrju- njihovih Partij. Oktobrska revolucija r°jstva pa ose do trenutka, ko je z ]e reJJllC0’ “a Davisi rast in uspeh kake je odprla pot revolucijam vseh delov-razvitim praporom stopila na čelo ljud- Partije od sposobnosti njenega vodstva- nih ljudstev na svetu• Obogatila je re-shih množic, ki so sprejele njen voziv , T° ^dovina naše Partije nas uči, volucioharnost proletariata vsega sveta. Za vstajo in revolucijo' je bila hr.rhn ,° ‘artjJa z nesposobnim vodstvom Revolucija, ki smo jo mi pod vodstvom na *-•>••• - J voroa llira, koleba, životari, odpira vrata iz- —*- -----■*-»-- dajalcem _ in provokatorjem, sektasem in grupašem in ne zna najti poti o množico, šele leta 193?, ko se je začelo J- v. —j'' ./C Ulici, UUI Uči iZjivlejnje in smrt s sovražniki, z iz-Pajf-c.ev^ci delovnega ljudstva. Pred r,r!yj?, ie razredni sovražnik, so-orJnJ’ ki ni mogel biti drugačen, so- naše Partije izvedli, je bila prav tako zmagovita. Dialektika ne stoji, dialektika je eksploziv razvoja oseh dogajanj na svetu. Mi smo izoojeoali našo Ijud- prenehala pisati ob zmagi Oktobrske revolucije, ampak se piše vsak dan. Tudi iz naše revolucije se že uče boreča se ljudstva vsega svetal 1 nezmanjšano in s prav tako iskreno ljubeznijo občudujemo junaštva delovnega ljudstva Sovjetske zveze in oseh drugih ljudstev na svetu, toda zavedamo se tudi svo jih lastnih sil, zavedamo se, da imamo tudi mi svojo herojsko Partijo vsega sveta proti , at., cu-mu sovražniku je naša Partija do-„aj?esta ogromne žrtve in je bila med taJ°°!i borbenimi Partijami vsega soe-n11?edno na najbolj izpostavljenih boj-n. Položajih. Od vseh Partij zasuž-in- porodov, je naša Partija prva i)0*lnjoišje dvignila ljudske množice n °alc Pr°H imperialističnemu zaooje- tZ\nnnhI-%rL°? čast PartiJe in delovnega ljudstvi _________________________________________________ d°iio proti domačim zaiedalcem in iz Uprta na najmočnejši, najbolj revo- in svoje herojske voditelje. Tega se za-d^c!TdelZe^ljMstva lucionaren in zato najbolj borben del veda jo vsi naši delovni ljudji. Todn Zrine ki uh aDS Naše Hdstvo in naša Partija sta rPdi, So nZ i,, Ji s° J1? dah naši na- Partija nikoli zamudila ta razred te nerazdružna. Drzno, smelo, ponosno je Bdi JZJJ ™Pr!ZadS' JUnme l DZJa]aDil\d-lh Uclh’ dejal maršal Tito v teh dneh: »Tretji °sc fo eiZeJelJ fiŽ? P l u J 1°^ PartlJf ^ kongres Ljudske fronte Jugoslavije je irnaei °naPreJ nedela, toda verujoč v kalila ter mu nakazovala pot m vse nreolpd naSih =,7 m Z^c kiZTZiZZZf1-°™ike borbe za pravice delovnega ljud- drugi stran- pa jePpUkazal jamo sliko. skori ’ kl t0 ll polne zaupanja sledile siva. Oborozevala ga je z znanostjo de- lai mnramn Jotaii kal ’ čnega obračuna s kapitalisti, buržoazijo narno razpolo- in njeno oblastjo za popolno uničenje protiljudskih oblasti, da bo oblast prevzelo v roke samo delovno ljudstvo. Vsepvsod, kjer je sestradano ljudstvo bojevalo vedno bolj zaostrujočo se razredno borbo o stavkah, je bila Partija navzoča. Partija je vodila največ je je moglo to novo vodstvo zadati tiste osnovne naloge, ki so usposobile našo Partijo marksistično-leninistično ustvarjati pogoje za uspešno borbo. Te naloge so bile z uspehi izvršene! Mnogo let kasneje, na V. kongresu naše Partije, je bilo prav isto vodstvo ponovno izvoljeno, seveda z izjemo tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za DRUGO PLEMARNO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPS 15. in 16. aprila je bilo v Ljubljani II. plenarno zasedanje Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije z naslednjim dnevnim redom: 1. Delo partijskih organizacij na vasi — referent Miha Marinko. 2. Nekatera pereča vprašanja gospodarske politike — referent Sergej Kraigher. 3. Aktualna politično-organizacijska vprašanja — referent Boris Kraigher. 4. Razno. Po vsestranski temeljiti diskusiji je zasedanje sprejelo Resolucijo o tekočih nalogah organizacij Komunistične partije Slovenije. Sklenilo je, da se Politbiro CK KPS razširi na 10 članov in izvolilo za novega člana Politbiroja tovariša Vlada Krivica. S plenarnega zasedanja je bila odposlana pozdravna brzojavka Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in tovarišu Titu. Resolncija II. plenarnega zasedanja CK KPS o tekočih nalogah organizacij KPS J *®AUM7j C I\U/j L (IduCll/l/cdAc ie- in 2 vrst in oblik, je šla oborožena ni2n>= -/ena z duhom marksizma-lmii-A že lati, oziroma politično rečeno, da ne smemo poslušati nikogar drugega, razen glas ljudstva, ki mu služimo■< ^-juusKimi množicami v ta ne-s°et. nad katerim je ostrmel ves nfj to^ci so bili hudi, žrtve ogromnim sovf - neizprosni borbi z razred-neizogfo aznikom/— so udarci in žrtve je postaj^ Po Dsek kontinentih sveta nega ljujjeroizem naše Partije in nje- stavke rudarjev, zidarjev in kovinarjev so°jega Z;,8*?3 — zakaj Partija brez ter tekstilcev in študentov na univer-Uendaren °s/oa nič ne pomeni! — le- zah; delo Partije v takratnih sindikatih Partije J ?akaj Centralni komite naše ostal med T0Da™em Titom na čelu, je njim na s°°jjm ljudstvom in je med umiral in s°°iih tleh živel, se boril, p ^deset Ut*0™”' Partija, pomeniafcc partlŽe kot je naša goslavije, obdobJ3 nas’ za narode Ju-nzgoje, prebujen iFrer?da’ obdobje pre-na* je vodila iz1 SiZ v nas. Partija se je zlasti izražalo v naporu za združitev vseh sil delavskega razreda, da bi enotno in zato bolj uspešno nastopal v svojih akcijah. Partija je bila o vojski, v uradih, bila je v sobi študenta in Takšno mirno in tako prepričevalno modrost lahko izreče le voditelj Partije, ki ima čisto vest, ki ima veselo in herojsko srce, tako zanosito resnico izreče lahko le voditelj, ki je vodil Partijo in njeno ljudstvo skozi plamen in kri naše odločilne borbe, ki vodi Partijo in njeno ljudstvo preko oseh težav v socializem! Naj živi naša herojska Komunistična partija Jugoslavije! Naj živi Centralni komttet KPJ z maršalom Titom na čelu! V NAŠE MNOŽICE NAJ PRODRE ŠE GLOBLJE IN ŠIRŠE SOCIALISTIČNA ZAVEST, NAJ ZAVLADA ŠE MOČNEJŠA ENOTNOST MISLI IN DELOVANJA, DA BOMO PREMAGALI VSE TEŽAVE PRI GRADITVI SOCIALIZMA Na osnovi resolucij II. plenarnega zasedanja CK KPJ o osnovnih nalogah Partije na področja socialistične preobrazbe vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje, o tekočih nalogah na področju gospodarstva ter o tekočih organizacijsko propagandnih nalogah Partije, na osnovi poročil, ki jih je podal Politbiro o delu Partije na vasi, o tekočih nalogah Partije na področju gospodarstva in o aktualnih politično organizacijskih nalogah Partije, na osnovi njegove ocene dela, kritike dosedanjega dela ter kritike slabosti naših organizacij ter na osnovi vsestranske diskusije sprejema II. plenarno zasedanje Centralnega komiteja KPS naslednje sklepe: I. V vprašanju dela Partije na vasi ugotavlja plenum, da vkljub znatnim uspehom in napredku tempo razvoja socialističnega zadružništva vendarle zaostaja za objektivnim razpoloženjem in za tempom v nekih drugih republikah FLRJ. To je rezultat nedoslednega izvajanja ekonomske politike CK KPJ na vasi, počasnega utrjevanja oblastnega, upravnega in vodstvenega zadružnega aparata, zlasti pa zanemarjanja utrjevanja in razvijanja partijske organizacije na vasi. Zaradi tega sklene: 1. Usmeriti vse sile Partije in odgovarjajočih državnih organov na dosledno izvajanje partijske ekonomske politike na vasi, ki stremi za tem, da s planiranimi ekonomskimi ukrepi (okrajnimi in krajevnimi kmetijskimi plani, plani odkupa, politiko vezanih cen, politiko garantirane preskrbe itd.) zagotovi ^prehajanje vse večjih kmečkih množic na_ pot socialistične produkcije in da istočasno zagotovi nove vire za prehod kmetijskih produktov v državni preskrbni fond in obenem zagotovi mobilizacijo nove delovne sile iz naše vasi za druge produkcijske panoge. 