m
Hermanova bitka
Blizo mesta Detmolda t kneževini Lippe-Detmold so postivili Nemc.i Arminiju ali Hermiau, kneza Keruskov, »elikansk spominek, ki nai bi spri-čersl poznim rodovom. da so bili tn r Tevtoborškrai gozdu premagani Kimljani.
Julij Cezar, o tem času ie rimski konml, podtrgelje rimskej Tladi vso Galijo, sedaujo Fraucozko, ter preplavil s svojo vojsko črez Reno na Nemško, hoti'5 tndi to deželo si pridobiti. To se je godilo v letih bb in 54 pr. Kri-stovem rojstvom. Ds-8i nij mogel popolnem doseči tega, k»r si je želal, vendar so priSteTali Riiuljjni Gfmanijo »li Nemčijo svojim pr»Tincij»m, skn-šajoč se tu trdno astanoviti. Za vlade Avgusta, prvega rimskega ces&ija, bili 30 tudi nemški iiarodj mej Reno in Vezero v resnici premagani in Rim-ljani so imeli tu stalno vojsko, katerej na čelu je bil o tem fiasu Var.
Avgust si je prizadeval na vso inoč, da bi se Grmani udali rimskej vladi ter se jiin je pri vsakej priložnosti izk&zoTal milostivega. Mnogo grman-skih mlideničov si je zapovedal pripeljati t Rim, da bi jii tu po rimskej segi dal odgojiti; tabi naj bi pofiasi zapnšeali domače običaje ter sprejeli tnje iii nuposled popoinem pozabili na svoj narod. Mej temi jnnaki je bil tudi Herman, sin neniikega kneza Kernskov, krepak človei in poin Ijnbezai do domorine, iz čegai- dnše niso mogle nobene prilizljive obljube RimljanOT izkoreniniti prepričanja, da je narod njegov ttačen in da so Rimljaiii najkrdtejši bovražniki njegove domoviiie. To prepričanje je vzbndilo v njcm željo. domo-vino reSiti rimskega jarma; toda skrival je to sladko željo v srci, vsaj ni bilo upanja k temu, dokler je bil v Rimu. Skušal je tedaj zapustiti Rim in vr-uiti st* domov ue oziraje se na to, da mu je cesar Avgust podelil čast riaa-skoga vifceza in vieSHastvo r Bimn.
Povrnivši se v svojo domovino začel je razliSno nemjke nuode vnemati k odboji proti Uimljauom, in česar ni bflo mogoče doseči z moi:yi, to se ja imelo zgoditi z zvijačo. In izvabil je Vara, rimskega poveljnika, z vojalto Tied globoko v deželo pod pretrezo, da bi potlaiil nek vetanek; sain se je ponndil za vodnika in zav^l je Rimjjane v pokrajino polno lesov in mo^virij, kdor niti hraae ni bilo dovolj za vojake. Vidžfi, da se mu |e posrejil Daktep in da vojska blodi po gozdih, odtegne se Rimljaiiom ter da znamenje, da zdaj je ugoden čas udariti na sovraga. 12 vsch strani se zgruejo neraSki boje-?alei kakor toča na prestrašene Rimljane; kamenje se siplje, atrele sikajo, kopje se lomi. Nenici, besni kakor levi, Rimljanom še 6asa ne dadč. da bi se razpostavili, kakor veleva vojni red. Var videč, da je premagan, nkiiie vojtti ustopiti, ali že ni bilo mogoiie, da bi vojaa njegova v redn bežala. Nevihta nastane, potoki in reke uaraš6ajo, pravilni beg je uemogo«, n& vseh straneh jih obdajejo io bijejo grozni sovražniki. Da bi si rtek olajštli, spalijo Bimljam krošnje iu prišedši na lučino v gozdu, razpolože se v tabcr. Ali zamaa! 5e oddahaiti se uiso smeli, glad in sovražnikOTO Sete so jim takoj za petami; daljd! dalje! bežali 30 dokler jih ne, obklopi ozka dolina. Ider že ijaka na-nje glavna moii u«mSke vojske. Po njili je, obkoljeni so t«v wpolueai potoliSeni. Skoro vs[ so pogiaili, a kdor je ostal živ, gorje inu, roljstvo ga traka. Var, riraski vojvoda, samega sebe prebode z niečein.
To se je zgodiio v TevtoljurSkem gozdu na tem meshi, kder zdaj stoji mesto Detmold, in sicei- olioli 1. 9 po Kr. r. Riinlj&ni na Beui, začuvši 0 tej
156
groznej nesreči svojih bratov za Reno, pomnožili so svoje nasadke, mislič, d» se zmagov&lci zdaj na nje olirnejo; a ti so bili mimi, poklavši domi vse, karkoli je nosilo riinsko ime. Oesar Avgust se ni dal utolažili, ko so mu prinesli poroSUo 0 tcm, kar se je zgodilo. Ne imajoS mini ne po dnevi ne po nofii, rnval si je lasd z glave aeprestano klicsjoC: nVare, Vare, d«j mi moje legije nazaj!"
Tako je oprostil Herman svojo domovino sBŽnosti ter postal na&lnik oarodu; ali nchvaležnost mu je bila plačiio za to: deset let potem je bil umorjen od svojih sorodnikov, ker so ga iineli nu snmu, da hlepi po samorl&di
J. V.