% Ob takšnem naslovu se seveda najprej po- stavi vprašanje, kaj je temeljna postavka de- mokracije, potem pa, ali smo res v takšnem stanju, da bi iz njega iskali nek (rešilni) izhod. Temeljna postavka demokracije je razsvet- ljenska vera v razum, ki naj bi bil sposoben najti resnico o kateremkoli politiènem do- gajanju, zato pa tudi najti rešitev za sleher- ni politièni problem. Civilizacijsko stanje, v katerem smo, je zagotovo takšno, da je nuj- no treba iskati izhod iz njega. Znanstveno- tehnièni napredek minulih nekaj stoletij je namreè poleg tega, da nas je obdaril z nešte- vilnimi dobrinami, spro`il tudi krize neslu- tenih razse`nosti, ki se bodo samo še stop- njevale. Èe ne drugega, je danes `e povsem na dlani, da nas bodo pokopali okoljski prob- lemi, èe ne bomo èimprej radikalno spreme- nili svojega ravnanja. Skratka: moderna doba se je (po mojem) bolj ali manj izèrpala v svojih mo`nostih in v svojem razvoju je prišla do toèke, ko ni veè poti naprej. Glavno gibalo moderne oziroma novega veka je bil znanstveno-tehnièni napredek in mit o tem (neomejenem) napredku. A heroj- ska doba znanosti je mimo. Tista odkritja, ki so omogoèila vse to, kar danes uporablja- mo, so bila narejena `e v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Nobena spoznavna metoda paè ni vsemogoèna in se enkrat izèrpa. Ena od temeljnih filozofskih postavk in zahtev no- voveške znanosti je, da se v niè ne sme sle- po verjeti, ampak je za vsako stvar treba zbrati kadarkoli preverljiva dejstva in razlage (teo- rije) naravnih in dru`benih procesov ter po- javov (fenomenov) je mogoèe ustvarjati le na takšnih osnovah. Metoda, ki je (preko teh- nike) tako globinsko preobrazila vse naše miš- ljenje in `ivljenje, je metoda objektivnega opazovanja in merjenja v procesu eksperi- mentiranja. Takšna je spoznavna metoda fi- zike — dominantne znanosti prejšnjega sto- letja, in ravno na primeru fizike lahko na- zorno prika`emo, zakaj in na kakšen naèin se je neka spoznavna metoda izèrpala. Fizika raziskuje materialno naravo, pojave in procese v njej z eksperimentiranjem. Ob tem moramo biti pozorni na to, da ekspe- rimentiramo z materialnimi sredstvi, z ma- terialnimi sredstvi opazujemo dogajanje v procesu eksperimenta, in kolièine, ki nasto- pajo v njem, tudi merimo z materialnimi sredstvi (orodji, napravami). Za fiziko so kri- terij resnice na ta naèin zbrana in potrjena dejstva. In s to metodo fizika skuša prodreti v sámo srce materije in odkriti njen najbolj temeljni gradnik. V ta namen so bili zgra- jeni pospeševalniki, nekakšne katedrale dvaj- setega stoletja, velikanske naprave, narejene z velikanskimi mednarodnimi sredstvi. Prob- lem pri njih pa je ravno v tem, da delce lahko raziskujemo (obstreljujemo, razbijamo) le z drugimi delci, ki jih pospešimo do èim veèjih hitrosti, te visoke energije pa obenem silno spremenijo neko prvotno stanje v materiji, tako da tisto, kar hoèemo (objektivno!) opa- zovati in meriti, ni veè isto kot pred našim vdorom, ampak je neko stanje, ki smo ga samo ustvarili. In ta razlika je tem veèja, èim globlje hoèemo prodreti in èimveèje energije uporabimo. Slepa ulica! Fizika ne more veè #+ A058 >      $         ,        # izpolnjevati enega svojih najbolj osnovnih kri- terijev — kriterija objektivnosti. Po mojem mnenju je s pospeševalniki neka spoznavna metoda dosegla svoj vrh in obenem tudi svoje meje. S tem pa so, vsaj dolgoroèno gledano, postavljene tudi meje nadaljnjemu razvoju tehnike. Gre pa seveda še za druge probleme, ki so v presenetljivo kratkem èasu hudo oma- jale nekdanji ugled, moè in veljavo Znanosti, od nemoèi te metode na številnih podroè- jih, kot je npr. zdravljenje bolezni (rak, aids), do vsem znanih okoljskih problemov, ki so “stranski produkt” hèerke znanosti, tehnike, in ki nas grozijo celo unièiti, do velike revš- èine, v kateri kljub vsemi napredku še ved- no tièi velik del èloveštva. Zakaj se je nujno potrebno zavedati vseh teh stvari v zvezi z znanostjo (tehniko)? Ker so v novem veku tako politika kot znanost in tehnika medsebojno moèno pogojene in soodvisne stvari. Veliki uspehi znanosti v èasu razsvetljenstva so utrjevali vero v razum, ta vera v Razum pa je utemeljila demokracijo kot politièni sistem. A ne samo demokracijo! Tudi ideologije totalitarnih sistemov so se napajale iz znanstveno-tehniènega napred- ka, a totalitarizmi so ta napredek obenem tudi ideološko stalno omejevali, kar je bila ena njihovih najbolj usodnih napak. Takrat je bila kritika znanosti tudi napad na ideo- logijo in sistem. Demokracija, ki temu raz- voju ni postavljala meja, jih je tudi zato pre- magala. Vendar: ko je zaupanja v znanost ko- nec, je s tem prizadeta tudi demokracija, ker je tudi demokracija svojo avtoriteto v veli- ki meri utemeljevala na tem razvoju. In tudi v Ameriki so npr. danes lahko kaznovani tisti, ki zaèenjajo govoriti o propadu znanosti. -       $ Ko preuèujemo naravo demokracije kot politiènega sistema, se moramo najprej soo- èiti z njeno najbolj temeljno filozofsko po- stavko: da je namreè z razumom mogoèe spoznati resnico. To je razsvetljensko zau- panje v luè razuma, in da bi to vero 18. sto- letja razumeli, je treba upoštevati obèudo- vanje grškega logosa v tistem èasu, obenem pa spektakularne uspehe neke znanstvene metode, temeljeèe na rabi razuma, metode, ki se je rodila v renesansi. Izgledalo je, da je razum resnièno sposoben odkrivati na- ravne zakone, in spoznanja naravoslovnih znanosti so v tistem èasu prenesli tudi na dru`bo: tudi dru`ba se ravna (deluje) po po- dobnih zakonitostih, dogajanje v dru`bi je mogoèe razumevati in zato je z rabo razu- ma mogoèe sprejemati