2. Z okrepljenim političnim delom žigosati in trebiti iz partijskih organizacij oportunistična pojmovanja in na-strojenja, ki so se v vprašanjih zadružništva vgnezdila v njih. Popularizirati in konkretizirati s primeri na terenu linijo resolucije II. plenuma, 3. Močneje popularizirati tiste oblike zadrug in panoge kmetijske proizvodnje, ki so primernejše, laže sprejemljive za kmete, ki so — kakor živinorejske zadruge — tudi izredno važne v naših prilikah. 4. Budno slediti in onemogočati vse tiste pojave, ki ekonomije v splošnih kmetijskih zadrugah skušajo speljati na linijo navadnih kapitalističnih podjetij, zaradi česar izgubljamo iz vida osnovni cilj ekonomij: ustvariti nove socialistične vire za našo preskrbo in ustvariti pogoje za privajanje vseh novih in novih plasti delovnih kmetov na pot socialistične kmetijske produkcije. 5. Osredotočiti se na ustvarjanje KOZ v kmetijsko močnih predelih, onemogočiti tendence ustvarjanja zadrug za vsako ceno iz vrst kajžarjev, ki so že sezonski delavci v državnih gozdnih gospodarstvih, in gradnjah, s čimer odtegujejo delovno silo s socialističnega sektorja. 6. Partijske komisije za delo na vasi, ki so po sklepu II. Plenuma CK KPJ formirane pri CK-jih in okrajnih komitejih, je treba poleg delokroga, ki jim je odrejen v naknadnih navodilih CK KPJ, usmeriti še v to: a) Da bodo zagotovile koordinacijo vseh sektorjev državne uprave, ki imajo opravka s kmetijskim gospodarstvom, da bodo skupaj z zadružnimi in frontnimi organizacijami smotrno in dosledno izvajali našo gospodarsko politiko na vasi. b) Da bodo pomagale usposabljati te upravne organe za navedene naloge, da bodo odkrivale in pomagale partijskim komitejem odstranjevati iz vodstvenega aparata tiste, ki iz nasprotnih nagibov nočejo ali niso sposobni dosledno izvajati to politiko. c) Poživiti aktivnost partijskih organizacij, jih moralno-politično usposobiti, da bodo trebile iz svojih vrst pojave zaviranja zadružnega gibanja in sabotiranja, da bodo izvajale ekonomsko politiko Partije na vasi, ki je podlaga za socialistično preobrazbo kmetijske proizvodnje; likvidirati ko-lebljivost in neodločnost članov Partije pri izvajanju te politike. d) Dvigati število partijskih organizacij po obstoječih in nastajajočih obdelovalnih zadrugah, kakor tudi po splošnih kmetijskih zadrugah, da bi se te čimbolj utrjevale in postopno prehajale na socialistične proizvodne osnove. e) Odločno odpraviti organizacijsko zmedo, ki je nastala s formiranjem masovnih organizacij (OF, AFŽ) po kmetijskih obdelovalnih zadrugah, namesto da bi celotne vaške masovne organizacije mobilizirali in aktivizirali v boju za socialistično preobrazbo vasi. Ta zmeda vodi do izoliranja aktiva kmetijskih obdelovalnih zadrug od ostalega vaškega prebivalstva,-ker dopušča formiranje dveh osnovnih organizacij Osvobodilne fronte na vasi. Organizacija OF na vasi mora postati osnovna množična pozicija naše Partije v boju za socialistično preobrazbo vasi, ki jo moramo usposabljati in preko nje zagotoviti izvajanje sklepov III. Kongresa LFJ v vprašanjih politike na vasi. f) Krepiti okrajne zadružne centre kot organe operativnega vodstva zadrug. II. Na gospodarskem področju se kaže osnovim slabost naših partijskih organizacij in naših gospodarskih ustanov, od centralnih republiških ustanov pa do osnovnih partijskih organizacij na terenu, v ozki, suhi prakticistični praksi. Napake in slabosti te vrste ka-zeJ°iv da ni zadostnega razumevanja splošno ekonomskega značaja nekaterih osnovnih nalog. Tako ni pravilnega razumevanja važnosti borbe za ravnotežje kupnih in blagovnih fondov, kjer ne gre. samo za neke nerodnosti in ne-aJsciplino, ampak gre za vprašanje nadaljnje socialistične preobrazbe. Dalje se to kaže v dejstvu, da naši odgovorni organi niso razumeli velike važnosti izdelovanja perspektivnih gospodarskih analiz ne samo za vsako posamezno gospodarsko panogo, temveč tudi za vsak okraj in vsako oblast in za vsako gospodarsko področje posebej. Končno se to vidi tudi v pretiranem poudarjanju in precenjevanju nekih prav posebnih specifičnih pogojev slovenskega gospodarstva, kar zavaja naše odgovorne gospodarske in partijske organe od mpbilizacije vseh razpoložljivih sil za uspešnejši razvoj celotnega jugoslovanskega socialističnega gospodarstva. V boju za odstranjevanje teh osnovnih slabosti in na-Poe V IzvaJanJu gospodarske politike LRS se postavljajo predvsem naslednje naloge: I- V naporih za čuvanje blagovnih fondov se. morajo partijske organizacije boriti predvsem: • j®! d® se ustvari popoln pregled nad lzt™junjem živilskih nakaznic in industrijskih kart ter da se stalno zasledujejo spremembe in vnašajo potrebne dopolnitve glede na gibanje prebivalstva in zaposlenih na področju okraja; Nadaljevanje na 2. strani. II. plenarno zasedanje Centralnega komiteja KPS Centralnemu komiteju KPJ in tovarišu T$tu Dragi tovariši! Z drugega plenarnega zasedanja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije Vam pošiljamo borbene komunistične pozdrave. Na tem našem zasedanju smo kritično premotrili in analizirali uspehe in napake o delu naših partijskih organizacij od 11. kongresa Komunistične partije Slovenije do danes. Sklepi II. plenarnega zasedanja Centralnega komiteja K P Jugoslavije so našim partijskim organizacijam in vsemu našemu delovnemu ljudstvu vlili novega poleta; današnje ugotovitve, ki smo jih napravili na temelju teh sklepov ter referatov in diskusije na našem zasedanju, pa morajo odpraviti še zadnje zapreke za še hitrejše in boljše izpolnjevanje nalog, ki nam jih nalaga Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije. Komunisti Slovenije obljubljamo, da bomo pri svojem delu na vasi, v mestih in industriji še povečali napore za mobilizacijo vseh sil našega ljudstva pri graditvi socializma, kljub imperialističnemu pritisku, ki je posebno občuten ob naši najskrajnejši zapadni in severni meji, in kljub osem klevetniškim. brezprincipielnim in demagoškim napadom na našo Partijo in našo socialistično domovino. Prav to dejstvo nas bo še bolj vzpodbujalo in nas še bolj utrdilo, ker vemo, da je naš boj za socializem toliko pomembnejši in važnejši, ker ga bijemo hkrati z bojem za obrambo principov marksizma-leninizma, za obrambo pravega internaciona-lizma, proti metodam, ki se ne smejo udomačiti v mednarodnem proletarskem gibanju, še posebno ne med socialističnimi deželami. Naš Centralni komite s tovarišem Titom na čelu nas je prav zato, ker je vedno dosledno sledil principom marksizma-leninizma, varno vodil skozi vse težave v preteklosti, zato smo neomajni o svojem prepričanju, da bomo pod njegovim vodstvom prebrodili tudi to preizkušnjo. Komunisti Slovenije bomo zato delali še z večjo voljo in poletom in brezkompromisno izločali ose dvomljivce in slabiče, vse, kar nas ovira na naši poti. Zavest, da je na čelu naše Partije tako preizkušeno vodstvo, nam bo pomagala preko vseh težav v naši graditvi socializma. Živel Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije! Živel tovariš Tito, voditelj in učitelj naše Partije in naših narodovi lesobero!!, plenarnem zaanlaiiia CK KPS e Mečih nalogah tmmzm KPS II. kongres sindikata rudarjev Z množično sindikalno aktivnostjo in dviganjem zavesti širokih ljudskih množic, te bo okrepila odgovornost rudarjev do dela Nadaljevanje s 1, strani. b) da se prepreči vsako samovoljno razpolaganje in izventržno trošenje industrijskih proizvodov. 2. Partijske organizacije in komunisti na odgovarjajočem gospodarskem delu morajo poglobiti delo v zvezi z borbo proti rušenju ravnotežja med kupovnim in blagovnim fondom, zagotoviti morajo s svojim neposrednim delom popolno učinkovitost vseh ukrepov, ki se podvzemajo v tem smislu, ter zagotoviti v izdajanju plač in nagrad popolno disciplino na podlagi obstoječih predpisov. 