I Edin donuki dnevnik»gediajnih I /l TT ■ A A M ^ A | Th« only Sk.T«nian~daay in tte $ Velja za rse leto - «3.00 I JL^I XjL M\fV-/-LJ ! ^ mry dof except S^ j Ima nad 7000 naročnikov. I | and Holidays. ______________________________J List slovenskih delavcev v Ameriki. i TELEFON PISARNE: 4687 OOKTLAKDT. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Ifarch S, 1879. i TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. NO. 206. — ŽTEV. 206. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 2, 1911. — SOBOTA, 2. KIMOVCA, 1911. # VOLUME XIX. — LETNIK XIX. v I Zaradi delavskega praznika Labor Day izide prihodnja številka "Glas Naroda" šele v to-| rek dne 5. septembra. Uredništvo in npravništvo. > Slovenec v Ameriki gradi zrakoplov.! . 1 "Glas Naroda" je prvi in edini j list v Ameriki, ki more že danes priobčiti sliko in podrob -nosti o zrakoplovu, ki pomeni velikanski napredek za zraKo -plovstvo. Drugi listi v Ameriki dobijo informacije šele prihodnji teden. IZNAJDBE SLOVENCA. Zrakoplov gradi po svojih in po i i načrtih inženirja B. Schmidta j slovenski rojak Peregrin Mer- i tel, ki je rojen v Domžalah, pri-sto jen v Kamnik in je do 17. leta živel v Ljubljani. V 50 URAH V SAN FRANCISCO —o— Meseca novembra poletita Mer -1 tel in Schmidt v San Francisco, ne da bi se med poletom usta- j vila. -o- Osebne zvfzc našega urednika ko omogočile, da wore nas lisi ila- i ue« prvi in edini priobčiti podrobnosti o velikanskem aeroplanu, s katerim nameravala izumitelja in graditelja poleteti ne .samo i/. New [ Yorka v Šao Francisco, nego tu-j «1 ■ preko oeeaua v Kvropo. Na ; prijazno povabilo slovenskega rojaka 1'eregrina 11. Mertelna, ki gradi zrakoplov se j«* včeraj popoldne (»oda I naš urednik v tovarno gradnje v West Hoboken, N. J., iu si je ogledal zrakoplov, ki je zilaj v 0 čevljev in dolg 50 čevljev, pokriva torej pločevino .'NX) kvadratnih čevljev. —j Propelerje ima štiri in vsak propeler je 12 čevljev dolg. Oblika \ propelerja se razlikuje od navadnih zrakoplovnih propelerjev. Med sprednjim in zadnjim propelerjem to je v sredi zrakoplova je kabina. ki je 8 čevljev široka in 8 čev- i Ijev visoka. Spredaj je prostor za zrakoplovea in za mašinista in za njim pa je 11 stolov z dvema se-j dežeiua. Kabina je zaprta od vseh strani, pa ima okna. ki potnikom j odpirajo razgled na prosto. Spred-, nji del kabine ima veliko okno iz ceiuloidne mase tako, da ima vodnik zrakoplova prost razgled pred seboj, pa mu zrak ue more pihati v obraz, V zadnjem delu kabine : je prostor za dva stroja z 150 konjskimi močmi iu za prtljago. Ker je kabina od vseh strani zaprta, se inore zrakoplovee dvigniti v poljubno visočino, ne da bi bil j prisiljen vsled mraza se spustiti | us tla. Propelerji so tako kou -struirani, da se jih lahko rabi vse j štiri naenkrat, ali j>a samo dva. To j je iznajdba našega rojaka Mertel-^ na. Gould je razpisal za tako iz-[ najdbo $15.000. Velike važnosti j ao pri zrakoplovu krila za balan-ciranje, ki vzdržujejo zrakoplov vredno v ravnotežju. Ako vzdigne veter zrakoplov na eno stran, postavi krilo za balanciranje na drugi strani balancirsRe predmete j v sredi zrakoplova tako. da je j stroj takoj v ravnotežju. Ta krila ao namreč v zvezi z visečimi atoli v kabini in potniki regulira- i jo s svojo težo ravnotežje, ako pa ni potnikov, potem se mora na i drug način poskrbeti za potrebno težo. Takih kril ima zrakoplov] 'šest. Posebno umetno je sestav -ljena naprava, ki otnogoeuje polet na kvišku in navzdol. Zrako -1 plov bo električno razsvetljen iu 'ima tudi električnega metalca lu-jči. Podstava zrakoplova je na še -.stih kolesih. Kadar se zrakoplov hoče dvigniti v zrak. se zažene ka- Ikih 50 čevljev po zemlji. Na vsaki strani kolesa bodo napravljeni čolni za slučal, da se mora zrakoplov spustiti v vodo. Mogel se bo dvigniti v zrak tudi iznad vode. Ves zrakoplov tehta 2£>U0 funtov. nosi pa 30.000. V eni uri preleti 80 do 90 milj. Nosil bo seboj 150 galon gazolina. Preskrbljen j bo tudi z brezžičnim brzojavom. Načrti zrakoplovcev. Mr. Bruno Schmidt in Mr. Pe-1 jregriu Mertel sta našemu uredni-1 jku izjavila, da bo zrakoplov v te-! [ku treh tednov dograjen, na kar |ga bodo razpostavili \ Scliuetzen-> Parku in ga dne 1. oktobra slovesno krstili na ime "Fulton". — Dokler bo popolnoma opravljen in pripravljen za polet, bo še preteklo en mesec in pol. Kadar bo vse v redu, priredita zrakoplovea V West Hobokeu poizkusne polete iu potem poletita v Sail Francisco, kamor hočeta priti v 50 urah. i lie da bi se med poletom ustavila. | Proga je dolga milj. Iz San j Fraueiseo poletita nazaj v New Voi k. Za polet iz Sail Fraueiseo v New Vork v teku .10 dni so razpisana darila v znesku nad $200.000. V svrho financiranja podjetja se je ustanovila delniška družba "1'nited States Aerial Navigation Co.. ki je v državi New Jersey in-korporirana z glavnico $1.000,000. Predsednik in blagajnik družbe je Bruno Schmidt, tajnik (Vasar [Steinhuebler, podpredsednik F. J. ! P. Henke in direktorja Peregrin j 11. Mertel in Fred Hausnian. Delnice s«' prodajajo po $10. Milijonar Fleisciiman, ki ima velike pe-karije po Ameriki je bil poslal izvedenca si ogledat zrakoplov in je hotel takoj prevzeti več, kakor polovico delnic. Na ta način bi bil1 dobil takoj kontrolo nad družbo v svoje roke. Mr. Schmidt ni hotel te ponudbe sprejeti, ker hoče s [svojim družabnikom imeti kon -1 i rolo nad družbo. Tudi država, oziroma vojni de-i apartment se je že pobrigal za zra-j koplov in pisal graditeljima več j pisem, v katerih ju poziva, da mu takoj poročata o letalnih poizkusih iu napravita polet v Wash-|; ington. Vlada jima takoj odkupi [zrakoplov oziroma naroči drugega ; enakega, kakor liitro se letalni: poizkus posreči. Mr. Schmidt ne dvomi o tem, in tudi Air. Mertel ne. Mr. Mertel je 26 let star in je' rojen v Domžalah, pristojen pa v Kamnik. Do 17 leta je večinoma živel v Ljubljani, potem pa je šel v svet in delal v Noriinbergu. j Wuerzburgu in v Hamburgu. Pred i petimi leti je prišel v Ameriko, J kjer ima zdaj že tri leta svoje pod- i jet je. Mr. Shmidt je iz Plauen j na Saksonskem iu je po poklicu i inženir. Napravil je dozdaj že! | osem modelov. Zadnji model ga 1 stane $5000, zrakoplov sam bo veljal $20,000. Želimo zrakoplov-! cema. posebno pa našemu rojaku, da bi se jima njih nade izpolnile in da bi imela srečo s svojim podjetjem. ---o- Veliki izgredi na Francoskem, i Saint Quentin, 1. sept. Včeraj t | ponoči so bile nove demonstracije , proti draginji v mestu. Izgredi so 1 trajal i celo noč. Vojaštvo je dela- \ Jo mir ali ni bilo vstanu ukrotiti množice. Ženske so potegnile ka- i | valjeriste s konj in jih preteple. (V mnogih mestih so prodajalci zaprli svoje trgovine in bežali iz mest. Paris, 1. sept. Ministrski predsednik se je posvetoval s poljedelskim in trgovskim ministrom, na I kakšen način bi bilo mogoče znižati cene za živila. Vlada namerava dovoliti uvoz mesa in živine , in odpraviti carino na živila. Pre-dno se to zgodi, hoče izvesti pre -iskavo o vzrokih draginje. ZRAKOPLOV, KI GA GRADI SLOVENEC PEREGRIN H. MERTEL. >Nov vojni minister Avstro-Ogrsks. —o— General Aleksander pl.. Krobatin je določen za avstro-ogrskega vojnega ministra. KRONA SV. VACLAVA. V Gottweigu na Nižje Avstrijskem je bilo v kamnolomu 18 j delavcev zasutih. -o— ! Dunaj, 1. sept. Govori se, da' je general topništva Aleksander pl. Krobatin določen za nasledni-' ka sedanjega vojnega ministra Sehouaicha, ki bo v kratkem odstopil. Vest še ni potrjena. Kro- j batin je zdaj sekeijski šef v vojnem ministrstvu. Krona sv. Vaclava ni bila ukradena. Praga, 1. sept. Uradna komisi-1 ja, ki je pred dnevi obiskala za- j kladnieo v svetovaclavski kapeli, i kjer je shranjena češka krona sv. Vaclava, se je prepričala, da nič | ue manjka. Nemški voditelj dr. Menger umrl. Dunaj. 1. sept. V Mondsee na Zgornjem Avstrijskem je umrl | znani nemški voditelj dr. Maksi Menger v starosti 7:1 let. Bil je I dolgo let član državnega zbora., j Nesreča v kamnolomu. V Gottweigu na Nižje Avstrijskem se je pripetila velika nesre- j ca. V nekem kamnolomu je zasu-j lo 18 delavcev. Štirje delavci soj bili na mestu mrtvi. -o- Med mašo zastrupljen. | Sirup v ketihu. i V Agira na Siciliji je kanonik Giuseppe Tretuanti zastrupil papeževega hišnega kaplana. OSUMLJENEC V ZAPORU. Dogodek je vzbudil v celi Italijif veliko senzacijo. - Kim, 1. sept. Iz Agire na Siciliji poročajo, da je nekdo poskusil zastrupiti papeževega dvornega ka- ( pelana Mgr. Filipa Contessa. Duhoven je maševal v katedrali in pii ( blagoslovljeno vino, na kar je ta- L koj padel na tla in se vil v boleči-' ] nah. Nezavestnega so ga prinesli ( v zakristijo in poklicali zdravni -ka, ki ga je spravil k zavesti. Contessa je takoj izjavil sum, . da je bil zastrupljen in da je bil strup v kelihu. Pri padcu na tla, um je padel kelih iz rok in vino se je razlilo po tleh ali nekoliko ga ] je le ostalo v kelihu in tudi v po- ] sodici. iz katere ga je ministrant i vlil v kelih. Vino so dali kemiku, da ga preišče. Kanonik Giuseppe Tretuanti je bil aretovan, ker je na sumu, da je on dal strup v kelih oziroma v vino. Dogodek je vzbudil v Rimu in drugod veliko senzacijo. • Srbski kralj Peter na obisku v Rusiji. Jutri se vrši v St. Peterburgu po-roka srbske princese Helene z velikim knezom Ivanom Kon-stantinovičem. VOJNE PRIPRAVE V BELGIJI. Ruska vlada sistematično izga-! žide iz trgovine in iz indu- ! strije. -o- St. Peterburg, 1. sept. Srbski kralj Peter je prišel semkaj s j princeso Heleno in s prestolona-jSlednikom princem Aleksandrom iu se nastanil v Petrovem dvorcu, kjer je gost ruskega carja. Dne 3. septembra se vrši poroka princese Helene z velikim knezom i Ivanom Konstantinovičem. Belgija se oborožuje. * Bruselj, 1. sept. Belgija nadaljuje z oboroževanjem. Vsaki dan i pripeljejo vlaki v obmejne kraje orožja in streljiva. Listi pozdravljajo delavnost vlade in naglaša-jo, da je zdaj vojno ministrstvo vendar enkrat uvidelo, v kakem slabem stanju se nahaja belgij-iska deželna hramba. Zidi na Ruskem. London, 1. sept. Ruski dopisnik lista "Jewish World" poro-|ča, da je ruska vlada izdelala na-' črt, po katerem hoče polagoma izgnati iz trgovijie in industrije j vse ruske žide. Ruska vlada ne j odda nobenih kontraktov Židom j in ako ti stavijo še tako nizke ponudbe. I Nesreča na manevrih. j Varšava, 1. sept. Pri včerajšnjih artilerijskih manevrih je eksplodiral šrapnel iu ubil tri gledalce, 16 pa jih ranil. - Draga slika. London, 1. sept. Angleška vlada je kupila za narodno galerijo Hans Gossartovo sliko "Kronanje kralja" za $200,000. Slika je bila dozdaj v posesti grofice Rosalind Carlisle. - V Štrajk na Angleškem od vrnjen. London, 1. sept. Nevarnost novega železniškega štrajka na Angleškem je od vrnjena. Včeraj so imeli dolga posvetovanja zastopniki delavcev, železnic in vlade. Great Eastern železnica je obljubila. da bo zopet namestila vse delavce, ki so se udeležili zadnjega štrajka, kar je unija zahtevala. S tem je spor poravnan in štrajk odvrnjen. -o- Prostora dovolj za ljudi v nebesih. Vsak ima lahko še nekoliko u-panja, da bo še dobi! v nebesih prostorčka, kadar bo zapustil ta grešni svet, seveda, ako si ,ie nebesa na tem svetu zaslužil. Pastor M. E. Dodd v Louisville, Ky., je na podlagi razodetja 21 verz iz-računil, da imajo nebesa 792,000 nadstropij in da je v vsakem nadstropju prostora za 627,264,000 vernih duš. Prod železniškim štrajkom na zspadnih železnicah. —o— i Delavski voditelji so se sestali z uradniki Harrimanovih železnic v San Francisco. OBE STRANKI TRMASTI. —o— Illinois Central železnica je že odklonila zahtevo delavcev po priznanju unije. -o- v San Francisco, C'al., 1. sept. — (Julius Kruttschnitt kot zastopnik Harrimanovih železnic iu James W. Kline, J. A. Franklin, J. j D. Hukalow, M. F. Ryan in J. O. ('rane. kot zasfopniki železniških j organizacij so imeli danes tukaj | posvetovanje zaradi spora na llar-I rimanovih železnicah. Obe stranki sta azglasili, da ! pod nobenim pogojem ne odneha-ta. Delavski voditelji zahtevajo j pri poznanje federacije, o čemer pa železniško vodstvo noče ničesar slišati. ; Mr. Kruttschnitt je tudi rekel I delavskim voditeljem, da se pogovarja in posvetuje z njimi le kot osebami in ne kot zastopniki federacije. Kaj bodo delavski voditelji storili v slučaju, da se pogajanja razbije jo, je še tajno. Illinois Central železnica je od-! klonila zahtevo delavcev po priznanju unije in delavski voditelji z delavci vred zdaj ne vedo, kaj bi storili. Tri pota so jim odprta, ali proglasiti štrajk ali se udati 'ali se pa v tridesetduevni dobi, ki leži med proglasitvijo in izvršitvijo štrajka, nadalje pogajati s železniškim vodstvom. Kolera v Carigradu. Carigrad, 1. sept. Carigrajski j policijski načelnik je obvestil žide, da bo zaradi razširjenja kolere dal zažgati vse stare židovske hiše v Houkenv okraju. Kolera se razširja po celi Turčiji. V nekaterih krajih oboli po 50 oseb na dan. Denarje v staro domovino pošiljamo: 2a $ 10.35 ............ 60 kron, za 20.50 ............ 100 knrn, za 41.00 ... ?........ 200 kron. za 102.50 .v.......... 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kron sa 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina ja vštet« pri tek rvotafe. . Doma se nakazane svota popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Vaše denarne pošiljat v« izplačuj« k c. kr. postni hranilni ura* v 11. Ao 12 dnek. Denarje nam poalati ja ftajprHU naje do $50.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, v*4jt zneska po Domestic Postal Mottep Order all Pa Hew York Bank Draft FRANK 8 AKSER 82 Cortiandt St., New York, K. f •104 8«. Clair Ave., H. . Cleveland, Ohio. lAmerikanske socialne ! in politične zadeve. Prihodnjo sredo se prične zasedanje newyorske legislature. TAFT MED PRAVNIKI. _■ Na konventu pravnikov v Bosto-1 nu je predsednik Taft priporočal zvišanje plače sodnikom. -o- Albany. 1. Sept. Prihodnjo sre: do l>o ot voljeno zasedanje ue\v-vorške legislature. (Juverner Dix, je v nek;*m pismu naglašal. da bo glavna naloga ' zakonodaje, o-dobriti zakon o direktnih notni- j nacijah in o razdelitvi volilnih o-krajev. Demokrati so bili na zadnjem državnem konventu oblju-j bili direktne nominacije in so to-< rej dolžni to obljubo izpolniti. I I Višje plače sodnikom. Boston, Mass., 1. sept. Na kon- j ventil pravniške organizacije A-mei ican Bar Association je imel predsednik Taft govor v kate-j tem je priporočal, da dobijo zvezni sodniki boljše plače. Zvezni okrožni sodniki so primeroma slabše plačani, kakor pa zveznij okrajni sodniki. Sodniki najvišjega zveznega sodišča bi morali po predsednikovem mnenju dobivati $2fi,0rofi taki novotariji. Pravniki so resolucijo o recallu i odklonili Predsednikom pravni-j ške organizacije je bil izvoljen 1 Sleplu n S. (iregory iz lllinoisa. i Večerne šole v Greater New Yorku. Dne IS. septembra, oziroma dne 2. oktobra se prične zimski semestei za večerne šole. Mestni šolski svet je izdal natančne in-i štrukeije za obiskovanje elementarnih iti višjih šol. Kdor hoče obiskati višjo šolo, mora dokazati. da je'obiskoval elementarno šolo. Poduk v elementarnih šolah se prične 2. oktobra. Poduk traja i od 8. do 10. zvečer in je brezplačen. Japonski profesor na amerikan-skem vseučilišču. « Na parniku "Shiny o Maru" dospe v Ameriko japonski profe-jsor Inazo Nitobe, ki bo priredil na raznih amerikauskih vseučiliščih predavanja. V njegovi družbi se nahaja japonski poslanec jShimada Cena yeinia. Parnik od Austro-Americana proge COLUMBIA odpluje dne 6. septembra 1911. Vožnja stane iz New Y-orka do: Trsta in Beke $33.00 Ljubljane 33.60 Zagreba 34.20 Vožnje listke je dobiti pri Fr Sakser, 8*2 Cortland Street, New York. Izredna konvencija krojaških unij. Med krojaškimi unijami vlada velika nezadovoljnost nasproti glavnim uradnikom narodne j krojaške zveze. -o— NA LACKAWANNA ŽELEZ NIČI. j —o— I Juvelirski delavci so prepričani, da bodo prodrli s svojimi zahtevami in si priborili zmago nad gospodarji. -o- Več krojaških unij je že sklenilo, da se skliče izredna konvencija krojaških unij v Chicago ali pa v New York. l ilije hočejo glavne uradnike narodne krojaške zveze prisiliti, da pripoznajo krojaško organizacijo Tailors council of America, (»lavni uradniki so tudi obdolženi. da so krivi neuspeha zadnjega krojaškega štrajka v Chicagi. i Štrajk na Lackawanna železnici. Delavci na Delaware, Lackawanna & Western železnici za-jhtevajo, da jim železniška dru-;žba zviša plače od $5 do $10 na I mesec in groze s štrajkom, ako 'se te njih zahteve ne bodo upoštevale. Agenti železniške