Izhaja
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
■*Za inserate se plačuje po 20 vin. odjgarmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „51 i r a4t v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
-	' {Leto XXV.
’< • ______________L
V Celovcu, 8. februarja 1906.
Štev. 6.
Lambert Einspieler f.
ero nam zastaja, ko moramo napisati pretužno novico: Umrl je nenadno milostljivi gospod Lambert Einspieler, infulirani stolni prošt
predsednik družbe sv. Mohorja, apostolski protonotarij, konzi-storijalni svetnik, predsednik podpornega društva za koroške slovenske visokošolce, častni občan več slovenskih občin itd. itd.
Koroški Slovenci stojimo ob gomili, ki se je tako zgodaj, mnogo prezgodaj odprla za enega najboljših naših mož, — za prevzornega katoliškega svečenika, odličnega slovenskega rodoljuba, — ki ga je vsak spoštoval, tudi nasprotnik, ki je ž njim občeval. Nepričakovano je utihnilo srce, ki je bilo za vse dobro in blago, otrpnile so roke, ki so delile toliko dobrot!
Lambert a Einspielerja ni več! Takoj se morda niti ne zavemo, kaj za nas pomenja ta izguba; — pokazala nam bo to šele bodočnost! Saj on nam je bil buditelj in pravi voditelj; k njemu smo se zatekali v vseh potrebah,
—	on je bil naš vzor!
Posebno bridko je smrt preza-služnega predsednika Einspielerja baš v zadnjem času zadela družbo sv. Mohorja, kateri, smemo reči, je bil glavni steber. Odkar je
—	pred 37 leti — vstopil v družbeni odbor, je neprestano deloval za povzdigo družbe. Kako uspešno je bilo njegovo delovanje, ki ga je izvrševal z odborom in zlasti z g. ravnateljem v pok. Š. Janežičem, kaže dosti jasno razvitek Mohorjeve družbe v tej dobi.
Zadnjo jesen je začel gospod prošt nekoliko bolehati. Tožil je
piscu teh vrst večkrat, da nima spanja in teka, da ga nadleguje težka sapa. Roki in nogi so mu bile navadno mrzle. Meseca prosinca pa je zopet okreval, še pred osmimi dnevi je predsedoval odborovi seji. V soboto dne 3. februarja — bil je zelo prijeten dan — je šel ob uri popoldne na izprehod na Križno goro. Bil je, kakor so videle razne osebe, še nenavadno vesel in živahen. Vrnil se je v mesto, a na nasipu za cerkvijo sv. Duha se nakrat — bilo je okrog 5. ure — zgrudi na tla. Neki poštni uslužbenec priskoči, mu pomaga na bližnjo klop; ko pribite iz bližnje korarske hiše domači, najdejo svojega dobrega gospoda že mrtvega. Tudi došli zdravniki so mogli le naznaniti naglo smrt za srčno kapjo.
Za danes se moramo omejiti samo na krajše poročilo o življenju nepozabnega nam pokojnika. Več podrobnosti prinesemo še v prihodnjih številkah.
Prošt Lambert Einspieler je bil rojen dne 10. kimovca 1840 na Bistrici v Rožu kot sin spoštovane Einspielerjeve rodbine pri p. d. Krivcu. Ko je dovršil z najboljšim uspehom za duhovniški poklic potrebne znanstvene in bogoslovske nauke, v gimnaziji (1859) in v knezoškofijski bogoslovnici v Celovcu, je bil dne 8. avgusta 1863 posvečen za duhovnika. Novo mašo je daroval v podružnični cerkvici na Bistrici. Od tedaj je nepretrgoma in vzorno deloval deloma kot dušni pastir, deloma kot član knezo-škofijskega konzistorija in knezoškofijskega stolnega kapitla v službi krške škofije.
Kot dušni pastir je bil najprej nameščen za kapelana v dekanijski župniji v Kapli ob Dravi, kjer je šest mesecev
(19./10. 1863 do 30./4. 1864) opravljal dušnopastirsko službo v obsežni župniji namesto visokoletnega in bolehnega dekana in župnika Mateja Čudna. Od 1./5. 1864 do 30./9.1866 je deloval kot dušni pastir v dekanijski župniji žab n iški ter je bil v času romanja na sv. Višarje, kjer je bilo do 20.000 romarjev, neposredni vodja zakristije in bogoslužja. Ta služba je posebno v vojskinem letu 1866 zahtevala veliko previdnosti in pozornosti.
Od 1./10. 1866 do 31./7. 1868 je deloval kot kapelan in katehet pri mestni župniji v Beljaku in je prevzel tudi vodstvo novoustanovljenega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov.
Z odlokom z dne 23./7. 1868 je rajni knez in škof dr. Wiery L. Einspielerja poklical za knezoškofijskega dvornega kapelana in tajnika ordi-narijata v Celovec. Z odlokom z dne
20.	/9. 1873 je bil „v priznanje za izkazano strokovno znanje11 imenovan za konzistorijalnega poročevalca, arhivarja in tajnika duhovskega sodišča v zakonskih zadevah; z odlokom z dne
21.	/11. 1875 pa se mu je podelilo „v dokaz polne zadovoljnosti za delovanje v
škofijski službi, posebno pri ureditvi ustanovnih zadev11, dostojanstvo in služba glasujočega in ponočujočega konzistorijalnega svetovalca.
Rajni knez in škof dr. Peter Fu n d er je pokojniku z odlokom od dne 5./10. 1881 podelil službo kancelarja knezoškofijskega ordinarij ata, „ker v slučajih moje odsotnosti, ali ako sem drugače zadržan, smatram za nujno potrebno, da vodi pisarniške posle pomočnik, ki je zmožen tudi slovenskega jezika, ki je zanesljiv in izvežban — in ker Vas cenim po dosedanjem delovanju za ta posel posebno sposobnega.11
Ker se je pokojnik s posebno vnemo potrudil, da je vse svoje moči pošteno in vztrajno porabil v to, da je to težavno in odgovorno službo vršil celih 10 let (5./10. 1881 do 31./12. 1891), je sedanji milostljivi knez in škof dr. J. Kahn z odlokom z dne 11./12. 1891 izrekel sledeče lepe besede in priznanje: „Če pogledam nazaj v štiri in pol leta, kar vodim škofijo, je bilo veliko breme ordinarij atove pisarne naloženo Vaši milosti, in storim le

malo, če Vam izrečem ob tej priliki svojo najod-kritosrčnejšo zalivalo za vsa Vaša mnogoštevilna in važna dela."
Po najvišjem odloku z dne 22./7. 1884 je bil pokojnik od cesarja imenovan stolnim ka-pitularjem. Ko je krška škofija dne 1./10. 1886 vsled smrti kneza in škofa dr. Petra Fun-derja nenadoma osirotela, je bil kan celar L. Einspieler imenovan za kapitelskega vikarja, da je v vsem vodil izpraznjeno škofijo, in to zaupno službo je opravljal v zelo težavnih razmerah skoraj 6 mesecev. Ko se je ugibalo, kdo bode novi škof, se je mnogo imenovalo tudi Einspielerjevo ime, a ker je bil Slovenec in povrh tega še — Einspieler, se je to imenovanje za-branilo.
Dne 15./11. 1895 je bil rajni povišan za stolnega školastika krškega stolnega kapitla in prošta v Strassburgu, po smrti prošta dr. Val. Mulleija pa je bil dne 5. novembra 1899 imenovan za stolnega prošta. Papež Leon XIII. je pokojnika 1. 1888 odlikoval s častnim križcem ,,Pro ecclesia et Pontifìce", 11. maja 1901 pa imenoval za „protonotarja ad instar participan-tium" in uvrstil s tem med rimske prelate (odličnjake).