3. Za zagotovitev balansa delovne sile morajo partijske organizacije in komunisti na ustrezajočem gospodarskem delu izvršiti naslednje naloge: a) Trajno paziti na to, da se vsi ekonomski ukrepi (razdeljevanje živilskih kart. odrejanje odkupov itd.) izvajajo tako, da se razpoložljiva delovna sila povsod racionalno izkoristi, da se mobilizirajo sleherni viri delovne sile, ki se še krijejo zlasti na našem podeželju. h) Zato razviti živo agitacijo in mobilizacijo delovne sile na vasi, povezano tako s prikazovanjem perspektive petletnega plana in neposrednih planskih nalog kot neposrednega zboljšanja življenjskih pogojev; ustanavljati _ posebne frontne brigade kot dopolnilo k redni mobilizaciji delovne sile. c) Usmeriti vse napore, da se izkoristijo notranje rezerve delovne sile v podjetjih in direkcijah z borbo proti fluktuaciji in za dvig delovne discipline, z odločnimi ukrepi proti dviganju števila neproduktivnega, zlasti administrativnega osebja v direkcijah in podjetjih. d) Zaostriti delo na uvajanju tehničnih naprednih norm in na reviziji že uvedenih norm. 4. Partijske organizacije in komunisti na odgovarjajočem gospodarskem delu morajo obvladati socialistične metode vodstva podjetij in direkcij in premagati suhi prakticizem v izpolnjevanju planskih nalog. Zato morajo izvršiti predvsem naslednje naloge: a) Zaostriti borbo za dnevno izpolnjevanje operativnih planov kakor tudi mesečnih in tromesečnih osnovnih planov; odpraviti neenakomernost v izpolnjevanju planov; zagotoviti izvrševanje celotnega plana po kvaliteti, sortimentu, planiranih proizvodnih stroških in izpolnjevanje finančnega plana. b) Z večjim poznavanjem ekonomske zakonitosti in gospodarskega sistema v naši državi in z večjo odločnostjo in budnostjo premagovati odpor proti planskim metodam _ obvladanja proizvodnje in planski disciplini kot izraz ostankov kapitalistične miselnosti in prakse v direkcijah in podjetjih. c) Okrepiti pomoč partijskim organizacijam v podjetjih, tako. pri reševanju konkretne problematike . podjetij in direkcij, kot pri seznanjanju s celotno gospodarsko linijo in z osnovami posameznih gospodarskih problemov; v organizacijsko instrnktorskem oddelku CK KPS organizirati posebno instruktorsko grupo za dvig dela partijskih organizacij v zveznih podjetjih in ustanovah. 3. Posebno skrb morajo partijske organizacije in komunisti na ustrezajočem gospodarskem delu posvetiti izvrševanju plana v gozdarstvu in žagarski industriji. Zato je potrebno izvršiti naslednje osnovne naloge: a) Okrepiti partijske organizacije v gozdnem gospodarstvu in lesno industrijskih podjetjih in jim nuditi v delu vso potrebno pomoč. b) Zagotoviti potrebno koordinacijo v delu gozdnih gospodarstev, lesno industrijskih podjetij in poverjeništev za gozdarstvo OLO. zagotoviti dosledno in pravilno izvajanje uredbe o obveznih prevoznih storitvah za gozdarsko in lesno industrijo ter pravilno razdeljevanje obveznosti za oddajo lesa na posamezne gozdne posestnike. S področja politično organizacijskega dela sprejema II. plenarno zasedanje predvsem naslednje sklepe in naloge: 1. V celoti se odobrava delo Politbiroja za utrditev KP in očiščenje njenih vrst od oportunistov in maloduš-nežev, ki so skušali na osnovi Inform-biroja slabiti njeno enotnost in odločnost. 2. Podcenjevanje dejstva, da se reakcija na vseh linijah skriva za resolucijo Informbiroja in da je našla v tej resoluciji neko svojo ideološko bazo za oviranje graditve socializma, postaja osnovna centralno nevarnost za delo vseh partijskih organizacij in na vseh področjih dela. Zato je treba voditi dnevno borbo za razkrinkova-nje te posebne oblike dela . nasprotnikov socializma tako v Partiji kot v vseh množičnih organizacijah (OF, Zveza borcev, sindikati, LMS, AFŽ, Društvo za kulturno sodelovanje s SŽ itd.). 3. Zaostriti je treba v vseh partijskih organizacijah odnos do vseh pojavov oportunizma in malodušja pod krinko Informbiroja in v tem pogledu bistveno utrditi odločnost in brezkompromisnost partijskih vrst. 4. Dvigati samozavest partijskih organov v tej borbi z razvijanjem poli-tično-ideološke zavesti in utemeljevanjem internacionalistične dolžnosti naše Partije, povezovati jo z naglaša-njem pomembnosti vloge KPJ v borbi proti vdiranju oportunizma, malodušja, špekulativnosti in brezprincipiel-nosti v mednarodno revolucionarno gibanje. V tej borbi se je treba pravilno in samostojno, z zavestjo polne odgovornosti boriti proti mednarodni vojnohujskaški gonji in proti vsem drugim oblikam izkoriščanja resolucije Informbiroja za interese mednarodne reakcije. 5. Še vedno se je treba boriti proti ostankom slovenskih . buržoaznih na-cionalistično-separatističnih tendenc, ki izvirajo iz ozkega omejevanja na slovenska nacionalno-kulturna vprašanja ter pozabljanja na nujnost, osnovne borbe za graditev socialističnega, gospodarstva kot baze za razvoj jugoslovanske kulture in kulture jugoslovanskih narodov. 6. Na področju agitacije in propagande je treba posebej opozoriti na samostojno obdelovanje domačih problemov in na razvijanje, največje. Kritičnosti do vsega ustvarjanja na ideo-loško-političnem kot na splošno kulturnem in znanstvenem področju. Odločno razbijati vse pojave mehaničnega kopiranja od drugod, vse pojave šabloniziranja in dogmatizma. ?. V organizacijskih, vprašanjih osnovnih partijskih organizacij je treba ugotoviti kljub uspehu v 'številčnem povečanju članstva organizacij, kljub napredku v organizaciji ideološkega dela, vendarle še premalo načrtno delo na kvalitativnem utrjevanju partijskih organizacij in na njihovem nadaljnjem sistematičnem številčnem razvijanju. Zato je treba ugotoviti slab razvoj partijskih organizacij v industriji. Posebej je treba usmeriti ves partijski aparat na pospešeno sprejemanje novega članstva Partije v trenutno partijsko najbolj zanemarjenih področjih, zlasti v področju gozdarstva, gradenj in železniškega prometa. S tem bomo tudi načrtno izboljšali socialni sestav naše Partije. Treba je likvidirati nedopustno sta- 19. aprila se je začel v Beogradu II. kongres sindikata rudarjev Jugoslavije. Kongres je otvoril predsednik Centralne uprave sindikata rudarjev Nikola Jakšič. V imenu Centralnega komiteta KPJ in zvezne vlade je kongres pozdravil tov. Svetozar Vukmanovič, v imenu Centralnega odbora ZSJ Ivan Božičevič, generalni sekretar Centralnega odbora. Nato je predsednik Centralne uprave sindikata rudarjev Jugoslavije Nikola Jakšič poročal o delu sindikata rudarjev od I. do II. kongresa, nakar je Škrinjar Vili, član Centralne uprave, nakazal naloge sindikata rudarjev pri izpolnjevanju nalog in dvigu življenjske ravni rudarskih delavcev. V tretjem planskem letu zahtevajo planske naloge od rudarskih delavcev in uslužbencev boljšo organizacijo tekmovanja za čim uspešnejše in pravočasno izpolnjevanje nalog. Pri tem morajo sodelovati poleg vodstva in tehničnega kadra, tudi posamezni delavci rudarskega sindikata, sindikalne organizacije pa morajo biti seznanjene s planskimi nalogami svojih kolektivov in jih skupno z upravo razdeliti na dneve, dekade in mesece. Z razdelitvijo dela na brigade in brigadirje bo slednji delavec vedel, kakšne so njegove naloge. Sindikalne organizacije morajo nadzorovati izpolnjevanje tekmovalnih obveznosti in pomagati tistim, ki s planom zaostajajo, in morajo povsem odpraviti kampanjski način dela in tekmovanja. V borbi za povečanje proizvodnosti dela je ogromnega pomena uvajanje delovnih norm, ki omogočajo pravilno nagrajevanje delavcev in so pogoj za uspešno organizacijo socialističnega tekmovanja. Danes je v našem rudarstvu normiranih 49,6% del, čeprav bi jih bilo možno normirati nad 80%. V številnih podjetjih so norme nerealne, ker jih še doslej niso revidirali, kot na primer v rudniku Rasa, senjskem bazenu in drugod. Sindikalne organizacije morajo skupno z upravami, na podlagi uredbe o delovnih normah, izvesti njihovo revizijo in uvesti realne kakor tudi tehnične norme in