pravilne politiène od- loèitve oziroma reševati tudi najbolj zaple- tene politiène probleme. Danes gledamo na te stvari `e nekoliko drugaèe oziroma precej bolj trezno, a ven- dar: temeljni naèin odloèanja tako na osebni kot na politièni ravni je ostal v principu isti: z razumom, z “odpiranjem svoje pameti” je mogoèe najti resnico in se zato pravilno od- loèiti. In ta osnovni princip je isti tako v de- mokraciji kot v totalitarizmu, to pa zato, ker sta oba sistema izšla iz istega korena — iz evropske razsvetljenske misli. Razlika med demokracijo in totalitarizmom je glede tega le v tem, da v totalitarizmu odloèa nek sa- mooklicani Veliki vodja preko svoje stran- ke (partije), tako stranka kot On pa sta raz- glašena za nekaj nezmotljivega in veènega in s tem zadobita prav religijski, verski pomen. Danes tak sistem obsojamo, a pri tem pozab- ljamo, da je to le najbolj dosledno politiè- no udejanjanje novoveške, razsvetljenske, po- ganske grško-rimske ideje o bo`anskem lo- gosu in èloveku-bogu kot nosilcu tega logosa. Demokracija gradi na isti temeljni postav- ki, le da gleda na stvari precej bolj trezno, realistièno, in raèuna tudi z nepopolnostjo in z zlom v èloveku, obenem pa ima ljudi - dr`avljane za enake (listina o èlovekovih pra- vicah: “Vsi ljudje se rodijo enaki in svobod- #+     ( ni,” in geslo francoske revolucije: “Svoboda, enakost, bratstvo!”). Tisti na vrhu dru`be- ne strukture niso niè veè kot tisti spodaj, ne le to: izvoljeni so od tistih pri dnu “pirami- de”, njim so v svojem delovanju odgovorni in zavezani in na naslednjih volitvah lahko tudi zamenjani. Ravno v tem je demokracija najbolj temeljno boljša od totalitarizma: ljud- je lahko izvolijo tiste posameznike oziroma politiène grupacije (stranke), ki so se s svojim delovanjem na nek naèin `e izkazali, obenem pa se ljudje na oblasti morajo vedno znova potrjevati s pozitivnimi dejanji, sicer bodo to oblast izgubili. Tak sistem lahko prepre- èuje strahotne zlorabe oblasti, ki so se v to- talitarizmih vedno dogajale. Seveda pa ima tudi demokratièni sistem številne in na nek naèin usodne slabosti, ki zlasti na daljši rok lahko vodijo dru`bo v razkroj in propad. Na primer: tak sistem zahteva za èimboljše de- lovanje èimvišjo etièno in intelektualno raven posameznikov te dru`be, po eni strani zato, da je na volitvah “na razpolago” èimveè èim- boljših kandidatov in da ljudje takšne tudi hoèejo izvoliti. Da se sprejeta zakonodaja èimbolje udejanja v `ivljenju (na dnu dru`- bene piramide), je spet potrebna èimvišja etièna zavest ljudi. In demokracija vse to tudi predpostavlja, a sama tega ne more zagotoviti! Moralno-etièni temelj tega naj bi zago- tavljala takšna ali drugaèna religija (vera), ki je vedno bila in nujno mora biti podlaga tak- šne ali drugaène civilizacije. A demokracija ne le da tega temelja sama po sebi ne zago- tavlja, vsebuje celo mehanizme, ki religijo raz- krajajo, to sta npr. racionalizem kot novo- veško postavljanje razuma na prvo mesto, in relativizem kot posledica modernega plura- lizma (veè strank). # $  "   Ne smemo izgubiti izpred oèi dejstva, da je demokracija otrok poganske grške kulture, in zanimivo bi bilo pogledati na ta politiè- ni sistem z vidika Svetega pisma oziroma ju- dovsko-kršèanskega izroèila. V Svetem pismu ni recepta za noben kon- cept, po katerem naj bi se organizirala neka èloveška skupnost. A v zvezi s tem je treba upoštevati, da je v zgodovinskem dogajanju pred odloèitve, osebne ali politiène, vedno postavljen èlovek kot takšen, naj bo to ple- menski poglavar, monarh (kralj ali cesar), ali pa naj bo to cela skupina ljudi, diktator s svo- jo stranko ali parlament z mnogimi stranka- mi. In tudi èe sto ali dvesto ljudi stakne sku- paj glave, se še vedno lahko zmotijo bolj, kot bi se npr. nek zelo moder monarh ali dikta- tor. Èloveška pamet in èloveška modrost! Ali se je pri delovanju na odru sveta sposobna pravilno odloèati? Tu se moramo vprašati: ali èlovek lahko pozna celoto dogajanja sveta in smer razvoja tega dogajanja v prihodno- sti? Mirno lahko reèemo, da ne. Iz tega pa sledi, da se èlovek sam, s svojo vednostjo, pa- metjo in modrostjo, ne more pravilno od- loèiti in se sam pravilno usmerjati. Na na- še delovanje in na izide naših delovanj (na mikro- ali makroravni) namreè na nek na- èin vpliva ravno to: celota svetovnega doga- janja v svetu. Še manj moremo seveda sami vedeti za prihodnost, se pravi za smer razvoja dogodkov v prihodnosti, tudi v najbli`ji ne, in tudi tistih dogodkov ne, ki so v najtesnejši zvezi z našim delovanjem in našo usmeritvijo. Iz tega dejstva pa lahko bolje razumemo Sveto pismo, ki sicer ne podaja nekega kon- kretnega koncepta dru`bene ureditve, a ved- no znova, tako v Stari kot v Novi zavezi, pou- darja nekaj: da dogajanje sveta in prihodnost sveta pozna le Bog, in zato tisto, kar je res prav in dobro, èloveku lahko razodeva le Bog, ki zato vedno znova posega tako v `ivljenje posameznika kot v `ivljenje celotnega naroda, posega torej na razne naèine, tako da npr. preko prerokov postavlja ljudstvu voditelje, sodnike in kralje, in tudi te voditelje pozneje mnogokrat sam usmerja, posredno, preko #+  # prerokov, ali neposredno, z navdihi, s sanjami in videnji. @e na prvi pogled je jasno, da je takšen naèin odloèanja v nasprotju z razsvetljensko demokracijo, ki prisega na moè Razuma. In demokracija se glede tega od totalitarizma razlikuje le v toliko, da pri njej glede spre- jemanja odloèitev (zakonodaje) sodeluje mnogo ljudi, da je aktivno navzoèa tudi opo- zicija in zato se nek problem osvetljuje z veè zornih kotov. Slaba stran tega je, da uskla- jevanje in iskanje