družbe, zanikujejo, da preti železnici št raj k. Med juvelirskimi delavcL Z vso gotovostjo upajo juvelirski delavci. da bodo na celi j _ . _ j ;črti zmagali nad gospodarji. Strajkarji so izjavili, da bo štrajk že v par dneh končan, ker imajo juvelirji zdaj pred Židov-1 skimi prazniki mnogo naročil, pa j j nobenih delavcev. Tudi naročila za božična darila so bila že dana. i I Proti pivovarnarjem. . | Brooklvn Federation of Labor1 je razvila živahno in uspešno agi-lacijo proti pivovarnarjem, ki; imajo uposleiie neunijske delav-j ce. Nekateri pivovarnarji so seže . udali in odslovili mizarje, ki niso pripadali unijam. -o- i C ar us o vi znanci. j j Znani operni pevec Enrico Ca- j /rušo je v Viterbo v Italiji priso-j > stvoval kazenski obravnavi proti jčlanom italijanske kamore. Ob-j toženec Corrado Sortino, ki je ■ _jimel svoj čas elegantno brivnico I in je Carjusa večkrat bril. ga je" spoznal iu se mu globoko priklo-L nil. Caruso je privzdignil klobuk in se nasmehnil. Poldnevni šolski poduk v New ~ Yorku. Pouk v newyorskih elementar- - nih šolali se prične 11. septembra, e Nad 80,000 šolskih otrok bo ime- - lo samo poldnevni pouk, ker so - šole prenapolnjene in za nova . šolska poslopja nimajo denarja. f Krasni rtov! In brzl parnik 1 j i MARTHA WASHINGTON f (Avstro-American proge) ! odpluje y sredo dne 13. septembra vožnja 4o Trsta samo 14 dni. do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - $38.60 ! do Zagreba - - - - $39.20 Za posebne kabine (oddelek me t II. in III. rnxredom) stane vožnji \ eamo $4.00 več aa odrasle, za otroke polovic«. Ta oddelek posebno t drniinam priporočamo. f Vožnje listke je dobiti pti FR. SAKSER, 83 Cortlandt 8t., New York. I * - -—-■■■■ - - --- -. - - . ^ . . * *tstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo. Ustanovljeno j6< janu Varja 1892. Sedež; Frontenac, Kans. CLAVNIODBOR: JOiJX JiKHKNi:. Khtvi.i i>r«-its«rdnik. MAHTIN i.iHKZA.V, ii £l:ivi i piv-dsedriik. LEO HROM KK. glavni taiuik. i blasius siukkj, glavni Mapajnlk. S AI.mIH tal.APSCHAK, slavni zapisnikar. NADZORNI ODBOR. roNCRAC JURSOHE, Mineral. Kana. FRANK A T TG US T IN, Mineral Kana. FRANK STARCUICII. Frontenac. Kana. GOSPODARSKI ODBOR: FRANK MAUSER, Fronter-:i<\ Kun« PETER WIRNSBERGER, 1'iltsb.irjf. Ran CHARLES STARINA, Mulberry, Khiih. POROTNI ODBOR: JOSFF SVATTO. Woodward, Iowa. FRANK PREM K. Cherokee, Kana FRANK SETINA, Yale, Kana. išati pijano govorico ter za name-i "O — <> — <>!" Spregovori za-|ček duliati grenki dim čevljar- mišljeno nekdc. i škili knl»! Oh — oh !" • • O _ u !" j "Kaj se ho.š pritoževa'," vzdih- j "Tiho." zakriči gospod dolitar. ne milo, milo želodček gospoda "Kakšna mauira je to:*' Feliksa Kondorlaka. "Blagor s«' In žel od«'-k i zlezejo plaho pod , tel »i! Ti piješ samo kislo kaplji- k<žo in umolknejo. (.".»spodje co. jaz moram pa sprejeti vase , vzdihujejo. in zopet se čuje samo celo velikansko skledo štrukljev prelepo petje jeklenih peres, in latvico kislega mleka in eel pa- Ko pa začne I»j t i ura šest. za-l j ternošter salalad ! U j — oj — oj ! vlada znova hozana in aleluja v i j Strašno milo j«- zajavkal želodček pisarni. Dvignejo se gospodje, za-] gospoda Feliksa Kondorlaka. j krulijo trebuščki. < >. koliko je dal [] "O, vidva sta v nebesih." zajo- -Bog letos cvička. kako iim-nitni . če želodeek gospoda Ambroža Ko- so kranjski štruldii, o. kako slab t bacaja. "Vidva sta v devetih ne-j okus imaš, gospod Kobacaj! [ besih! Jaz. jaz. ki ne dobim dni-i L. . gega vase. kakor gnile kvarglje!!-----.. . Oh — oh! Jaz bi prenesel vedro! KO.IAKS, NAROČAJTE SK NA rdečega cvička in tri sklede štru-J 'GLAS NARODA", NAJVEfI.lI IN [ j kijev--" N 4.K 'V.VP,Jt' ClKV.VMIR* ; i^j Kaj naredi kavo i^j 1; I FRANCK 1 FRANCK j ;, j^j^H dobro JrV-^ | j TRADE-MARK. TRADE-MARK. Franckova Cikorija ' glaaovita primes kave . napravi VSAKO kavo mnogo bolšo, da ji prijeten okus in vonj. FRANCKOVA CIKORIJA v štirivoglatih zavitkih je prava skrivnost pripravljanja dobre kave. j Najboljši hoteii in krčme rabijo islo brezizjemno. > POSK l SITK kadar prip; avljate kavo v Vašej lastni liiši i in prepričali se hodelc koliko jo poboljša. Vaš grocer ima islo tudi za Vas. ; Prepričajte se, da je na vsak. m zavitku naša varstvena ziiam- i ' li-i- Mka. man mlin za kavo n O na štirivoglatem zavitku. Huinr. Franck Soehne & Do.^fed^ FLUSHING, NEW YORK. « Q'< ■ / A 1 TRADE-MARK. TRADE-MARK. i^— —— — 111 -- ii—m miwiii mi ■!■■ mu i ■_____________________ fi» ^ Velik« zaloga vin« In žganja. W S Marija O rill £ L ^^BflE^^ Prodaj« btJo viij po..............'<>c. galion ^ ^Bf^^ES^Mm ltd o vino po.............50c. 3Z ■ VV ^ERj^^^^HHHr^r Droiaik 4 galonc *a....................Jit.00 fj ^^S^^^^HflKg Brinjevec 12 steklenic za...............«12.00 £3 IJ. Zj^^^^KBBtf 4 gal. (sodček) ca.................no.tv £§ H Zt obilno narocbo bc priporoča W | ▼ TViARLJA ORIU'^. | 5 «308 St. Clair Ave., IN. E.f Cleveland, O K | j Prva dolenjska posojilnica [ 1 v Metliki ► 2 registrirana zadruga z neomejeno zavezo ► 2 Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, * a da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice ^ ^ posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za ► ^ varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici. ► Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša i vže K 152,554.115 ima svoj (Jrad sredi mesta v Metliki in last- ► ^ no hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531 za ► J varnost hranilnih vlog, je ta nedvoinljivo zagotovljena ^ ^ Prva dolenjska posojilnica obrestuje hranilne vloge po ^ : ^ |3°|o ; ( - ► ^ od sto ter plačuje rentni davek sama z& vlagatelj«, na kar ^ 8e občinstvo posebno opozarja. W Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 1910 L J K2,470.913.38. Z Pisarniška idila. -o--j " Kako slavna je pisarna gospo- 4 da dohtarja Rožmarina! Kako ' slavna jel In koliko gospodov u- -radnikov, diurnistov in drugih pismoukov, deluje v tej čestiti pisarni! V resnici, koliko gospodov ! In kako so vsi gospodje učeni, prebrisani, dostojni, lepi in prekrasni! Kako so lepi in prekrasni! In koliko imajo plače, cekinov, tolarjev in petič! O, koliko ! Res, kako svetli, slavni go- | spodje! 1, kdo so pa ti veliki in učeni gospodje? Kdo so? Jaz vam bom povedal, vse vam naštejem po vrsti. Izjema je samo gospod dolitar, ki ni vreden te časti, da bi ga valjal po papirju in bi se njegovo i-me glasilo pod zlatim solneem, in tudi nočem delati reklame skopcu bahatemu, piškurju podkovanemu. Evo vam slavne in eestite družbe: Rdečenosi in dolgi gospod — j odkrijte se mu — ki dela zelo ve-j like korake, zlasti kadar gre k 11 Fajmoštru, ki bistro gleda, kadar j: ni vineka sit, je gospod — odkrij- | te se mu — Blaž Povej. On sedi v pisarni pri durih, in ker je urno-krak, skoči vsako uro trikrat h Krajčevi toča j ki, ki je — mimogrede omenjeno — že dve in pol leta v Ljubljani ter ima črn pred-1 pašnik, lepe zobe in jedra nedra j ter fanta v kloštru, kar sem si dobro zapomnil. Brezlasi in malo mlajši gospod — odkrijte se mu — ima jako o-krogel in prijazen trebušček, ima bolj kratke noge, tenke prste in : velike čevlje. Piše se Feliks Kon-i j dorlak. Njegova lastnost je: Dosti govoriti, malo ali nič povedati. Zelo ljubi dobro večerjico, rad ima kračlio, ako ni premajhna, (potem klobaso, safalado in štruklje. ; j Tretji gospod sedi pri levem i oknu in gleda v pisarniških urah L najrajši vrabce, kako se ženijo na j bližnji strehi. Postave je drobne, i ; bolj majhne in je zelo čestiti ji v ■ i gospodek ter zna zelo lično pisa-> ti. Časih se vse dopoldne divi čr- • j ki K, ki jo je zapisal. Piše se Am- i ; i bi •ož Kobacaj. Odtod njegova ljubezen do kardinalov, ki imajo isto • začetnico, kakor on. Ura je pet.. Gospodje Blaž Po-. vej. Feliks Kondorlak in Ambrož ; j Kobacaj sede v pisarni in pišejo.! i | Zakaj tam v kotu zdeha sam go-j spod dolitar in sivo gleda s svoji-■ : mi hudobnimi očmi. 1 Oh, gospoda moja, oh, čestiti državljani, ali še niste slišali, ka-' ko nebeško in bajno pojejo pere-jsa, kadar korakajo zmagovito • j svojo pot po belem papirju, po tej plodni njivi? Ali ne bi radi ! slišali te čudovite melodije, te krasne ritmike? Kakor bi pele ro žice, kakor bi vriskali solnčni' žarki, kakor bi orglali ščurki. Fej! 1 i Torej gospodje sede in molče. ( ' j Molče z grobnim vriskom. ; "U — u — u!" Oho, oho, kaj pa je to ? Kdo si j upa dramiti sveti mir tega veličastnega hrama? Ali si to ti, Blaž , Povej, ki si se razodel na ta način sirtiiečeinu svetu? Ne, to ni Blaž Povej, ampak to je bil njegovi ( vinski trebušček. ki je dokazal svojo muzikaličnost in hrepene-i nje po rožni kapljici. "O — o — o — o — u!" Kaj, kaj ? Ali Je to zopet drugi nezadovoljnež, ki je planil na j svet, kakor zmagujoča in divja I ideja, plamen in geslo stoletij? i Molči, Feliks Kondorlak, molči in I piši, kar ti narekuje tvoj dolitar! j Izpred tvoje mize je pri-Šel glas. 'Ampak gospod Kondorlak molči. ! da devetim odgovori, pač pa se je i pobunil njegov velerodni trebu-jšček, ki se mu je zahotelo krač k j (in štrukljev. O, pozdravljena, He- i ha. nebeška kuharica! lu zdajle je na vrsti tvoj trebušček, o gospod Ambrož Koba- | caj ! Kakšno pesmico bo zapel, da bo dovolj prelepa, da je bo vesel, kdor jo zasliši? Ali bo silna kakor grom in puška, da bo donela in se < lomila gora? Ali bo veličastna < kakor pesem nebeških orgel j da se , trese solnce in zvezde? Ali bo mila kakor pesem zaljubljene žabice, kadar pričakuje svatov v zeleni luži? In res, že se oglasa trebušček tankega in dostojnega gospoda: "Ii — i!" ; Led je predrt, minila je svinčena ura in začne se veselo in duhovito kramljanje. i "Oh, oh, oh," zaječi želodček 4 gospoda Blaža Poveja. "Nocoj mi * bo pa že zopet treba ves ljubi ve- * čer piti in kuhati salainensko ki- < slo kapljico, ki jo moj gospod zli- < va vame. Gotovo mi bo čepeti do i polnoči zgrbljen za mizo in poslu- jetnike na tak posel. Ker so se zdravniki včasih branili iti k okuženim bolnikom, so jih marsikje vklenjene vodili k njim. Čudno našemljeni so bili ti "dohtarji" pri bolniških posetih. Oblečeni so bili v dolgo haljo iz povoščenega pla'-ia, na rokah nosili dolge rokavice iz irhovine, na licu krinko z všitimi steklenimi naočniki in velikim nosom, ki je bil natlačen z iimonovinii olupki, meliso, meto, pelinom in drugimi takimi mi-' rodijami. Bolnike so otipavali, ne j z roko, nego s palieo! Teh pošasti, ki jim je narod nadel ime slju-ke (kljunači — Scluaept'en), so se ljudje vopče huje bali kot živega vraga. Stari in mladi so že od daleč bežali pred temi maškarami. V mestih so navadno poedine okužene hiše na visoko obili z deskami in ločene prebivalce — jetnike preko obrodov oskrbovali z živežem in življenskimi potrebščinami. Iz takih hiš niti novorojenčkov niso smeli prinašati v cerkev li krstu. Tako je dne 17. vinotoka leta 1579. kranjski predikant Juri Dalmatin krstil v Ljubljani dojenčka, ki se je bil porodil v o-kuženi hiši Adama Deutsa, na u-lici stoječ, skozi okno. Otroke so splošno krščevali pod milim nebom. V sili se je kar cela okužena predmestja obilo s plankami in ločilo jih od notranjega mesta. Leta 1599. ko je kuga posebno zelo gospodarila po ljubljanskem šent-peterskem predmstju, so bila "Spitalska vrata" leto in dan vedno zaprta; nihče skozi nje ni mogel ni ven. ni noter. Umevno je, da so imeli duhovniki za časa kuge čez glavo opravka z bolniki. Radi skrajno velike nevarnosti glede nalezljivosti so se morali pri delitvi svetotajstev strogo pokoriti tozadevnim ordi-narijatovim ukrepom. Duhovnik je nosil, ko je šel previdit kužnega bolnika, obleko iz povoščenega platna in na glavi imel kapo iz enake tvarine, ki mu je segala preko vratu. Za rana je moral vžiti malo kruha s sirovim maslom, čašieo sredstva proti kugi in eno žlico oeta. Na poti k bolniku je nosil na levi roki škrabieo z mirodijami, s katerimi mu je bilo spotoma večkrat namazati se; na prsih je imel obešeno burzo, v lev ici pa nosil dolgo belo palico, 1 ki je imela na koncu srebrno lu-nulo. V lunulo je nataknil hostijo, ter jo od daleč pomolil bolniku ; pri tem mu je moral pomagati strežnik, da je okuženetf dobil hostijo v usta. Bolnik je moral ležati od ljudi proč obrnjen, da okoli stoječih ni dosegala njegova sapa. Cerkvenec ni nosil v roki samo zvončka, nego je imel tudi oprtano torbo s.steklenico hudega kisa. 1 s katerim je spotoma kropil, posebno pa v okuženi hiši; nadalje posodo polno vode, s katero se je until duhovnik po izvršenem opra-i vilu in škatljico z dišavami; v le-- vi roki je držal kotlič z živo žrja-vico. v desnici pa hakljo, ki jo je prižgal pri vstopu v okužencevo stanovanje in med opravilom ves čas držal duhovniku pred licem. Duhovnik je izvrševal svoj posel stoječ tolikaj daleč od bolnika, da ga je samo videti zamogel. Pri petičnikih so prižgali po štiri plamen ice, da bi se laže odstranil in zamoril smrad in strup. Po dovršenem obhajilu s pomočjo lunule jo je snel duhovnik s palice in razkužil na baklinem plamenu, potem je na to palico nasadil okroglo bunčico. ki jo je pomazal s svetim oljem in z njo mazilil bolnika. Nato je na nasprotni konec palice navezal volne in z njo izbrisal poinaziljene kraje na okužencu. Obhajali so se bolniki tudi na ta način, da se je hostija podala v časi vode, ki jo je okuženec izpil. Darove za duhovnika in cer-kvenea v obliki denarja so metali ljudje v posodo, ki jo je nosil sluga napoljneno s kisom seboj. Baš tako se je izročal novec za maše, molitve itd. Domov prišedši se je moral du-hovnik takoj preobleči in vrlino obleko razkužiti nad ognjem. Res, zona obide človeka, ko či-ta. kako neznansko so nam trpeli pradedje vsled kuge. Prijetno pa ga boža zavest, da mu nudi sedanja medicinska veda poroštvo, ki izključuje možnost, da bi se še kedaj vrnili časi, v katerih bi s takim grožnim uspehom, kot nekdaj mogla kositi "črna smrt". -o- času primerna slika. Snubilec: "Jaz vas ljubim, go-spica. Hočeteli postati moja soproga ?'' Gospiea (doktor zdravilstva) : "Predno vam to obljubim, hočem , vas zdravniško preiskati.'' rom in potem tako razkuzeno šele odposlala dalje. Kovani denar se je olužil, omil z milom in odrg nil s soljo. Kolonijalno blago, suho sadje itd., se je presuševalo celih šest tednov, vreče opralo in zamenjalo z novimi; novo platno se je prepralo in presušilo itk. Krzna in kož pa sploh niso smeli prevažati. Poleg je še veleval zakon : Kar najhitreje se ogni oku-ženca, boj se okužene hiše! Zate so rekali ljudje: Če gre kuga v deželo, kupi si močnih čevljev in ■ beži tako daleč, da si strgal podplate. — Plemiči iu dostojanstveniki so navadno prvi pobegli iz mest in pozaprli se po svojih graščinah in. gradovih. Ptujea niso zlepa puščali v svoja gnezda. Na berača, ki je prišel prosit miloda-ra, so iz gradu streljali, da bi ga odpodili. — Kadar se je kuga prikazala v mestu ali vasi, je dohode nemudoma zasedla straža. Nihče ni več smel iz okuženega obližja, nihče prestopiti praga hiše, kjer je bil na vratih z belim apnom začrtan križ, znak, da so v njej okuženi stanovniki Z ulic se je morala pospravljati vsaka nesnaga. stanovanje je bilo imeti čisto, po hišah se je prekajalo z brinjem in po dvoriščih so se kurile grmade. Kužna bolezen se je pričenjala z raznimi znaki. Skrajema je pričela bolnika boleti glava; v prsih in trebuhu ga je žgalo kot živ ogenj. Vnele so se mu oči, grlo in jezik in silno ga je mučila žeja. da je kar besnel. Pod pazduho, za ušesi, na vratu in pod koleni so se mu izpuščale podolgaste, temnovišnjeve, skrajno boleče o-tekline, iz katerih so se razvile velike bule, takozvani "buboni", ki so se. osobito. ko je bolnik izdihnil. često odprle. Pri nekaterih bolnikih so se po vsem telesu iz-pahnili beli mozolji, ki so skoraj očrnili in grozovito pekli. Mnogi so potili krvav pot. Marsikdo je bil navidezno docela zdrav, nenadoma pa se je zgrudil kot bi ga zadela strela in umrl na poti. Drugi je zopet jel kihati nepretrgoma in izdihnil med neprestanim kihanjem. Ljudje so mu klicali: Bog pomagaj. Od tod nam je osta-. la navada, da še dandanes nazdravljamo kihajočemu s tema besedama. Nekaterim okužencein so otekle noge in jim celo odgnile. Le redko kdo je okreval; navadno i je bolnik podlegel v neznosnih. groznih^ mukah. : Strašen je bil kužni mrtvec. "Urna smrt" mu je zadala ostu-: dne, črne maroge na telesu in iz-premenila ga vsega. Iz usten in i nosnic mu je vrela črna kri. iz odprtih bul cedila se smrdljiva so-krviea. Meso je kmalu pričelo kipeti kakor kvas in razširjati grozen smrad, da živi duši ni bilo j blizu prebiti. Domači so brzo najeli