pomagati normircem ter prepričevati tiste nezavedne delavce, ki morebiti zavirajo delo normircev. Uvajanje tehničnih norm in norm v rudarstvu sploh je nedvomno težka naloga, ki zahteva velikih naporov od uprav in sindikalnih organizacij, ki morajo z vzgojnim delom prikazati delavcem, da se samo z večjo proizvodnostjo dela dviga življenjska raven naših delavcev. V tesni zvezi z izpolnjevanjem planskih nalog je tudi znižanje polne lastne cene. Uredba o znižanju polne lastne cene je leta 1948 postavila pred rudarstvo nalogo, da zniža polno lastno ceno za več kot 7%. Pri izvajanju te naloge je treba pohvaliti sindikalne organizacije rudnika Breza, Bor, Trepča in Trbovlje, ki so precej prispevale, da so plan znižanja PLC izpolnili. Brigadni način dela. Povečane planske naloge v rudarski industriji nujno zahtevajo tudi takšne oblike dela, da se najracionalnejše izkoristijo strojne naprave m poveča delovni učinek. Zato so že leta 4947 začeli uvajati brigadni način dela, kjer so delavci povezani po tehnološkem procesu in stopnjah dela in skrbijo za popolno izkoriščanje strojev in orodja, krepijo delovno disciplino in kolektivno odgovornost, pravilno razdeljujejo delovno silo in ustvarjajo pogoje za usposabljanje strokovnih kadrov. Praksa je pokazala, da rudniki, ki so pravilno razumeli organizacijo brigadnega načina dela, dosegajo lepe uspehe, saj brigadni način dela ustvarja pogoje za dvig proizvodnosti. Tehnična vodstva pa niso povsod posvečala dovolj pozornosti brigadnemu načinu dela, zato brigade nimajo pravilne organizacijske oblike. Tehnična vodstva podjetij morajo točno proučiti proces in organizacijo dela, ugotoviti število potrebnih delovnih mest in na tej podlagi določiti število delavcev, da bo mogoče točno ugotoviti proizvodnjo vsakega posameznika. Sindikalne podružnice morajo poleg pomoči upravi, organizirati tudi tekmovanje v brigadah, da sprejmejo konkretne individualne in bri-gadne obveznosti, in organizirati redna proizvodna posvetovanja, prenašati izkušnje najboljših brigad in dvigati politično zavest brigad s političnim in kulturno-prosvetnim delom. Proizvodna posvetovanja vodijo sindikalne organizacije, prisostvujejo pa jim tudi strokovnjaki in tehnično osebje. Predloge, sprejete na posvetovanju, je treba predložiti upravi podjetja, da jih po možnosti uresniči. Uprave so dolžne, nje, da imamo še vedno KLO-je brez zadostnega števila članov Partije, in podvzeti ukrepe za to, da bomo v bližnji' bodočnosti lahko prešli na organiziranje celic po vseh vaseh. V kmetijskih obdelovalnih zadrugah je treba odločno izboljšati delo odgovarjajočih partijskih grup vaških celic. Okrajni partijski aparat je treba ..usmeriti na pravilen sistem dela in preprečiti prakso, da.se sicer formalno ustvarjajo organizacijsko-instruktorski aparati na okrajih, da pa se uporabljajo za čisto podrejene posle in za vse druge naloge, samo ne za one, zaradi katerih so ti aparati organizirani. 8. Posvetiti vso skrb utrjevanju lika komunista in pri tem posvetiti osnovno skrb razvijanju iskrenosti in predanosti Partiji ter razkrinkavanju vseh pojavov špekulativnosti v partijskih vrstah. da na vsakem proizvodnem posvetovanju poročajo, kako se izvajajo predlogi in če s-e ne izvajajo, morajo navesti vzroke. Sindikalne organizacije se morajo zavedati, da so proizvodna posvetovanja najboljša oblika za odstranjevanje napak, da se na njih delavci strokovno in politično dvigajo, seznanjajo z izkušnjami najboljših delavcev in sprejemajo individualne obveznosti Na proizvodnih posvetovanjih rešujejo sploh vsa vprašanja gospodarskega značaja, vprašanja tekmovanja boljše organizacije dela, delovne discipline, in vso problematiko, ki se tiče kolektiva. Prav zaradi dobrih proizvodnih posvetovanj, na primer v Zenici, Brezi, Trbovljah, Zagorju in drugod vsakodnevno izpolnjujejo planske naloge. Udarniki, novatorji in racionalizatorji so na čelu borbe delavskega razreda naše domovine, ki ne Medi svojih sil za izpolnjevanje vsakodnevnih nalog, za izpolnjevanje petletnega plana. Udarniško, novatorsko in racion-alizatorsko gibanje se je razplamtelo posebno v letu 1948 in ni prispevalo samo k izpopolnitvi tehničnih naprav in k dvigu proizvodnosti dela, ampak je dvigalo tudi zavest rudarskih delavcev, ki z delom dokazujejo, kako moramo graditi socializem. Za čim hitrejše in pravilnejše reševanje predlogov novatorjev in racionali-zatorjev, morajo administrativno operativna vodstva, uprave podjetij in sindikalne organizacije nuditi tem ljudem vso pomoč, jim zagotoviti materialna in tehnična sredstva. 0 predloženih in sprejetih tehničnih in racionalizatorskih izpopolnitvah ne samo velikega, temveč tudi manjšega pomena, morajo voditi točno evidenco, kajti izkazalo se je, da so prav z drobnimi novatorskimi in racionaliza-torskimi predlogi ponekod prihranili velike vsote, kar je vplivalo na znižanje PLC in dvig proizvodnosti dela. Delovna disciplina. V preteklem letu ni bila na zadostni višini, kar potrjuje dejstvo, da je bilo zaradi neupravičenih izostankov izgubljenih nad 7 milijonov delovnih ur, pri čemer ni upoštevano odhajanje delavcev iz podjetij nazaj na deželo in v drugo industrijo. V bodoče bodo morale i sindikalne organizacije i uprave bolje pristopati k novodošlim delavcem, jim pomagati premagovati začetne težave ter posvečati največjo skrb preskrbi, pravilnemu nagrajevanju. Novince bodo morali vzgajati individualno in jim prikazovati veliko škodljivost nediscipline. Podjetja se morajo zavedati, da so za delovno disciplino odgovorne predvsem uprave, ki so dolžne proti skrajno nezavednim delavcem podvzeti tudi administrativne mere. Sindikalne organizacije pa morajo še okrepiti svoje vzgojno delo in z izkušnjami, pridobljenimi v borbi za delovno disciplino, krepiti delovno disciplino. Strokovni kadri. Brez usposabljanja potrebnega števila strokovnih kadrov ne bi mogli izpolnjevati petletnega plana, ker igrajo v socialističnem gospodarstvu odločilno vlogo. V skladu z razvojem gospodarstva se morajo dvigati tudi kadri in letos bomo morali izpolniti ne samo plan kadrov za leto 1949, ampak nadoknaditi tudi zamujieno iz leta 1948. Letos se bo na tečajih usposobilo nad 20.000 polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev, to je za 80% več kot lani. Zlasti mladina se bo vključila v srednje tehnične šole, tehnikume, industrijske šole itd. To bo zahtevalo od gospodarskih vodstev velikih naporov, zato jim morajo sindikalne organizacije vsestransko pomagati in delavcem tolmačiti pomen strokovnega dviga za skupnost. Nekatera podjetja se še premalo zavedajo, da so učenci v gospodarstvu osnovni vir strokovnih kadrov, Pogosto se izgovarjajo, da mladina noče v rudarstvo, do čim je precejšen vzrok tudi v tem, ker je premalo sodelovanja z mladinsko organizacijo, da bi pritegnili več kmečke mladine. Za mladino je treba zgraditi potrebne domove, ker dosedanji — 34 — še zdaleč ne zadostujejo. Sindikalne organizacije morajo pri tem delu podpreti uprave in poskrbeti, da bodo ti domovi prava šola naše mladine v socialističnem duhu in da se bo čim prej strokovno dvignila. Naša podjetja so posvečala premalo pozornosti tudi vključevanju žena v rudarsko industrijo in danes je v rudarstvu se 9% žena, čeprav je primer Trbovelj, kjer jih je vključenih 30%, dokaz, da lahko dela v rudarstvu večje število žena. Tistim, ki so še proti vključevanju žena v rudarstvo, naj služijo za vzgled večkratne udarnice iz rudarske stroke, kakor Minka Klemenčič iz Zagorja, ki je štirikratna udarnica, udarnice iz Bora itd. Sindikalne organizacije morajo vzpostaviti tesnejše sodelovanje z organizacijo AFŽ, da bo čim več žena vstopilo v rudarsko stroko, in da bodo zamenjale tiste moške, ki bodo premeščeni na težja jamska dela. Preskrba in stanovanja. Na proizvodnost dela vpliva v veliki meri redna preskrba