kompromisov zahtevata ve- liko èasa, medtem ko se pri totalitarnem kon- ceptu to sprejema “po hitrem postopku” in skozi prizmo ene ideologije, zato so odloèitve navadno slabše ali celo takšne s katastrofal- nimi posledicami, a pri obeh konceptih ima- mo na koncu še vedno — zmoto. Èeprav je v postmoderni prišlo do strez- nitve glede moèi razuma, pa demokracijo še vedno pre`ema razsvetljenski racionalizem, ki se ka`e npr. v tem, da navadno vsak (po- litik) skuša uveljaviti svojo pamet in svoj prav in se pri tem ne zaveda, da so njegovi pogledi nujno in vedno le fragmentarni, enostran- ski in zato napaèni, èe pa se tega vseeno za- veda, pa le-tega zlepa ne bo priznal. Lahko reèemo, da je demokracija s svojo temeljno filozofsko postavko ponavljanje izvirnega gre- ha: ne bom se podrejal neki višji avtoriteti #+ Jošt Snoj: Kri`ani, 2008       (Bogu), sam, s svojo pametjo, s svojim razu- mom sem sposoben spoznati, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je prav in kaj zlo. Vsak dan znova jemo strupene sade`e z drevesa spoz- nanja dobrega in zlega. Na prvo mesto smo postavili svoj razum. Zavrnili smo Duhá in dovolili, da nas vodi naš lastni duh. Tako sem poskušal osvetliti politiko še z nekaj metafizike. Zdaj pa skušajmo pogle- dati na demokracijo še v njeni povezavi s tr`- nim gospodarstvom. # $  +     Demokracija in tr`no gospodarstvo: to sta dva inštituta moderne dru`be, ki skupaj tvo- rita liberalizem oziroma kapitalizem novo- veške zahodne civilizacije. Zakaj je prišlo do preobrazbe razmeroma enostavno zgrajene in delujoèe, teokratsko-fevdalne dru`be v mo- derno pluralno dru`bo? Marx bi rekel, da je bil glavni vzvod tega procesa, tako kot vedno v zgodovini, razvoj proizvajalnih sil, torej ekonomski dejavnik, in temu bi te`ko opo- rekali. Do francoske bur`oazne revolucije je prišlo, ker se je s pojavom manufakturne proizvodnje in zatem tudi strojev (industrije) pojavil tudi nov dru`beni razred, prišlo je do rastoèe moèi mešèanstva, ta nova ekonom- ska moè pa ni imela tudi politiène moèi ozi- roma so stare fevdalne strukture njen nadalj- nji razvoj celo ovirale. Zaèel se je porajati mo- derni pluralizem, novi dru`beni sloji so hoteli artikulirati svoje politiène interese skozi po- litiène stranke. Demokracija in tr`no gospodarstvo sta or- gansko povezana in med njima obstajajo pre- senetljive podobnosti. Demokracija je neke vrste trg — politièni trg (marketing). Kakor se na trgu predstavlja in propagira blago, tako se na volitvah predstavljajo in propagirajo po- litiène stranke s svojimi kandidati, kar kupca in volivca vedno znova sili v izbor. In kar je znaèilno za trg — štetje, merjenje, tehtanje, ugotavljanje kolièin (blaga) in zatem dolo- èanje cen (ki so spet številke) in ugotavlja- nje profita, torej pridobljene kolièine denarja, kar je spet neka številka, to je znaèilno tudi za demokracijo: ugotavljanje števila (procen- tov) volivcev, ki so se opredelili za to ali ono stranko, za tega ali onega kandidata. In kakor se nihanja cen in vrednosti delnic na borzah prikazujejo z grafikoni, tako se na prav isti naèin prikazuje podpora volivcev posamez- nim strankam. To je ena od temeljnih po- tez naèina mišljenja novoveškega èloveka: ob- sedenost s KOLIÈINO (kvantiteto), s štetjem in merjenji, da bi dobili številke, s pomoè- jo katerih naj bi prišli do resnice. Številke! Upravièeno se moramo vprašati, ali je številka lahko merilo in kriterij resni- ce. Demokracija namreè gradi med drugim tudi na tej novoveški veri v moè številke, kar pa je še ena od njenih velikih slabosti oziroma zmot. Prej smo ugotovili, da demokracija te- melji na zmotni filozofski postavki, da na- mreè razum lahko spozna resnico. Odloèi- tve, ki jih sprejema pamet (“meso in kri”), so nujno zmotne, pa èeprav jih sprejemajo najbolj bistri in najbolj motri ljudje iz ljuds- tva. V demokraciji pa vladajo (odloèajo) tiste stranke (njihovi predstavniki, njihove elite), za katere so se na volitvah opredelili voliv- ci (veèina volivcev). In ta veèina volivcev (vo- lilnega telesa) ima v demokraciji vedno prav. Ta veèina potem za nekaj èasa zavlada, a spet ne neposredno, ampak preko izvoljenih pred- stavnikov, in še ti (v proporcionalnem vo- lilnem sistemu) niso izvoljeni neposredno. Volivci doloèijo razmerje politiènih sil v parlamentu, èeprav so pri tem spet lahko še veèkrat izigrani (zaradi sklepanja povolilnih koalicij, politiènih iger in kupèkanja ....). A kakorkoli `e, v parlamentu kot zakonodaj- nem telesu se sprejemajo zakoni, in to spet po principu veèine: sprejeti so tisti (takšni) zakoni, katere potrdi veèina izvoljenih po- slancev, odloèa torej spet številka. Tako se nam demokracija poka`e kot neke vrste dik- #+  # tatura veèine nad manjšino. In še nekaj usod- nega je treba ob tem zapisati: da si zakonov najveèkrat ne izmišljuje parlament, ampak vlada, ki jih potem daje v parlament v spre- jemanje in potrditev, in veèina poslancev, ko dviga roko, navadno sploh ne ve toèno, za kaj je glasovala! Torej: prej smo ugotovili, da ni v èloveški moèi odloèati o tem, kaj je zares dobro in prav in kaj je zlo in slabo. V kolikor si èlo- vek jemlje to pravico, v bistvu ponavlja iz- virni greh, pa èeprav gre za najmodrejše, naj- pametnejše in najbolj moralne ljudi iz naro- da. V vsakem narodu pa so še ti (elita) nujno in vedno v manjšini. Veèina, ki ji demokra- tièni sistem podeljuje oblast, je glede prej omenjeni kvalitet lahko kveèjemu povpreèna ali podpovpreèna. Vendar pa tudi to povpreèje vztrajno in stalno zni`ujejo mehanizmi, uèinki oz. sil- nice tr`nega gospodarstva. Demokracija de- luje v tesni, organski povezanosti s tr`nim