264
Ivan M.: Pijancev sin.
„Gabrovski Je dober gospod!" oglasi se Jeden izmed dvojice, ki Je imel na rami sekiro in bil že precej  prileten.
„Ej, dober, dober! Bog mu daj srečo! Taki visoki gospodje, tako dobri in nam ubožnim ljudem  prijazni,   so   redki   kakor   bele   vrane.
Moja   stara   je   šla   pred   tednom   v   njegovo      Kaj še, dejal ji je:  ,No, mamka ste pa pridni.'
hosto pobirat suhe veje.  Pa pride po poti ta-le      Moja stara, ki ni ravno strahopetna baba, se je
gospod, Čegar je hosta, no in kaj  meniš, da jo      ustrašila, da ni mogla z besedo na dan.  Ko se
je zapodil, kakor bi bil storil grmaški gospod?     je   zdramila,   je bil gospod  že   izginil.    Vidiš,