Od 1. 1883 je bil Einspieler član prosino-dalne izpitne komisije, duhovskega sodišča in sodišča v zakonskih zadevah za krško škofijo, od 1. 1898 pa predsednik teh dveh komisij.
Poleg skrbi, da je vestno izvrševal svoje mnogotere škofijske službe, je smatral L. Einspieler kot duhovnik za svojo vestno dolžnost, da je z radovoljno pomočjo pri dušnem pastirstvu, namreč kot propovednik, spovednik, s poučevanjem krščanskega nauka, z udeležbo pri važnih dobrodelnih in drugih društvih porabil svoj ostali čas v korist cerkve, države in svojega ljubljenega naroda. Tako je poučeval krščanski nauk 11 let na dekliški industrijski šoli v Celovcu; 8 let (1894—1902) je bil spovednik tukajšnjih Eli-zabetink; od 1. 1875 je bil odbornik, od 1. 1891 predsednik društva za podporo potrebnih duhovnikov krške škofije.
*
* *
Predstoječe je kratek obris, rekli bi, zunanjega življenja in delovanja pokojnega prošta L. Einspielerja. A v tem življenju —• koliko je skritega dela, koliko žrtev in truda v čast božjo, v blagor ljubljenega slovenskega rodu, v korist krški škofiji!
Kaj smo z rajnim L. Einspielerjem izgubili koroški Slovenci, — to pregloboko čutimo vsi, z besedami je težko povedati. Saj nam je bil Lambert po smrti nepozabnega Andreja pravi voditelj. Kako se je zanimal za vsako narodno stvar, kjer je le mogel, je branil naše pravice, radodarno podpiral vsako narodno podjetje!
Pokojnika je dobro označil ljubljanski „Slo-venec", pišoč med drugim:
„Koi’Oške Slovence je zadela bridka izguba. Umrl je mož, na katerega so koroški Slovenci zrli s ponosom, in ki je ohranil gorko srce za slovenske pravice do zadnjega trenutka. Veren drug rajnemu bratrancu Andreju je po njegovi smrti v svojem gostoljubnem domu ustanovil središče vsemu narodnemu življenju koroških Slovencev. Pri njem si zvedel vse; najnatančneje informacije o jezikovnih razmerah na Koroškem si dobil pri njem. Ni jih samo zbiral, marveč študiral. Kar so drugi slovenski poslanci, med njimi v prvi vrsti rajni Klun, v državni zbornici razkrili koroških razmer, je vse uredil, večinoma tudi sam spisal rajni prošt.
Daši pa ni nikjer skrival svojega prepričanja, so ga vendar tudi nasprotniki spoštovali. Steinwender in Lemiš sta rada občevala z njim.
Pri vodstvu v škofiji je mnogo delal. Težje referate so prepuščali njemu. Zaupno so se obračali nanj duhovniki obeh narodnosti. Bil je vsakemu pravičen in pomagal je, kjerkoli je mogel.
Bil je nekaj let tudi edini slovenski poslanec v državnem zboru s Koroškega. Izvoljen je bil po kompromisu med Slovenci in katoliškimi Nemci meseca marca 1.1897 v kmetskih občinah celovških. Vstopil je v „Slovanski cen trum", ki so ga takrat ustanovili naši poslanci. Žal, da vsled obstrukcije takrat Einspieler ni mogel mnogo storiti. Slovenci so ta mandat žal pri zadnjih volitvah izgubili in je prodrl nemški nacij onalec Tscharre. Lambert Einspieler je bil mož silno dobrega srca in ljubezniv do vsakogar. Ker je s temi lastnostmi združeval tudi visoko izobrazbo, si ga je marsikdo želel na celovškem škofovskem sedežu.
Kot stolni prošt se je vsikdar potegoval za pravice Slovencev, tako da bodo koroški Slovenci bridko občutili njegovo izgubo, zlasti pa žaluje za njim družba sv. Mohorja."
Pogreb.
V	ponedeljek, dne 5. t. m., smo spremili zemeljske ostanke našega L ambe rta Einspielerja k večnemu počitku. Pogreb je bil napovedan ob polu štirih. Ogromna množica je čakala pred »krško hišo", da izkaže svoje spoštovanje in zadnjo čast umrlemu. V veži je blagoslovil stolni školastik, preč. gosp. dr. A. Mililer, truplo in potem so zapeli bogoslovci žalostinko v nemškem jeziku. Vence so položili na krsto: enega sorodniki umrlega, dalje: »Svojemu preza-služnemu predsedniku — Družba sv. Mohorja", in na trobojnem traku: »Zvestemu sinu svojega naroda - Kat.-pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem". Sprevod se je razvil potem mimo Novega trga, po Dvorni in Stolni ulici v stolnico. Za križem so stopali gojenci ur-šulinskih dekliških šol, dalje dijaki »Marijanišča", za njimi veteransko društvo in društvo katoliških rokodelskih pomočnikov in krščanskih mladeničev z zastavami; potem je sledila čč. duhovščina, katere je bilo nad sto oseb. Celovška duhovščina, svetna in redovna, je bila zastopana polnoštevilno, zato tudi ne navajamo pozameznih imen. Izmed vnanjih smo opazili zastopnike vseh koroških redov, oo. benediktincev iz Št. Pavla (preč. g. dekan Katz in o. Anzelm Achatz), Krke in Bitinj, oo. olivetancev s Tancenberga z gosp. prelatom, oo. frančiškanov iz Beljaka, oovdominikancev iz Brež, usmiljenih bratov iz Št. Vida, nadalje mil. g. prošte: Lexa iz Št. Vida, Randlna iz Dobrlevasi, Izopa iz Spod. Dravograda, Ple-schutzniga iz Brež, Joasa iz Kraja; preč. gg. dekane: Bauerja iz Pliberka, Ogriza iz Kaple ob Dravi, Wieserja iz Gospe svete, Schaubacha iz Domačal, Kraut-a iz Trbiža, Guggenbergerja iz Špitala, Baumgartnerja iz Kotarč. Zastopani so bili kolegijatni kapitli velikovški, gosposvetski in brežki po večini svojih članov. Iz Maribora je prihitela na pogreb častita mati Stanislaja Voh, ki je s prednico s. Cirilo iz Velikovca zastopala čč. šolske sestre.
Za krsto so stopali sorodniki umrlega, med njimi preč. g. dekan Gregor Einspieler in gosp. župnik Andrej Einspieler iz Slov. Plajberga ter več drugih sorodnikov iz domačega kraja. Odbor družbe sv. Mohorja je bil polnoštevilno zastopan. Potem je sledila dolga vrsta celovških in koroških Slovencev, ki so prihiteli od vseh strani, da umrlemu izkažejo zadnjo čast. Lahko rečemo, da ni skoraj občine na slovenskem Koroškem, ki ne bi bila zastopana pri pogrebu. Omenimo naj le zastopnike beljaških in velikovških Slovencev. Posebno veliko pa je bilo število kmetskega ljudstva.