pogrebca. ki je mrliča z železno kljuko potegnil z ležišča ter kakor poginjenega psa tiral ga do jame, ki so jo bili skopali kar n»* vrtu, za hišo ali na bližnjem polju izven vasi. Umrlega je potre-sel z živim apnom in zagrebel brez vseh ceremonij. Pogrebcev ui bilo dobiti često za drag denar; vse se je balo smrdljivih mrličev. Ni čuda! Vsaj je bila golezen tako nalezljiva, da je neredko za prvim okužencein izmrla kar cela hiša. Zatorej so kužna trupla po gosto ležala nepokopana na polju ali v goščah, kjer ga je glodala in trgala zverad in psi, ali pa še tedne in mesece gnila po zapuščenih hišah. Ko je ponehala kuga, so se ljudje šele upali k svojim prejšnjim stanovališčem. Preostale kupe človeške gnilobe so podrzali z motikama ter jih zasuli. Še raje pa so zapalili cele koče, da je gnu-sad pogorela s poslopjem vred. Javna oblast je zabranjevala po-kopavanje kužnih mrličev okoli cerkva, kjer so se nahajala običajna pokopališča. Nevarnost, da se bolezen še huje ne raznese, je rodila tak zakon. Zato so nesrečneže zagrebali zunaj mesta ali vasi na za to izrečno določenih krajih. Ko je ponehala kuga, so ljudje na takih grobiščih rajnkim v spomin postavljali takozvana "kužna znamenja", ki se razlikujejo od navadnih znamenj s po-sebuo obliko. Okrogla so ali vo-glata, zidana ali kamenita, pokrita s piramidalno strešico, pod katero se v doblinah nahajajo svetniške slike. Tako je bilo "kužno znamenje", ki je stalo na ljubljanskem polju ob Zeleni jami, na torišču, kjer se danes razprostira "Kolinska tovarna" in ki so je odstranili še le predlanskim. Tam so naši prednamei zagrebali mrliče, ki so umrli za kugo v šentpe-teskem lazaretu. Ko so kopali temelj tovarni, naleteli so cesto na človeške kosti. Ob kugi je silno nedostajalo pog*ebcev, istotako strežnikov. Zato je gosposka šiloma tirala r so bili zdravniki po poklicu bele vrane, poleg nevedni, nepraktični, in ko jih je nedostajalo celo po mestih. Zdravniški posel so izvrševali večinoma neuki ljudje, ma-zači, konjederci in tako zvani •padarja" - brivci.Lahko si domnevamo, kako so "zdravili ti ljudje", če so še v 16. veku priporočali celo diplomirani zdravniki, da je kot sredstvo proti kugi na tešče piti lastno vodo! Kaj čislano sredstvo je bilo "Zlato" ali "kraljevo jajce" takoimenovano, ker so ga vživale tudi kronane glave. Iz kurjega jajca so izsekali beljak, okoli rumenjaka skozi nastalo odprtino nasuli so žafrana, jajce spekli v gorketn pepelu, ga ameli, primešali trjaka in druge drobnjadi — in "arcnija" proti kugi je bila gotova. Izborno je u-tegnilo učinkovati tole.protikužno sredstvo, ki so ga priporočali zdravniki po poklicu. Ko si do-znal, da je okoli tebe zrak okužen, se pogoto drgni ob kozla, čem huje smrdi žival, tem boljši bo uspeh. Drugi so priporočali: Na stranišče se zateči in duhaj smrad! Čem hujši je smrad, tem uspešnejši je proti kugi! Ponavljam, da so taka protisredstva priporočali u-čeni zdravniki! Kakih sredstev šele se je moral posluževati neuki ljud! Je-li potem čudo, da je tako strašno gospodarila "črna smrt"? Slovito sredstvo proti kugi so bile tudi krastače. Zdravniki so bili preverjeni, da ta žival absorbira kužni strup. — Še danes je med narodom razširjena vera, ki pripisuje jajcem znesenim med "šmarnimi mašami", to je v dobi od 15. velikega srpana do 8. kimavca, neka posebna dobrost in vstrajnost. Takrat se je priznavalo krastačam, ki so bile ujete v naznačenem roku, izredno, posebno zdravilno moč. Zdravniki in lajiki so se kosali za stavo, da jih osobito med Velikim in Malim Šmarnom, nalove kar največ. Svoj plen so natikali na kliuce in ga sušili na solncu. potem pa stolkli v prah. Tak prah je nosila " pro-svitljcna gospoda" in "zabiti" kmet na srčni jamici v svilenih vrečicah. Nekateri so obešali ce-| le posušene krote okoli vratu, j drugi jih jedli kuhane na mleku ali kisu, zopet drugi so jih deva-li na obližih na kužne rane. Za kužne bule so zdravniki zapisava-li ohliže in priporočali bolnikom jtrjakov in podleskov čaj! Cesarska vlada je z odlokom z j dne iS. kimavca 176:j. leta pripo- Iročala zoper kugo to le sredstvo: Vzemi rutice, mete, ražmarina, la-vendlja in pelina, vsakega po eno pest na dva bokala dobrega vinskega kisa. Osem dni mora stati v posodi na solncu, ali ga pa se-grej v toplem pepelu. Potem ga precedi in daj mu dva lota kafre. | S to tekočino si vsak dan drgni j senca in nosnice in si z njo izpiraj usta. — Drugo določilo pravi: Domov prišedši, se preobleči in nemudoma operi vrhnjo obleko ali si jo prezrači nad ognjem. Ne nosi volnene obleke, niti krzna. Ne jej govedine, sadja, kumar, sira iu slaščic, pij pa staro vino. V sobi doma obesi kos ovsenega kruha, ki si ga namočil v ocet. Ko I se je posušil, ga zameni z novim. ; starega pa vrzi v ogenj. Prav storiš, če si daš često puščati. No taki nasveti bi se še prenesli. I V od vrnitev strašne šibe božje ; je duhovska oblast odrejala javne cerkvene obhode, gotove molitve, vsakdanje četrt urno zvone-njc z vsemi zvonovi iu po vseh ] cerkvah itd. Spomin na to zvone-I nje se nam je ohranil še danes. V . vseh cerkvah naše vladikovine se namreč še danes dan na dan ob sedmi uri zjutraj oglaša zvon. Narod oh tem zvonenju pač še moli Zdravo Marijo*, ne zaveda se pa | več, čemu poje zvon. Običaj se nam je ohranil izza leta 1624., o-ziroma modificiran iza leta 1714. Strogo je postopalo oblastvo, ! ko je doznalo vesti o bližajoči se epidemiji. Uvedel se je kontumac, ob deželni meji iu po večjih mestih so se postavile za sumljive potnike kolibe, meja se je za stra-žila z vojaki in zaprle ali celo u-ničile sa se vse gorske steze. Stra-nec je smel edinole po veliki cesti prihajati v deželo. Ko je prišel na mejo, je moral čakati, da so zakurili ogenj, ki je gorel med njim in med stražo. Količkaj sumljive potnike je vojaštvo takoj zavrnilo, zdrave, ki so se izkazali s takozvanim "fede" (pisanim zdravstvenim izpričevalom), pa so odvedli v kontumačne kolibe, kjer jim je bilo prebiti šest tednov ; potem šele so smeli neovirano dalje. — Pismena pošta, prihajajoča iz okužene sosednje dežele, se je na meji navezala na dolg drog in od daleč pomolila konhimačni straži, ki jo je pre-kadila z brinjem ali ocetnim pa- Cloveška koga na Kranjskem. Priobčil Harambašič. V času. ko nam grozodejka kolera trka takorekoč ua vrata, bi utegnilo marsikaterega čitatelja zanimati, če očrtamo. kako je gospodinjila nje stokrat hujša posest rima — prednica, človeška kuga. ki jo tedanji pisatelji nazi-vajo "erno smrt", v prošlih vekih po naši ožji domovini. V Evropo se je pritepla ta grozovita bolezen iz Jut rovi h dežel. Naš historijograf Ivan Vajkart ,V al v a zor omenja, da se je prvič pojavila na Kranjskem leta 792. -— Leta S.^.'k so pri nas tako zelo mrli ljudje na njej, da so morali kar po dva mrliča zagrebati v eno jamo. nekaj povsem nenavadnega za tedanje čase. ko je bila Kranjska še zelo pičlo obljudena. Leta l(»'tfi. je opustošila vso Ljubljano; pomrlo je tedaj baje 12.000 sta-novnikov. Leta 1111;*». so jo zaseja-le kobiliee, Ici so v neštevilnih jatah priletele k nam. Po Kranjskem je potem morila v letih 1230. in 131 H.: \ 1 ti. veku v letih 1511. 1529. 1512. 1543. 1553. 1554. 1564. 1576. 157*. 1579. 15S2. 1586. 1589. in 15;>!l. V Ljubljani sami je zadnje imenovanega leta pobrala 350 stanovalcev in je posebno šeutpetersko predmestje trpelo pred njo. Istočasno je v Novem-mestu zahtevala 800 žrtev in skoraj iztrebila vse mesto. Pojavila se je zopet v letih 1608. 1624. 16126. in 1631. Strahovito je divjala leta 1644 v Dravijah pri Ljubljani, kjer so na en sam dan imeli 80 mrličev. Skoraj vsa vas je iz-•iirla. V od vrnitev kuge je sklenil ljubljanski kanonik Marko Doli-nar. da postavi v imenovani vasi na čast sv. Roku, priprošnjiku zoper kugo. cerkev, ki se je leta 3646. res jela graditi z radovolj-iiiuii prispevki. Vsako leto posebej, dne 16. velikega srpana, ko se slavi spomin imenovanega u-godnika božjega, so verni l^jub-Ijančani prirejali svečane izprevo-de k draveljski cerkvi, proseč sv. Roka. da jih obvaruje strašne šibe. Pri taki priliki je nekoč v Dravljah pod milim nebom pridi-goval sloveči govornik, slovenski pisatelj, kapuein o.* Ivan Sveto-kriški. Ta govor se nam je ohranil do danes. Udomljeno vsakoletno romanje je sicer zatrl cesar Jožef il. že leta 1784., toda še danes živi nanje spomin v narodu. Na Velikega Šmarna dan, to je dan pred svetim Rokom, imajo Ljubljančani še vedno vsakoletni shod v Dravljah. Koliko teh po-setnikov je pač, ki bi poznali legendo svetnikovo iu zgodovino o postanku njemu posvečene podružnice šentviške, ki stoji tu šele 265 let? Kranjci smo imeli potem do leta 1691. pred kugo mir; tega leta nas je zopet nekoliko postraši-la. Pač pa so v tem presledku veliko trpele sosednje obmejne dežel.*. Vzadujič se je pojavila kuga v Ljubljani leta 1715. V lazaretu pri Sv. Petru je ležalo takrat kakih 40«) bolnikov in marsikaj dan je bilo p« pet mrličev. Mrtveci so bili večinoma iz luijuižnjih slojev. Pokopavali so jih na običajnem. tedaj edinem javnem gro-bju pri Sv. Petru, toda globočje kot navadno, iu posipali jih z živim apnom. K sreči je bolezen kmalu prenehala. Omenjeni lazaret so zgradili mestni očetje ljubljanski najbrže leta 1568.. ko j.- strašna morilka j s podvojeno silo morila po ljub- j Ijanskem mestu. Vsaj dotičui skleP datira izza tega leta. Lazaret je j mejil neposredno na šentpetersko ! pokopališče; samo zid z vrati ju je ločil. Mrtvih okuženeev torej ui bilo treba daleč odnašati. To l»olrjk'o za kužne so leta 1749 a-daptirali za vojame iu istodobno j pri/idali severni traht. Leta 1779. j so ji prizidali nadstropje. Ta zgradba je današnja šentpetersko vojarna. To naj še pripomnim da se je šentpetersko pokopališče rpustilo leta 1779. in otvorilo ono pri Sv. Krištofu, kjer stoji cerkev izza leta 1497. Pre vid n«* oblastne naredbe, na primer kordon ob mejah, strogo izvrševanje kontuinaea i. t. d., so imeli dohrodejne jaisledice. "Črna smrt" od leta 1715. dalje ni več prekoračila kranjskih meja. Kužna kosa je spravila po Slovenskem veliko več naroda pod zemljo nega turški meč. Že pred imenom "kuga" so trepetali in bledeli ljudje. Iti jk» vsej pravici! Vsaj niti današnja moderna medicinska veda nima pravega u-spesnega leka proti njej. Kako še->e je moralo biti v onih časih, ko bleki pri natančnejši preiskavi še druge znake tatvine, so mu dokazali tatvino kokoši. Od suknje odtrgani gumb je pred leti spravil nekega vlomilca v večletno ječo.. Ta je iz neke samotne hiše na deželi pkradel več | dragocenih predmetov, namesto •teh pa pustil v hiši nevede svoj j gumb od suknje. Neki kriminalni : uradnik, ki je slučajno preisko-) val. je našel gumb na preprogi y i jedilnici, vzel ga s seboj, ter se ii ! njim napotil v razvpite beznice. Vse ljudi, ki so mu došli pred oči, j si je natanko ogledal, ako ne no-fsijo enakih gumbov kot je izgubljeni. Končno je našel, kar je iskal. V neki pivnici je izsledil moža, ki mu je manjkal gumb, ravno tiste vrste kot ga je imel sam v žepu. Aretoval ga je kot močno osumljenega in v teku preiskavo se je sum izkazal tudi kot upravičen. Gumb je zločinca spravil y pogubo. Tudi nek umor: ki je bil pred časom izvršeu v Portsmoutliu, je bil maščevan s pomočjo gumba, i Umorjen ji1 bil lastnik nekega potovalnega gledališkega podjetja ter je bil kot umora osumljen nek mož, ki so ga aretovali. Ko so ga privedli pred preiskovalnega sodnika, se je opazilo, da mu manjka | na -telovniku en gumb. V nožnici : noža, ki so ga našli poleg umor-I jenega, pa je bil stisnjen gumb — j ki je manjkal na telovniku osum-| ljeuca. Dobili so se še nadaljni dokazi krivde aretovanca, ki se ime za večletno ječo zahvaliti svojemu nožu in — gumbu. ZVIT MILIJONAR. Londona poročajo: Ameri-kanski milijonar, ki je nad 20 let živel v svoji ladji <>!> obali Essexa ter j i i doslej nikdar plačal kakega dohodninskega davka, je bil te dni obsojen na plačilo davkov, s katerimi je zaostal v teku 20 let. Svota je bila zelo visoka. Mi-" lijonar se je zagovarjal pred sodiščem. da ne živi na Angleškem, ampak na svoji ladji, ki se po angleški postavi ne more smatrati kot stanovanje. Ko je bila obsodba izrečena, je pustil milijonar zakuriti kotle na ladji ter je od-plul. da se je tako odtegnil ekse-kuciji davčnega urada. THE LACKAWANNA. (sjaj pri pravne j §a železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposredne; bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vo«i ▼saki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkpm, Chicagom i* random vsaki dan Štirje vlaki; Med N cw Yorkom, St. Louisom in I jagozftpadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., ee dobe pri Vokalnih agentih ali pa pri j|flj|jjj|B9j] George A. Cullsn, HM plaval potniški agent EgglJ 90 West Street, I^^^^S York. km, Argentina s 25.509 km, Mehika s 24.161 km. Brazilija s 20,917 km, Italija s 16.799 km, Španija s 14.955 kin in Švedska s 13.797 km. Ostale države imajo manj kot 10.000 km železnic. OSEM LET ISKAL HČER PO| SVETU. Pred sodiščem v Londonu se je i nedavno javil neki gospod sre- ] d nje starosti, ki je izpovedal, da I je svojo hčer iskal osem let. a se- i daj. ko jo je našel, jo ne more videti. Povest nesrečnega očeta je zelo izvanredna. Ko je postal vdovec, je poslal svojo hčer v neki zavod, a ko jo rie prišel iskati ob priliki, je izve-. del od ravnatelja zavoda, da je | izročil dekle že nekemu Hardha-jtu, ki se je predstavil kot njen o-če in ki jo je od vedel s seboj v Avstralijo. Ko je to čul. je nesrečni oče obolel in je okreval šele čez več tednov. Ko je ozdravel, je bila prva njegova misel, da poišče svojo hčer in odpotoval je v Avstralijo. Toda. ko je dospel v Melbourne, je izvedel, da je odpotoval Hardhat s svojo hčerjo v London. Ne da bi ttnogo potnišljal. je odpotoval nazaj v Kvfcopo. toda ko je prišel v London, sta bila Hardhat in dekle že na poti nazaj v Avstralijo. Tako je potoval štirikrat pre-vo Oceana, vedno sledeč hčeri iu u j enemu spremljevalcu. Čez nekaj let pa je za obema izginila vsaka sled. Šeje pred tekaj meseci je zvedel od nekega prijatelja, da se je Hardhat nastanil z njegovo hčerjo v neki vi-i v bližini Londona. Oče je takoj sporočil o zadevi na sodišče ter zahteval, da se mu vrne hčer. Dokler traja pravda, je vendar sod-.tik odklonil prošnjo ubogega očeta, da sme videti hčer samo enkrat na teden. GUMBI KOT IZDAJALCI. Navidezno brezpomembne stva-: t i so provzročile že mnogokrat od-; kritje kakih zločinov. Kdor hodi | po nepravilnih potih, mora prej j vse dobro premisliti iu pripraviti, I— mora tudi na to paziti, da so J vsi njegovi gumbi tako dobro pribiti na njegovi obleki in perilu, da ne more nobenega izgubiti. V nekem angleškem mestu je bil izvršeu velik vlom v neko banko. kakor poročajo listi. Da bi j prišli na sled zločincem, skoro iti bilo nobenega upanja več. dokler ni našel neki detektiv pod vlomljeno blagajno odtrgan gumb, kakršne je imel eden izmed uslužbencev prišite na telovniku. O-sumljencu so takoj povedali v o-braz. da je vlomilec, in bil je tako prestrašen, da je vlom res tudi priznal. Pri hišni preiskavi na njegovem domu so dognali, da je {navihani vlomilec, ki je sprejel i službo v podjetju samo zato, da se mu nudi prilika za vlom. Nekega kokošjega tatu je nekoč izdal gumb od hlač. ki ga je policija našla pri kurniku, iz ka-rterega je bilo ukradenih že nad 30 i kokoši. Sum je padel najprej na nekega soseda, ki se mu pa ni moglo ničesar dokazati in ki je tudi slovesno zatrjeval, da ni bil se nikoli pri kurniku. Toda odtrgani gumb je bil popolnoma podoben in ko so našli na njegovi o- j svoj pražen čoln z električnim tokom v dir in napravil več izborilo uspelih nevarnih obratov. Nato je čoln trenotkoma ustavil in izprožil na njem tudi top. kot znamenje, da je konec poskusa. Prestolonaslednik je čestital u-čitelju za njegovo veleporaeinbno iznajdbo, in mu obljubil, da ga priporoči cesarju. Wirtli je obljubil, da si upa izpopolniti svojo iznajdbo v toliko, da bo lahko manevriral s čolnom in tudi streljal z na čoln postavljenimi topovi iz daljave več kilometrov. Iznajdba je posebno važna za obrežno obrambo. KATERO JE PRAVO IME HERCEGOVINE. Današnja Hercegovina je dobila svoje ime od Štepana Ilercega. Prej se je imenovala Ilumska zemlja — Zahumlje - Hum. Pri Mostam nasproti zapadu leži hrib Hum; za časa Mihajla Više-viča v desetem stoletju je T > i I na tem hribu grad Hum. po njem so , se nazivali Viševiči humski gospodarji, Ilumska zemlja. Zahumlje. j Hum. To je šlo skozi ves srednji ! vek. Vse listine in ukazi omenjajo Hum in Zahumlje. Tme Herce j go vi na je nemškega izvira, dočim je Hum slovanskega korena. "Hr-catska Zajedniea" zato predlaga. naj bosenski deželni zbor sklene, da se Hercegovina spremeni v ; starodavno ime Zahumlje ali j Hum in na to pristanejo gotovo , Srbi. Hrvati in muslimani. i NEKOLIKO O ŽELEZNICAH. Po neki statistiki so bile koncem leta 1909. vse železnice na | svetit dolge 1.006.748 km. H tem j je bil prekoračen prvi milijon ki j lometrov. Prvih 100.000 km so I dosegli leta 1859.. pol milijona pa | leta 1886. Ako se računa, da so se pričele graditi železnice leta 1825 j potem se je rabilo za prvo polovi co milijona kilometrov 57 let. za drugo polovico pa samo 23 let. da so jih zgradili. Investijski kapital železnic se ceni na 222 milijard mark. V teh j računih so mišljene samo glavne 1 železnice iu stranske, ki služijo javnemu prometu, ne pa tako zva-ne "male železnice". Najbolj živahno je bilo grajenje železnic v Ameriki, kjer je železniško omrežje naraslo za 5134 kilometrov. V Evropi se je železniško obrežje razširilo za 4067 km. Od teh jih pride na Avstro - Ogrsko 1081 ktii. na Nemško 1055 km. na evropsko Rusijo 560 km, na Francosko 454 km. na ! Angleško in Irsko 140 ktn. Naj-i več železnic je v Ameriki in sicer 513.824 km. med temi jih je v se-verno-ameriških Združenih državah z Alasko vred 381.701 km. torej okroglo 52.000 km več kot v Evropi, kjer ima železniško omrežje dolžine le 329.691 km. Azija ima železnic v dolžini 99.436 km. Afrika 33,481 km, Avstralija 30.316 km. Ameriškim Združenim državam sledi tozadevno, seveda v precejšnji oddaljenosti. Nemčija s svojimi 60.089 km. potem evropska Rusija se 59,403 km. Angleška Vzhodna Indija s 50.667 km. Franco-1 ska s 48.579 km, Avstro - Ogrska {s 43.717 km, Canada s 38.783 km. Velika Britanija in Irska s 37.475 GLAfl NARODA, 2. 