gospodarstvom. Le-to se je do zdaj pokazalo kot edino mo`no, uèinkovito. Kapitalizem je gospodarsko porazil komunizem predvsem zato, ker so komunisti uvedli plansko gos- podarjenje. Gradili so na napaèni antropo- loški postavki. Èlovek namreè za skupnost nikoli ne bo delal tako dobro, uèinkovito, kvalitetno, po`rtvovalno, kot dela zase. A silnice tr`nega sistema posameznika us- merjajo k pohlepu, u`ivaštvu, slu`enju de- narja, kar je v nasprotju s principi vere ozi- roma katerekoli religije. Trg povzroèa raz- kroj religije kot enega temeljev sleherne kul- ture. Sicer posameznika nihèe v to ne sili, a sistem ga vsak dan znova v to usmerja, in veèino ta tok odnese. Vprašati se moramo, èe, gledano dolgoroèno, lahko obstane neka politièna tvorba, v kateri postane temelj vse- ga denar, in kjer se veèina misli in pogovo- rov zaène sukati okoli financ. Poleg tega pa se je v civilizaciji pojavil še en zelo moèan dejavnik, ki je slabo demokracijo naredil še slabšo in rušilne uèinke tr`nega sistema še bolj razdiralne. To je bil znanstveno-tehniè- ni razvoj. # $   Razvoj enostavnih orodij v kompleksna, visoko razvita orodja je omogoèila materia- listièna znanost, metoda eksperimenta in merjenja, ki se je rodila v 16. stoletju, torej v renesansi, in je potem v naslednjih stoletjih naredila velikanske korake v svet mikro- in makro-kozmosa. Èloveku je podarila neslu- tene uvide v strukturo materije in v ustroj vesolja, predvsem pa so neštevilna nova spoz- nanja o osnovi omogoèila tehnologijo. @iv- ljenje s tehnologijo je zahtevalo izobra`evanje vsega prebivalstva, toda spoznavna metoda in podoba sveta, kakršni podajajo empiriène vede, èloveka vodijo k nekemu naèinu miš- ljenja oziroma vanj vgrajujejo takšno miselno matrico, za katero lahko, èe se le nekoliko poglobimo vanjo, takoj vidimo, da tistemu, ki jo uporablja, ote`uje ali onemogoèa osva- janje verskega znanja, v tistem, ki ga ima, pa kot nekakšen bacil ali virus povzroèa razkroj religiozne zavesti. Na ta naèin ta teoretièni vidik znanstveno-tehniènega napredka ruši vero, s tem pa etièni temelj, in slabša kvaliteto demokracije. Praktièni vidik tega neslutenega “napredka” (tehnika) ima za demokracijo tudi usodne posledice, ker je politiènim stran- kam in kandidatom “podaril” sredstva pro- pagande, in ta sredstva (tisk, radio, televizija, internet ....) danes imenujemo z eno bese- do: MEDIJI. Navadno se poka`e, da je v bor- bi za volivce resnièno te`ko ali nemogoèe zmagati brez te podpore, za medije pa je nuj- no potreben denar. Ta dejstva pa utegnejo biti za demokracijo resnièno in dokonèno usodna, kajti demokracija, `e tako slaba, šib- ka, oslabljenja zaradi vseh prej navedenih de- javnikov, se s tem kaj hitro lahko spremeni v stalno vladavino enih in istih — tistih, ki imajo denar. #+       >+       Denar! V tr`nem sistemu se vse suèe okrog denarja in logike financ, a kot sem `e prej omenil, je slu`enje denarju v nasprotju z naj- bolj temeljnim principom vsake religije: èlo- vek naj bi namreè slu`il samo Bogu. Vendar je tehnologija, ki jo je omogoèila znanost, te silnice, ki èloveka vzgajajo in navajajo k slu`enju denarju, še dodatno in izredno oja- èala, in sicer iz veè razlogov in na veè naèi- nov. Lahko navedem nekaj glavnih: za denar je danes, po zaslugi tehnike, mogoèe dobi- ti neprimerno veè najrazliènejših stvari, pred- metov, izdelkov, ki niso potrebni zgolj za pre- `ivetje, ampak slu`ijo tudi vsakršnemu udob- ju in ugodju. Seveda je denar, vedno veè de- narja, potreben tudi za njihovo proizvodnjo in za nenehno izboljševanje te proizvodnje (konkurenca na trgu je namreè neusmiljena), nadalje pa za propagiranje teh izdelkov, in uèinkovitost te propagande je danes po za- slugi medijev neprimerno veèja kot nekoè, a ti mediji ustvarjajo silnice, ki èloveka na vsakem koraku usmerjajo k nakupovanju, k potrošnji, kar slehernega navaja v pohlep, u`i- vaštvo (to je spet v nasprotju s principi vere), predvsem pa je treba denar, s katerim kupujemo, nekje zaslu`iti. Uporaba tehno- logije v tr`nem gospodarstvu je pravzaprav ustvarila potrošniško dru`bo, a takšna dru`ba po eni strani prekomerno izèrpava naravne vire, po drugi strani pa prekomerno onesna- `uje in unièuje naravno okolje, zaradi stran- skih produktov proizvodnje in gorá odpad- kov. Tehnologija je moèno poveèala blago- stanje in omogoèila dramatièno poveèanje svetovnega prebivalstva v nekaj desetletjih. Èloveško vrsto in to dogajanje na Zemlji bi lahko primerjali z bakterijami v epruveti, ki jih naselimo na zelo ugodno in hranljivo pod- lago. Nenadoma se silno namno`ijo, a epru- veta s svojo hrano ni neomejena: po nekem èasu se bakterije zaènejo dušiti in se zastrup- ljati s produkti svoje lastne presnove, obe- nem pa jim zaène zmanjkovati hrane in nji- hova ekspanzija se zaustavi, njihovo število se lahko tudi dramatièno skrèi. Vloga denarja je v takšni tehnološki, po- trošniški in u`ivaški dru`bi zaradi prej na- vedenih razlogov še moèno poveèana, denar je zdaj povzdignjen prav do ravni malikova- nja. A moramo se vprašati, kaj je z demokra- cijo, ki deluje v povezavi s takšnim tr`nim gospodarstvom, z demokracijo, ki predpo- stavlja etièno delujoèega posameznika in red, urejeno dru`bo, kar vse naj bi zagotovila re- ligija. Demokracija nenehno ruši in unièuje ravno tisti temelj, ki ga obenem zahteva in nujno potrebuje. Lahko ugotovimo samo, da naša civilizacija, ki je vzpostavila ta dva in- štituta moderne dru`be (demokracijo in tr`no gospodarstvo) in razvila tehnologijo, gradi na kontradikcijah. #      6       $  Vsaka civilizacija je kot nekakšen `iv or- ganizem; pojavi se, raste, se razvija, razcve- ta