Izvenkoroških Slovencev nismo razun g. Jak. Hočevarja, lekarnarja na Vrhniki pri Ljubljani, z gospo soprogo, nikogar opazili, kar je naredilo nekoliko mučen vtis. G. Hočevar, ki je za časa svojega bivanja v Velikovcu bil pri svojem narodnem delovanju v ozki zvezi z umrlim, se ni ustrašil dolge poti, truda in časa, da je prihitel izkazat zadnjo čast svojemu prijateljskemu svetovalcu. Čast mu! — Ravno tako pa moramo priznati, da so tudi Nemci pokazali z veliko udeležbo, kako so cenili umrlega vzlic temu, da je bil vedno odločen Slovenec. Med udeležniki pri pogrebu smo videli zastopane vse državne, deželne in mestne oblasti. Deželni predsednik g. baron Hein, dvorni svetnik baron Mylius in drugi so bili navzoči v stolnici, za krsto pa so stopali : deželni glavar ekscelenca grof Goéss, deželni odborniki baron Aiehelburg-Labia, Honlinger, pl. Hillinger, dež. poslanec dr. Pupovac, podpredsednik deželne sodnije višji sodni svetnik Lottersperger, višji sodni svetnik Schwentner, deželno-sodni svetnik dr. Moritsch, državni pravnik dr. Bouvier, nadalje mestni podžupan celovški dr. Martinak, mestni odborniki Fornara, dr. Mettnitz, Neuner, in poleg njih veliko število plemenitašev in drugega odličnega občinstva.
V	stolnici je opravil cerkveno opravilo ekscelenca knez in škof dr. Kahn. Bogoslovci so zapeli latinsko žalostinko. Sprevod se je nato pomikal v istem redu od stolnice na šentrupertsko pokopališče, kjer se je položilo truplo v rakev »Družbe sv. Mohorja", kjer spi večno spanje bratranec umrlega Lamberta, buditelj koroških Slovencev, Andrej Einspieler. Po opravljenem cerkvenem obredu so zapeli slovenski pevci pesmi »Na grobeh" in »Nad zvezdami", na kar so se pogrebci razšli.
Tako torej čakata drug poleg drugega, lahko rečemo, dva najboljša sinova, ki sta se porodila majki Sloveniji na Koroškem, vstajenja, dva moža z imenom, ki znači za koroške Slovence vse. Poleg Andreja Lambert, poleg boljšega boljši, poleg značajnejšega značajnejši. Oba sta iz dna srca ljubila svoj teptani narod, oba sta mu želela najboljše, oba delala zanj z vsemi svojimi močmi. Slovenec ju je ljubil, Nemec ju je spoštoval, kajti bila sta res moža. Slava njunemu spominu!
Da bi Bog dal slovenski Koroški drugega Andreja, drugega Lamberta!
Einspieler — predsednik družbe sv. Mohorja.
Hud udarec za družbo sv. Mohorja je nenadna smrt njenega predsednika L. Einspielerja baš v sedanjem času, ko smo pred letom dni vsled bolezni izgubili predelavno moč, g. ravnatelja Š. Janežiča, ki je stopil v zasluženi pokoj. L. Einspieler je bil uprav duša delovanju družbenega odbora, razvitek in napredek družbe mu je bila srčna skrb.
V družbeni odbor je vstopil že 1.1869 ter po smrti prof. Ant. Janežič-a prevzel tajniške posle, katere je vodil do 1. 1886. Po smrti Andreja Einspieler-ja je 1. 1888 postal družbeni podpredsednik, po smrti prošta dr. V. Mullerja 1. 1899 pa družbeni predsednik.
Mnogo je svoj čas občeval in dopisoval s slovenskimi pisatelji, da jih pridobi družbi, in kot predsednik je vzorno vodil družbene posle.
Družbeni odbor se je zbral v nedeljo dne 4. t. m., da izreče svoje sožalje ob prebridki izgubi. Pokojnika in njegovih zaslug se je spominjal v nagovoru tajnik Rozman. Pogreb je svojemu predsedniku oskrbela Mohorjeva družba. Raz družbenih hiš so plapolale črne zastave in položili smo pokojnika v družbeno grobišče na pokopališču pri sv. Rupertu.
Črtice iz šolske debate zadnjega deželno - zborskega zasedanja.
(Dalje.)
Kaj je odgovoril g. Palla na besede g. Grafenauerja? Prešernov »abecednik" je zanj nekak »noli me tangere" — ne dotakni se me in vendar vemo, da bode s Prešernom šel tudi njegov slavni abecednik v grob. —- Deželni šolski nadzornik se obotavlja naši zahtevi po knjigi kot dodatek k »abecedniku", kajti »kakor hitro pride slovensko berilo v utrakvistično šolo, je zgubljen značaj utrakvistične šole, kakor obstoji in kakor se je prav dobro obnesel, dà, gotovo zgubljen". To imaš ptiča, ki zoba kot c. kr. uradnik tudi z žulji pridelane kronce Slovenca, a iz hvaležnosti pa mu v svoji pravičnosti (?) kaže figo. O visoka c. kr. šolska oblast in c. kr. vlada, kako si nam prijazna! — Bodemo si dobro zapomnili zaušnice, ki jih nam daješ, kjer le moreš!
G. Palla pripoznava, da je 2. in 3. nemško berilo, kakor je zdaj v rabi na utrakvističnih šolah, gledé izrazov in razlage, pretežko. Če mi to knjigo, misli ta pedagog, upróstimo ter izraze ponazorimo in znabiti z opombami v slovenskem jeziku spopolnimo, tedaj imamo vse, česar potrebujemo. G. Palla je že pred leti omenil, da pričakuje nemško berilo izpremembe. Ta se je izvršila, a od gospodov, ki ne poznajo kmetskih razmer, od šolnikov, ki sedijo na Dunaju in svet ter njegove razmere poznajo le po tem, kakor jim drugi povedo, oziroma od zabavnih potovanj. Od tod je prišlo, da je ostalo berilo (Lesebuch) v izrazih težko kakor poprej. — Hvala vam lepa, g. Palla, za to izjavo; usojamo se pa vprašati slavni c. kr. šolski svet: Ali nimamo dosti mož strokovnjakov nastavljenih v deželi, ki bi bili ponosni na to, da morejo kaj uspešnega storiti za svoj slovenski narod. Ti so iz ljudstva in živč med ljudstvom ter poznajo njegove težnje?! A ti c. kr. šolska oblast njihovih spretnosti ne upoštevaš, marveč jih še preganjaš, če se ti možje usojajo le količkaj na zunaj pokazati, da jih je rodila slovenska mati. Ti jim gledaš na prste, zasleduješ vsako stopnjo takih mož (f Lendovšek in Podobnik), če se upajo javno pokazati med ljudstvo, med tem ko smejo nemško-nacijonalni c. kr. profesorji čisto mirno delati proti slovanstvu, proti naši veri. Ali je to pravično, nadstrankarsko?! Dalje na zabavnih potovanjih, katera jim morajo plačevati zopet le davkoplačevalci, spoznavajo gospodje na Dunaju težnje našega ljudstva in sicer v tako važni zadevi, kakor je drago plačano šolstvo. Taka komedija je pač malo predraga, posebno če jo mora plačati ljudstvo, in uspeh te drage komedije je: »knjiga je ostala, kakoršna je bila, v izrazu težka kakor poprej." — Pallatova ideja je, spraviti na mesto drugega berila drugo knjigo z lažjimi izrazi, slovenskimi opombami in pojasnili ter ravno tako pri tretjem berilu. On pravi, da bo zasledoval to idejo (misel) in znabiti bo v stanu o tem poročati ministrstvu. Mi pa Vam rečemo, g. Palla, da smo že siti Vaših »idej" in od Vas ne pričakujemo niti trohice zboljšanja šolstva za nas Slovence. Naj-
boljša ideja bi bila, če poberete šila in kopita ter greste v zaslužen pokoj.
