Ana Bučarjeva
Naš Miloš in žaba
INi to znani srbski junak Miloš Obilič, ampak to je naš Miloš, star štiri leta, junak od nog do glave.
Ne boji se ne konjiča ne voliča, ne psa ne mačke, ampak samo — žabe. Žaba je zanj pravi zmaj, ki ga bo enkrat nedvomno požrl. Da se je seznanil z žabo, ki mu napravlja zdaj toliko strahu, se je zgodilo takole:
Bilo je poleti, ko se je igral Miloš nckega dnc na dvorišču vojake. Oborožcn od nog do glave, puško na rami, okoli pasu sabljico brušeno, na glavi papir-nato kapo z mogočnim kurjira peresom, je korakal v taktu ena, dve! Kar je zagledal na tleh mrtvo če-belo, ki je na mah vzbudila vso njegovo pozornost. Previdno se ji je približal, jo obrnil in preizkusil, če je res mrtva. Nič se ni zganila.
»Mamica, mamica, poglej, kaj sem našel!« je zavpil in pokazal mamici mrtvo čcbelo.
»Ta čebelica je umrla,« je rekla mama.
Ker je Miloš že videl, kako so pokopali človeka, ki je tudi umrl, je izkopal tudi on jamo, položil vanjo mrtvo čebelico in napravil grob. Da bi pa grob še okrasil, je stekel na vrt po nekaj cvctic. Ali — oj groza! Ravno pri nageljčku,  ki ga je hotel utrgati,
Leto 31___________   ANGELČEK__________Stran 119
je ugledal grozno pošast. Motrila ga je z velikimi, iz-buljenimi očmi.
Bila je žaba krastača.
Brž sta se premerila junaka.
Potem pa žaba skok naprej, Miloš v tek nazaj
Ves preplašen je pritekel v kuhinjo k mamici.
Dolgo si Miloš potem ni upal več na vrt. Žaba se mu je vtisnila v spomin tako, da se mu odslej še v sanjah prikazuje.
Kadar Miloš zdaj lista po knjigi, koder so živali v podobah, poišče najprej žabo. Pravi pa, da se te nc boji, ker nima tako velikih oči kakor ona, ki jo je videl na vrtu.