8BPTEBBRA 1911. Razne zanimivosti. ; 0- ] ČUDEN INSERAT. V budimpeštanskih listih je bil objavljen te dni inserat, kakor- - 'snega se menda *e ni čitalo. Mlad mož je v njem za dobro nagrado 1 ponujal posamezne dele svojega : telesa osebam, ki morajo vsled 1 potrebne operacije izgubiti ta ali i1 oni telesni del. Če kdo potrebuje prst ali kos kože, ali uho, ki se 1 danes operativnim potom že la- : h ko prenaša od človeka do člove- 1 ka, tedaj mu iuserent rad odstopi ta del svojega lastnega telesa. ' V inseratu je pripomnil, da dela to zaradi tega. da dobi sredstvo i za dokončanje svojih študij. Izvira baje iz siromašne rodbine, katero mora on sam rediti. ] PROPADANJE BENETK. V italijanskem listu "Cicerone"' se navajajo vzroki stalnega 1 propadanja umetniških zgradb v Benetkah. Preiskave so dognale, j da je vsled neprestanega čiščenja j! kanala "Sail Marco", da bi se!1 dobila globina osem metrov za ! bojne in trgovske ladje, začela zemlja popuščati in ne more več . vzdrževati težo zgradb. Razven j i tegra voda iz "Canale Grande" • vsled močnega ovinka pri "Rial-tu" išče podzemeljske poti izpod l Markovega trga v San Markov j1 kanal. Zaradi tega so se pojavile : tudi razpoke na velikem mostu! "Rialto" in bližnji palači "Fon- • dacodel Tedeschi" in zaradi tega j se je tudi porušil stari kampanile. j Tla v cerkvi sv. Marka so se mo- j čno udala, A na njenih oblokih. < na glavnih zidovih doževe palače ij in na mosti "dei Sospiri" so se j-pokazale razpoke. To leto se po- j javljajo novi znaki nevzdržljivo- L sti zemlje. V veliki cerkvi San j ] Giorgio Maggiore na drugi obali h kanala je nastala močna razpoka j preko srednjega svoda. Ni dvoma |, da je vzrok stalnega propadanja , zgodovinsko umetniških zgradb v s Benetkah v neprestanem čiščenju obrežja. V Benetkah doslej žali- ( bog niso obračali na to pozor- j nosti. j. ; • LIGA NOVE MODE. se je osnovala v ateljeju nekega znanega pariškega umetnika, ki je takoj oshovala bojni načrt proti vsem izumiteljem dosedanje ; brezmiselne mode. Ta liga namerava prirediti meseca novembra . veliko modno razstavo. Vsem ku- < povalcem, ki hite iz celega sveta ; v Pariz, v to veliko modno mesto, se hoče nuditi priložnost, da vo- j lijo med nenaravnostjo in naravo, i da popravijo svoj že davno pokvarjeni okus ob vzorcih prave u-metniške obleke. Na razstavi bo postavljeno v vrstah 600 kipov, od katerih vsak bo oblečen v odelo. ki ne bode izdelano v ateljejih modnih mojstrov v Rue de Paix. tih znamenitih pariških, slikarjev, temveč bodo izvršena po *fmčr-tih kiparjev in risarjev. Pravi kro jaei bodo od razstave popolnoma izključeni . Vsak umetnik bode izvršil originalno risbo, po kateri bo izdelana obleka posameznega kipa. Iz mode preteklih stoletij izmišljeni kostumi, ki se morejo smatrati v današnjih moder- j nih časih le za predpustne šale. morajo izginiti. To je namen nove lige. Umetniki zaupajo le svoji fantaziji, ki je izšolana ob mojstrskih delih umetnosti. Slog in kroj toalet, okrasje, naj bi bili preprosti, naravni in neprisiljeni. Ta načrt je zbudil med umetniškim svetom v Parizu splošno navdušenje. Veliko število znamenitih mojstrov se posveča zelo resno navedenim namenom. Novi ligi so številni člani pristopili, ki so se lotili po določenem programu dela. To je boj proti ekscentričnosti in v tem boju se čutijo pariški u-i metniki kot poklicani branilci lepote in zdravega okusa. - IZ DALJAVE VODLJIV ELEKTRIČNI ČOLN. Učitelj Wirth na Nemškem je iznašel čoln, katerega lahko iz o-1 brežja ali iz drugega čolna polju-1 | bno vodi in žene z električnim to- j kom.. PrVe poskušnje s tem čolnom, ki so se vršile na Wanskem jezeru blizo Berolina, so se izborilo obnesle. Prisotstvoval je tudi nemški prestolonaslednik s svojo | : soprogo. Ker izumitelj takrat ni i demonstriral naprave čolna same-i ga. je povabil prestolonaslednika ; nedavno k drugi poskušnji. Po-j kazal mu je vse aparate na čolnu, j Nato je vstopil na poziv prestolonaslednika v njegov motorni čoln kamor je montiral tudi svoje aparate, s pomočjo katerih pošilja e-lektrični tok na svoj čoln. Odtod je spravil iz precejšnje daljave Imena amerikanskih držav. —o- I Država Maine je prejela svoje i ime od angleškega kralja Karla ' j I. v čast kraljici Henrijetti Mariji, francoski princesinji, po francoski pokrajini Maine. New Hempsliire — prvotno La-conia imenovana — od Hampshire na Angleškem. Vermont, od zelenega gorovja, poprej kot francoska kolonija \'*vert inont". f M assachusetts izhaja iz indi-janščine in znači deželo z velikimi griči. Najmanjša država je bila zaradi svoje sličnosti z otokom Ako-dom imenovana po njem Rhodes Island. 9 Connecticut izhaja iz indijanske besede "puo-neh-ta-kut, dol-1 ga reka. New York se je tako imenovala v čast vojvode Yorka, ki je prejel ozemlje v dar od svojega brata. angleškega kralja Karla II. New Jersey je tako krstil e- j den njenih prvih posestnikov, Sir j George Carter, po angleškem oto-; ku Jersey v kanalu, čegar guver-! ner je bil. Pennsylvania je imenovana po svojem Ustanovitelju, Pennu, voditelju kvakerskega razkola, ki ■ je dobil pokrajino od vlade proti neki podedovani dolgovni terjatvi j in "silva" (gozd). Delaware izvaja svoje ime od lorda de la Ware, guvernerja vir-j ginskega. Virginija je dobila svoje ime v «"-ast "deviški kraljici" Elizabeti. Carolina je dobila svoje ime v čast Karla L, kakor Georgia svoje v čast Jurija, Georga I T. Louisiana, poprej francoska kolonija je bila imenovana v čast Ludoviku XIV. Mississippi se pravi v natahez-jeziku "oče rek". Kansas je tudi indijanska beseda iu pomenja "kadečo se vodo". Arkansas ima samo francosko predponko are. ki pomenja lok, zaradi mnogih ovinkov reke. Tennessee je tudi indijanska beseda, zaznamba za "reko z ve-j likim ovinkom". Kentucky izvira iz indijanšči- ■ ne. od "kain-tuk-ae", kar znači ol}1 rečnem izvirku. Ohio je oznamenilo rodu Paw- j nee za 4'deročo reko". Maryland je zopet imenovana po soprogi k ralja Karla I.. Henrijetti Mariji. Indijanska so nada- j Ije imena: Michigan iz Mi-ki-ka-na.. kar znači sak ali ribjo past. Wisconsin, zaznamba za "dero- t čo reko". Missouri pomenja "umazana", kar se nanaša na kalno reko. Iowa zaznamlja v jeziku domačinom "nočno čepico." Minnesota. 'Mi-ne-so-ta-" se i-! liienuje "oblačna reka". Tndijana je imenovan kraj po Indijancih. Illinois je sestavljenka iz "Illi-ni". indijanske besede za "ljudstvo" iti francoske končnice 'ois'. , torej skup zaznamujoč nekako i ljudstvo ali narodno pleme. Montana se pravi "gorata". Alabama se izvaja baje iz grščine in pomenja "deželo miru". Colorado se pravi po špansko; "temnobarvna". nanašajoč se na I gorovje. Florida izvira iz španske bese-j ;de "florido" kar pomenja "cve-j tličnat". -o- ; PO ČEM SE SPOZNA DOBREGA VRTNARJA? Nek ugleden gospod je iskal j novega vrtnarja. Predstavila sta j se mu dva prosilca. Eden je bil) lepo oblečen, drugi pa po zunanjosti ni bil nič kaj prikupijiv. 1 Po kratkem premišljevanju je | vzel omenjeni gospod v službo drugega prosilca. Nek prijatelj, i ki je bil navzoč, se je temu čudil ter vprašal gospodarja: — Ali je mož že delal pri vas, 1 da ste ga najeli? — Ne. — se je glasil odgovor.' —Do danes nisem niti enega, niti drugega' videl. — Zakaj pa potem niste vzeli v službo onega, ki je veliko lepše iz- i gledal 1 Prvi je imel veliko pri-! jetnejši obraz. I — Obraz; — vzkliknil je ta; zanieljivo. — tole vam povem:! kadar boste izbirali vrtnarja, ne 1 glejte na obraz, ampak na hlače.! Ako bo imel vrtnar hlače na kolenih zašite, ga vzemite; ako pa bo imel hlače zakrpane na sedalu, potem ga pošljite proč! Ljubljane. Skoro vse tercijalke od Sv. Miklavža iu Šenpetra, in izpod drugih zvonov, in priznati se mora. da so bile ljubljanske vešče med vsemi najbolj navihane 1 in satanske. Druge so bile v pri-j meri z njimi nedolžna jagnjeta. j zakaj Ljubljančanke so imele na j sebi vse mogoče hudobije. Bile so namazane s sajami in vsemi hudičevimi mazili. Lasje so jim vihrali. kakor griva divjini kobilam, rezgetale pa so grje od razdraženih žrebic. Maruša se je takoj pomešala med to druhal, med peklenske svoje prijateljice in tovaršice. | Maruška pa se je skrila za brinov grm in od tam je s studom opazovala počenjanje pijanih iii zavrženih bab. Nekatere so imele kozi«- s seboj in so jih še vedno je-zdarile po hribu, druge so se metale in trkale z njitni. da se je o-genj kresal in so letele iskre od trdih hutic. Ob enajstih se je pripeljal hudič med svoje izvoljene neveste. Pripeljal se je na mlinskem kamnu. v katerega je bilo vpreženih tristo črnih konj. ki so bruhali ogenj. In oh njegovem prihodu so se tudi zadnje čarovnice, ki so se zakasnile, nalik ogromnim sovam spustile iz oblakov. Zbrale so se okoli svojega kralja in velikega duhovna, in začela se je vesoljna spoved. Babe so mu pripovedovale svoje grehe in zločine, iti čim večje in grše so bile pregrehe, tem večje zaslužen je jim je obljubljal hudič. Strašno se je krohotal. ko so mu babe razkrile svoje umazane duše; držal se je za trebuh, da mu ne bi počil od veselja in smeha. Potlej pa se je začel ples na vrlin Krima. Kruljave in brezzobe vešče so se vrtite kot ptičji strahovi na prekljah. in Maruška. ki je še ziniroj čepela za brinovim grmom, se je morala na glas za-i smejati. Pri tem je zgrabila svojo boterco, ki je ravno plesala s hudičem. za hedro, in oba sta se zvrnila po tleh. Hudič je jezno zaklel in zagle-iIhI M a ruško. Takoj se je razveselil. skočil je k njej ter jo vlekel na sredo veselega raja. Rekel je: — Babi', kar domov se mi spravite. ako ne. vas nažgeni z razbeljenim korobačem! Divje je zarjul hudič in babe4 so odvršale s plahim godrnjanjem. Maruška je ostala sama s hudičem. — Sedaj-le te čaka veliko veselje. Maruška. Najprej zapleši-va. a potlej pojdeva spat med gade in modrase. Ali Maruška se je jela rovati in metati s hudičem, in ni ji mogel blizu. eŽ je začelo kukati solnce izza Krima, in tega se je vstrašil hudič. Z eno roko je držal Maruško. a z drugo je zgrabil solnce za v ril t in je tiščal tako močno, tla je mahoma vse zardelo. Ker pa ga je začelo peči v roko. je spustil, in takrat se je vzdignilo solnce iti sko-čilo za mož« visoko. In takoj je hudič izgubil svojo moč. Zavpil je in se na glavo pre-i kucnil v sivo meglo, ležečo nad barjem. Maruška pa se je vesela vrnila domov. Bila je doma s Havptuiance. C. Golar. -o-— ALI JE VROČINA ZDRAVA? Hudi vročini, ki je trajala nekaj dni. se je zabavljalo vsevprek. Večina ljudi je grozno tožila zaradi visoke temperature, niso sej mogli dovolj izpovedati, koliko ; so trpeli vsled vročine, in vendar) niso še nikdar tako dobro izgleda- J ji kot tedaj. Ljudje, ki pametno , žive in so primerno oblečeni, ne j trpe v vročini splošno mnogo. | Raziskovanja medicincev so do- i gnala. da je visoka temperatura i v poletnih mesecih za zdravje izredno koristna, da je vročina jako zdrava. Seveda mora biti človek primerno oblečen. V pasjih dneh se nikakor ne sme letati okoli v tesnih oblekah. Oni. ki največ stokajo vsled vročine, so ženske, in sicer samo zato. ker so pre vezane v svojih steznikih. Za ravnotežje z mrzlimi dnevi v jeseni in zimi potrebuje človeško truplo-povsem visoko temperaturo poletja. Solnce vpliva na človekovo duševno razpoloženje izredno dobrodejno. Neopaženo se pojavi regeneracija. ki človeka naravnost pomladi in osveži. Dozdevno pomanjkanje teka, pri jedi izvira v toplih dneh v prvi vrsti vsled nezdrave oble- j ke. Ako je človek lahko in pri- i merno oblečen, potem ima dovolj slasti do jedi in žeja ga nikakor ne muči. Vročina je človeku potrebna iu je zdrava, človek pa mo-# ra zato tudi skrlieti, da se pametno z njo seznani. Maruša in Maroška. \ —o— Zalo dekle je bila Maruška, ki je imel'' grdo babo Marušo za botro. Rdeča in zdrava, kot jabolko gladkih lic iu kot hruška napetih in okroglih nedrij je bila Maruška, a rjava in siva, razbrazdanih lic. suha in ključasta kot motovi-lo je bil« Maruša. Drobno kot božja pastaričica je tekala Maruška. kot poetrvica v zelenem tolmunu pod senčno jelšo je bila bistra in sveža in čista, botra Maruša pa je krempala po cesti, da je še kamenje jezno škripalo nad njo. ker je bila jako uertMlua in je zmiraj godrnjala s seboj. Prišli so v deželo kresni dnevi. na belih konjih so privihrali vsi zlati in mladi, z rožami za klobukom. z bliski in zarjami za pa-Hom. In takrat j«- šla Maruška ob-j iskati svojo botro Marušo. V stari in podrti bajti pod lesom' je gostovala. in črn petelin in trije maki so ji delali druščino. Jeseni so hodili polhi k njej v vas in sove pozimi. Maruška stopi k njej v bajto in pozdravi: — Dober dan. Iw»tra Maru>a! Botra Maruša pa je bila hudo gluha. ('e ni kilo s puško ustrelil na njeno uho. pa «»a ni slišala. — Oho. — si' zasmeje Ma'*uška. — kaj pa je to * Zakaj čudne stvari je pojenjala Maruša. Dekle se je skrilo za duri. iu poslušajte, kaj so videle njene oči! Umazano in staro metlo je držala baba v rokah ter jo drgnila z mačjim repom, ki ga je namakala v gosti. črni. smradljivi ina-ži. Zraven je »pregovarjala čudne besede: — Ahraka. čahraka. kurda, bič bič, buzu m, buzuni, labia ka.... S peto ji' praskala in Šarala kljuke po blatnih iu skrivljenih j tleh ter s« priklanjala razbitemu j loncu, polnemu saj iu raznih čudnih duhov. Maruška jo je gledala z velikim čudom iu strme je uganila: — Aha. moja botra je čarovnica. Nocoj je kresna noč. iu gotovo bo pojahala z metlo na Krim. A.ni se prestrašila, zakaj Maruška je hila srčna deklica. Vstopila jc za botro iu za kri-i čala na njeno uho: — Kaj pa delaš. Maruša ? Al se je prestrašila stara botra! Metla ji je padla iz rok. razprostrla je roke, in toliko, da ni telehnila na tla. Gledala je Me-ruško z grdimi in sovražnimi o-čmi. Ta pa se ji je zasmejala : — Oh. ljuba boterca. kako si bila špasna! Ali metlo brusiš za zvečer t Maruša jc bila presenečena. A razumela je vse. kar je rekla Maruška. Gledala je na njene ustnice. iu tako je lahko vse razbrala. — Oh. oh! Kaj pa govoriš. Maruška ? Zakrohotala se je baba. a Maruška si je mislila : — Ne boš. jrrda vešča, rajše bom jaz tebe prav pošteno potegnila za nos. In zasmejala se jc Maruška ter veselo dejala : — Nikar ne taji. boterca. saj sem tudi jaz čarovnica, Ha — ha 4 ^ ha! Maruša je bila še bolj presenečena. Ovhe! Cesa ne povfcš! — je ostrmela iu zazijala. Pozabila je celo zapreti usta. — Res. res. boterca! Čarovnica sem in zato sem prišla k tebi. da bi zvečer skupaj jahali na Krim. ker se je mena zadnjič zlomila metla, ko je Jernejev Jer-nejček metal jagode s paternoŠtra v oblake. Maruša je grozno strmela. — Vzemi me. vzemi s seboj, draga botrica ! Nocoj bo tako le-' po na Krimu! Plesale bomo in se gostile in dosti lepega bomo videle in izvedele. Maruša je še vedno strmela, a potlej se je dala prepričati in pregovoriti. Domenili sta se. da se vzdigneta ▼ mraku v zrak, in sicer zgodaj, da bosta že ob desetih na vrhu Krima, kjer bo nocoj velik shod vseh čarovnic iz ljubljanskega in vrhniškega pkrožja. Prišle bodo iz gorenjskega in dolenjskega St. Vida in celo od Ribnice bedo prihitele. kar je bolj gorečih. Ko se je storil globok mrak, sta se sešli Maruša in Maruška v gostem ločju in vrbju za Ljubljanico. Zasedli sta metlo in kopsasa, hej ! je šlo nad barjem, kjer so kurili ižanski pastirji kresove, proti Krimu. In ni še bila deset a, že sta bili na vrhu, a vsa gora je zc go-mazela samih čarovnic, vešč, hudičevih bab. Največ jih je bilo iz^ I FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. | PODRUŽNICA: I I 6104- St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. f ■trn • Pošilja DENARJE V Tzdaja ČEKE ALI DENARNE PRODAJA PARO- STARO DOMOVINO NAKAZNICE za dobre, solidne BRODNE IN ŽELEZ- brzo in ceno. V Av- banke: za Slovence na pr. na NIŠKE LISTKE za | stro - Ogrski izplačuje Kreditno banko v Ljubljani. vsako prekoinorsko i d6Dflrnc poslii&tvc c , „. , M . MENJA DENARJE po dnev- družbo po izvirnih ce- i kr. postna hranilnica , 1 - nem kurzu. nfli, na Dunaju. nan. i Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New York. I Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: PRANK SAKSER. 