Da se gg. Grafenauer in Palla še vedno lasata radi 6 letnega obiskovanja šole, kakor je ljudstvo želi, je nam dosti znano. „Če se dva lasata, pobira tretji klobuke1' pravi pregovor; tisti tretji je ljudstvo, ki pobira klobuke polne nezadovoljnosti, ker mora polagati kronice na oltar moloha, ki požira šolske kazni, plačane od kmeta, če se ta drzne pri pomanjkanju drugih delavskih moči porabiti močnega otroka za delo. Nekaj pa mora tudi g. Palla pripoznati g. Grafenauerju, in sicer to, da je učni cilj previsok, po besedah našega poslanca nedosegljiv. „Kar se tiče učnega cilja", pravi deželni šolski nadzornik, „tako izražam svoje osebno mnenje, da je isti previsok. A kot od države nastavljen uradnik tega ne smem trditi.
Teh ciljev pa ni postavil deželni šolski svet, temveč ministrstvo. Naši naučni načrti so od ministrstva potrjeni in kakor dolgo ti obstoje, morajo ostati tudi učni smotri, vsaj kot idealni cilji, kateri se hočejo doseči, čeravno se ne dosežejo. (Posl. Grafenauer: „se doseči ne morejo!") Se li morejo doseči ali ne, tega ne vem."
G. Palla! Mal postojmo, mal zapojmo! — Vi pravite, da so Vaši učni načrti, t. j. učni načrti deželnega šolskega sveta potrjeni od ministrstva: in s temi načrti hočete od ministrstva določen učni smoter (cilj) doseči. — Za vsako večjo stavbo je treba načrta; pri zidanju vsak hodi gledat na načrt, iz njega povzame mere, in ko so razni delavci dovršili vsak svoje delo, pride podjetnik pogledat, se je li vse izvršilo po njegovi želji. Zdaj sprevidi, da stavba ne more služiti stavljenemu namenu; začne grajati in klicati na odgovor posamezne mojstre. Ti se izgovarjajo, gospod, držali smo se načrta, primi tistega za ušesa, ki je načrt naredil. Načrt skažen, delo skaženo! Tudi pri šolstvu je tako; cilj se ne da doseči, ker je načrt skažen. Učni cilj je stavilo ministrstvo, načrte v dosego tega cilja pa je naredila deželna šolska oblast. Torej je ona naj manj sokriva, da se učni smoter ne doseže in ne more doseči. Ministrstvo ji je prepustilo precej širok delokrog, a ona je pozabila biti objektivna ter je prepustila strastnim nemško-nacijonalnim kričačem prevelik vpliv, da, smelo trdimo, dala se je ukleniti popolnoma v njihove spone, posebno kar se tiče nas Slovencev. § 31. ministrskega ukaza z dne 20. avgusta 1870. L, štev. 7048, določuje smoter jezikovnega pouka (pravilno razumevanje v materinem jeziku in spretnost izraziti se v njem ustmeno in pismeno); namesto da bi v okviru tega § in pri izvršitvi dotičnega dostavka sestavila pravični učni načrt za Nemce in Slovence, je nam pokazala c. ki', deželna šolska oblast figo, določivši s sklepom deželnega šolskega sveta za Koroško z dne 26. septembra 1890. L, št. 1623, kot smoter jezikovnega pouka pravilno razumevanje z drugimi v učnem jeziku, torej ne več v materinem jeziku. Kot orožje proti nam Slovencem rabi zdaj naša visoka c. kr. deželna šolska oblast § 6 državne šolske postave z dne 14 maja 1869, državnega zakonika št. 62, ki pravi: Učni jezik in pouk v drugem deželnem jeziku določi deželna šolska oblast, zaslišavši tiste, ki šolo vzdržujejo. Kako se pri taki priložnosti šolska oblast obnaša, nam kažejo slučaji v Št. Jakobu, Globasnici, Šmihelu in v Selah . . . Česar sama šolska oblast s svojimi nemško-naci-jonalnimi uradniki in učitelji ne doseže, doseže nemško nasilstvo z judeževimi groši „Sud-marke" in „Schulvereina“, kateri društvi imate zopet močno zaslombo na c. k. uradnikih in deželnem zboru, torej na tistih, katere mora plačevati tudi kmet-Slovenec. Torej teptan koroški Slovenec mora z žulji prisluženimi kronicami prispevati k svojemu zavratnemu narodnemu uboju!
G. Palla, poprej da zapustimo to točko, vzemimo še v roke Vašo knjigo „Schulordnung“, odprimo stran 364 ter berimo, kaj stoji pod točko h): Deželni šolski oblasti se prepusti (namreč ministrstvu) n. pr. določba ogojitvi pravilnega in narečja čistega jezika. Vprašamo Vas, koliko je pa deželna šolska oblast storila v tej zadevi za naš slovenski jezik, ko ima vendar proste roke? Odgovor je lahek: čisto nič; nasprotno, nemško-nacijonalni učitelji hočejo zatreti in tudi zatirajo v šolah vse, kar je še slovenskega, — da, celo molitev v slovenskem jeziku pri popolnoma slovenskih otrocih. In naša slavna c. kr. šolska oblast, ki bi imela biti vsem pravična, k temu ne le molči, ampak to celo odobrava. Torej z eno besedo: gledé jezikovnega pouka in radi tega tudi gledé drugih predmetov naše šole res ne dosežejo stavljenega cilja in to smete gosp. Palla čisto z mirno vestjo trditi celo kot od države (torej tudi od Slovencev) plačan uradnik, ker so ravno organi države krivi, da drago plačane šole ne dosežejo svojega cilja.
Koroške novice.
Politično zborovanje priredi „slovensko politično društvo" v nedeljo, dne 18. t. m., ob 3. uri popoldne, v prostorih gostilne g. Boštjana Za-blačana v Glinjah. Na sporedu je poročilo o deželnem zboru in o volilni reformi. Poročata gg. dež. poslanec Grafenauer in dr. Brejc. Nadejamo se obilne udeležbe.
Predpustna veselica. Zaradi nenadne smrti milostlj. g. prošta Lamberta Einspielerja se predpustna veselica, ki je bila namenjena na dan 14. t. m., ne bo vršila ta dan, temveč v sredo dné21. t. m. Celovški Slovenci hočejo s tem izraziti svojo žalost na nedomest-Ijivi izgubi, ki je zadela koroško slovenstvo s smrtjo najodličnejšega sina slovenskega naroda na Koroškem.
»Divji lovec« v Celovcu. Med slovenskim narodom jako dobro znana in posebno na pokrajinskih odrih zelo priljubljena slovenska izvirna igra „Divji lovec" se bo predstavljala tudi v Celovcu. Slovensko društvo v Celovcu ima na razpolago dovolj dobrih moči in zato se je nadejati, da bo igra izpadla v vsakem oziru naj-povoljnejše. Igra se vrši dne 2 2. marca. Natančnejše bomo še naznanili.
Odlikovanje slovenskega rojaka. Slovenski štajerski rojak, g. Fr. Štiftar, profesor v Kalugi na Ruskem, je bil od carja odlikovan z redom sv. Vladimirja in mu je bil podeljen naslov ekscelenca. Naše najprisrčnejše čestitke rojaku, ki v daljni Rusiji ne pozabi zatiranega koroškega slovenstva, temveč ga kolikor le mogoče podpira. Tako je tudi letos poslal 20 kron dijaškemu podpornemu društvu; 5 kron šentjakobski in 5 kron velikovški šoli, za kar mu izrekamo prisrčno zahvalo!