delavcev., Letos je najvažnejša naloga sindikalnih podružnic in uprav podjetij, da uresničijo investicije družbenega standarda, ki so v primeri s prejšnjim letom znatno povišane. Letos bo zazidane za vse rudarje Jugoslavije 523.629 kvadr. metrov površine v skupni vrednosti nad 1 milijardo 500 milijonov dinarjev. Največje investicije družbenega standarda bodo uresničili v rudniku Bor, Trepča, Mačkatica, Maidanpek, Rasa, Mursko Središče, Dolnja Lendava, Včlenite, Trbovlje, Breza, Kakani, Zletovo, Raduša, Plevlje, Zagorje, Idrija, Mežica, Kreka, Banoviči in Zenica. Da bo mogoče te naloge izpolniti, bo treba izkoristiti vso razpoložljivo delovno silo in lokalne vire surovin. Z ozirom na težo rudarskega dela določa uredba zvezne vlade za rudarje večjo količino proizvodov kot za delavce na lažjih delih. Vendar se je v pogledu preskrbe precej grešilo, zato bodo morale sindikalne organizacije vnaprej bolj pomagati upravam, da bo preskrba trolf gibčna in da bodo hitreje reševali stanovanjska vprašanja. Da bo mogoče izpolnjevati vse te velike naloge naše rudarske industrije, bo treba razviti množično sindikalno aktivnost, ker s tem ne razbijamo samo ozkega prakticizma, ampak hkrati dvigamo zavest širokih ljudskih množic, ki se z Izpolnjevanjem dnevnih planskih nalog tudi politično dvigalo, vzgajajo in krepilo odgovornost do dela. Na ta način bodo delavci rudarskih kolektivov proizvajali za našo industriio še več premoga, izpolnitev proizvodnih planov pa bo tudi najboljši odgovor vsem našim klevetnikom. Rudarii Jugoslavije bodo z delom dokazali, da pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita gradimo socializem, Omogočimo ienam tudi štlriurno zaposlitev Vsak dan se naše zavedne žene oglašajo, da bi rade delale in pomagale pri izvedbi plana in hitri izgradnji socializma, toda skrb za otroke jim je prva. Mnoge se jezijo, da pri podjetjih še vedno ni dečjih jasli in domov igre in dela za otroke, druge pa so izražale željo, da bi delale vsak čas, kadar jim je to omogočeno, nekatere tudi 4 ure dnevno. Na pobudo GO AFŽ je bila pri republiški upravi za delovno silo v ta namen posebna konferenca, ki je to vprašanje zaposlitve žena-mater proučila in tako ugotovila pomen in možnost tudi 4 urne zaposlitve dnevno za matere, ki imajo več predšolske mladine in se nikakor ne morejo polno zaposliti. Da bodo te ugodnosti deležne vse žene, katere bi drugače ne mogle od doma, naj vse sindikalne organizacije sodelujejo z upravami podjetij, da bo čimprej vsako podjetje imelo pregled, kje in koliko žena bi bilo lahko zaposlenih po 4 in več ur dnevno. Prav tako pa so okrajni odbori AFŽ dolžni, da zberejo in pri javijo upravi za delovno silo pri OLO vse one žene, ki se lahko zaposlijo in posebej one, kj jim je potrebno odobriti tudi 4 urno zaposlitev. 3 štiri urami dela dnevno bodo žene predvsem zaposlene v lokalnih podjetjih in v podjetjih z deljenim delovnim časom, v lahki industriji, v administraciji po sposobnosti, predvsem pa v njihovim domovom najbližjiih podjetjih. Podjetja bodo morala s takimi delavkami, sklepati delovne osebne pogodbe, kajti olajšav 4 urne zaposlitve ni vzeti birokratsko kot edini delovni čas poleg 8 ur, pač pa so mnoge, ki bodov želele delati tudi 3 ali 6 ur, ali kakšne dni v tednu tudi 8 ur, morda bodo želele vključiti tudi nedelje, kar bo važno zlasti za predilnice itd. Potrebno sklepanje takih pogodb zahteva ne le določilo uredbe, pač pa tudi o čuvanje in krepitev obratne discipline pri ostalih delavcih. V pogodbi je treba navesti vse pravice in dolž- nosti, ki jih ima delavka-mati, zlasti podrobno navesti delovni čas. pravica do menze, magacina itd. Taka pogodba se ob spremembi okoliščin, pod katerimi je bila sklenjena, lahko tudi spremeni ali dopolni. Zaposlene delavke s krajšim delovnim časom imajo pravico do delavskih živilskih kart, vendar za eno grupo nižjo kot je predvideno na delovnem mestu, če je samo polovico časa zaposlena, vsekakor pa je LD najnižja karta, ki jo naj podjetje izda takim ženam' Pri tem pa je potrebno opozoriti n® nekatere možne slabosti, ki se lahko pojavijo, Pomanjkljiva pojasnjevanj® bj lahko zavedla nekatere že zaposlen® delavke, da bi začele izkoriščati t® ugodnost štiriurne zaposlitve, ki pa j® namenjena predvsem res potrebnim materam, kj kljub želji drugače n® morejo na redno delo v zavestno gr®' ditev socializma. Druga nič manjša n®' varnost pa je, da bi naše uprave po®’ jeti j zaradi tega celo popustile v n®' porih za gradnjo primernih in odg®j varjajočih jasli in DID-ov. Še povečaj morajo skrb za graditev otroških ust®' nov pri podjetju, ter v ta namen biliiizirati vse razpoložljive rezerve- ^ temu jih ne sili zgolj potreba po d®! lovni sili, pač pa jih zadolžujejo te.0 naši socialistični zakoni, katerih cil j J skrb in zaščita delavke-matere *in nj nega otroka. • Danes ko nam od vsepovsod ®aVv> rajo izgradnjo socializma, je prlprA ljenost žena-mater. da gredo na c'c ' kjer je pač potreba, samo da b°m, premagali vse težave in tako čim p zgradili socializem, jasen dokaz vjs° pol i tično -ra z r e d n e zavesti in PredaTrlu st-j naši slavni Partiji in državne vodstvu s tov. Titom na čelu. Prav , radi te zavesti in predanosti pa so r bori sindikalnih podružnic OS. K- , AFŽ in uprav podjetij in uprav za lovno silo pri OLO dolžni storiti „ kar je potrebno in možno, da tucJi . teranu omogočimo delo. rim istega j0 šamo, ter tako še pomnožimo arm graditeljev socializma. Ob osmi obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte bomo v skupno grobnico položili narodne heroje Tone Tomšič Franc Rozman - Stane TONE TOMŠIČ ,T°ne Tomšič je bil rojen leta 1910. tl 7 polovica njegovih let je bila polna loon eŠa dela in možate borbe. Že leta je postal komunist in od takrat se je fašistični Nemčiji in Italiji s pomočjo ostalega reakcionarnega sveta posrečilo poraziti republikansko Španijo, je prišel tov. Stane v Francijo, kjer je bil nekaj časa interniran. Po nemški zasedbi Francije so ga odpeljali v Nemčijo na iai muuuuiM m uu i ™ s- —- e svoje delo posvetil borbi za pravično prisilno delo, od koder je med prvimi tVar, pobegnil. V domovini se je takoj pri- ključil osvobodilnemu gibanju in nastopil junaško pot, po kateri je vodil svoje vojaške enote od zmage do zmage. Organizacija vseljudskega odpora na Štajerskem leta 1942. je njegovo delo. Junija leta 1943. je posta lpoveljnik glavnega štaba NOV IN POS. Visoka odlikovanja potrjujejo njegove velike vojaške zasluge. Odlikovan je bil z Redom partizanske zvezde I, stopnje, z visokim sovjetskim odlikovanjem Redom Suvorova II. stopnje; po njegovi tragični smrti pa mu je Predsedstvo AVNOJ-a podelilo Red narodnega heroja. SLAVKO ŠLANDER Slavko Šlander je bil rojen leta 1909. v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini kot sin delavca, Zelo mlad se je začel udejstvovati na političnem področju. Kot aktiven delaje bil leta 1932. sprejet v KP. Tri f ^ dobi ^ šesto januarske diktature je Se Tomšič rastel v pravega borca. , i-eta 1932, je bil aretiran in poslan v taborišče Sremsko Mitroviče, kjer je pre-Jivel leto in pol v najtežjih okoliščinah. Nasilje in teror, ki ga je doživljal iz dneva v dan v tem zloglasnem taborišču, le močno načelo njegovo zdravje. Ko so fa jeseni leta 1933 izpustili, je kljub iS-tnu s podvojeno silo začel z delom. ®ez n®kai mesecev je znova posital Žalnega^* gniI|ga, Protil)“dskega dr-režima. Poslali so ga ponovno remsko Mitrovico, od koder se je vr-nu šele lebruarja leta 1937. Kmalu nato v^ejet za člana Centralnega komi-Kol . in leta 1940. za kandidata CK raiJDjsiične partije Jugoslavije. • 9epray ga je Cvetkovičeva policija ■ Zandarmerija neprestano preganjala, kot organizacijski sekretar posvetil se svoje sile utrjevanju in izgrajevanju partijskih vrst, tistih vrst, ki so v veti- vec _____ __________ _______________... ‘•astnem