1 Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage fblje dam odgovor. Slovensko katoliško n j^teL K n' podp. društvo ffgM sveteBarbare g ^lajp u Za Zjediiyene države Severne Amerike« $ ^ / Sedež: Forest City. Pa. lekorporirsno dne 31. jaooirja 19Qi v flriari PeansytvaeVL ODBORNIKI! -4FW-A — ---- « Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box M«. Forest City. P*< .U ; Podpredsednik: JOSEF PETBRNEL, Box 96 Wlllock, Pa. fc. *** i I. tajnik: IVAN TEL3AN, Box 707, Forest City, Pa. ji/Jrt t U- tajnik: STEFAN ZABR1C, Box 608, Conemaufb, Pa. J "J* Blac&Jalk: MARTIN MUH1Č, Box 637, Forest City, Pa. rt*. NADZORNIKI: ***r ""* Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZAL AR, Box M7, Forest City, ft« L nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield Sf.. Plttsbur«, Pa. q II. nadzornik: FRANK SUNK, 60 Mill St., Luzerne. Pa. 1IL nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. -- 3rd St., Rock Springs, W?« POROTNI IN PRIZIVNt ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City. ITim> I. porotnik: MARTIN OBER2AN, Box BI, Mtaieral, Kana. U. porotnik: ANDREJ SLAK,, 771S Isaler St., Cleveland. Oblo. VRHOVNI ZDRAVNIK: »V ^ * i I>r. J. M. SELIfiKAR, «137 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, p. o. Bos T07 -- —____- City, Pa. rorim X. Društveno glasilo Je "GLA8 NARODA*'. Drobne novice iz raznih krajev. Smrtna kazen za linčarje. ^ Na konventu "politične organizacijo črncev v Ameriki National Ind pendent Political Rights I League je bila sprejeta resoluci-< Ija. ki poživlja vlado, da proglasi | linčanje za hudodelstvo, na katero je določena smrtna kazen. Revolver v hiši. s Newyorski distriktni pravdnik Charles S. Whitman je izjavil, da po njegovem mnenju novi orožni zakon ne zabranjuje imeti revolverja v svojem stanovanju. Zakon prepoveduje imeti revolver v fizični posesti, kaj pa to pomeni, to bodo morala razsoditi sodišča. Pričakovati je. da bodo sodišča varovala pravico meščanov do si-lobrana z revolverjem proti tatovom. vlomilcem in roparjem. Nove ponudbe za gradnjo podse-| meljskih železnic v New Yorku. New York. Westchester &rBos-ton Railroad Company, ki jo"kontrolira New Haven železniška družba, je predložila prometni komisiji ponudbo za gradnjo podzemeljskih železnic v New Yorku. Imenovana železnica ima , svoj kolodvor v New Yorku in ne more dobiti zveze z Manhatta-iiom, ker zahteva New York j Central železnica za prevažanje I vsakega potnika od nje 3<*. Železnica hoče zdaj graditi podzemeljsko železnico, da dobi tako zvezo. JMorgan in Rockefeller sta člana direktorija te železnice. Dela pri panamskem prekopu. Pred no bo preteklo leto 1912, bo panamski prekop izkopan. Do 1. avgusta letos je bilo izkopanih 145.486,536 kubičnih yard in. iz-.... .kopati je še 41,727,508 kubičnih I yard. Meseca julija so izkopali 12,518.982 kubičnih yard. Budgetna ali proračunska razstava v New Yorku. Danes. 1. sept., bo Board of Estimate v New Yorku priredil dru^ go proračunsko razstavo. Lansko I razstavo je obiskalo 800,000 ljudi. Razstava se nahaja v starem Tefft-VVeller poslopju na Broadway. Grafično in statistično bodo davkoplačevalcem pojasUeni letni izdatki $174.000,000. Ceste v New Yorku merijo 5000 milj. Za vzdrževanje cest se potrošijo milijoni. Milijone zahteva tudi vzdrževanje stavb ob vodi. Dolžina sveta, ki leži ob vodi, znaša 341 milj. V šolske namene izda mesto $30.000,000. ' Ljudske šole obiskuje nad 800,000 otrok. Zapustil ogromno premoženje .v dobrodelne namene. Mitchell Valentine v New Yorku je zapustil v Westehesteru zemljišča, vredna $2,569,314 v dobrodelne namene. Hahneman in Presbyterian bolnišnica dobita vsaka nad en milijon dolarjev. Vesti o prodaji vojnih ladij Turčiji niso utemeljene. Washington. 31. avg. V častniških krogih pomorskega depart -menta se odločno zanikuje, da bi Združene države nameravale prodati vojne ladije Olympia, Saratoga. Brooklyn in Raleigh Turčiji. Berolinske vesti o tej prodaji so neresnične in neutemeljene. sti najvažnejše, pa je prepustili svoji ženi, kakor ji je to obljubil. Zato je le redkokedaj zahajal v učno sobo. Zelo se je torej Mme Darras začudila, ko je prišla v drugo nadstropje in tam pri vratih začula glas svojega moža. Ista misel, kakor njo, vodila je tudi njega precej po njegovem prihodu h hčerki. Hoteč zavleči snidenje z možem, je to sedaj le pospešila. Toda. ako se pri hčerki snideta, je takoj snovi dovolj za razgovor in s tem se izogne razburjenju pri prvih besedah, ki bi jo lahko izdale. Pa nenadoma se ji vzbudi novi nemir, ki prežene prvega. Spomni se namreč, da ima hčerka vsaki petek izpraševanje in nalogo iz katekizma. Kaj je pač Alberta prignalo v sobo, in to posebno ta dan l Ko odpre vrata, ne da bi bila poprej potrkala, vidi. da drži mož v rokah list. na kateri je Jeanne začela pisati. Od okna je svetloba padala očetu in hčerki na obraz, mati obstane prestrašena in gleda podobnost med njima, ki pa ni vedno popolna; deklici se je videlo, kako je nervozna in kako svoj obraz spreminja kakor oče; ni bila vajena očetovega prihoda v tem času, zato se je razburila. Albert Darras je bil kakih se-deminštirideset let star. nekdaj temnopolt, kakor so pričale njegove še vedno črne brke, dočim so bili njegovi lasje na kratko po vojaško ostriženi že vsi beli. Rezilen profil, krepko vzraščeno telo je izdajalo gorjanca, živahne oči. slok stas in motna polt pa so kazale. da ti gorjanci prihajajo iz juga. V stisnjeni glavi, v prožnem telesu s finimi rokami in nogami je kazal nekoliko Arabca. Rodbina Darras je izvirala prvotno iz Sisteron-a. To staro utrjeno mesto je zelo oddaljeno od morja, toda v Provence so tolikokrat prihrumeli Saraceni — vsaj to priča pogorje Maures s svojim imenom —, da tam sreča vamo ljudi, katerim treba samo še bur-ims-a in turbaii-a, pa bi se bedu-ini pokazali med civiliziranimi. Morda je Albert Darras svoj brez verski fanatizem in njegove znake podedoval od svojih prednikov. Morda je podedoval svoje strasti od kakega prednika, za ! pletenega v borbe lige, ki so strašno divjale v tem zapuščenem kotu Francoske. Takih in podob-' nib hipotez sijjer ni lahko vzdr-.1 ževati. vendar čestokrat nezavestno vplivajo na nas mogočno in odločilno. Hčerka je imela iste žive oči in! črne modro blesteče lase. Pod1 prozorno kožo se je pretakala severna kri nje matere — Nouetovi so bili meščani iz Perche —. ki je! sedaj, ker jo je strah preganjal, porudečila hčerki rožno lice. Trudila se je, da bi zakrila svojo j vznemirjenost, toda goste trepalnice, ki so neprestano trepetale, so jo izdajale. (Dalje prihodnjič.) Madero ni sovražnik inozemskega kapitala. Mexico City, 1. sept. Francisco' J. Madero, ki je bil nominiran za i predsedniškega kandidata, j« na konventu razvijal svoj program. V svojem govoru je dejal, da ni sovražnik inozemskega kapitala, ki je investiran v Mehiki, in je podal izjavo, da bode inozemski! kapital pod njegovo vlado v Mehiki užival isto varstvo. kakor j domači Took Out! You'd better ^^ take care of Yburself" ^fljn^ Glavobol, bolečine v grlu, v prsih ^^ ^vj 1 Wt^^W prehlade ne bodo imeli nevarnih po- ^^^^^^ i ^^QZJkwB^ sledic, če bodete rabili | T7 Dr. Richterjev |jBffp(ri) Pain-Expeller Š^^Em^ttuK Jm^ po predpisih, ki^ so natisnjeni na ^I^HttfttHAr vaj te se ponaredb in pazite na ^^^SSIlflfi^^Ki ^^Ak. s't*ro iQ naše ime. F. AO. SICHTER * CO.. 215 Pearl St., New York, N. Y. te, ni veljavno. To je, kar mislim o "izkoriščevanju", pa nič drugega. Torej zdaj pa. g. Ant. Ne-j inanič, gl. predsednik, sodite, sem li pravično ali krivično suspendo-van, ter Vas prosim, da mi naznanite. Srčen pozdrav rojakom in rojakinjam, posebno članom K. S. 'K. J. John Zvezič. 1811 W. 22nd St. Aguilar, Colo. Cenjeni g. urednik:— Prosim, priobčite sledeče vrstice v Glasu Naroda, da na kratko j omenim tukajšnje razmere. Z delom gre sedaj bol j počasi; j ut-kateri premogovniki delajo si-Jcer vsak dan, večina pa le po 3— 4 dni na teden, pa še takrat se slabo služi. Zato ne svetujem ro-ijakom semkaj hoditi dela iskat, dokler se razmere ne izboljšajo. V društvenem oziru ne napre-; dujemo posebno, kar je kriva mlačnost nekaternikov. Mnogo jih je, ki se ne zmenijo za društvo, dokler so zdravi, če jih pa obišče bolezen, potem prosjačijo za sprejem. Seveda, bolnika ne bode nikdo sprejel. Zato opominjani rojake, naj se zavarujejo za i vse slučaje, dokler je čas. Za pristop k društvu nudi lepo priložnost društvo štev. 39 S. S. P. Z. v Aguilar, Colo., ki je eno naj-j boljših podpornih Zvez. Ne odlašajte torej, da ne bode pozneje kesanja! Srčen pozdrav rojakom in rojakinjam širom Amerike. M. Lukežič. Razporoka. _p Spisal Pavel Bourget. —o— (Nadaljevanje.) "Ali je gospod že dolgo časa 1 doma V , "Deset minut, milostna", odgovori ji sluga. — "Kaj, če me je videl, ko sem stopila iz ulice Servandoni L .. " I dejala si je. "Ce bi me bil dobil | in vprašal, kaj bi mu bila pač odgovorila ? Kaj naj mu zdaj re-ičem, ko opazi mojo razburjenost? Ce kaj zapazi, kako naj mu razložim, ne da bi vzbudila njegovo nezaupanje.' Vsa.i mi bo bral v .očeh. da se mu lažem..." A' tej družini, kjer je bilo prijateljstvo toliko let tako popolno, je vselej soprog, ki je prišel zad-jnji v hišo, prihitel k onemu, ki je bil ž«- doma. V prvem nadstropju. kjer sta stanovala, imela sta sobe tako razdeljene, da sta takoj začutila, če je kdo prišel ali odšel. Imela sta pet sob, veliko !spalnico, toaletni kabinet za njo, sobo za njega, kjer je imel oble-'ko in tudi kanape, majhen salon in od zadaj sobo za knjižnico in za kajenje. Navadno je bil v tej zadnji sobi, kadar ic bil sam. Na 1 sredi je bilo veliko predvorje, kamor so vodile vse stopnjice, pokrite s tapetami in okrašene s i cvetlicami; odtod je bila pot v razne sobe. Gabri« lie tu obstane; srce ji hudo bije. Albert je gotovo tukaj v kaki sobi. Morebiti je že čul zvonec in že ve. da je doma. Morda ji že hiti naproti. Ker se pa le niso vrata takoj odprla, zato porabi ta odmor, da še dobi ne-; kaj časa za to. da se zbere, ker je še vsa vznemirjena. Na misel j ji pride, da gre v drugo nadstropje, kjer so stanovali otroci, da pogleda hčerko, ki je morala biti v učni sobani pri svojih nalogah. Mati je dosegla pri očetu, ki je hotel poslati Jeanne v ženski licej, da se je učila doma pod j nadzorstvom posebne vzgojiteljice, seveda po volji očetovi po učnem načrtu za liceje. Vsak teden je prišel iz velikega kolega na i levem bregu profesor, da je de-jlala naloge iz onega razreda, v i kateri bi morala hoditi. Nato je j omejil svoj vpliv strastni prosto-j mislec na vzgojo, drugo vse, zla- da kdor se iz malomarnosti ne' udeleži seje, zapade 50č kazni v korist društveni blagajni, to pa i zato, da se zamore izvoliti naj-, boljše člane uradnikom. Da se ne bo potem kateri izgovarjal, češ, ta pa že ni za-me, naj se vsi udeleže seje dne 10. septembra. * Josip Modic. Chicago, 111. Slavno uredništvo:— Prosim, priobčite sledeče vrstice v odgovor in pojasnilo g. Ant. Nenianieu, gl. predsedniku K. S. K. Jednote. Kakor je mnogim znano, me j«' gl. predsednik g. Anton Nemanič suspendiral iz Jednote zaradi do-, pisa, priobeenega v Glasu Naro-i da z dne 2. avgusta štev. 171) glede izkoriščevanja članov. Suspen-dacija se glasi sledeče: Slavno dr. sv. Štefana št. 1. Chicago, HI. V roke društvenega zastopnika Ant. Gregorič. Cenjeni sobrat! Podpisani predsednik K. S. K. J. Vam službenim potoni naznanjam, da suspendujem iz Jednote; člana John Zvezič certf. št. 0491 I zav. za $500.00 v drugem razredu in sicer za dobo treh mescev od! danes naprej. Vzrok suspendaci-j«' ,i<-: Dopis priobčen v Glas Naroda z dne 2. avg. št. 179. v katerem! piše o " izkoriščevanju članov''. Ce v teku treh mescev ne dokaže izkoriščevanje članov od strani Jednotnega odbora, bode izločen iz Jednote. Blagovolite kot uradnik društva v zvezi z Jednoto na; prihodnji seji v mesecn naznani-1 ti. kakor tudi obvestiti uradnim! potom gosp. John Zvezič-a. Na: asesinent za mesec avgust blago-j volite odraeunati svoto 40».\ ter pošljite imenovano svoto manj, kakor razpis ases. za mesec av-i gust 1911 kaže. O izidu prosim, j da me obvestite. i Spoštovanjem in pozdravom i Vaš ! Ant. Nemanich, gl. preds. Suspendacija j«- bila prečitana na seji dne G. avgusta v moji na- j vzočnosti in na dovoljenje pred-1 sednika so govorili razni člani! društva: po kratki debati so pri-j šli do zaključka, da me je glavni predsednik suspendiral nepravilno. ker sem imel plačan svoj ases-ment. predno sem kaj vedel o telil: dalje, ker je društvo prejelo asesment za vse člane, in ker sem j a z blagajnik društva, sem pa ž«- imel ček za asesment napi-i san za celo svoto poslano, od gl. tajnika Jednote prej. ko sem kaj slišal o tem in ga tudi izročil zastopniku društva, kateri ga je poslal Jednotinenm blagajniku; ker pa ni dosedaj še vrnil mojega asesmenta, je torej suspenda-cija za mesec avgust neveljavna,' ker imam asesment plačan. Ker pa hoče gl. predsednik, da inn naj dokažem izkoriščevanje članov, sem mu pisal pismo dne 13. avgusta in ga prosil, naj mi naznani, kje in kako mu naj dokažem, ali v Am. Slovencu. Gla-i su Naroda. Clev. Ameriki,^ali hoče osebno. Čakal sem osem dni — nič odgovora; dne 21. avg. senii zopet pisal eno in isto — tudi nič odgovora. Ker vem, tla je glavni predsednik pisma sprejel in mi noče naznaniti, kje naj dokažem, hočem dokazat v tem listu v naslednjem : Gosp. Ant. Nemanič, gl. preds. j K. S. K. -I., evo Vam dokaz! V j začetku, ko ste nastopili svoj u- i rad. ste kršili pravila Jednote s tem: 1. Kupili ste zemljišče za Jednotni denar (izkoriščevanje). 2. Kljub večini članov, oziroma društev, ki so protestirala, ste! zidali hišo (ki ni vredna $4000.00! .kot se sliši t z Jednotnim denarjem. 3. Tožili ste se z Jednotnim denarjem, potem pa še naložili na vsakega člana doklade SOč za po-i krit je stroškov. — Vse to je po i mojem mnenju izkoriščevanje! članov, pa nič drugega; ako si pa j mogoče kaj drugega predstavlja- j Čtsko-nemška sprava v Avstriji. V —o— Sredi meseca septembra se bo- r'do v Pragi obnovila pogajanja za 'češko-nemško spravo. Vlada bi i ■ . *... ! rada dosegla "modus vivendi" med Nemci in Cehi. Češki cesarski namestnik knez Fran Thuu- p Hohenstein je odpotoval v Išl. da predloži cesarju Franu Josipu nove spravne pogoje v odobren je. ■Ministrski predsednik baron i. 