in potem ostari in propada. Obstaja, `i- vi le v neprestanem spreminjanju, a mi smo veèinoma še vedno ujetniki novoveškega mita o nekem veènem napredku in neomejenem razvoju. Osebno sem preprièan, da je demo- kracija v svojem razvoju prispela do toèke, ki pomeni tudi njen konec. Demokracijo utemeljuje neka filozofija, ki jo je dalo razsvetljenstvo, le-to pa se je na- slanjalo na grštvo. Politièno naj bi to filozo- fijo udejanjil njen ustavno-pravni okvir, ki je njena forma. A ta forma sama po sebi še ne pomeni nièesar. Vsebino lahko dajo le ljudje, ki delujejo znotraj ustavno doloèenih pravil igre. Ta vsebina in s tem sama demo- kracija kot takšna pa je, kot smo `e ugoto- vili, toliko boljša, na kolikor višji ravni so ljudje, ki delujejo v tem sistemu, doloèenim z nekim pravnim okvirom. Te`ava pa je v tem, da tako sama demokracija kot tudi tr`no #+  " # gospodarstvo to raven permanentno zni`u- jeta, z mehanizmi in stranskimi uèinki, ki jih dajeta oba ta inštituta. Demokracija s svo- jim racionalizmom, z neko zmoto, ki se pre- naša z vrha dr`avnih struktur do posamez- nika in po kateri se je v `ivljenju mogoèe z razumom pravilno odloèati in se usmerjati, nadalje pa z relativizmom. Moderni plura- lizem (veliko strank, ideologij ....) namreè neizbe`no rojeva relativizem: nobena ideja, nobena resnica nima absolutne in veène ve- ljave, nobena politièna opcija nima pravice do trajne oblasti, za demokracijo je znaèil- na odsotnost neke enotne, dolgoroène orien- tacije. Vse to pa je v nasprotju s principi vere. Tr`no gospodarstvo, kot `e opisano, pa pov- zroèa degradacijo vere s pohlepom, u`ivaš- tvom, s slu`enjem denarju, te negativne uèin- ke pa je uporaba tehnologije na trgu še moè- no potencirala, medtem ko je teoretièni vidik tega razvoja (znanost) vse ljudi moderne dobe skozi šolski sistem zastrupil z nekim naèinom mišljenja in z neko podobo sveta in èlove- ka (vse te stvari so navadno v diametralnem nasprotju s tistim, kar podaja vera). Tako lahko zakljuèimo, da je nek proces ustvaril civilizacijo brez duhovnih in etiènih temeljev, zmešano dru`bo kaosa in razpada- joèih dru`in, dru`bo duhovno slabotnih, no- tranje razkrojenih posameznikov brez orien- tacije na eni strani, na drugi strani pa sta raz- voj in kapitalizem dala razmeroma ozek sloj silno bogatih ljudi, torej ljudi s kapitalom. Kapital pa ne stremi le k rasti, ampak tudi k politièni oblasti, ker oblast kapital lahko le še dodatno mno`i. Ljudje, ki imajo kapital, imajo tudi medije, ki zagotavljajo neslute- ne mo`nosti indoktrinacij, dezinformacij, manipulacij, kar vse slu`i “preparaciji” vo- lilnega telesa, in to telo bo veèinoma, èe ne vedno znova, volilo tiste, ki imajo denar, in tako je trajna oblast kapitalu zagotovljena. Tako moramo zakljuèiti, da se je demokra- tièna avantura èloveštva iztekla v diktaturo kapitala, njo pa je omogoèil znanstveno-teh- nièni “napredek”. Seveda se lastniki kapitala zelo dobro za- vedajo, kakšna mora biti dru`ba in kakšni morajo biti posamezniki v njej, da bodo lah- ko vladali s pomoèjo medijev: po eni stra- ni je posamezniku treba odvzeti sposobnost treznega, samostojnega odloèanja in “mišlje- nja z lastno glavo”, po drugi strani pa je treba v dru`bi ustvariti razmere, v katerih se bo re- snièno te`ko odloèati in se usmerjati. In kakšne so takšne razmere? Nepregled- nost in nepredvidljivost dogajanja. To do- gajanje je v zapleteni tehnološki dru`bi hi- trega `ivljenjskega tempa sicer `e sámo po sebi nepregledno in nepredvidljivo, vse to pa moralna kriza, odsotnost moralnih temeljev, seveda samo še stopnjuje, a z mediji je mo- goèe nered še potencirati, ga dodatno ustvar- jati in ohranjati. Èe pogledamo celotni spek- ter medijske ponudbe, medijski “trg” in vse razkošje informacij, zgodb in zabave, tako v tiskanih kot v elektronskih medijih, in opa- zujemo nekoliko ostreje in razmišljamo ne- koliko globlje, lahko kaj kmalu ugotovimo, kakšen pes se skriva za vso to privlaènostjo in kam moli svojo taco. Glede na vsebino in naèin podajanja bi vso to poplavo lahko (po mojem) razdelili nekako na tri podroèja: eno od njih ima nalogo ustvarjati nered, kaos, tako v posamezniku kot v celotni dru`bi, in tu ima podroèje spolnosti morda kljuèno vlo- go. V teh revijah, èasopisih (TV oddajah) se propagira popolna svoboda na tem podroèju, in k temu se navaja tudi mladino, otroke. Drugo medijsko podroèje (po vsebini) ima nalogo, da v ljudeh ustvarja in ohranja pri- mitivne, pritlehne vzorce mišljenja, in to se skuša dosegati tako z vsebino kot z naèinom podajanja. Vsebina mora biti privlaèna in obenem primitivna, podaja pa se v znaèilni primitivni obliki (primer so naše Slovenske novice). V to podroèje bi morali uvrstiti tudi vsebine, ki naj ljudi zazibljejo v neko oma- #+      # mo, za kar se uporabljajo razne teme, od špor- ta do dnevne politike, od ukvarjanja s finan- cami do potrošništva in neskonèno dolgih nadaljevank na TV, z njihovo skrajno plehko vsebino. Tako: sedaj imamo pred seboj zapleteno tehnološko dru`bo, ki je obenem dru`ba vses- plošnega kaosa, in zato je dogajanje v njej skrajno nepregledno, nepredvidljivo, in to dru`bo sestavljajo posamezniki, ki se v njej niso sposobni sami odloèati in se samostojno orientirati niti analizirati politiènega doga- janja. Zato zdaj pride na vrsto tretje medijsko podroèje, ki ljudem posreduje informacije, politiène analize in komentarje, in jasno je, da takšnih ljudi v takšni dru`bi ni te`ko in- doktrinirati, dezinformirati, jih zavajati .... Ljudje bodo tudi radi in masovno segali po teh “rešilnih rokah”. Osebno sem mnenja, da je ravno znanstveno-tehnièni razvoj