vsenarodnem osvobodilnem gi- leta svoje mladosti je zaradi svojega debili prevzele usodo domovine v svoje lovanja moral prebiti za zidovi zloglasne o i!’ one Tomšič je postal najvažnejša kaznilnice v Sremski Mitroviči. Ko se je Zat -st te=a osvobodilnega gibanja. vJu.i®. njegovo ime povezano z vsemi rile r?11 F da najdemo pravilno rešitev .vračuna^' nja let oziroma dobe zaposlitve v ča,sU pred 1. septembrom 1937 in to predvsc^l za starejše, delavce, ki so že upokojen in ki bodo upokojeni do leta 1951, kar J. do danes rešeno polovično in nezadovo Ijivo. V pokojninskem zavarovanju se P° kojnina računa po povprečnem mesečne zaslužku zadnjih 5 let pokojninskega * varovanja. Ker pa teh 5 let sega vedno v dobo okupacije, za katero ^ jemljejo zavarovani zaslužki na dan aprila 1941, to znatno znižuje osnovo, F kateri se računa pokojnina. . , To je drugo osnovno vprašanje, t fe treba rešiti v našem pokojninskem varovanju. Pri reševanju tega vpra .. pa je treba temeljito in končno P j; niti s preteklostjo in vprašanje rese s stališča naše današnje druzbeno-eko noms-ke stvarnosti. ^ M. Butina Utrjevanje sindikalnih organizacij OS-a Celje pospešuje izpolnjevanje planskih nalog Prejšnjo soboto in nedeljo so delegati, ki so zastopali nad trinajst tisoč delavcev celjskega območja, pregledali na 5. rednem občnem zboru okrajnega sveta Celje njegovo delovanje, pregledali uspehe in neuspehe ter opozorili na pomanjkljivosti. Delovni kolektivi na območju Okrajnega sveta v Celju so v letu 1948 izvršili vse svoje planske naloge. Tudi letos, v tretjem letu petletke, kolektivi z vztrajnost nadaljujejo borbo za čimprejšnjo izpolnitev planskih nalog. Uspehe, ki so jih dosegli v prvem četrtletju, letos presegajo vse dosedanje, saj so nekateri kolektivi tudi za 43% presegli plan. Največ je presegla plan Tkalnica hlačevine. Kemična tovarna in Železarna Štore, ki je v januarju dosegla največjo zmogljivost od svojega obstoja do d^nes. Vsekakor je uspeh pripisati temu, da v kolektivih delajo večinoma že po tehničnih normah, kakor je to primer v Tkalnici hlačevine v Celju, kjer dela letos nad 75% delavcev po tehničnih normah. Tudi zaslužena priznanja in nagrade niso izostale pri takih uspehih, kot so jih dosegli naši kolektivi. Tako je Železarna štore prejela zastavo, Kolektiv gozdne uprave je prejel prehodno zastavo in denarno nagrado, II. sekcija za vzdrževanje proge pa nagrado in zastavo Zvezne vlade. Nadalje Tovarna emajlirane posode, kolektiv podružnice Narodne banke in drugi so želi priznanje. Tekmovanje je v celjskih delovnih kolektivih stalna oblika dela in je v nekaterih kolektivih prav vzorno organizirano. Dobro imajo tekmovanje organizirano predvsem v Tovarni sadnih sokov in marmelade, kjer imajo uvedeno tekmovanje celo med pisarniškim osebjem. Vsa tovarna je ogromna brigada, ki je razdeljena na manjše brigade po oddelkih, ki potem laže tekmujejo med seboj. Dobro imajo organizirano tudi tekmovanje v Tovarni emajlirane posode, Tkalnici hlačevine in Mohorjevi tiskarni. Pri vzgoji kadrov so kolektivi mnogo naredili, a kljub temu se je ugotovilo, da so polagali še vse premalo važnosti temu vprašanju. Dobro so imeli organizirane tečaje v Tkalnici hlačevine, Tovarni sadnih sokov in Mohorjevi tiskarni, kjer se je vršila prav za prav enoletna grafična šola pod okriljem Glavne direkcije grafične industrije. Kulturno-prosvetno delo je bilo močno razgibano, pa tudi agitacija in propaganda, ki je služila predvsem izpolnitvi plana oziroma planskih nalog. Premalo pa je bilo dela za povezavo mesta z vasjo, kar se je razgibalo šele sedaj v prvomajskem tekmovanju. Na koncu je bil sprejet tudi sklep, da se bomo borili za to, da bo čim več naših delavcev lahko obiskovalo večerne delavske gimnazije, organizirali bomo v vseh podružnicah študijske krožke, kjer bomo člane seznanjali predvsem s teorijo marksizma-leninizma, razvili bomo vse oblike kulturno-prosvetnega dela, pri tem pa nenehno skrbeli za dvig kvalitete in idejnosti v izvajanju, nudili bomo pomoč že vsem obstoječim sindikalnim kulturno-umetniškim društvom ter z dobro politično pripravo ustanavljali nova društva tam, kjer bodo za to pogoji. KULTURA IN PROSVETA Prosvetni delavci polagajo obračan svojega dela Priprave za li. kongres sindikata prosvetnih delavcev, ki bo od 24. do 26. tega meseca v Zagrebu, so razgibale članstvo prosvetnega sindikata tudi v Siovenij.i Predkongresno tekmovanje je zajelo vse članstvo, ki z vso resnostjo izpolnjuje konkretne obveznosti, sprejete na občnih zborih ali na posebnih konferencah. Prosvetni delavci Slovenije se zavedajo odgovornih nalog, ki jih imajo kot. vzgojitelji, učitelji, profesorji v vzgojnih domovih, šolah, akademijah, na univerzi ali kot umetniki, tehniki v gledališču, filmu in radiu. Na prvem občnem zboru Republiškega odbora so tovariši delegati naših organizacij v diskusiji analizirali stanje v podružnicah in ugotovili uspehe in napake. Glavna slabost je še vedno premajhna revolucionarnost prosvetnih delavcev, kar je kot poglavitno pomanjkljivost ugotovil tudi V. kongres KPJ. Lik revolucionarnega prosvetnega delavca še ni množičen, ker velik del še ni ideološko pre- Nudili bomo konkretno pomoč pri so- vzgojen. Ta prevzgoja je nujno potrebna, cialistični preobrazbi vasi, in sicer na ta način, da bomo z delovnimi kmeti, zlasti pa s kmetijskimi obdelovalnimi zadrugami v najtesnejši povezavi. S pomočjo delavcev-strokovnjakov bomo nudili pomoč pri mehanizaciji kmečkega dela, z uvajanjem tehnike na vasi pa bomo dvignili življenjsko raven našega podeželskega ljudstva, olajšali njegovo delo, povečali hektarski donos ter tako tudi krepili bratstvo med delavci in kmeti. Premalo pozornosti pa so sindikalne podružnice posvečale disciplini, predvsem neopravičenim izostankom, ki so ponekod narasli celo na 14,87%, kakor je to primer v gradbenem podjetju »Beton« v Celju in drugod. Najbolj razveseljivo pa je to, da se sindikalne organizacije dan za dnern krepijo in da je danes na območju okrajnega sveta v Celju 113 podružnic s 3357 sindikalnimi aktivi in s čez 13.000 člani. Denarno varčevanje - del borbe za plan Podlaga zdrave finančne in gopodar-ske politike je in bo ostalo varčevanje. Pod novim pojmom varčevanja v našem gospodarstvu razumemo tisto, ki je rarv-ho nasprotno pomenu varčevanja'v vul-garno-kapitalističnem smislu, nasprotno stiskanju pasu in pritrgovanju od ust. Danes imamo možnosti, da mrtva denarna sredstva oživimo, da jih mobiliziramo in talko uporabimo, da koristijo skupnosti in posamezniku. S temeljitimi spremembami v našem kreditnem sistemu je denarno varčevanje dobilo velik pomen, kar raz vidim o iz tega, da je z novo uredbo o hranilnih vlogah postavljena hranilna služba pod posebno varstvo in skrb države. Mišljenje, da ni danes dovolj pogojev za širši razvoj denarnega varčevanja, her je zaradi nedovoljnega blagovnega fonda življenje precej drago, je povsem zžrešeno. Prav v dobi, ko je blagovni fond nižji od kupnega, nastajajo denarni prihranki pri prebivalstvu. V tej dobi je treba odlagati za kasnejše nakupovanje nekaterih predmetov, dokler se blagovni fond ne poveča. Če ne bi pristopili k organiziranemu zbiranju tako nastalih prihrankov, bi pomenilo dovoliti, da kupni fond pritiska blagovnega, kar vodi k zmanjšanju kupne moči, kot tudi realnega zaslužka in hkrati k zmanjšanju vrednosti nalše valute. Prav nasprotno, to plansko nalogo je treba poprijeti in doseči, da nastale prihranke zberemo ^ državnih bankah, hranilnicah in kmetijskih zadrugah ter na ta način vplivamo na zmanjšanje kupnega fonda in da sočasno dobimo del potrebnih sredstev za izpolnjevanje vsedržavnega kreditnega plana. Izpolnjevanje vsedržavnega kreditnega plana pa se zaščiti s povečanjem proizvodnje, kar pomeni tudi povečanje blagovnega fonda. Vse to poletg ostalih gospodarskih mer vpliva