Zavarovanje proti požaru. V zadnji številki našega lista se je vprašalo, katera zavarovalnica bi bila najprimernejša za naše kraje z ozirom na to, da so druge zavarovalnice, posebno pa naša „deželna", kar naenkrat tako visoko poskočile z zavarovalnino. Gotovo je pri tem vprašanju v prvi vrsti merodajno denarno vprašanje, prezreti pa tudi ne smemo narodnega. Za slovenski del Koroške je torej priporočati le take zavarovalnice, ki združujejo obe ti svojstvi. Taka zavarovalnica je gotovo v prvi vrsti „Croatia“. To zavarovalno društvo ima zelo nizke cene, dà, lahko rečemo, najnižje med vsemi, v drugi vrsti pa je „Croatia" narodno podjetje, v rokah naših bratov Hrvatov. „Croatia“ je v zadnjem času razširila svoje delovanje na Koroško in glavno zastopstvo ima v rokah g. Valentin Jug, v pisarni g. dr. Brejca, Benediktinski trg št. 4, v Celovcu. Kakor nam je znano, je „Croatia“ podjetje, stoječe na trdnem temelju, glede izplačevanja zavarovalnine zelo kulantno, sploh v vsakem oziru vredno priporočila. Ako priporočamo ta zavod, vršimo tudi svojo narodno dolžnost, kajti tu mora pač v prvi vrsti veljati geslo: „Svoji k svojim"!
Timenica. (Pretep.) Bilo je v soboto, dne 27. januarja, tako nekako okolu polnoči. V gostilni pri Kajžlarju v Vasivesi je sedelo več priletnih možakov. Imeli so to in ono in konec vsega je bil, da so se spopadli in začeli s kozarci pobijati. Nekega kmeta so malo da ne ubili; dobil je od kozarcev, ki so mu bili razbiti na glavi, štiri luknje v glavo, en prst na roki mu je odbit, ima tudi še druge poškodbe. Prepeljali so ga v Celovec v bolnišnico. Tudi gostilničar je poškodovan, vendar ne nevarno. Žalostno!
Timenica. (Pametno) je bilo od naše občine (Št. Tomaž), da je ples nekoliko omejila s tem, da morajo gostilničarji odslej za dovoljenje plačati 25 kron; od pustne nedelje pa do 1. septembra pa se sploh ne bo dalo nobeno dovoljenje za godbo in ples. To je čisto prav. Saj ljudje vedno tožijo o slabih časih, a koliko denaija izdajo za godce in to posebno v naših krajih, kjer je pri vsaki gostilni posebej cerkvanje ali „Kirch-tag". Po novem se namreč cerkvanje ne obhaja v cerkvi, ampak v gostilni. Tudi napredek!
Dholica. (Iz nemške občinske sej e.) Joža: „Ali veš, kakšen predlog je danes gospod P. stavil, ki smo ga enoglasno potrdili?" Gašpar:
„Jaz res ne vem, ker slabo nemško razumem." Joža:	„Glej ga! Zakaj pa si vstal, ko ne veš
za kaj se gre?" Gašpar: ,,Ker ste se drugi vzdignili, sem se jaz tudi. Kaj je pravzaprav govoril?" Joža: „0 jaz sem prav dobro čul, kako je gospod P. večkrat rekel: »tavžent gulden«. Tisto pa itak vem, da bo ta^ denar za novo šolo, saj tako samo za šolo plačujemo in bomo plačevali, mi in tudi naši otroci". „Kaj šmenta, že spet za šolo?" se razhudi Gašpar. „Kako dolgo bomo še za šolo plačevali? Predno smo začeli šolo zidati, je bilo v blagajni črez 5000 gld., 20.000 goldinarjev smo izposodili, 1500 gld. je dal šul-ferajn zato, da šola nemška ostane, 2500 so baje
darovali razni dobrotniki, saj jih je vse polno na dveh kamenitih ploščah, in račun še vedno ne „štima“. Kam pride denar? Gospod so imeli popolnoma prav, ko so županu rekli: od šulferajnskega denarja kmetje nič ne bomo čutili. In tisto njivo, na kateri stoji šola in vrt, je menda „Birt“ zastonj dal?! Zares, zdaj imam že zadosti teh žametnih hlačarjev. Kakor hitro se ti „trije“ vzdignejo, se vzdignejo tudi vsi drugi odborniki, ali vedo ali ne vedo, za kaj se gre; vzdignejo se samo zavoljo tega, da bi se oni trije ne posmehovali, in tako prisilijo tudi mene." „Eh, Gašpar, kaj se bodeš hudoval? Saj tako nič ne pomaga. Nam vsem pač manjka korajže. In jaz sem že večkrat sam pri sebi mislil, če bi mi vsi skupaj toliko korajže imeli, kakor moja „t’stara", bi že dolgo onih treh ne bilo v občinskem odboru, imeli bi šolo, kakoršna je za nas, večinoma uboge kmete, primerna, in ne palačo, v kateri se učitelji sprehajajo; in šolske in občinske doklade bi bile za polovico manjši." Tako je tolažil Joža razburjenega Gašpaija, predno sta se ločila ter šla vsak na svoj dom. — Mi bi samo vsem dholskim odbornikom priporočali, da bi brali v „Miru“ podlistek: „Satan je sklenil . . .“
Radiše. Umrl je Anton Brulih, p. d. Ra-hovnikov Žnidar. Dosegel je visoko starost 82 let. Trudil se je mnogo za olepšanje Marijine kapelice v Rutah. Mislil je celo na mesto sedanje lesene kapelice postaviti lepo zidano kapelico, a prenaglila ga je po kratki bolezni smrt. Da smo rajnega „žnidarja“ vsi spoštovali, pokazalo se je v četrtek, dne 1. svečana t. L, popoldne pri pogrebu, katerega se je udeležilo čisto nepričakovano veliko ljudstva. N. p. v m.!
Podkrnos. Minulo leto smo večkrat brali o južno-zahodni Afriki in o zamorcih Hereros, ki so se uprli zoper Pruse. Kdo bi pač mislil, da je Slovenec s Koroškega zašel v tiste kraje! Zgodilo se je. Te dni sem dobil v roke dva telegrama, poslana iz Berolina, ter en dopis iz mesta Karibib, iz katerih sem zvedel, da je 16. maja lanskega leta tam umrl neki Janez Steiner, rojen v fari Podkrnos. Bil je četovodja želez-nične straže, zbolel je za malarijo, ki ga je tako oslabila, da je umrl v hospitalu mesta Karibib. Zapustil je malo premoženja, katero bo podedovala njegova teta, tudi tukaj rojena in poročena. Obravnava bo pri cesarski sodniji v Svakopmundu.