'Gautseh ie tudi v Išlu in se bo u , , ... . .. udeležil posvetovanj o novih spravnih predlogih. vladnih (| krogih upajo, da bodo sedanja spravna pogajanja imela uspeh . in da se bo po dolgoletnem boju dosegel mir med na rodnost ima na Češkem v korist dežele in monar- I o optimistieno mnenje se opira na gotove pojave zadnjih dni. zlasti na izjave namestnika kneza Tliuna ob praznovanju 81. ) rojstnega dne cesarja Fran Josi-T |pa v Pragi. Namestnik je takrat ~ 'pri slavnostnih prireditvah ope-j tovano povdarjal, da upa, da !sklene med Čehi iu Nemci mir v u ( j deželi. Cehi niso nasprotni spravi in pravijo, da se mora sprava 'skleniti na ta način, da ne bo ne I [zmagovalcev iu ne premagancev. l^jO Thunu pravijo, da je spreten u režiser, ki si je stavil še nadaljne 1 cilje. Tudi Nemci naglašajo, da* žele I rastnega in pravičnega miru, in ako Cehi in Nemci ne hlinijo svoje spravljivosti. potem je prav , i lahko mogoče, da bo spretni režiser knez T.hnn i i ■ i - * I uspeh s svojimi spravnimi pogajanji. Treba je h-, da spravnim besedam slede } tudi spravna dejanja ^ O knezu Thunu se govori, da je njegova najiskrenejša želja, da se z gloriolo sprave vrne nazaj v palačo ministrskega predsednika. Enkrat že je Thunovo niini-jistrstvo sledilo Gautschoveinu. ( i dne 5. marca 1*98. Splošno se go-j Ivori. da je knez Thun bodoči mož Avstrije. Znano je,, da hrepeni zopet po ministrskem predsedni-, jštvu in da je njegovo sedanje. j mesto samo prehodno mesto. ^: V drugi polovici meseca sep- , tembra bo težišče avstrijske notranje politike v Pragi. V izven-turadnih krogih prevladuje' ume-, 1 nje. da je le malo upanja, da bi se tako kmalu doseglo sporazum-piljenje med Nemci in Cehi. kakor jI to misli knez Thun. m ♦ to--- Dopisi. _ J - Collinwood, Ohio. < Vnjeno uredništvo:— .1 V vsaki številki cenj. lista Glas j Naroda čitam dopise rojakov ši i rotn Amerike, pa se malokdo po-a j hvali z delom. Tudi pri nas se ne i moremo pohvaliti. Najslabše dela 'Lake Shore tovarna, namreč 38 ur na teden; rojaki tarnajo, po . sebno oni. ki imajo veliko druži-, no. S strahom gledamo v bodoč-__ inost. ker drugo leto bodo volitve I in /e obstoječi položaj bodo go-jtovo še poslabšale. _ i V < 'levelandu se bije boj za žu-j I panski stolee; demokrat je so razvili živahno agitacijo, boječ se. : j da ne bi propadli, kakor so pred . t'_\ leti. Za nas delavce je pač vse-j jeno. ee sedi na županovem stolen ] demokrat ali republikanec, ker .'dobro vemo, da obadva nista po-i sebna prijatelja delavcev. > Pred nekaj tedni smo imeli pri-ltiiko opazovati zrakoplovea Harry i L. Atwooda ; priletel je iz Sandu-skv. O.. s svojim monoplanom in i | krožil nad mestom Clevelandoin. j Vstavil se je v Euclid Beach par-iku v Collinwoodu. Letel je več ){sto čevljev visoko čisto vodorav-L j no in se spustil na tla skoro nav- : ' pično. kakor postolka. Njegov ' | monoplan se precej razlikuje od 1 Curtisovega aeroplana. Velik je se enkrat tako in ima 2 veternici } ter 2 sedeža za 2 osebi, vzdigne pa 7 oseb. Dne 20. avgusta je imelo v lepi naravi pevsko društvo "Vrhpla- : , nin " svoj prvi piknik. Udeležilo . se ga je mnogo društev z zasta- - vami. Veselica je bila nad vse si- ■ - jajna, kajti pele so se krasne na- - rodne pesmi i. dr. Piknika se je - udeležilo tudi hrvatsko pevsko • društvo "Prosvijeta"; nastopil : > je mešani zbor pod vodstvom g. < ? Zormana. To društvo je vzbudilo ■ - občno pozornost iu mu gre vsa - pohvala. i Koncem naj še omenim. <*a se 1 - naj vsi člani društva sv. Barbare r štev. 26 udeleže prihodnje seje - dne 10. septembra, ker bo volitev » novih uradnikov za prihodnje le- < to. Sklenilo se je na zadnji seji, > Najnovejše vesti. Francoski poslanik Cainbon v, iBerolinu je obolel, vsled česar so !se podajanja radi Maroka preki- j iinla. Nastale so nove ovire, ker I zahteva Nemčija jamstva glede \ trgovine in rudarstva v Maroku, t; • Zrakoplovee John J. Frisbie je » v Nortonu, Kans., ponesrečil, i Paul Geidel je bil krivim spo- j i .nan. da je umoril brokerja Win.. ' 11. Ja -Ksona v New Yorku. Kazen V ^ določi sodnik v torek. s i • ■ Veeraj je stopil v New Yorku v veljavo novi orožni zakon. Po-. lieija je tekom dni aretovala pet prestopnikov zakona. V Nemčiji je nastala denarna kriza, ki je provzročila več ban-j "Ikerotov in samcunorov. Bankirja Gearg W i e he rt iu Paul Deliui , f ke sta izvršila samomor. . j * Pri gradnji Washington Irving ( r'High School na 17. eesti in Irving| ' Plaee v New Yorku se je včeraj ivtrgalo » otoka Negros na Filipi-j nah se je potopil parnik "Fran-' eis» o Sedemnajst oseb je uto-! nilo. . J Lee K. Ellerv. blagajnik naj i podzemeljski železnici je pone- vi l il £338,10 iu je pobegnil. Vetraj je bila v Brooklvnu o-tvorjena postna hranilnica. Pivi dan ;je je oglasilo 136 vložnikov, j ki -o vložili $2355. * V Brooklvnu je včeraj izbruh - j ml strajk pleskaijev. Strajkarji j zahtevajo 50 c več plaee na dan. j Jutri ob 9. uri dopoldne se vr- ( ši v dvorani štev. 62 na 4. iztoeni j eesti shod delavcev in delavk, ki j so uposleni v slamnikarski indu-j sriji. Namen shoda je ustanoviti; unijo. V New Yorku je kakih 10 j tisoč delavcev in delavk uposlenih t v tej industriji. Napad na vlak v Californiji. •Redding. Cal., 1. sept. Danes ob j 8:50 so roparji ustavili vlak; Southern Pacific železnice blizo i Lamoine, razstrelili blagajno ! j Wells Fargo ekspresne družbe in j Ijo oropali. Potnikov niso nadlegovali. Oboroženi šerifi zasledujejo roparje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Favel Bartelj, Waukegun, 111. Po zadnjem ljudskem štetju iz 1. 1910 ima Philadelphia, Pa., 1 milijon 549 tisoč 8 prebivalcev. Prebivalstvo Pekinga cenijo na 1 milijon 600 tisoč. V Pekingu je torej več prebivalcev. F. Z., Wandling, Pa. Kako se imenujejo družbe (bilo jih je namreč več), pri katerih so štraj-kali delavci v Westmoreland o-kraju, nam ui znano. Ako nam sporoei kdo to naših eenj. citate-, ljev, kateremu so n$uiere v i .Westmoreland okraju bolje zna- < ne, Vam odgovorimo tozadevno i i še enkrat na tem mestu. 1 i"GLAS NARODA"! (Slovenlc Dally., , Owned and pabfobcrl by the ; Wovenlo Publishing Co. (• corporation.) I *, FRANK SAKSKR, Pmi.leBL JANKO PLEŠ KO, 8^-reUry. LOOTS BENEDIK, Tmsan-r. PU« of Bo^ineK-: of therorpuralion «n*t k sddnweee of above offi«*rs : H > (Ytrtlandt | etnwt, Borough of Manhattan, New York I City, N. V. I Za celo leto velja list za Ameriko in Bi Canado.........«.1.00 I" pol leta........ 1.50 ** leto za m«^to New York . . * 4 " pol leu ra me-to New York . . 2.00 i** Evropo za vse Iho . . . . 4.50 ■ I" " " pol leta......2.50 I \*' " " «>trt i?ta . .1. . 1.75, •HiLA8 NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. "QLA8 NARODA" ("Voice of the People") i imaed every day, exi-ept Sundays and • Holidays. Subscription yearly f:i.00. AdvartlMmanlit on nirre«m«nt. Dopi~i I're/. po<]pisa in otsobnosti pe ne | natis>nt-)o. Denar naj se blagovoli poviljati p«) — j r Money Order. Pri spremembi kraja naroTnikov; proMtno. da i-e nam ta
  • o- iljat vam naredite ta naslov ; i "GLAS NARODA" jt BJ ('ortlan.lt Sl, New York City. J # Telefon 4687 fort land t. Koncem tedna. -o- Med amerikanskimi .Slovenci . i 1 he jh pojavila nova vrsta nalezljiv« bob /.ni. ki jo imenujejo j prednedniška bolezen. Znaki bo- I b/ni so domišljavost, prevzet-j nost, bahavost itd. * * * I'redsi-dnik K. S. K. Jednote j si doinišljnje. da nemški cesar, i dillioviii vodjii pa, da je papež.. Oba pa bob-bata /a predsedniško j boleznijo. Duhovni v «»d.ja K S. K. .ledno-j te ima pravico izobeiti iz .Jednote vsakega, ki bi ue živel, kakor sel katoličanu spodidti. Kdo pa ima | pravico iijeea izobčiti.' ' , * * * - ■ I Ali bo moral duhovni vodja K.i S. K. Jednote tudi pokazati s|wv- vedni listek na konvenciji/ Ne. ker generalno spoved bo moral i opravdi pred delegati. Morda ga . i bo dali ua — "dilen". • • • V Franciji in v Igiji so w j ljudje uprli proti podraž^uju ži-1 vil in demolirali prodajalnice. No. v Ameriki smo bolj polihvni ali pa boljše vzp>jeni. • • • Nemški soi-ialisti in nemški ce-j sar so ene misli glede vojne. Vsi | bo proti vojni. Žensk* so ■ »oio do 3<). leta mlade. l ako je odio< da Young o-men *s Christian Assoeiation v Chicagi. Vmesno. Nekatere iiele takrat postanejo godne. # ♦ * Šestindevedeset let stara zena v Wilkesbarre je sreeno prestala operacijo, ali ko je dobila v roke račun zdravnikov, jo je zadela kap. • e * V ne be;, i h je le 1500 kubičnih milj prostora, je dejal nek duho- j ven. To morajo biti ioti dragi, kakor na Wall Street v New Yorku. • a * Dvainsedemdeset kitajskih dijakov pride v Ameriko študirat. Kaj hočejo tukaj študirati?... Graft. *.• * i Rockefeller je dejal, da ni ve-1 del. kako bogata je Montana. | Sreena Montana, da tega ui ve- * del. • , • Izvedenci za nepokvarjena živila. zbrani na konventu v Dn-luthu. Minn., svarijo ljudi pred pitjem takozvanib "soft drinks'*. . ker vsebujejo, nevarne snovi. To s je prohibicionistom vseeno. ,. * * ' ! Sodnik l acombe je vprašal v , naturalizacijskem uradu rimskokatoliškega duhovna, ali je pri- : staš mnogoženstva. To je "heap-1 . . ■ ] i ing insult upon injury". --- 8LOVKNCI IN SLOVENKE NA j ROCAJTE SE NA "GLAJ5 N ARO r>A", XAJVECJI IK NAJCENEJŠI I, KLOVENSKI DNEVNIKI it ' i Yictanovl)eaa dae 16. av|nita 1908. Inkorporlrqaa 32. aprila 1909 v državi P»nna. i sedežem v Conernaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: r r Vredaednlk: MIHAEL. ROVAN8EK, R. F. D. No. 1. Conemau**, Pa. ? Podpr edaed nI k: GEORfiE KOS, 624 Broad St.. Johnstown. P*. Glavni tajnik: FRANK ŠEGA. L . Box 238, Conernaugh, Pa. ' Pomntnl tajnik: JOSIP SVOBODA. R. F. P. 1. Box 122. Conemaush, Pa. * | Blagajnik IV^V." PAJK, L. Box 32R. Conernaugh, Pa Prnnoiol blj««tMk IVAN BREZOVEC. P. O. Box 6, Cor>»mati«h, Pa. ». « ' NADZORNIKI: (JAKOB KOCJA&.-*>r*0aednlk nadiornegi odbora. Bo* 60», Conem&ugb, Pa FRANK PERlC(?..»adKDrnlk. L. Box 101, Conemaugh, Pa. ^ ANTON BTRA2I3AR, nadzornik, Box 511, Conernaugh, Pa. POROTNIKI: r i ALOJZIJ BAVDEK,-predsednik porotnega odbora. Box 1, Dunlo, Pa. ^ m MIHAEL KRIVEC, porotnik. Box S24. Primero. Colo. |P N IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conernaugh, Pa. £ * T - • VRHOVNI ZDRAVNIK: V t S. A. BRAL.LIER. Orove 8t, Conernaugh, Pa. OnJ*na drulfva, OElrnma njih uradniki, ao uljudno proienf, poilljatt denar tmn Tiotjt na hlagajnik^ln nikogar drugega; vae dopise pa na glavnega tajnika. V alufaju. Jda opaxljo drufltvenl tajniki pri mesečnih poročilih. «11 uploh tjeralbodl v poročllln javnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-maaljo na urad glavnag* tajnika, da ae v prihodnje popravi. Drultveno glasilo Je "GLAS NARODA". * -O- / i "Južni premogar" štev. 46 Ailx, Ark. Pristopili: Andy Lenarili-, oert. št. liMS: Josip Hri-bernik. cert. št. 1950; Blaž Lenif, cert. St. 1951. "Slovenski mladeniči" £t. 48 Aurora. Iti. Pristopili: Peter Mutz. cert. St. 1993: Ivan Vintar. cert. St. 1995. Ivan Pajk, glavni tajnik. I-- Kaj p $3 Mike Cegare. Na Ričvotu 8. 31. 1911. Spoštovani Mister Ed iter:— Junij, julij in avgust, Pivo pij — in ženske pust! Sorting, da je to že stara pesem naših pratikarjev; in da je' ne boste pozabili, zato jo Vam pa tu pošiljam, ker smo uprav danes j zadnjega avgusta! Za Itudimana! Kako bi jo pa za naprej pogruntali Kimavc. oktober, listopad. Vino pij. — imej ženske rad! j i Še vedno cedijo sc mi sline po j Ke-nosi-lek. kjer sem bil zadnje i dni na vakejšn. — Sosebno po onih pohanih spring čikelnilt. — Večkrat imam sladke in okusne sanje n njih. tako, da sem se si-' v spanju iievcdoina za palec ugriznil, misleč, da neseni kurjo bedrico v prazna usta. Smola jc smola. Ta teden sem bil ves potrt in krenki. ker »ni j*' |nu*d «»f held m«j»-ira !••}(• jja pisane«;« pusita < mačka konj fes ciral: do danes polovili so uajjorški šintarji ali d«»k keč»-ri že tisoč mačjih ulav in repov, ter sn ist»- s kbira tormom spravili na «1 imii svet. i O ti ferdamaitske pregrešne in neusmiljene duše! Sedaj s«- bojim še za svojega Karota: vsled lega držim jra vedno v ajs pa k si zaklenjenega. — ' >ndi vsled vročine tudi ne švica. Ti salamenski sklici trde. da nosijo mačke jetične bacelne ali bacile v svojih repih in kožah med dlako. Zakaj jih pa niso raje na siti eks penzes porazirali. — pa bi bila naša konj tri sef-Aua. V mestu To-peki. Kenzas. de- j lajo tako; poleg tega pa še mačke, muce. milciee. mucke in pusi- j te na si* i-eks penzes želi t a jo v! mestnem kopališču. Kdo nam bo pa sedaj po noči! miši lovil? Pri meni imele so si noči miši svoj koncert, ples in mitengo v front rumu. Pa sem jim nastavil tengle fut papirja j po tleh. Vjelo se jih je pol duca-i ta! Papir za muhe, poliman. je torej boljši, kakor mišji t repi! Zadnje dni umrl je blizu Naj Jorka en čifut. ki je bil 1(14 leta 2 in 'o dni star. Od svoj eg;. 17ga pojd zdeja spil je vsak dan po 2 štamperla viskeja in skadil je 5 fajf tobaka. Kaj pravite Vi k temu. Mister Editer. če ste tem pe renclar? V Naj žersi je tudi včeraj umrl m mlad mož od same kren kenge, ker mu je njegova žena fajfo kolesc i rai a in mu ni pustila več uži-vatf goleuder žina. — Pur tink! Ta bo imel gotovo na drugem svetu gut tajnise. Včeraj imeli smo v Naj »Torku velik fajt v Med daj sem Kartell na 2'i št ritu. Ta ingliš baksar je našega najjorškega sfajtal. Dobil je za to p raj z $8125, drugi pa $5(i25. Fajt je bil s pestmi. Pipel-tia jc bilo v hali za krave futrat nad 2<> tisoč glav. Zakaj ni meni to padlo že preje v bučo? Pa bi Vam bil iinpor-Itiral dva iTaša gorenjska raufar-ija semkaj. — Stepla bi se bila za ta denar magari s krepevci ali ročicami — do krvavega! V Ma-jleriki fajta rje plačujejo, pri nas jih pa zapirajo v špehkamre, če jeden dnigemu malo icaste krvi s pipcam spusti. Tri čers for de kultura ent aver konj tri! Ker sem se zadnjič z onimi lita-uijami moškim zameril, podajem Vam danes nekaj važnih nasvetov za ženski spol. Poslušajte torej žene. neveste in dekleta! Ko se ženiš— ljubi ga! Po poroki — študiraj moža! | Suspendiran in črtan: j Frank Krepušek. cert. št. 53«; Ivan Pir-nat, cert. št. 759. "Od boia do zmanc" štev. 22. La Salle, lil Pristopili: Josip Kafič. Cf>rt St. 19K7; Rade Valfn-IIII. cert št 19SS: Frank Hribar, cert. št. 19K9; Josip Potokar, cert. št. 1990; Frank Crozina. ee.rt. št 1991; Andy Sla-konja, cert. št. 1992; Suspendirani: Bernadr Blaž, cert. št. 770. "Slovenski bratje" št. 23. Coketon, W. Va Pristopili: I Krank Božič, cert. št 1930; Ivan Šk*>r-) j;'nr. cert št. 1931; Ivan Ljubevšek. cert. *t 1975; Iv-\n Zadelj, cert. št. 1978. Suspendirani: | Anton Jerič, n rt. št. t>Kl Črtani:: j Marti:i Luzar, cert. št 1057; Ivan Cvetan cert. št 1507: Ani. Sircelj. cert. at. 16:13 Suspendirani: Jernej Inlitiar, cert. št. 1330. "Ilirija" štev 24. Iselin. Pa. Pristopili: \ng»Io Bitttistich. «-ert. št. 1944, Ivan 1 Poludnjak, rert. št. 1917. Suspendirani: J««j=ip line. « *-rt št Mike Bukovec. • <*rt Zt. 111« Odstopi liir Ji|> Pris«*v«-. <-»rt št 154«. "Smimica" štev 2t. E * D"' t. Pa. j Pristopil): K ar«»T Erien, ■•»■rt ši 1973. Suspendirani: T»t r>» J Jakli<\ r«n št • Mjtiburski stnevi" štev. 2S S. Browns- ville. Pa. Suspendirani: Ani«n H»WV*ar. i*rt št It*? Zoret sprejeti: J^ip Slak. cert. št. k"*. Iv*n Sarnrak. . •.»»t. št Jut rama zarja" št. 29 Meadow Lands Pa Zopet soreieti: BI-.± St^(.»nsjp, i «-rt št Frank Bajs'. • • •rl št fcKS. And\ i'rjuli. c»-rt j M 1515. Ivan Orwirn, « ert št 1385. ■ zkliučen. L-»i;i s Znj«. ceft. št l:'Jk "Trpin" štev. 30 CurransviUe. Kant. Suspendirani: ! Martin Frana. cert. št 17M. i I"Sicaa" štev. 31. Delaaua. Colo. j Pristopili: šir• «li. cert št 1955: Rud«!f Jugo, • št. 195« Zopet sprejeti: Pt i m"l Pavtovac, <-«-rt št. 1"43: Ivan BnrM, c»*rt. št (»K l(ki|uieni. Anton Bratovi C, cert št 261. "Zeleni vrt" štev 12. Pr ft^k. <-»>rt št 194«»: Josip' Klemen«'-ir, ccrt št 1941; Suspendirani: Anton Kaus, cert. št 1"31; Andy Kana. i ■ ert. *t 19HC "Edinost" štev 14. Yukon. Pa. Suspendirani; ; Kami Cavtik. «-»»rt št. .forrtp Ja- i Invčan. i Tt št 1072; Frank J a lov Can. , , ( hii at 1^75 Izključeni. j tvnn •"♦•r^r, cert. št. I*t74. • "P. P. Planinski rai" štev. 35. Loraln, O. 1 Pristopili: Anton t"ernil»-c. cert št Suspendirani: Anton I "le. . »-rt št 1162. Matevž Bom- ! ba<\ cert št 174«. "Zdruiiteli" štev. 36. South Fork. Pa. | Suspendirani: 1 Frank Mrimk. cert št 1212 Izključeni. i Nikola S»*strič. cert. št. 12«I: P»»ter Pe-! kič, cert št. 1206 "Ljubljana" štev. 37 Barberton. Oluo. ! Suspendirani: Fran Znldarftič, »ert SI. 1528. Izključeni: Mike škerjanc. cert. št. 144*1. fnPUH IB : "Dobri bratje" itev. 3S Bridgeport. Ohio. Pristopili: VencelJ Rak, cert. št 1974. "Orel1 štev. 40 Kest Newton. Pa. Zopet sprejeti: Anton Krabec, cert št 14«8. Izključeni: : Anton Povirk. cert. št. 1367. i I "Jutranja zvezda" štev. 41 Cleveland. O. PristOPili: Josop Frankovlč. »-ert. št. 1?52: Georg | Sever, < ert. St. 1953; Zopet sprejeti: 1 Anton Ulepič. cert. št. 1434; Frank To-maxin, c?rt St. 1659: Louis Redenšek, cert. št 1762. Suspendirani: !lvan (»alte, cert. it. 1786. , "Mladi Slovenec" itev. 42. Oglesby. III. Pristopili: Frank Novak, »-ert. St. 1945: Max Ga-! let ti. cert. it. 1979.; Ivan Pavčnlk. cerL it. 1940; Josip Zwlch. cert. it. 1981; Suspendirani: Frunk Retell cert. št. 1599: Fcrdiimiiil Frank, cert. St. 16U8. Izključeni: • Ivan Senlca, cert. it. 1479.. IZ URADA I GLAVNEGA TAJNIKA S. Q. P. ZVEZE. ■ , j-. Novo pristopivše društvo: Društvo "Hlovenski mtafleniči" št. 48 Aurora. Ill Sprejeto v Zvezo dne 5. »v frusta 1911. n člani: Frank Poaprednik. gfrt št 1961: Ivan K. Marslch, cert št *r*«2: Miko Tamšek, cert. St. 1963; Fra^k W^lecrouth, cert.. it. 1964: Frank PavšelJ. cert Št. 1965: Ivan Kukman, cert SL 1966: I^.viis t"»>-iarc, cert St 1967: Albin Prapmtnik, cert it. 1968; Frank Prijatelj, cert. it. 1969; Frank Turk, cert. št. 1970 SPREMEMBE KRAJEVNIH DRUŠTEV: | Prlf topili: J Ivan Markovlč. cert.' it. 1957 Zopet sprejeti: . Josip PremelJ. cert. it. 8 j "Pomočnik" itev. 2 Johnstown. Pa. j Črtani:: I Orefcor Nadliiwk. i»rt št 6". l>ominik j I Erjavec, cert it 1177. ■ "Zaveznik" itev. 3 Franklin Cflh, P*. Zopet sprejeti: KAnton Oabre. cert it. Suspendirani: 1 Matij« Crnetič. »»rt it. 92 Mai-vi Su- j Ifttariie. <-ert, *t IM. Rafael Zupane.! i cert it »80: Frank Merlak. cert it 615 "Zavedni Slovenec" štev 4. L«evde". Pa. Pristopili: Anton Bu»-cl. i»M *l. 1925 "AwHHja" itetr-.9 Raiobton. Pa. Pristopili: Mike Žlber. cert št l«7. Karol Gdsnc. cert i t 192*. Frank Vidmar, cert št 1929. Frank Llvk. <*rt M 1944 Črtani:: Ivan Potek, "Zdf-u&sni Slovenec" it, 1» Carona. Kans d«« Hribar. ^'S^it 1942. Mimaet Mnnc. cert it. 1941: Anton Zu>an«t; Kert tt- tMC Blat MeuerL cert it 1997. rFtank A v bel J. cert. tt 199« Suspendirani: Frank Zupančič, cert. it- - aokol" it«v. 21 ^fsat Mineral. Kana-PriitoSili * t an Stopar cert. tt. 1>71; Frank Slab-kou cart. « 7M Če je skrivnosten — zaupaj j mu ! Če je potrt — tolaži ga! Kt-dar se krega — ne poslušaj 1 ga! (V jc dober — hvali ga! (. e je ljubosumen — ozdravi ga! I Če je žalosten — zabavaj ga! Če je otožen — dobrikaj se 1 mu! Če ljubi druščino — spremljaj : 'ga! I Za prijaznost — poljubi ga! Kedar te krega — smehljaj se mu! Kedar te boža — brani se ga! Kedar te tepe — božaj ga ! Pusti mu mjsel — da ga razumeš ! Ne odkrij mu — svoje nadvlade ! Ce je pijan — umi j ga s selcer-jem in Sapolio! ] Kedar izgubi vežni ključ — ku-pi mu novega! Kedar kadi — prižgi mu pipo! Vračujoeemu se domu zjutraj !