na dosego ravnotežja med blagovnim in kupnim fondom in na zvišanje kupne moči dinarja. S takim napredkom denarnega varčevanja doprinašamo k čuvanju vrednosti naše valute in s tem k dviganju rešilnega zaslužka in življenjskega standarda delovnih ljudi, Eden izmed ukrepov za dvig denarnega varčevanja in težnja, da dobi varčevanje res množičen značaj, je odredba o ustanovitvi hranilnih blagajn pri vseh gospodarskih podjetjih, uradih in ustano-novah, Z njo je delovnemu ljudstvu omogočeno, da svoje prihranke čim laže in enostavneje vlaga in dviga. Upravam sin. dihalnih podružnic pa je zadana važna in velika naloga, da nenehno vzgajajo pri svojih članih smisel pravega socialističnega varčevanja, da bo varčevanje prišlo v kri vsakemu delovnemu človeku, da bo vsalkdo spoznal koristi, ki jih prinašajo posamezniku in skupnosti prihranki, vloženi na hranilno knjižico. če se bodo naši delovni ljudje zavedali, kako velikega pomena je denarno varčevanje, predvsem na sedanji stopnji izgradnje socializma, v tretjem odločujočem letu naše petletke, bodo častno izpolnili naloge, ki jih glede denarnega varčevanja postavljata pred nas resolucija II. plenarnega zasedanja CK KPJ in resolucija III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. P. M. saj ne more biti prosvetni delavec revolucionaren borec, če si ni prisvojil marksizma-leninizma za svoj svetovni nazor in če ga ne uporablja pri svojem vzgojnem in izobraževalnem delu. Prav zato je in bo prva glavna naloga vsake sindikalne organizacije skrb za ideološko-strokovno poglobitev znanja vsega članstva. Delovni polet ljudskih množic pri izgradnji socializma je zajel že takoj spočetka tudi prosvetne delavce. Kakor ^se množe brigade prostovoljnih delavcev Ljudske fronte in Ljudske mladine, prav tako Se veča število prosvetnih delavcev, ki aktivno sodelujejo pri izgradnji socialistične kulture v naših vaseh in mestih. V ljudski republiki Sloveniji je sedaj 10.423 prosvetnih^ delavcev, ki so organizirani v 171 sindikalnih podružnicah. Vse te podružnice imajo plan dela, ki ga izvršujejo. Iz podatkov, ki so nam na razpolago, ugotavljamo, da ogromen del prosvetnih delavcev ne štedi svojih moči, kaidar gre za kulturnoprosvetno delo, ie piše se premalo o tem delu. Ako listamo po poročilih podružnic, beremo, da so si v Ljubljani v letu 1948. prosvetni delavci samo pri prostovoljnem delu priborili 615 znakov, in sicer- 395 bronastih, 140 srebrnih, 48 zlatih, 32 zlatih na rdečem polju, 3 bronaste I. reda in 2 srebrna I. reda. Vseh prostovoljnih delovnih ur so opravili 73.272. To so pa le ure prostovoljnega dela pri gradnji stanovanjskih blokov, Litostroja in na Dolenjski cesti, če pa vzamemo v roke podatke s področja kulturnoprosvetnega dela, ugotovimo, da je samo 31 članov podružnice na drž. učiteljišču v času od 1, septembra 1948 do 1. februarja 1949 izvršilo 7360 ur izvenšolskega dela. Ali drugi primer: V okraju Krško je med 276 člani: 36 knjižničarjev, 16 zborovodij, 18 režiserjev, 125 raznih funkcionarjev v množičnih organizacijah (OF, AFŽ, LMS). Imeli so 250 raznih predavanj, 87 strokovnih konferenc, nadalje je 59 članov funkcionarjev v KLO-jih, odborih OF in zadrugah, 18 jih vodi izobraževalne tečaje za mladino s 450 tečajniki. Pri ustanovitvah obdelovalnih zadrug je sodelovalo 5 članov in so vodili 88 proslav Taki okrajni odbori pa v našem sindikatu niso osamljeni. Med temi so najvidnejši: Ljutomer, Dravograd, Jesenice, Ptuj, MOZ Ljubljana in Maribor, Če pregledamo statistične podatke Republiškega odbora sindikata prosvetnih delavcev za Slovenijo, ugotovimo, da je v letu 1948. na cesti Bratstva in enotnosti sodelovalo 496 prosvetnih delavcev, na ostalih gradbiščih 216, vodilo je kukl-tumoumetniške prireditve in sodelovalo pri njih 1460 članov. Nadalje je sodelovalo pri pevskih zborih 572 članov, pri diletantskih skupinah 106. folklornih skupinah 78, ljudskih knjižnicah 490, pri iiz-kulturnih društvih 348. 594 prosvetnih delavcev je vodilo razne tečaje. V tečajih jih je učilo 1019, na ljudskih univerzah predavalo 260. Že te številke, ki pa ne zajemajo vsega članstva, temveč le 80%, kažejo, kako močno je hotenje, čimprej dvigniti kulturno raven naše vasi in doseči trdno povezavo š sindikalnimi organizacijami ročnih delavcev. Če pa še upoštevamo, da poučujejo zaradi pomanjkanja strokovnega vzgojnega kadra mnogi učitelji in profesorji nad maksimalno obveznostjo, potem moramo priznati, da so prosvetni delavci, kljub slabostim, ki delo zavirajo, opravili mnogo družbeno koristnega dela. Za izredno delo, ki ga vršijo, so bili posamezniki že tudi odlikovani. Tako je bila odlikovana z Redom dela I. stopnje tov. Fakin Iva, tajnica okrajne podružnice Ljubljana-okolica vzhod. Z Redom dela II. stopnje sta bila odlikovana Brezovar Matija, šolski upravitelj v št. Rupertu pri Mokronogu, in Ferlinc Anton, upravnik dijaških domov v Mariboru. Red dela UL stopnje je prejelo 11 naših članov. Z medaljo dela je bilo odlikovanih 26 članov. Denarne nagrade ministrstva za prosveto ali okrajnih prosvetnih poverjeništev je prejelo več sto prosvetnih delavcev. Vsa ta odlikovanja, nagrade in pohvale pričajo, kako visoko ceni ljudska oblast delo prosvetnih delavcev, ki žrtvujejo svoje sile za izgradnjo socializma. Glavna naloga prosvetnih delavcev, to je vzgoja novega človeka, zahteva izrednih naporov ti\di od sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije prosvetnega sindikata v Sloveniji štejejo 140 šolskih in 31 nešolslrih podružnic. Težišče dela pa je na vzgojnih ustanovah, kajti 76,08% članov je aktivnih pedagoških delavcev. Za povečanje kvalitete dela poglabljajo prosvetni delavci svoje strokovno znanje na študijskih krožkih, V večjih središčih so bile povsod organizirane strokovne komisije, ki družijo vse vzgojitelje iste stroke. Te komisije imajo tedenske sestanke, na katerih obravnavajo problematiko svojega predmeta, razpravljajo o učbenikih, jih sestavljajo, obenem pa tudi kontrolirajo učne načrte. Najbolj uspešne so bile strokovne komisije pri-rodoslovcev, matematikov, zgodovinarjev in geografov v Ljubljani ter pedagoška v Mariboru. Nič manj živahno kot v šolskih podružnicah je delo v velikih podružnicah obeh gledališč, radia, filharmonije in fil-ma. Obe gledališki podružnici v Ljubljani in Mariboru sta izvršili doslej poleg rednega dela s številnimi obiski tovarn in podeželja, izredno veliko za dvig in razumevanje gledališke umetnosti med ljudstvom. Prav tako more pokazati tudi podružnica Filharmonije na izredno število prireditev mimo svojega rednega programa. Podružnici radia in filma sta vzgojili nekaj racionalizatorjev in izumiteljev, ki so v svojih aktivih svetli zgledi socializmu predanega človeka. Ko tako ocenjujemo delo sindikata prosvetnih delavcev, ugotavljamo velik napredek od L kongresa. Ti uspehi so posledica smotrnega izgrajevanja kadrov in prosvetne politike, ki jo usmerjata petletni plan in CK KPJ. O. F. RAZSTAVA SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV Sejmo ©Sjarice, da izboljšamo preskrbo delovnih množic Pri setvi oljaric smo dosegli v letošnji kampanji že lepe uspehe in ob dobri letini jih bomo pridelali toliko, da bodo ”aše tovarne do prihodnje setvene kampanje polno zaposlene. V Sloveniji ribamo namreč dovolj tovarn za predelajo semena oljaric, zato je naša naloga, ”a pokrbimo zanje,' , Ker države, s katerimi imamo trgovske pogodbe, pogosto kršijo pogodbe aJ* pošiljajo blago z_ velikimi zamudami, ** .moramo pomagati sami. Naši delavci j industriji so že z neštetimi iznajdbami n.izpopolnitvami prispevali in dnevno Prispevajo k samoosvojitvi v našem go-.Podarstvu. Revolucionarno rešujejo pro-riyotjne naloge in se pri tem ne strašijo e*av. če smo torej na tem področju 4e?toaj£a^ težave, bomo nedvomno s so> tJ.