omo- goèil nekim ozkim krogom ljudi s kapitalom, da so za trajno zavladali s pomoèjo medijev. Demokracija se je tako zaradi tehnike konèala s terorjem kapitala. Lahko bi šli še za korak dlje in na to dogajanje pogledali v luèi me- tafizike: hudiè si je nagrabil denarja in zdaj (s tem, da seveda uporablja ustrezne ljudi) vlada preko medijev in skozi medije. Gle- de tega situacija pri nas ni prav niè drugaèna kot drugje po svetu, dosti slabše je v toli- ko, ker imajo kapital in s tem medije v rokah veèinoma ljudje iz èasa komunizma in nji- hovi dedièi, in da so si ta denar nagrabili na nemoralen, sumljiv in sporen naèin. Zato so to ljudje s totalitarnimi miselnimi šab- lonami (oblast za vsako ceno in z vsemi sredstvi, ljudi je zato treba na nek naèin pri- tisniti z `elezno ekonomsko logiko, saj vsak èlovek mora npr. jesti, èe ni politiène repre- sije v imenu neke ideologije, bomo vlada- li v imenu kapitala in z logiko financ ....). Glede na vse to moramo zakljuèiti, da je na- ša demokracija nadaljevanje komunizma z drugimi sredstvi. Osebno sem mnenja, da je veèstoletni pro- ces, ki mu pravimo znanstveno-tehnièni raz- voj, v civilizaciji vzpostavil stanje, ko je de- janska (ne zgolj formalna!) oblast v rokah do- loèenih centrov velike gospodarske in poli- tiène moèi. Ti uporabljajo anarhijo kot naèin vladanja. Posameznike in dru`bo namerno spravljajo iz ravnovesja. Tako je danes vse vr`eno iz ravnote`ja, ne samo narava, neravnovesje je tudi v neena- komerni razdelitvi materialnega bogastva in politiène moèi. In takšna civilizacija je neke vrste anticivilizacija, saj je namen vsake prave civilizacije v tem, da slu`i ljudem in jim za- gotavlja èimveèjo svobodo in blaginjo, da za- gotavlja nek red in pogoje za èimbolj vse- stranski razvoj èloveka. Kultura je zašla v ve- like skrajnosti, v slepo ulico in brezizhodnost. Neka znanstvena metoda, ki je bila glavno gonilo novega veka, je izèrpana (to, kar se na tem podroèju dogaja danes, je aplikacija in izboljševanje `e zdavnaj znanih stvari in nji- hova široka, masovna uporaba). “Neomejeni napredek” je naletel na svoje meje (v ener- giji, surovinah, okoljskih problemih). Mo- derna doba je mrtva. &          Prispeli smo do takšnega stanja, da je iz njega treba iskati in najti nek izhod. Seve- da se postavlja vprašanje, kako. To moje opisovanje sedanje situacije v sve- tu in sploh duhá našega èasa (“Zeitgeist”) je grobo in poenostavljeno prikazovanje prob- lematike, to so le osnovne poteze in obrisi, obenem pa je to nujno oseben in fragmen- taren pogled. Še bolj oseben bo gotovo ta del prispevka, v katerem bom skušal nakazati nek izhod iz stanja, v katerega smo zašli. Kakšno je to stanje, v katerem smo danes? To je stanje, v katerem je vse vr`eno iz rav- note`ja, ne samo narava, ampak tudi èlovek in dru`ba. Zato gre v tej situaciji za iskanje tistega dejavnika, ki bi zmogel povrniti iz- #+  $ # gubljeno ravnovesje. Èe se bomo namreè ho- teli uèinkovito lotiti reševanja okoljske prob- lematike, bo najprej treba na nek naèin preo- braziti èloveka in s tem posredno tudi dru`- bo, pri tem pa gre najprej za preobrazbo ne- kega naèina mišljenja. Ko se je èlovek podal v véliko avanturo eksperimentiranja z materijo in merjenja na- rave, si gotovo ni predstavljal, na kako tve- gano in usodno pot je stopil s tem in kam ga bo privedla, s tem je zaèel epohalno preo- brazbo enostavnih orodij v visoko razvita orodja oziroma tehnologijo, kot pravimo da- nes. Dolgo si je od tega procesa obetal samo koristi in neomejeni razvoj, danes ga je vse skupaj zaèelo `ivljenjsko ogro`ati, a v tem smo še vedno osredotoèeni na rastoèo krizo okolja, zlasti na podnebne spremembe, pre- malo pa se zavedamo, da nas je razvoj pre- `el, in upam si reèi, tudi zasu`njil, še z ne- kim naèinom mišljenja in z neko metodo spoznavanja, kar bi vse skupaj lahko imeno- vali z eno besedo: racionalizem. Za èloveka- racionalista je znaèilno, da vse spoznava, pre- soja in vrednoti skozi povsem doloèene mi- selne vzorce in šablone, skozi takšne, ki jih uporabljajo empiriène znanosti, in kjer je od- loèilni poudarek na eksperimentu, merjenju in spoznavanju stvari skozi kolièine, skozi šte- vilke, kjer se torej vse spoznava po poti ugo- tavljanja kvantitete, kjer gre za priznavanje samo tega in zavraèanje vsega drugega, iz èe- sar izhaja tudi neka podoba sveta in èlove- ka, ki je zato, glede na vse povedano, nujno nekaj ozkega, enostranskega in zato la`nega, zmotnega. Racionalizem je zato neke vrste bolezen, ku`na bolezen moderne dobe. Razsvetljensko paradigmo bo nujno treba na nek naèin preseèi, nadgraditi, in to pre- seganje se, po mojem, mora nujno zaèeti pri premagovanju razsvetljenskega racionalizma. Ob tem pa se, tako sem preprièan, mo- ramo najprej sooèiti z dvema dejstvoma, ki sta nam danes še mnogo premalo oèitni: 1. da neštevilne “razliène znanosti”, o katerih danes govorimo, gradijo stavbo ene same enotne znanosti z isto temeljno metodo, ka- tere osnovna postavka je, da razmišljajoèi ra- zum z metodiènim, sistemiènim dvomom v znanostih lahko odkriva resnico, 2. da zgradba te empiriène, materialistiène znanosti, ki se je izkazala predvsem v ustvar- janju Orodij, deluje rušilno, razdiralno na spoznavno-miselno stavbo religije oziroma vere, tako v naèinu spoznavanja stvari kot v naèinu mišljenja, tako glede podobe sveta kot podobe èloveka. Iz obojega izhaja, da je racionalizem v naši civilizaciji postopno porušil enega njenih glavnih nosilnih stebrov. Škodljive posledice nekega razvoja nas niso udarile le v obliki na- ravnih nesreè, nevarnost je prišla tudi od ne- kega naèina mišljenja. Racionalistièno