Velikovec. (Predpustna veselica.) Že zadnjič smo omenili, da priredimo, kakor lani, tudi letos v »Narodnem domu" (poprej Aufmuth) predpustno veselico z jako zanimivim programom. Svoje sodelovanje so nam obljubili celovški igralci, ki bodo igrali veseloigro »Doktor Hribar"; vrlo tamburaško društvo »Bisernica" iz Celovca bo sviralo slovenske in slovanske skladbe; izvrstni pevci pevskega društva »Gorotan" v Šmihelu nad Pliberkom pa nas bodo kratkočasili z milodonečimi domačimi pesmimi. Tudi je preskrbljeno za razne dobre burke in šale. Tombola pa bode razveselila marsikakega udeleženca z dobitki gospodarskega kakor tudi šaljivega pomena. Ker je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene (vstopnina samo 50 vin. za osebo), se nadejamo velike udeležbe, da ne bo veselica zaostajala za lansko, ki se je nad vse pričakovanje obnesla prav dobro. Kdor ima kaj primernega za tombolo, naj blagovoli to poslati g. Jožefu Dobrovc-u, kanoniku v Velikovcu. Sprejmejo se pa tudi darovi v denarju. Za veselico se je določila nedelja dne 18. februarja, tako da bo imelo zlasti kmetsko ljudstvo, katero posebno vabimo, tem več prilike, udeležiti se narodne veselice. Začetek je točno ob 4. uri popoldne. Povabljen je vsak Slovenec in vsaka Slovenka od blizu in daleč, če tudi ne prejme posebnega povabila. Torej na veselo svidenje!
Dobrlavas. Dva železniška delavca, Ferdo Krepil iz Dobrlevasi in neki Žitrajc, sta šla v soboto dne 13. prosinca zvečer po izplačilu v Sinčivasi v gostilno, in ko je prišla primerna družba ^skupaj, začeli so igrati. Nesreča je hotela, da je Žitrajc svojega sodelavca Krepilna popolnoma oskubil. Ko je bil občeznani pretepač Krepil suh do kože, pobral je svoja šila in kopita in jo mahal proti Dobrlivasi. Potoma mu je prišla v glavo črna in hudobna misel. Skril se je poleg ceste in prežal pazno, kdaj pride njegov tovariš mimo. Žitrajski možakar korakal je brezskrbno po cesti, kar zapusti oni svoje skrivališče ter se mu pridruži. Jela sta se polagoma kregati in drug drugemu zabavljati, dokler se nista prav pošteno začela tepsti in si rahljati kosti. Nedaleč od Go-seljnevasi pa je Krepil prav močno naklestil Ži-trajca, mu pobral ves denar in ga pustil nezavestnega, z razbito črepinjo ležati na cesti. Še le sčasoma si je revež toliko opomogel, da je pritaval popolnoma spehan v Sopotnikov hlev. Ondi je ležal v nedeljo in se tam zopet nekoliko zavedel. Prepeljali so ga v torek potem v celovško bolnišnico, kjer je že v sredo umrl. Ubijalca so
spravili seveda pravočasno pod ključ. — V nedeljo, dne 14. prosinca, našli so v Sinčivasi nekega tujega, okrog 65 let starega moža zmrznjenega. Kaj natančnejšega o njem se ne ve.
Rinkole pri Šmihelu. Pred tednom se je priklatil tisti neotesani ptujski „Štajerc“ v našo mirno vas in jo je obkolil od treh strani, kakor pred davnim časom Francoz Koroško. Na vzhodu se znabiti luknja nalašč ni zaprla, ker si je mislil, ko enkrat le tri strani poliberalim, bodo tamkaj klerikalci popihani. Ali motiš se, naletel si na pravo slovensko trdnjavo, da bodeš vsak čas odletel s krvavo bučo. Kakor se sliši, naslavlja ta list („Štajerca“) neka pliberška, pri pošti uslužbena oseba, na naše kmete. Mi mu svetujemo, naj si kupi za par krajcarjev šnofovca za svoj častiti nos, ali pa mu bomo mi prisadih tako zaušnico, da bo zaznal, da tukaj ne prebivajo nemčurji, ampak Slovenci. Kmetje, mi pa bodimo pametni, pa vrzimo „Štajerca“ v peč ali pa v stranišče, kajti drugam ne spada!
Št. Danijel. Tukaj smo pokopali dne 27. prosinca ob zelo obilni udeležbi Dvornikovo mater, veliko dobrotnico tukajšnje cerkve in revežev in vzgledno krščansko ženo. Naj počiva v miru! —• V ponedeljek 22. prosinca smo čutili ob	uri tukaj močan potresni sunek.
Društveno gibanje.
Vabilo. Pevsko društvo „Gorotan“ v Šmihelu nad Pliberkom priredi v nedeljo, dne 11. svečana t. L, ob Va4. uri popoldne, pri Šercarju v Šmihelu svoj letni občni zbor z veselico po sledečem sporedu:	1. Nagovor. 2. Petje. 3.
„Nemški ne znajo“, šaloigra v enem dejanju. 4. Petje. 5. Sklepne besede. 6. Tombola, katera bo povzročila zadosti smeha. — Nato prosta zabava s petjem. K obilni udeležbi se vabijo vsi zavedni Slovenci in Slovenke iz cele pliberške in šmihelske okolice. Odbor „Gorotana“.
Vabilo. Prihodnjo nedeljo, dné 11. t. m., po popoldanski božji službi, se vrši letni shod pevskega in izobraževalnega društva „ Slavček" v gostilni pri „Krištofu“ v Škofičah. Spored: 1. Petje. 2. Govor. 3. Igra: „Trije ptički. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Globasnica. (Občni zbor.) Posojilnica v Globasnici ima dne 18. svečana po dopoldanski božji službi ob 10. uri v posojilniški pisarni svoj letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Potrjenje letnega računa in sklepanje o čistem dobičku. 2. Volitev novega odbora. Ako bi se ob določeni uri ne zbralo dosti udov, se bo eno uro pozneje sklepalo brezpogojno. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vabilo. Posojilnica pri Mariji na Žili ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 18. februarja, po božji službi, po naslednjem redu: 1. Potrditev letnega računa. 2. Izvolitev ravnateljstva in dveh računskih pregledovalcev. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ravnteljstvo.
Društvo »Vesna« na Dunaju si usoja naznanjati, da ima v zalogi še šestero vrst umetniških razglednic, ki jih prodaja po sledečih znižanih cenah: Posamične 4 vinarje. Pri nakupu vsaj 10 izvodov po 3 vinarje. Pri nakupu vsaj 50 izvodov po 2 vinaija. Kdor namerava naročiti večje število razglednic, vsaj 50 izvodov, dobi na zahtevo od vsake vrste po en izvod brezplačno na ogled.
Dopisi.
Tinje. Naš krajni šolski svet, namreč gg. člani Jož. Kurat, Jak. Kriegl, K. Miklavc in S. We d eni g (naš organist), je priobčil v prvi številki „Bauernzeitunge“, tedaj v listu, ki je pisan v protikatoliškem duhu in skoro v vsaki številki napada katoliške duhovnike, neko „Po-slano“. V tem „Poslanem“ se napada velezaslužni gospod deželni poslanec Grafenauer, ker je v deželni zbornici razjasnil tinjske šolske razmere in očital našemu šolskemu svetu, da je na lastno pest vložil prošnjo za vpeljavo nemške začetnice, ne da bi povprašal staršev in posestnikov, ki s tem nikakor niso zadovoljni.
Ne bodem zagovarjal g. Grafenauerja, ker stori to lahko sam, če se mu ne zdi preumazano, pečati se z ljudmi, ki verujejo v „Bauernzeitungo“ bolj kakor v evangelij. Ker je pa v tem poslanem" nakopičeno laži in neresničnih trditev, dolžnost mi je odgovoriti na to ,,Poslano" v kratkih besedah, posebno ker se krajni šolski svet zadeva tudi v mojo osebo.