— odpri vrata! Njegovo prazno denarnico — napolni z groši! č»*š. kisa 1 po okusu. Za pet do šest oseb. i Grah s krompirjem. Kuhaj polovico litra izluščcne i ' tra graha in tri srednje debele na: male kocke zrezane krompirje v i dveh litrih vode: osoli ter kuhaj i do mehkega. Napravi iz 5 dkg« masti iu 5 dkg moke rumeno prežganje. v to deni malo drobno j zrezane čehnlje in zelenega pe-! teršilja. razredči z zajemalko vode ter prkleni krompirju in gra- j ; itn; ko vse skupaj še nekaj mi-1 nut vre. pridaj nekaj kisa po '»ku- i su. Ako hočeš tudi malo žličico • j inaggi. Za štiri do sest oseb. Grahova solata, Skuhaj oluščeni grah v slani vodi. kuhanega odeedi in zabeli mrzlega s kisom, oljem iu drobno ' zrezaiiim česnom ali poprom. Praženi grah. Polovico litra zbranega in o-pranega graha kuhaj v slani vodi; v kozi razheli 2 dkg masti in prideni pičlo žlico moke; ko se nekoliko zaruineni, pridaj drobno zrezanega zelenega peteršilja, če-[ bul je in mali strok česna. Še malo za rumeni ter stresi v prežganje kuhani in oeejeui grah. zalij ga s četrt litrom grahovke, krom-1 pirjevke ali juhe, pridaj za ščip popra in ko par minut vrCj pridaj j dve žlici kisle smetane. Pripraven i za prikuho ali k jajčni jedi. Grah zabel j en. Skuhaj oluščeni grah v slani vodi z vejico peteršilja, kuhanega ocedi in stresi v skledo. Potre- j si po grahu tnalo kruhovih drob-1 tin ter zabeli s surovini maslom! ali mastjo. Daj ga kot grikuho na mizo in krompir v prežganju. Grahov pire, t. j. pretlačeni grah. ; Kuhaj pol litra izluščenega ■ graha s četrt litrom osoljene vo-i de; ko je kuhan ga dobro pretla- ■ či z grahovko vred skozi primerno sito; potem razbeli dva dkg. . surovega masla, prideni eno pest i kruhovih drobtin v pretlačeni - grah; ko par minut vre pridaj še . žlico kisle smetane. Daj ga k zrezku. pečenki, k govedini ali postni dan z volovskitu očesom (jajcem) na mizo. i i Prazen grah drugače. | Pol litra izluščenega graha iz-j beri in operi. Razgrej v kozi za drobno jajce surovega masla, de-' ; ni notri drobno zrezanega zelene-ga-peteršilja, čehnlje in grah, dve žlici vode, malo soli in pobitega 1 počasi praži, večkrat j^a prepolji, i da se ne prime koze in je povsod i enako mehak ko se posuši, potresi I ! f;a z žlico moke ali pest kruhovih j i drobtin; še enkrat premešaj ter 'prilij osminko litra juhe ali vode. Vranični cmoki za juho. Zreži tri en dan stare zemlje, a-1 li pa belega kruha na kocke, jih ; popari /. osminko litra vrele juhe j in pokrij ter postavi za pol ure v stran, da se napoje. Medtem vmešaj eno žlico masti, eno jajce, 8 ! dkg vranične mezge, ki si jo na-' strgala iz surove vranice, nekoliko drobno zrezanega peteršilja, | čehnlje. popra in majeronovih I plev. Nato prideni zemlje in pičlo žlico moke ter napravi iz te-I ga testa cmoke, ki naj bodo za drobno jajce veliki. Cmoke kuhaj četrt ure na rahlo v vreli vodi. Za štiri do šest oseb. ' - i Luščine grahove. Luščine zelenega graha posuši na plošči v pečici ali peči. toliko, da postanejo rumene. Potem jih | pa shrani na suhem in jih pridev-Iji juhi, ki zadobi potem prijeten okus in rumeno barvo. Kimljevo meso. Razrezi Četrt kilograma pljučne pečenke ali pa drug košček govejega mesa na male kočke; de- j ni ga na dva dkg vroče masti in prideni košček čehnlje, žlico vo- j Ide in malo soli ter duši toliko ca-j 'sa. da sok povre; potem prideni! en ščip kitnlja. pol žlice moke, ko j ; se moka malo zaruineni. prilij če-j trt litra gorke vode; ko še nekaj! j minut vre, ga daj v skledo in obloži s kuhanim, na male kosce Izrezanim in odcejeuim krompir-* i jem. Krofi s črešnjami. Najprej vmešaj dkg surovega ! i masla, en rumenjak in žličico, I sladkorja ; potem prilij osminko j j porkega mleka, v katere si že ■ prej namočila 1 dkjr d roži j pres-j genua, kvasa1. Nato prideni še |malo soli. iz enega beljaka sneg lin četrt kile moke. Nastalo testo I dohro stepi in pusti vzhajati pol i ure. Medtem operi črešnje. zbert jim peske, potrgaj peci je in ne-j kolik«.* potresi s sladkorjem. Ko je testo vzšlo. zajemaj ga zapo-! redoma z žlico, ki j«» vsa k i krat 'poprej vtakni v moko; tako do-j hijene kosce testa polagaj na de-j sko. jih splošči in na ploščice po lagaj tri do štiri črešnje. končno jih pa okroži kakor cmoke ter zloži na tb-sko na z moko potreseni prt, da še četrt ure vzhajajo, j Končno jih ocvri na maslu ali ■ masti. I Rižev kinnik s črešnjami. I . Skuhaj v tri osmin ke mleka S : dkg riža. osoli in ko se zgosti ku-I ha nega postavi na hladno. Pose hej pa vmešaj •"> dktr surovega masla. ."» dkg sladkorja in dva ; rumenjaka ter primešaj shlajeui riž, malo cimeta iti drobno zrt&a ne limonine lupine, sneg iz dveh beljakov in P> dkg črešenj, ki si j i If poprej oprala iu otrebila pec-ljev in pesek. Ko si vse na rahlo zmešala, stresi zmes v pomazano kozo ali v obod za torte, ter jo počasi peci tri Četrt ure v srednje vroči pečici. METANJE PARNIKOV KEOAJ ODPLUJEJO IZ NEW YOflKA Parnik odfujji 1 v Noonlam"......sept. *> Uottenlam KaiserWilh.il. .. ■">! Bremen Adriatic....... ,, "iLiverpool La Pr«>vence .. ,, 7'Havre ■ Olimpic (novi) ,, y,Sonthamptnn St. Louis.........Southampton . Lapland ...... „ Antwerpen , Clevelsml......, 0 Ilanihurg ' . Kprinz Wilh... ,, 1-Bremen I ( Rotterdam---- „ 12 Knttcrdam l j Amerika...... ,, 12 Hamburg Martha Waihiagton ., 13|Tri«t - Flume LaSavoie..... ,, !4fHavre Ccdric......... ,, J4 Liverpool G. Washington. 16 Bremen * Majestic..... ,, Southampton t Kroonland..... ,, 1. Antwerpen New York..... ,, lnjSouthampton - Rvndam...... ,, 1M Rotterdam . Kronp. Cecilia ,, IV:Bremen Bluecher----y ,, 19 Hamburg " i Oceania...... „ 2«) Trst - Flame. . ■ La Lorraine ... ,, 21 Havre f ; Baltic.......... „ Liverpool . Cincinnati.......jsJ Hamburg 1 " Oceanic ..............23 Southampton ; St. Paul..........'.'3 Southampton Glode cene za parobrodne listka in -1 vsa druga pojasnila obrnite se na: FRANK SAKSER j 82 Oorttudk St., N«w York, M. T V STARO DOMOVINO SO SE' PODALI: Ciril Rubanj iz Gallup, N. Mex. j j v Fužine; Andrej Bukove« iz 0-1 berville, Ga., v Zakrajee; Ivan Intihar z družino iz Kveleth, Minn., v lško vas; Štefan Pre-! išern iz Chicago. 111., v Rudolt'o-i 'Ivo; Ivan Rudoir iz Richwood,;' j.W. Va., v Hotederšico; Josip Ko-jčevar iz Leadville, Colo., v Am-brus; Anton Dekleva iz Gary. ] Pa., v Podgrad; Marija Reze I j- z , otrokom iz Moon Run, Pa., v Ln- , skovec; Anton Pečnik i/, Aurora, -iMinn., v Zagradee; Ivan Poni- | ikvar iz Davis, \V. Va. v Rakek; Pavel Lah iz Thomas. W. Va.. v I Novo vas; Ivan Skufca iz Cleve-jland. (^hio, v Ljubljano; Vaso iRuričič i/. Mariner Harbor, N. Y., Iv Bukovac; Stevo Rakoš iz Stan-ho|>e, N. J., v Dvor; Fran Papež j z družino iz Chicago, III., v Ru-dolfovo; Martin duranovič iu Pavel Hunger iz La Salle, ill., v Kozijenje; Peter Razpolič iz Waukegan. 111., v Trst; Marko Cvetičan iz Charleston. \V. Va.. v Ogulili; Blaž Cestarič in Jure Klobučar iz Elmford, N. V., v Glino; Miko Pavlovič iz Tyrone. Pa. v Carski Marof; Gabriel Pe-tak. Iva Jagič in Mato ("enaki iz Tyrone, Pa., v Sv. Jurij;. Karol Gorše iz Jenningston, \V. Va., v Ra kitnieo. Vsi gorinavedeni potniki so kupili pa rob rod ne listke piitvrd ki FRANK SAKSER. S2 Cort-landt St., New York City. i---- POPRAVEK. V včerajšnji številki Glasa Na-1 ! roda sem prezrl v dopisu o obč-' iuem zboru Ciril-.Metodove po-1 ilružnice št. 1 označiti pri novo-' ' izvoljenem odboru blagajnika, j Za to ineslo je bil zopet enoglas- j 'no izvoljen stari blagajnik gosp.; iVinko ZeMiik. Ivan Zupan, bivši tajnik. POZOR, SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domo vanje! Naznanjam, da sem kupi 1 800 •akrov zemlje od ljudi, kateri jo file razdele. in jaz jo prodam po 140 in več akrov skupaj pod naj lažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja jc ravnina, deloma po sekano, a na kraju go/.«l, da plača vse skupaj. Okrog h-po polje na enaki zemlji. Kedorkoli je vi-i«lel lepše v Ameriki, koruzo, fi- . žol. pavolo itd., dobi 80 akrov za stonj. ' Ker jaz nisem špekulant, tem j več trgovec, sem zadovoljen z najmanjiin dobičkom, ter dam zemljo po $18.:»0 aker, torej ce-n«-je. kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neelevville, Mo., 2l/»—SVa milje od postaje ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant uiti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slo vencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov iu je že mnogo naseljenih. Ves svet. leži 1 ob glavnih deželnih cestah. Vsakdo si ga lahko izbere, kjer hoče. Prodam ga nigrom takoj lahko ( po $20 aker. toda tega ne storim, i ker je izključno le Slovencem na '•prodaj. Ker bode v teku enega 1 meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj.! i da ne zamudi priti si ogledati j najboljšo priliko borloenosti. Vsakdo, kateri no dobi, kakor oglašeno, dobi vožnje stroške po-Mvrnjene. Posebni vlaki po zniža-1 ni ceni vozijo iz severa in vzhoda >< vsaki prvi in tretji torek v nie-, seeu. Frank Gram, _ (v d) Nav 1 or, Mo. Hamburg-American Line. Redni prekoocesnski promet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA t prsko PLYMOUTH in CHERBURG x dobro poznatimi parniki na dva vijaka.: Kaiscrln Augusts Victoria, America, Cincinnati Cleveland, President Lincoln, President Grant, Pennsylvania, Patricia, Pretoria itd. Veliki modemi pamiki nudijo najboljS* udobnosti za primerne cene: neprekoeljiva kuhinja in postrežba. Opremljeni so z vsemi modernimi sparali. Odhod lz New Yorkat CLEVELAND—odpluje 9. sept. oh 11 dopol. i AMERIKA — , Bessemer. Lawrence Co., Pa. (28-8—1 -D) k * od 15. ---- $KHUX) nagrade. ----- Postavite eno Številko v vsako odprto m«-sto tako »la kedaj pe hroji od bile kat«'ie strani, da je vcdn«> vkupno 15. Vsaki oni. kateri nam txxle poslal dobro reSeno iftro. dobil bode kredit od {Iiio ihi nad 1 krasnim lotoma, blizu Velikega New Yorka. t>ua lota |e|Ui3.i»(i ampak 7.a onega kateri fx->Mjr> dohrn rešeno igro, koštalo Ca brnle >amo Jf.i.uO. in ta d»nar iipla-tVval t>o«le mesiTnn. in to $•">.'■» naprej, ter po/.ncje samo $:;.<•«' mesečno. Pisma pošiljajte na: Slov. Dep. Room Oil, <•1 Park Kow, New York City. Ali že veste, ; . ».a smo izdali ravnokar nor, lep in *elo obširen, ilustroran slovenski oo-nik ur, verižic, družtvcnih prstanov, zlatu iu« in srebrnino sploh, gronofo-ov in slovenskih plošč, pušk, revolverjev, koles, peci, iiv&lnih strojev, daljnoglelov, semen itd. Piiit« t*-koj po cenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto I Podpirajte edino narodno podjetje te trste in prepričali se bodet« o pošteni in točni postrežbi, A. J. TERBOVEC & CO. (nasi. Dcrgance, Widetich k Co.)' 1622 Arapahoe St., Denver. Colo. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo Cez thllath, Mititi., pn-poročamo našega zastopnika f. 1 JOSIP SCHARABON-a, . 415 W. Michigan St., Dnintk, Mtn«„ kteri ima svoj i SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak ja • pri njemu najbolj? postrežen. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj pazite, da se ne vsedeto na lim laskavi™ besedam mčrre-Lneiev, ktenh ^ r Dulutha ne manjka. IT VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče 1 ! PRVI SL0VENSK0-HRVAT8KI HOTEL, AUGUST BACH, • 145 Washington St., New York Corner Cedar St, ti Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. 1-- I-; PRIPOROČILO. Slovencem in Hrvatom, kateri po-^ tujejo v AQUILAR, COLO., priporo-i. čamo SALOON. RESTAVRACIJO in PRE- » noCišCe g. J. MUSGRAVB. [.: Poslovodja: rojak Frank PoaerL I (v sob 20-12-'10—20-12-'11) t Dvoumno. Narednik (ko prido prvič v ku-* hinjo. kjer je nastavljena njegova ljub«, in ko vidi razne delika-tese) : 44Lej. lej. tu je pa res okusno opremljena kuhi nja!" Hladnokrvno. Žena (pozno domov prišedse-mii možu): "Sramota — niti videti te ne morem ! " Mož (nadelan : ''Samo trenil- \ te počakaj. stara — takoj prižgem luč." UMLJIVA NEZ ADOVOLJNOST. ZA SMEH IN KRATEK CAS. MED KORISTKAMI Spomnil ga je Baron (liudo zadolžen): 'Ce hi le imel eno krono drobiža!" ,] Sluga: "Vidite, ako bi me prej-' šnji mesec plačali, bi vam sedaj lahko DOII1MB-«! '"* Soglasje. i Mati: "No, kako je v medenih ; tednih ; Hčer: "Krasno! Objemava se,, ; poljubljava in govoriva — o bo-> doči ločitvi!" MED "ODLIČNIMI". Baronica A.: "Pomislite, konitesa 1». je prinesla samo deset oblek seboj. " i (irofica Z.: "lini — Kaj pa hoče pravzaprav v ter* kopali-I šču .''' "Ti — baron mi je povedal zadnjič čisto zaupljivo, da v tvojem grlu ni toliko zlala kakor mi si is" •Jaz ti pa pravim, da bi ti baron prav gotovo lega ne povedal, če bi imel le deseii del istega v žepu!" . "Ali se vam je dopadlo včeraj v gledališču.'" "Kako se mi bode dopadlo. k° '"i j'' nek neroden gospod odtrgal vlečko pri obleki!" A. i * Sitna pomota. "Nekaj balast.