264 Ivan M.: Pijancev sin. „Gabrovski Je dober gospod!" oglasi se Jeden izmed dvojice, ki Je imel na rami sekiro in bil že precej prileten. „Ej, dober, dober! Bog mu daj srečo! Taki visoki gospodje, tako dobri in nam ubožnim ljudem prijazni, so redki kakor bele vrane. Moja stara je šla pred tednom v njegovo Kaj še, dejal ji je: ,No, mamka ste pa pridni.' hosto pobirat suhe veje. Pa pride po poti ta-le Moja stara, ki ni ravno strahopetna baba, se je gospod, Čegar je hosta, no in kaj meniš, da jo ustrašila, da ni mogla z besedo na dan. Ko se je zapodil, kakor bi bil storil grmaški gospod? je zdramila, je bil gospod že izginil. Vidiš,