Naj prvo trdi „Poslano“, da se je vpeljava nemške začetnice namesto slovensko-nem-ške v več sejah obravnavala in so gospodje člani po dolgem premisleku šele sklenili nemško začetnico res vpeljati. Mogoče je to. Prošnjo na deželni šolski svet za tako vpeljavo ste sklenili dne 11. julija. Dne 24. decembra pa pride v
Posojilnico" tudi podpisani ud Jakob Kriegl in v navzočnosti g. blagajnika in še več drugih mož odločno izjavi, da on take prošnje nikdar ni podpisal, ja, da sploh o taki prošnji nikdar slišal ni. To je bilo 24. decembra. Osem dni pozneje, 31. decembra, kakor je datirano Poslano", pa ravno tisti mož s svojim podpisom trdi, da se je vpeljava nemške začetnice v več sejah obravnavala, poslano" še pristavi: . . . . „mi nismo kaki buteljni (prazne glave), ki bi ne vedeli, kaj podpišemo". Prej omenjeni član krajnega šolskega sveta ali tedaj ni vedel, kaj je podpisal in zatorej tudi zdaj v tem poslanem" ne, ali pa je vedel, in potem je v posojilnici" govoril neresnico, in to pred možmi. Kaj si naj o takem človeku mislimo, ni treba omenjati. Kje je potem mož-beseda ali „karakter“, s katerim se hvalijo v Poslanem" člani krajnega šolskega sveta?
Nadalje trdi ,,Poslano", da imajo člani krajnega šolskega sveta svoje otroke, katerim pač privoščijo najboljši pouk. Resnica je, da od peterih članov imata le dva, namreč podpisana Kurat in Miklavc otroke, za katerih pouk morata skrbeti. Drugi takih otrok nimajo, to vejo vsi Tinjčani.
Tretjič govori ,poslano" o možu ali mladeniču, ki je g. Grafenauerju opisal tinjske šolske razmere. In temu možu odreka poslano", ali bolje rečeno, odrekajo člani krajnega šolskega sveta vso pravico, da bi kaj takega storil, da bi imel kaj govoriti zaradi šole. Da sem jaz tisti „mož ali mladenič", to ve krajni šolski svet sam in to vejo dobro tudi drugi Tinjčani. Jaz pa sem kot tinjski kapelan katehet na tinjski šoli in kot tak nimam samo pravice, ampak imam celo sveto dolžnost, da se pobrigam, da krščanski nauk na šoli ne trpi, ampak da dobro napreduje. In če je že v prvem razredu samo nemščina, potem krščanski nauk gotovo trpi. Daš otrokom slovenske katekizme, jih ne znajo brati; jim daš nemške, jih ne zastopijo. Potem pa uči! — In potem odrekajo udje krajnega šolskega sveta meni pravico, da bi kaj govoril ali storil glede šole!! Ali smo še v katoliških Tinjah, ali morebiti že na Francoskem, kjer se trudijo brezverci, da bi spravili ves krščanski pouk iz šol?! Kaplan, katehet, nima pravice govoriti v šoli! Ta je pa lepa — pa pametna ne! — Da mi očitate tako-rekoč, da sem še mladenič, to me pa čudno malo, malo boli. Zakaj vem: „Alter schiitzt vor Tor-heit nicht" ali po našem: „Tudi med odraslimi se dobijo neumneži"; tudi če je že kdo prileten, je ravno tako lahko še bolj nespameten kakor marsikateri mladenič.
Toliko v pojasnilo. Pošiljajte „Poslano“ kolikor hočete v „Bauernzeitungo“, list tedaj, ki ga ne sme in ne more naročevati kristjan, ki ima tudi kaj vesti in ne samo imena kristjan, pošiljajte kolikorkrat hočete; svojega nespametnega sklepa glede vpeljave nemške začetnice s tem ne bote popravili. Enkrat ste jo pošteno zavozili, to vam spričuje protest na deželni šolski svet, ki ga je podpisalo 88 mož. Tri četrtine vseh, ki spadajo pod našo šolo, niso z vašim sklepom zadovoljni, in da se tega ne veselite, mi je tudi jasno.
Ivan Dolinar, kaplan.
Naročajte in razširjajte „Mir“!
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen :
Ivana
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolšče v sebi, j* torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni.
Pristen samo z imenom
Iran Hoff
in B levjo varstveno znamko.
Zavoji po VikgOOvinaijev »	* '/s	60	>
Dobiva se povsod.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Primerilo se je že celo, da so okuženi bolniki v sobah se nahajajoče mleko z glivicami zastrupili, in da so zdravi ljudje vsled zauživanja tega mleka oboleli na ravno tisti nalezljivi bolezni, katero je imel prvotni bolnik.
Cedila za precejanje mleka morate po vsaki rabi skrbno osnažiti in posušiti. Tudi golida (kaheljca ali žehtar), kakor vsa druga mlečna posoda, hodi povsem snažna; po vsaki molži, odnosno po vsaki rabi jo morate z gorko vodo, ali celo z lugom oprati in na solncu posušiti.
Ako boste ravnali z mlekom tako, kakor sem vam ravnokar pravil, če boste pazili na prepotrebno snago bodisi glede vimena, hleva, shramb in mlečnih posod, potem bo mleko boljše, čistejše in zdravejše, a tudi mlečni izdelki bodo bolj dobri in okusni kakor doslej.	(Dalje sledi.)

Velikovški kolegijatni kapitelj naznanja pretužno vest, da je milostljivi gospod
Anton Pušč. Trobeš,
infulirani prošt velikovški, glavni župnik v Tinjah, vitez reda božjega groba, kn.-šk.
duhovni svetnik in dekan,
v petek dne 2. februarja, ob ll2lO. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, v 60. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, mirno zaspal v Gospodu.
V Velikovcu, dne 4. februarja 1906.
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
„CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po naj nižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.

Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
J
Laneno olje, pristno,
ima v zalogi in ga pošilja podpisani po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Cena po dogovoru. Na zahtevo se pošlje vzorec.
Alojzij Trampuš,
izdelovalec lanenega olja v Golembrdu pri Medvodah, Kranjsko.
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu in čebelarjem izboren med, garantiran pitanec, v škatljah po 5 kil,
v škafih po 20, 30 in 40 kil . . . po pravi naravni brinjevec . . liter „ slivovko, tri leta staro . . liter „ vinsko žganje iz domačih drož liter „
V večjih množinah po dogovoru. Za pristnost se jamči.
Sgidil Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica (Gorenjsko).
K 116; 2-60; ,. 1-60; „ 2'—.
jPlfP’ Absolutno zajamčeno pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat veleč, duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej fino staro in novo namizno vino po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračimijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, pinela po 50 K, stari beli burgundec po 60 K ter stara buteljska vina.
so večkrat posledice zanemarjenega slabega prebavljanja in se pokažejo največkrat kot slab tek, otr-delost trebuha, gorečica, napenjanje, slabosti, slab okus, glavobol itd. ter se večkrat razširijo v težko bolezen, ako se pravočasno ne odpravijo.
Kot izvrstno sredstvo proti vsem boleznim izhajajočim iz pokvarjenega želodca so se izkazale že desetletja kot Marijaceljske povsod znane in priljubljene
Brady-jeve želodčne kapljice
vsled svojega tek vzbujajočega, želodec krepčajočega in čistečega učinka.
Cena stekleničici z navodilom K —'SO, dvojna steklenica K 1-40.