znanje je neprimerno za odloèanje pri delovanju na odru sveta, v mnogih pogledih to znanje lahko èloveka pri tem celo moèno ovira. Obenem pa je sedanja situacija v svetu nekaj edinstvenega, kakor je bil edinstven znanstveno-tehnièni razvoj. Ta razvoj je ustvaril razmere, kakršnih v èlo- veški zgodovini še ni bilo. Odlikujeta jih dve temeljni potezi: velika zapletenost in hiter tempo nekega naèina `ivljenja, in neko stanje brez religije oziroma vere, s tem pa velika du- hovno-moralna kriza takšne dru`be. Skupna posledica obeh temeljnih znaèil- nosti tega stanja sta velika nepreglednost in nepredvidljivost dogajanja v dru`bi, ob èe- mer pa je bolj kot kdajkoli postalo oèitno, kako te`ko se je v takšnih razmerah odlo- èati pri vsakodnevnem delovanju v svetu, kako je pravzaprav nemogoèe glede tega naj- ti neko gotovost in neko pravo usmeritev. Nemoè razuma glede tega še nikoli v zgo- dovini ni bila tako oèitna, zato pa, vsaj zame, ta vsesplošna kriza predstavlja tudi velikanski izziv in zgodovinsko prilo`nost. V takšnih okolišèinah se bo èlovek glede svo- #+      % jega delovanja v svetu zaèel opirati še na kaj veèjega in moènejšega, kot je njegov tako oèitno šibki in omejeni razum. Rešitev je vsekakor v prese`nem oziroma metafiziè- nem, zato se strinjam s tistimi misleci, ki pravijo, da bo 21. stoletje èas metafizike in religije, ali pa ga ne bo. Ker naj bi celoto dogajanja sveta in raz- voj tega dogajanja v prihodnosti poznal le Bog, naj bi le Bog mogel svetovati èloveku pri njegovih odloèitvah in `ivljenjski usme- ritvi, vendar spet ne tako, posredno, kakor npr. uèi Cerkev, od katere “verno ljudstvo” vsako nedeljo prejema naèela in pravila, vzeta iz Svetega pisma, in po katerih naj uravna- va svoje `ivljenje. Priznati mora, da si z njimi v našem sodobnem svetu, pri modernem na- èinu `ivljenja, mnogokrat ne moremo kaj do- sti pomagati. Gre za konkretnega posameznika v nje- govih konkretnih `ivljenjskih situacijah, ki mora vsak dan znova reševati nove proble- me in je vsak dan znova postavljen pred nove dileme, in mora glede njih poznati neko re- snico in gotovost, poleg tega pa se navadno mora odloèati hitro. V takšnih okolišèinah mora èlovek poznati resnico o konkretnih osebah in dogodkih, ki se nanašajo nanj oseb- no, še veè, tudi resnico o smeri razvoja tistega dogajanja, ki se nanaša nanj v prihodnosti. To pa lahko spoznamo le, èe te konkretne osebe in dogodke vidimo, kar pa je spet mo- goèe le v sanjah in videnjih, ki jih dobiva- mo NEPOSREDNO od Boga. Videnja bodo zato, po mojem, v novi zgodovinski paradig- mi, ki se neizbe`no `e najavlja, igrala kljuèno vlogo. Preprièan sem, da bo èlovek, ki na svo- ji poti, v svetu, kakršen je, ne bo imel tak- šne “svetilke”, nujno hodil v temi. Ker pa videnja nastajajo iz sreèanja našega duhá z bo`jim Duhom, bo znanost, ki bo us- tvarjala novo paradigmo, nujno znanost o Duhu. Znanost o materiji je ustvarila razme- re, ki klièejo po znanosti v Duhu. Razisko- vanju skrivnosti materije bo sledilo razisko- vanje skrivnosti Duhá. A glede na to bo tak- šna znanost lahko gradila le na razodetih re- snicah. Ali bomo te resnice èrpali iz Svete- ga pisma ali lahko celo raèunamo na neko novo razodetje? To morda ni tako bistveno, gotovo pa je, da bo èlovek, ki je šel skozi raz- svetljensko izkušnjo, gledal nanje na nek nov naèin, jih razumeval in podajal v neki novi obliki. Vsekakor se tu odpira obširno podroèje neraziskanega in ogromno dela za mislece ozi- roma intelektualce. Da, naloga najbolj inte- ligentnih in izobra`enih ljudi v dru`bi je, da naredijo prve in najte`je korake k novemu. Ob tem pa se med drugim postavlja vpraša- nje, katera vrsta intelektualcev jih je priprav- ljena in tudi sposobna narediti. Politiki? Nikakor, in sicer iz veè razlogov ne. Politik mora biti tip èloveka, ki dela z drugimi (ekstravert) in ki se hitro, dinamiè- no, fleksibilno odziva na probleme sedanjosti, medtem ko je mislec, ki ustvarja resnièno ne- kaj novega, introvertiran èlovek, ki se nek- je v miru in samoti poglablja. Dober poli- tik zato nikoli ne bo dober mislec. Velja se- veda tudi obratno. Politik je tudi ujet v nek sistem in naèin mišljenja in je ves pogojen s tem. Nima veè tiste nujno potrebne notra- nje svobode, ki jo zahteva ustvarjanje novega. Strukture oblasti tudi vedno te`ijo k inerciji, k ohranjanju statusa quo, k vztrajanju pri ne- kem naèinu mišljenja in delovanja. Globin- skih sprememb tako ne moremo in ne sme- mo prièakovati od politike in oblasti, ker jih ne zmoreta in tudi noèeta dati. Politika jim bo kveèjemu nasprotovala in njihovo uveljav- ljanje ovirala. Tako ostanejo še znanstveniki, skupaj s filozofi in kulturniki (umetniške elite). Znanstveniki? Pri njih bi gotovo la`je našli ljudi, ki so sposobni in pripravljeni narediti korake k novemu, posebno, ker sta tam in- telektualni potencial in razvita tehnika miš- #+   # ljenja. Vendar pa je treba raèunati s tem, da je izobrazba lahko tudi ovira, ker izobra`e- nost, posebno ozka specializiranost, predstav- lja tudi veliko ujetost v neke miselne šablone, katerih se zlepa ni mogoèe osvoboditi. Po- leg tega ni nujno, da je izobra`en èlovek tudi inteligenten in sposoben drznih, radikalnih spoznavno-miselnih obratov in avanture. V tem pogledu bi bili misleci (filozofi), ki mo- rajo biti bolj široki in odkriti, in ki so prav- zaprav poklicani k utiranju novih poti. Se- veda pa zanje velja isto kot za znanstvenike: nekdo, ki je izobra`en in ima izbrušeno teh- niko mišljenja, še ni nujno, da je tudi veli- kega, odprtega duhá. Tudi takšni se mnogo- krat bojijo novega in neznanega. Za zares vr- hunskega, elitnega misleca je potrebno oboje: prirojene sposobnosti (talent) in izobrazba, skupaj z ambicijami (pripravljenost na trdo delo, garanje). Kaj pa umetniki (literarni, likovni, glas- beni ustvarjalci ...)