°vanjem fn dobro voljo vseh graditev socializma v naši ddmovini rešili Vp^1 .pereče vprašanje v naši preskrbi, sesanje maščob. Predvsem državna poln V’ kmetijske obdelovalne zadruge dojetje privatniki so torej tisti, ki bo-izde^očili, kodo naše tovarne za 2 Vanje 0jja obratovale s polno maž- .0sti0< bomo okrepili fond z _.?°b in da bodo naši delovni ljudje bolje in redneje oskrbovani, so Dnu***513 Posobej naši pionirji lie Vkaza*i v preteklem letu mnogo vo-tem d obiranje zdravilnih zelišč in pri učiteli|0S-C^** lepe uspeh. Kakor so jim nimanje ^ gojitelji znali vzbuditi za- vzbuditi tudi° ak<><><><><><><><><>-<><>« Na Celovški cesti je bil živahen promet. •Pripekalo je oroče popoldansko junijsko sonce. Pred eno izmed špecerijskih trgovin se je zaustavila mlada ženska z modernim, globokim in zaprtim otroškim vozičkom ter se zagledala v izložbo. Ni si še dolgo ogledovala izložbe, ko se je na vratih trgovine pojavil mladenič v temni halji, z veliko belo liso ob strani. Že na prvi pogled je bilo razvidno, da je trgovski pomočnik in da ima opravka z moko. Pozdravila sta se. Obema so se nekam čudno iskrile oči in zagonetno sta se smehljala. »Skozi ona vrata na dvorišču/« je dejal pomočnik in pokazal na velika železna vrata visoke dvoriščne ograje. Mlada ženska je brez besede okre-nila svoj voziček. Pomočnik je smehljajoč se še gledal za njo, nato pa je izginil d trgovino. Na dvorišču sta se kmalu zopet sešla. »Si jih kaj prida nabral?< je vprašala Darinka, ko je on odpiral težka okovana skladiščna vrata. »Sem,« je odgovoril pomočnik. — ■»Upam, da jih bo za tvoj «avto» kar dovolj. Blizu sto jih je. Toda nekaj je gotovb tudi dobrih vmes, ker toliko gnilih res ni bilo mogoče dobiti v vsej šiški.« Trenutek zatem je prinesel iz skladišča Srednje velik, precej težak lesen žaboj. Darinka 'je razkrila voziček '■»Pazi, da mi ne pomečkaš otroka!« mu je dejala z narejeno resnim glasom ih se na ves glas zasmejala. Voziček je bil namreč popolnoma prazen. »Sijajna zamisel!« je 'dejal pomočnik. »Policajem pač ne bo prišlo na misel, 'da imaš v vozičku — gnila jajca. Samo pazi, da te ne bodo opažih, ko jih boš med demonstracijo delila delavcem. KAKa SO LJUBLJANSKI KOMUNISTI L. 1937 ORGANIZIRALI SPREJEM DIKTATORJA ŽIVK0VIČA »Zame se ne boj!« mu je še odvrnila, pokrila voziček in se odpravila. »Na svidenje na kolodooruU ji je še radosten zaklical. Gledal je za njo, dokler ni izginila na cesto, in se koma j zadrževal, da ni prasnil v krohot... * Na trgu pred železniško postajo stoji dve sto do tri sto večinoma mladih, mestno oblečenih ljudi. Očividno nekoga pričakujejo. Pol ure zatem se je zbrala pred železniško postajo večtisočglava množica delavcev, kmetov in meščanov. Tu so zbrani od apna zamazani gradbinci, ki so prišli neposredna s stavb. Tu so Eiflerjevi tekstilci, kovinarji iz »Saturnusa« in »Eke«, pivovarji iz Uniona, usnjarji iz »Indusa«, kemičarji iz Most, mizarji iz Št. Vida in celo papirničarji iz Vevč. Tu so študent je z ljubljanske univerze in srednjih šot ter gruče kmetov iz vseh bližnjih vasi. Staro in mlado, moški in ženske, ose je danes tu pred posta jo. Na pločniku pred »Mikličem« stoji Darinka s soojimi belim otroškim vozičkom, stisnjena sredi množice radovednežev. Po Miklošičevi cesti je prikorakala dolga kolona policajev. »Cela vojska jih je!« govore ljudje ose vprek. »Najbrž je prišla semkaj vsa ljubljanska policija.« Na vogalu^ Kolodvorske ulice, tam, kjer je množica radovednežev že nekoliko redkejša, stoji med gručo delavcev visok in plečat, mlad stavbinski delavec. Neprestano prihajajo Jc njemu po- MILE SMOLINSKV samezni delavci ter mu tiho in neopazno raportirajo. »Naša tovarna je prišla skoraj kompletna.« »V naši tovarni smo uspeli pridobiti tudi krščanske socialiste. Prišli so na čelu s svojim zaupnikom.« »Popoldanska izmena o naši tovarni je ustavila delo. Prišla je tudi nočna in dopoldanska izmena^ Z nami je tudi skupina kmetov, pristašev SLS.« Taki in podobni so bil raporti. Tooariš Slavko je mimo poslušal vsakega delavca posebej ter le tu in tam dodal k poročilu kako svojo pripombo ali vprašanje. »Naloga tvoje skupine je, da čim dlje zadržite njegov avto,« je kratko in skoraj po oojaško ukazoval Slavko. Delavci so sprejemali povelja brez vsakega oklevanja. • »Tvoja naloga je, odstranitev njihovih zastav.« »Naloga tvoje skupine je, da zaščitite našo zastavo, kadar jo bomo razvili. Ste dobili parole in letake?« * Na postaji so odzveneli poslednji zvoki pozdravne koračnice. Z druge strani postaje so nerazločno odmevali glasovi pozdravnega govora, za njim pa posamezni nejasni vzkliki. »Tu so,« je zašepetala množica. Od glavnih orat postaje proti »Mikliču« se je razvrstila policija o dvojni gost kordon. Na glavnem vhodu se je^ končno po-avila srednje visoka plečata generalova postava v civilu, s širokimi črnimi brki, obdana od svojega spremstva in korumpiranih JNS-arskih strankinih funkcionarjev. General je za trenutek obstal in se ozrl po množici. »Živio general Žinkovič!« se je začul tanek moški glas iz množice. Tedaj je završalo. . »Dol z diktaturo! Dol s kroniki jugoslovanskih narodovi« je zagrmela množica kot orkan. Iz prave peklenske vihre, gneva in besa, ki je nastala v tem trenutku, se ni čul več niti en sam vzklik na čast diktatorja. Na generala in policijo se je osul gost dež kamenja in gnilih jajc, ki so zasmrdela po vsem trgu. Na pločniku pred »Mikličem« je nastala zmeda. Radovedneži so bežali na ose strani. Ostala je le Darinka z gručo delavcev, ki so v trenutku izpraznili njen tovor. General se je sklonil nizko k tlom in bežal skozi policijski kordon proti svojemu avtomobilu. General je dosegel svoj aoto, toda na sami strehi avtomobila je stal člooek in mlatil s polenom po šipah. Tucat delavskih teles se je tesno prilepilo k avtomobilu. Krepke mišičaste roke so zgrabile za blatnike in za stopnico na avtomobilu in — hooo-ruk — prvo in zadnje kolo na desni strani sta bili na mah v zraku. Zdaj zdaj bodo prevrnili avto s tistim demonstrantom vred. Policija pa je na oso moč tolkla s pendreki. Po tleh se valjajo tako demonstrant je, kakor tudi policaji. Generalov šofer je vžgal motor. Nekaj metrov drči avto samo po levih dveh kolesih. In ko mu uspe izmuzniti se iz delavskih rok, pobegne z oso brzi-.10 skozi množico, ki se panično razmika pred njim. Toda hrup ne potihne. Policija se zakadi o množico. Po zraku frčijo šopi letakov. Vpitje, rjovenje, zamolkli udarci pendrekov ter stokanje, ose se zliva o en sam strahovit vihar, vmes pa se razločno razlegajo parole: »Nočemo diktaturel« — »Dol z velikosrbskimi hegemonisti!« — »Smrt morilcem D jure Djakoviča!« »Dol s kroniki Glavnjače, Sremske Mitroviče, Lepoglave in Maribora!« — »Dol s slugami fašizmal« — »Živela enotnost delavskega razreda!« — »živela Komunistična partija Slovenije!« Sredi množic v skupini, ki naj bi iztrgala nacionalistom njihove zastave, se je bil tudi ključavničar Tone. V borbi za poslednjo zastavo, katero so hoteli nacionalisti ponovno dvigniti, se je gruča policajev prebila skozi množico do Toneta in ga pričela neusmiljeno obdelovati s pendreki, dokler ga ni pobila na tla. Padel je o nezavest. Zbudil se je na tleh v postajni policijski stražnici, ves raztrgan, zaprašen in krvav po obrazu. Na policiji so Toneta znova pretepli-Po šestih dneh pa so ga izpustili. Njegova prva pot je bila k Slavkotu, da se porazgooori, kako je uspela akcija. Čeprav je bil ves črn po hrbtu in poln krvavo podplutenih marog, Tone ni čutil bolečin. »Glavno je, da je akcija uspelaU je dejal na kraju samozavestno in Odločno. »Tako je,« je pritrdil Slavko. »Brez žrtev ni uspeha in mi komunisti maramo biti pač na čelu borbe, če hočemo, da bo kdaj drugače, kot je d nes. In tudi tvoje maroge na hrbtu ni zastonj! Lahko si prepričanda z " kovič ne bo nikoli oeč poskušal s s dom d Ljubljani in to je nov na. le se je nasmehnil in z.ačela sta t«%5S,h