Pri kupovanju v lekarni zahtevajte izrecno pristne Brady-jeve želodčne kapljice in se ne dajte pregovoriti s kakim drugim izdelkom. Pazite na zavoj v rdeči škatljici s podobo Matere Božje kot varstveno znamko in na podpis
Osrednja zaloga C. Brady-jeva lekarna, Dunaj, I., Fleischmarkt št. 1/385, razpošilja proti gotovini ali po poštnem povzetju za K 5.— šest majhnih ali za K 4.50 tri velike steklenice poštnine prosto in brez nadaljnih stroškov.
Kupujte narodni kolek!
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. 1^“ Edino pravi je
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno.
Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika 'posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Cena: 2 lončka K S'60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Razpisuje se
mesto okrožnega zdravnika
pri sv. Barbari v Halozah, sodu. okraj Ptuj na Štajarskem.
Stalna plača 1468 K.
Prošnje je pošiljati sanit. okrožnemu odbora pri Sv. Barbari v Halozah do 1. sušca t. 1.
’kfltMsraamii11 i*iniiinmiiiii^MMM——maaEy
Dober postranski zaslužek
dobi vsaka oseba (tudi dama) v vsakem tudi najmanjšem kraju na Slovenskem proti neznatnem pismenem opravilu. Gg. učitelji, trgovci, obrtniki in občinski tajniki imajo prednost. Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: „Pismeno opravilo".
e^5
Stanje
hranilnih vlog: 22,000.000 kron.
-&£*-
Rezervni zaklad :
nad 760.000 kron.
-tast-
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 °/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
'znrmkaT CerCS-jeclillIO HRiSt
(iz kokosovih orehov)
ceres-sadne šoke.
Gospodinja, ki hoče skrbeti za zdravje svojih, rabi ceres-jedilno mast pri praženju, pečenju in kuhi ter postavi kot pijačo ceres-sadne šoke na mizo.
Tvornica hranil „Ceres“, Anssig.
Izdelovanje je pod kemično kontrolo po c. kr. ministrstvu notranjih zadev potrjenega preiskovalnega zavoda za živila,
Dunaj, IX., Špitalska ulica 13.
Kupci ceres-jedilne masti imajo pravico, blago v izvirnem zavoju dati brez stroškov preiskati v tem zavodu.	-
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
W9T Kolodvorska cesta št. 27. ~&9
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje in devlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. Borzna naročila,
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.

Odbor družbe sv. Mohorja potrtega srca naznanja vsem svojim udom, da je milostljivi gospod
Lambert Einspieler
predsednik družbe sv.Mohorja, infulirani stolni prošt, apostolski protonotarij, konzistorijalni svetnik, častni občan več slovenskih občin itd. itd.
dne 3. februarja t. 1. ob 1/25. uri popoldne, v 66. letu svojega prezaslužnega življenja, nanagloma umrl.
Družba sv. Mohorja žaluje za njim kot svojim dolgoletnim tajnikom, podpredsednikom in predsednikom.
Pogreb je bil v pondeljek dne 5. februarja ob V24. uri popoldne. Telo predragega pokojnika je bilo v korarski hiši in v drugič v stolni cerkvi slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališču v Št. Rupertu v grobišču družbe sv. Mohorja pokopano.
Mrtvaško opravilo se je vršilo v torek dne 6. februarja ob 9. uri zjutraj v stolni cerkvi.
V Celovcu, dne 7. februarja 1906.
Zahvala.
V
Ce nas je ob tako nenadni, nenadomestljivi izgubi prezaslužnega predsednika družbe sv. Mohorja, milostljivega gospoda
Lamberta Einspieler-ja
infuliranega stolnega prošta, apostolskega protonotarja, konzistorijalnega svetnika, častnega občana več slovenskih občin itd. itd.
moglo kaj tolažiti, je to vseobče sožalje, ki se je vsestransko pojavilo ob njega nagli smrti.
Zato tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje, in vsem udeležencem pri veličastnem pogrebu našega odličnega rojaka. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, ki je v tako obilnem številu prihitela na pogreb, vsem zastopnikom redov itd. Istotako se zahvaljujemo vsem
р.	n. gospodom, ki so kot zastopniki visokih uradov,
с.	kr. deželne vlade, c. kr. dež. sodišča, c. kr. finančnega ravnateljstva, c. kr. rudarskega urada, slavnega deželnega odbora, mestnega zastopa celovškega itd. pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Hvala iskrena dalje vsem cenjenim rodoljubom, ki so prihiteli od blizu in daleč, da pokojniku izkažejo zadnjo čast. Hvala vsem udeležencem pri pogrebu!
Nepozabljivemu pokojniku večni mir in pokoj!
V Celovcu, dne 7. februarja 1906.
Odbor družbe sv. JVCohorja.
V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar izšel:
Anton Janežičev
nemško-slovenski slovar
(Deutsch-slovenisehes Hand-Worterbuch).
Četrti, predelani in pomnoženi natis priredil Anton Bartel.
1905.
Dobiti je tudi
Anton Janežičev
slovensko-nemški slovar.
Tretji, predelani in pomnoženi natis priredil France Hnbad.
Cena vsakemu: mehko vezan K 6-—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7 20 (po pošti 30 vin. več).
OVES
(„ W illkomm").
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
V zalogi tiskarne Družbe sy. Mo-korja v Celovcu so dobiti
krasne platnice
za knjigo: ,,Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini44 od J er n. pl. Andrejka po ceni K P— za komad, po pošti 30 vin. več.
Služba cerkovnika in organista
se odda do 1. aprila v Šmartnu na D li olici, pošta Poreče. Pri mežnariji je tudi mala kmetija. Več pove cerkveno predstojništvo.
Hiša na prodaj,
ki ima 2 nadstropji, 2 obokani kleti, 2 izbi za stanovanje, kuhinjo in hlev obokan, žaga, stopna uta, mlin z močno vodno silo, 19 oralov zemljišča. Več se izve v Kazazah; Graben, hišna štev. 3, železnična postaja Metlovo (Mittlern.)
Krepkega učenca
s primerno izobrazbo sprejme v trgovino z mešanim blagom Davorin Vrinšek, trgovec, Rečica pri Bledu (Kranjsko).
—..........
..Goriško vinarsko društvo,"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Ctorlct
ima v svojih zalogah in prodaja
naravna in pristna vina
iz Brd, z Vipavskega in s Krasa.
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba ločna in reelna. Sedež društva:
Gorica, ulica Barzellini št. 25.
Zdravje je najveeje bogastvo! — Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osobito odstranjujejo trganje in koljenje po kosteh, nogah In rokah, ter izlečijo vsak glavobol. One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmečke, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolezni izvirajoče od glist. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče od mrzlice. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleznim na maternici in madronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb. — Radi tega naj se naroča naravnost pod naslovom: .Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 6, poleg cerkve sv. Marsa.”
Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko postavljeno na vsako pošto:
1 dncat (13 steklenic) 4 K, 3 ducata (34 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 dneate (48 steklenic) 14-60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Na razpolago imam na tisoče priznalnih pisem, katerih mi ni mogoče radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali .kapljice sv. Marka” z najboljšim uspehom, ter popolnoma ozdravili:	Ivan Baretinčič, učitelj; Stjepan Barič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Janko Kišulj, kr. nad-
logar; Stjepan Seljanič, seljak; Sofija Vukelič, šivilja itd. itd.
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 6, poleg cerkve sv. Marka.
Ustanovljena 1. 1360.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.