? Da, ravno v njihovih vr- stah bomo morda našli najveè takšnih, ki bodo pripravljeni in usposobljeni za ustvar- janje nove paradigme, in sicer iz veè razlo- gov: èlovek, ki je resnièni ustvarjalec, je nujno in vedno pred svojim èasom (ravno zaradi tega so bili umetniki v svojem èasu navad- no nerazumljeni in so na svoje okolje delovali moteèe, vedno so bili v opoziciji in v konf- liktu z obstojeèo oblastjo), umetniki so od- prtega duhá, imajo divergenten naèin miš- ljenja, sposobni so ustvarjati novo in iti tudi v avanturo, imajo ustvarjalno silo in nena- zadnje tudi fantazijo. Gotovo pa bi bili ljudje, najbolj usposobljeni za ustvarjanje zares no- vega, takšni, ki v sebi zdru`ujejo tako znans- tvenika kot filozofa in umetnika, po mo`nosti še teologa, a taki so `al zelo redki. Glede tega se iz zgodovine lahko nauèi- mo veliko. Prelom s srednjim vekom in prvi koraki k novoveški paradigmi so se zgodili ravno na podroèju umetnosti (literati–huma- nisti in slikarji v Italiji). Na podroèju slikars- tva je bilo najbolj odloèilno odkritje tretje dimenzije in raziskovanje perspektive. Pers- pektiva in pravokotni sistem! To miselno orodje, še danes najbolj uporabljano v zna- nosti in na vsakem koraku tudi v vsakdanjem `ivljenju, je bilo najprej odkrito v umetnosti in za potrebe umetnosti. Opremljena z njim je znanost zaèela delati velike korake naprej, a pri tem zašla v hude konflikte s cerkveni- mi oblastmi, trajalo je takorekoè stoletja, da je postala avtonomna in se je osvobodila pri- tiska teologije. V stoletjih, ki so sledila, je nas- ploh prihajalo do dramatiènih sprememb: do razvoja filozofije, znanosti, tehnike in proi- zvajalnih sil, kar je vse stalno veèalo moè meš- èanstva in kar je nazadnje zamajalo evrop- ske monarhije. Z revolucijami se je skušalo vzpostaviti neko ustreznejšo obliko vladavine, ob tem pa je prišlo do idejnega razcepa v dru`bi, do dr`avljanskih vojn in shizofrenega stanja v civilizaciji (delitev na levico in de- snico, ki traja vse do današnjih dni). Iz teh èasov izvira demokracija, pa tudi nastavki za totalitarizme, ki so zavladali v 20. stoletju. In kakor prehod iz srednjega v novi vek zaznamuje obrat od teocentrizma k antropo- centrizmu, od ponotranjenosti v obraèanje k zunanjemu (ta pozunanjenost je v naših èa- sih prignana prav do absurda), kar je vse spro- `ilo razvoj materialistiène znanosti, ki je us- tvarila današnje razmere, tako naj bi neko novo ravnovesje v èloveku in dru`bi skuša- li vzpostaviti z vraèanjem k teocentrizmu in z obraèanjem k notranjemu. Ta nova dr`a bo omogoèila razvoj znanosti o Duhu, in zna- nje o Duhu bo èloveku dalo tisto, kar nuj- no potrebuje v takšnem svetu, kakršnega je ustvaril novoveški razvoj (zapleteni tehno- loški svet nereda in nepredvidljivih okoliš- èin): mo`nost pravilnega odloèanja pri vsa- kodnevnem delovanju na odru takšnega sve- ta. Èlovek naj bi nehal zavraèati vse, kar pri- haja od Duhá (danes npr. še vedno in veèi- noma a priori zavraèamo pomen sanj in vi- #+      ( denj za naše `ivljenje), s prvega mesta naj bi odstranil svoj razum in se dal voditi Duhu, ne pa svojemu lastnemu duhu. Da, to bo po mojem mnenju, sámo bistvo nove zgodovin- ske paradigme: da se èlovek ne bo odloèal zgolj po svoji pameti, ampak se bo zaèel opi- rati na nekaj višjega, moènejšega, prese`nega. Takšni globinski in radikalni spoznavno- miselni obrati pa se seveda, kot `e reèeno, ne morejo zgoditi na podroèju politike in se uve- sti “od zgoraj”, z vrha dru`benih struktur. Ta zahtevna naloga èaka najprej intelektualne elite, znanstvene in predvsem umetniške elite. Pri njih je zaèetek, ki pa mora prerasti v èim širše in èimbolj mno`ièno dru`beno gibanje, zato je pomembno, da bodo njihove ideje padle na plodna tla, da bodo za`elene, razum- ljene, sprejete v najširših dru`benih plasteh. Ravno to pa je naloga politike (politikov): da vzpostavijo v dru`bi takšno dru`beno kli- mo in to pripravljenost. Ali naj bi to nare- dili z mediji (s propagando)? Morda `e, a prej jih vsekakor èaka drug velikanski izziv in te`- ka naloga: preobraziti tr`no gospodarstvo in demokracijo. Kako in zakaj? Tr`no gospodarstvo in demokracija kot dva temeljna inštituta moderne dru`be zaen- krat nimata alternative, vendar pozabljamo, #+ da je npr. med demokracijo in demokraci- jo lahko velikanska razlika. Eno je namreè forma (pravni okvir), drugo pa je vsebina, ki jo s svojim delovanjem ustvarjajo ljudje. Omenil sem `e, da je takšna demokracija (medijska, tehnološka demokracija), kakršno imamo dandanes, vsaj zame najslabša vrsta demokracije, ker zavestno in naèrtno povzro- èa nered in poneumlja ljudi. Tudi uporaba tehnologije v boju na trgu je zelo problema- tièna stvar, ker tr`ni mehanizem danes s tem ustvarja potrošniško dru`bo, ki prekomer- no izèrpava in onesna`uje naravo. Cilj je po- stala masovna potrošnja, èlovek pa je vedno bolj zgolj sredstvo. Zavrgli smo Modrost in vpregli Norost. Prenehati bi se moralo zlo- rabljanje tehnologije znotraj demokracije in tr`nega gospodarstva. Ta zloraba je privedla do današnjega stanja, ko se je veèina gospo- darske in politiène moèi skoncentrirala v ro- kah nekih izbranih dru`benih slojev. Najveèji izziv za politiko je torej uravno- te`iti demokracijo, da bo demokracija zares pluralna, tako politièno kot tudi medijsko. To pa seveda zahteva zrele, odgovorne po- sameznike, a le takšni bodo tudi sposobni ra- zumeti in sprejeti zahteve nove zgodovinske paradigme.