-i morava vreči vun. ker prebrzo padava." "Takoj — o vraga napačno vrečo sera od vezal — gnjat je šla rakotn žvižgat!" Nepremagljiv. Mlad sodnijski avsknltant in častnik v rezervi: "Milostljiva gospica. ste me torej zavrnili z mojo prošnjo za va.so cenjeno naklonjenost? — IItu. dobro, dovolil si bom jutri to prošnjo v uniformi ponoviti!" Neljubeznjiv profesor. "O, ostanite še nekoliko, gospod profesor. s;ij se rade pogo-varjave v živahni, duhoviti družbi!" "Jaz tudi. zbogom!" Odkritosrčno. Fran^elj : "Oče se vam lepo priporoča. gospod učitelj, ju vain pošilja to vino s željo, da vam dobro diši." ("čitelj: "To me res zelo veseli, in reej očetu, da se mu najlepše zahvaljujem !r* Francelj: "O. saj ni treba, gospod učitelj, tudi moj oee ga je dobil zastonj, pa mu je bilo pre-kislo!" ; -----------:- i »l piti i *» "Pravkar sem srečal Poljanpa, lopova, ki mi je izpeljal ne ver.to. To mu bode m še poplačal!" "Ne trudite se. ker je že dovolj kaznovan; pred osmimi dne-v* ie bila porok«t" ■ I MAŠČEVAN. Boječ mož. "Vedno se ustrašim, kadar za-slisini avtomobil' *" Za k ji j pa "' i ".Moja /ena je pobegnila z nekim gospodom v avtomobilu, in če vidim prihajati kak avtomobil, mislim, da pride nazaj." ( ■i 1 \ Dvoumno. Neka kmetica je pisala učitelju. radi zamude svojega sina, sledeče pismo: "Cenjeni gospod učitelj. prosim vas. oprostite mojemu sinu, da ne pride v šolo, ker • bodemo prešiča zaklali." * Kadar je žena na počitnicah ■W » Jft J! ^ p MS m ^^m^m^—m^^mm^i^mm^^mmmamm^mmmm^mi " .... ne moreš si niti misliti, dragi srček, kakšen puščavnik sem postal. Spalne halje sploh več , ne slečem, vedno delam, tudi do- ( ma. in medtem, ko mi potekajo vsled hrepenenja po tebi te vrstice izpod peresa, je moje zapuščeno ležišče že pripravljeno i Sladke sanje me povedejo k Tebi .... " % j . * . - . Petje in njega učinki. Oče (sedeč pri oknu, svoji hče- j ri): "Nehaj že vendar enkrat pe-! ti! Sedaj si je hotel nek koledar, zagrniti ps. ni ^manjs^io ve- liko, da se ni zvri čl dojil" I Sanje. i ^^^^^ Resnica. V krčmi. Zupan: "Nekateri vaščani nameravajo ustanoviti tu v vasi prostovoljno požarno hrambo, ki bi bila po mojem mnenju res od velike koristi. Pomislite, da nastane kak požar — — —" Kmet (samozavestno) : "Zakaj smo se pa potem zavarovali-" . I Ravnodušen človek. | "Kaj bi storili, ako bi vam pobegnila žena?" "Pred vsem bi zaklenil stanovanje, da ne bi mogla priti nazaj!" Tudi rešitelj. » "Pravzaprav bi zaslužil tudi; Oarnegijevo nagrado za rešitev ' življenja." "Kako to?" "Posrečilo se mi je. odvrniti | od nakupa aeroplana za aviatiko se zanimajočega prijatelja Wil; la." j Prisiljena abstinenca. Gost (ki je izostal koncem me-iseea): "Zadnje večere se nisem [počutil dobre." Gostilničar; *'Koliko raia je pa 1 P'ft'gkatyg" Ne bo držalo. • ' " —i—■ | Postrežček: "Ali imate sobo za tega gospoda?" I Vratar: "Ta ne sniff notri; saj j je popolnoma pijan!" "To je res. pa kaj zato?" "Ker je hotel temperenčni!" "Saj ne bode tega opazil!" Nikdar v zadregi. j Krošnjar (v gostilni): "Kupi-1 • te, gospoda moja. zadnji zaboj- f i cek finih smodk!" Mlad gospod iz omizja: "Hvala. ne kupim, ker se hočem vobče j odvaditi pušenja." " 1 Krošnja: "Najboljše sredstvo z« to, te — smsdke!"' j ----*---,---^ "Tega nikakor ne morem zapopasti. zakaj so pridobivali lju-v dje v starih časih ogenj na tako težaven način, kakor n. pr. z drg- ^ n jen jem lesa." "No, kaj b: pa ti takrat storil?" "Prvega človeka, ki bi ga srečal na ulici, bi poprosil za vžigalice«!" PREBRISANA GLAVICA. Nehvaležnost. Prijatelj: "Zakaj si pa danes tako jezen?" Pesnik: "Pomisli. Podlogar. ta nehvaležnež. — Najmanj dvanaj-storico knjig sem mu žt posodil, toda niti ene mi ni še vrnil. Včeraj posodil sem mu en zvezek svojih najnovejših pesmi, in — danes že mi jih je z lepo zahvalo nazaj poslal." Zbadljivo. x "Pomislite, milost i va: v Parizu so me večkrat imeli za Španca, dasi sem govoril francoski." i ".Mogoče ravno radi tega!" , Nepotreben strah pred duho^b — 31 o j bog. gospa soseda, ako se po noči prebudim, ter čujera biti uro polnoči, sein vedno v strahu. d;< lii se moj pokojni mož ne prikazal. — Ah. prosim vas. gospa Sraka. to je povsem prazen strah, kajti vaš mož je vendar vedno šele oli dveh popolnpči domov pri- ihajal." \ t Junak. ^ ^ , "Ootovo ste že doživeli kak roman. gospod baron?" "Da. milostiva. toda hvalabo- , gu samo take. pri katerih se na koncu ne dobijo!" Leno življenje. j Mlad zagovornik (svoji nevesti): "Daues sem zagovarjal ene-Ka morilca in dva cestna roparja; morda se mi posreči dobiti tudi zagovorništvo v velikem bankrotu in defraudacjji. ter v procesu , zaradi krive prisege, potem bova imela pa dovolj sredstev, da y poročiva, draga Emilija!" Nevesta (srečno): "Ah. kako . lepo je res življenje!" "Ne vem. kako to: če mi ni. kakor bi mi moralo biti. potem nisem tak. kakor bi moral biti." PILOZ OPIJA. "Kaj. samo 70 milj hitrosti. ŠoferVeste kaj, spite lahko doma!" Pri zobozdravniku. K zobozdravniku pride kmetič ter pokaže votel zob v levi čeljusti. ki Lra je bolel. Zobozdravnik si ogleda škrhiilo in zamrmra: "bo takoj zunaj." seže s klješča-oii v usta iu položi nekaj črnega pred kmeta. Ta si ogleda stvar, jo vtakne z<»pet v usla in pravi: •Ose! neumni, to je bil —. le moj čik!" JEZNO. V poulični želcznici. ".Mi ie še kaj prostora za mlado damo?" < i'os pod : "Da; toda sta rji. ka kor petindvajset let ne sme biti!" Vzdihi i aj. Družinski oče: "To je pa res preveč — šest hčera imam. dva-intrideset zarok je že bilo. j»a sem spravil samo eno pod kapo!"' Tudi nekaj dobrega. Oče: "Kje je pa tvoja žena 1'" Mlad soprog: "Pri zborovanju sufragetk." Oče: "Sramota! Doma naj bi I bila. kuhala in krpala nogavice!" j Mlad soprog: "Ne govori tako, oče!?' Oče: "Ootovo. tu ni nikakega i izgovora." Mlad soprog; "Krči sem le ho-! tel. da ne lii tako govoril, če bi vedel, kako kuha . ... " > ■i Današnji otroci. Mati (hčerki, ki si s kleščami kotira lase: "Toda. Cilika. kaj si vedno kodraš lase, ako bo ljubi bog hotel, da boš imela skodrane lase. ti jih bo že sam kodral." Hčerka: "I)a. mama. ko sem !>ila majhna mi jih je res ljubi bog kodral, toda zdaj. ko sem večja si pa ljubi bog misli, da si jih lahko sama kodram." ja, kakor je izkazalo kopanje na globoko,-v globoeini 16 do 18 metrov. Zaradi nenravnih dejanj na 6 I letni Mariji Trebošek je bil 21 let , ni Ivan Medved iz Šikolj obsojen na osem mesecev težke jeee. KOROŠKO. Zažig. Dne 13. avgusta nekako ob pol 11. ponoči, je nastal v Zg. Buhlji pri Grabštajnu požar v hiši in gospodarskem poslopju posestnika Primoža p. d. Cinca. Oba poslopja sta pogorela do tal in sumijo upravičeno, da je nekdo izažgal iz zlobnosti. Strela zažgala. V Sepcu pri Grabštajnu je udarila v nedeljo, dne 13. avgusta, med nevihto, ki j pa sicer ni napravila nobene škode, strela v gospodarsko poslopje i posestnika p. d. Tuelerja. Poslopje je bilo v trenutku popolnoma v ' ognju in je zgorelo do tal. Škoda je najbrže krita z zavarovalnino. Obesil se je. 221etni. v Labud pristojni in že večkrat kaznovani dninar Ivan Zanfl. ki je bil svoj f čas v Labudu pod policijskim nadzorstvom ter prišel koncem maja t. 1. v Ljubljano v prisilno delav- , ' nico. od koder je pobegnil sredi! junija, se je v Duisburgu, kamoi ! so ga oddali, ker so ga iskali po ti-ralici, obesil. Zniii'1 si jc nakradel. ! L i» je pobegnil i/, prisilne delavni-j ce. že na Kranjskem več obleke! ni je pozneje ukradel zidarskemu ; mojstru Rumpfu v Ornem potoku j 750 L. uro in nekaj prekajenega j mesa. PRIMORSKO Protičeške demonstracije v Gra-dežu. I/. Gradeža poročajo, daje prišlo tam povodom nekega slav- . ja m) K državnega in 134.-700 deželnega prispevka. Izdatkov je bilo 737,488.94 K. V letu 1D10. je komisiji predsedoval dvorni svetnik sedanji podpredsednik tržaškega namestništva Henrik grof At tenis. Upravo je vodil c. kr. go /.dni svetnik Tuli j Bersa pL Lei denthal. Tat. Pred kakimi 2 meseci j« bila ukradena Ani Ciak v Trstu i? ; njenega stanovanja iz omare 1 ura-budilka, 1 prstan in 5 K goto vine. Sedaj so pa prijeli tatu teh predmetov v osebi Franca Straus * ki je znan vagabund in notiran tat. Kje je .JOSIP IVANČIČ? Pred tremi leti je zapustil mesto Co nemaugh, Pa. Takrat me je naprosil, da naj plačujem za njega mesečne prispevke za dru štvo "Boritelj" štev. 1 S. D. P. Zveze. Obljubil sem mu in tudi točno plačeval in še plačujem. Ker pa ne vem, kaj on misli in če hočem še plačevati za njega ali ne, zato prosim cenjene rojake sirom Amerike, kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se -mi sam javi. Josip Ivančič je doma iz vasi Osredek št. 19 pri Cirknici. — Blaž Kovačie, Box 723, Conernaugh, Pa. (25-8 5x v 2 d) Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota. * r —' ! ujm,, dne 24. januarja. 1901 v državi Minnesota. i Sedel v ELy/mINNESOTA. uradniki: PtedMdnlk: IVAN A. GERM, Box 67, Braddocfc, Pa. Pt>dp«-*da*MlDlk: IVAN PRIMOŽI«"*, Kvt-leth, Winn.. Bci 641. Olavol tajnik: GEO. L. HKOZICH. Ely, Minn., Box 424. rcmoinl tajillk : M IIIA KI. MKAVINEI \ Minaha Neb., 1234 Ho. 16tb St BLiCajnlk: IVAN OOl.ZK. Ely. Minn.. Box 105. X«upnik: FRANK MEIXJ8H, So. Chicago. 111., »481 Swing Av«. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MAJtTIN J. IVEC, J o) let. Ul., »00 No. Chicago Bt. nadzorniki: i' ALOIS KOSTEL.1C, Sallda, Colo., Box US. MIHAEL KUOBUCHAK. Calumet, MicU., 116 — Tbt St. rtc'lku Si tHAR, K an bub City, Kana., 422 No. 4tb St. porotni odbor: IVAN KERZlSNIK, Burdlne, Fa., Box IS«. FRANK GOUŽE, Cblabolin. Minn., Bo* 716. MAJiTIN KOCHEVAK, Pueblo, OJa.. 1219 Eller Ava. Jadnotlno arlaallo Je "OI.AH NARODA", New York City, New York. Val doplal naj m* pošiljajo na glavnega tajnika, va« denarne poilljatve pa na glavnega blitgajnlka J«dnut«. ' PAEMEM3E ČLANOV IN ČLANIC Sv. Jožef it. 21 Denver, Colo. PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH 1>I.»- 21. avgusta 11*11. Umrli: Sv. Barbara št. 5 Soudan, Mmrs. Ant. Levstik, .1873. — fi320 — $1000 — IV. Ln.t- !■< .i\ru:t.. is»l 1. 11 a\KUsta liUl, vzrok smrti: vsl«-il i m > m I napada, k Jedriuti jf pristopil dne Umrli: 1C. junija lKo«. Kruštvo štej.- 6S člai.uv Fr. Jaki!.. Ifcv — 12013 — «1060 — i in 34 ,'tani'- di.t- i illj.i 1!«I1 vzr.ik smrti ustn-ljin « »l*< »Al HA : 1',,1.-et ■ lanovega Imena na-v napadu, pl i.--topil j- k .l*-.lii,.tl 'In.- -številke znaeijo: Prva leto rt.j- . -t. i. ilnigii ircrtifikatno številko, tre- 11V K ■ I . 1 1 »I ':-IV" :-t«-te J«i • lan« »V lil , • _ ... ...... , - . . *, tja zavarovano svoto, četrta razred. 14 člani' Geo. L. Brozich, glavni tajnik. novice iz stare domovine. -----—O-m-t-- KRANJSKO. Vsiljiv berač. 11. avgusta po -poldne je po Sv. Petra cesti v Ljubljani beračil nek mlad mo-žki iz (iorenjskega. Ker je bil zelo vsiljiv, so stranke sanic poklicale stražnika in .->e ga na ta način iznebile. Vlak povozil. Ko je 11. avgusta šla v Kočevju po železniški progi 841etna .Marija K rop t*. jo je prijel stroj in jj odtrgal obedve nogi v stopalu. Poiiesreeeiiko so pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Premogar ponesrečil. Dne 11. avgusta je v Kočevju Martinu Ol-uet ju eksplodirala dinamitna pa-j tronu in mu odtrgala levo roko za pestjo. Pripeljali so ga v ljubljansko deželuo bolnisnii-o. Policijo je hotel potegniti. Dne j 11. avgusta je prišel na osrednjo [ policijsko stiaziiico v Ljubljani j 4(i|< 111 i hr«-/.|ioseliii i/, mesta izgna-j ni Franc Dimnik in začel pripove-j uovai i, oa je prišel iz 1 rsta t«-r da l je slišal, da se mora vsak. ki o«11 tam prihaja javiti na policiji, i Dimnika so podučili, da se ni noret vati s policijo, ga zaprli, drugi dan pa sodišču izročili. Vlom. Dne 11. avgusta, ponoči je bilo v Spodnji Šiški vlomljeno v hotel liellevue" . Tatovi so vio~ mili v tri blagajuišk«- nr« da!«-. !:J -r j so dobili pribti.: .o _i .. v >u>. n .,i. . Tutli K nabiraiuii. ' ir..-..!ei« io."« j družbe h:o tatovi vioniili iu dobili, najmanj ISO K denarja. Tatovi so odnesli tudi več »vah-ic. raznih j Siliodk, par , Ijev lil ženski u- : ban z obročkom. Ogenj. 11. avgusta popoldne oh 2. je udarila strela v kozolec Cr-šule Kogovšek za Zavrteli št. \ Ljubljani, ki je deloma pogorel, kakor tudi dva iu pol oddelka rži. ki je bila last posestnika Ivana Ja-vomika i/. Poljan ter i>o! oinieiKa ližoia. Na lice mesta je prišla požarna hramba poti poveljslvom k-Ljudovika Strielja in o«:enj pogasila. Škode je 2« »0 do :iuu kron. — Kogovšek ni bila zavarovana. Nesreča. Ko se je 11. avgusta} popoldne delavec Ant. Pavlic peljal po Kolezejski ulici v Ljubljani, je fcSletni Viktor tiril hotel za-' . i daj stopiti na kolo. Grilu je pri: tem prišla leva noga med kolo, in mu pri tem zmečkalo dva prsta tako močno, da so ga morali prepeljati z rešilnin vozom v deželno bolnišnico. Vojak kradel čevlje. Začetkom peteklega mesecs. je nek vojak 17. pespolka ponujal naprodaj delavcem v ljubljanski cukrarni vojaške Čevlje. Ko je bila o tem obveščena policija, je dognala, da je že meseca junijs. prodal raznim delavcem erarične čevlje. Pre -iskava je tudi sporazumno z oroč-ništvom v Vodni at u dognaia, ou je bil bivši hišnik v cukrarni v zvezi z vojakom. Pri hišniku se je preiskalo in dobilo razno blago in tudi vojaške uniforme. Babi in drugim nevaren človek jn d«-iavec Prane Crankar iz Šmarno, v kamniškem sodnem ohrzj::. kjer ima zadolženo kajžo. v kater: stanuje z družine. Dela se boji ill je vdan žganjeputju. i. a> gu^^ ^ je hotel obesiti, kar pa mu je žena POZOR, GOZDARJI! 40 mož dobi delo za di-k-!>) j---- Iščem svojega prijatelja JOSIPA BUTAL1JA iz Vrhov, fara Stopice pri Novem mestu. Tu v Westmoreland countyju nahajal se je kakih 8 let in pred osmimi meseci je Sel od tu in ne vem. kam. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi ga nazm.ni, ali naj i se pa sam oglasi. — George Si-mončič, Box 141, Heidenville near Greensburg, Westmoreland Co., Pa. (11-8 12x v 2 d) i - _. ___ j Kje je ALBIN MIHELČIČ (Mi-chelcich, Miclielsen), rojen leta 1858 v Zagorju oh Savi na Kranjskem? X Ameriko je odpotoval leta 1889. Med letom 1891—1892 je bival v Pueblo, 1 Colo., Argentine, Kans., in Du-I boistown, Pa. Lansko leto je poročal nek rojak njegovim sorodnikom, da je bil tedaj Albin Mihelčič v St. Louis, .Mo., ushi-žben pri neki augleškO-ameri-ški mesariji ali trgovini z živino. Vsa tozadevna pojasnila blagovolijo naj se pošiljati nu tvrdko: Frank Sakser. 82 Cort-j land! St., New York City. CiO-8—C-9) NAZNANILO IN OGLAS. Ker letos ni krompirja po o-j srednjih državah in se ga splošno prodaja od $2—bušelj, sem ga iaz prevzel od kmetov G0,00O bušljev in ga prodajani po naslednjih cenah. Cene se razumejo j /.a cele kare s plačanim prevo-j j Koesel: Zdaj je oziianjeval sluga. zdaj boni pa jaz. Poslušajte me dohro. Cc mi ne izboljšate v ' ..^4 urah mojega " penzijonase • vam bo tako godilo, kakor se je v ! ; .Gaberju. Ljudje so bili vsled te 1 • grožnje zelo vznemirjeni, osobito, i1 ker je Marija Koesel šiiopsarica in večinoma pijana. Cc ji kupi ' , občina kako obleko ali obuvalo, : ' |ga brž proda in požene po grlu. : - Na ljudsko splošno zalitevanje so ? ; orožni ki nevarno grozilko zaprli. I • Zdaj ho slišala menda š«> tretje ' • './.naiiilo. Zboljšala si jc položaj 'l "vendarle, ker ji ni treba od hiše < do hiše in ima enakomerno hrano. ŠTAJERSKO. Očeta našel obešenega je te dni ; pos« stnika sin Miha Vok v Cerov- . j .cu pri Šmarju. Ko je prišel na hlev po seno za živino, je našel lam očeta viseti na jermenu ob sti iii. 61 lettii mož je najbrže iz-j i vršil samomor v otožnosti. j Smrten padec. Dne 10. avgusta t zjutraj so našli prevžitkarja Blaža Siarkla v davoriiiku pri Laškem j mrtvega pod stopnicami na podstrešje. Imel je smrtno rano na 1 glavi, oči vidno od padca. Padel je najbrž zvečer, ko se je spravljal po lestvi na podstrešje spat, z lestve in se polnil. Predaje. Mariborska lesna in-P dustrijska družba je svoje napra-x ve prodala jMisestniku Segalli iz! . St, Lovrenca nad Mariborom za f, 170.000 K. Vilo *"Rast?' v Koro-1 ski ulici v Mariboru je kupil od v abronice Mixicli trgovec Barta e za ti2,0(M) krop. n Novo mariborsko pokopališče1 ob' cesti Ptuj pred ptujskim go-£ zdout bo, kakor je komisijonelni ■-(Ogled dne 9. avgusta dognal, ^iz . zdravstvenega stališča zelo pri-1 : pravno. Na več mestih so tla tri i metre globoko izkopali in našli (?*»vsod za pokopališče najprimer-' u m-išo zemljo. -Talna, voda se -naba- j ----—-. ^ f: j Zgodnje znamenje jetike. 1 V naslovu označene bolezni, koju pomo'i na tisoče naših Ijuili. skoraj ni mogoče spo- ► ^ 2 zn iti. dokler ž,- ni prepozno. Vsi ztlra/niki zatrjnj-jo pa da je oz lravljiva, ako se j j pravilno > ^ * zd avi in sicer v pravem času. Prvo zaamciije jeiike je ^ ^ 4 ELED^ POLT. i Ljudje pripisujejo ble«lost različnim vzrokom, to la niuč • ne smatra tega za prvi pojav < A jrt.ke. Ilicd 1 juiijc ve«l«», i.iiroma bi ujorali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej ni do- ► ^ 1 voli i utlcče t vari ue, da je preslaba, »la bi zaiito^a pravilnim potom rediti truplo. Koža izgubi ► ^ J svojo naravno rndečkasto t»arvo icr postane hleda. rumenkasta ati sivkasta. fiPTBjI r A živčevje in miš čevje os'abi, želo lec nece več pravilno delovati in vse K;'i 9| k ^ truplo pojema oil stopinje «l«» stopinje. Vsled tega je potrebno u tvariti ffTf pj ^ i A novn kn — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler itS^J L ^ A žel« ne sprejema dovolj d«»l>rc in redilne hrane in dokler narava sama RM . ^ 4 1 ne p«»stau« tako krepka, da zutnore sama itrupla ptej;nali vse ono, kar je ff^^S P 4 ] šk« dljivo, ker le ako sc to zgodi, se zann re napravljati zope' čista in zdra- ^ ^ ^ va kri. Nam j- poznano saim; jedno sredstvo, s klerim se to doseže, in to je Hl^g ^ ^ Trineijevo ameriško grenko vino. JBM^ ► ] 4 To sre sivo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vin^ in zdravilnih k i ^ zelišč, k«.j a s<» skrl.no izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben L i A za pravilno delo. l'o tem hodete zopet lahko jedli in prebavah vašo HMBljfcMBBWI ^ i 1 hr..no. Vaša kri boile p«»>tala zopet čista in jaka, vaša polt bo z ulol»iia triners i f i 2 zopet nabavno b irvo in sladkost. Naj že boile vaši bledosti kterikoli fc^^^C^, I f^ 4 vzrok, rabit - Triiterj« vn »meriško grenko viuo. ' I > 4 Izguba tek a . BlTTER-WlHt I K 4 Nepravilno prebavljanje j ► ) 4 Slabo iti po jedi ^ /fSStel o ► a Običaini zaprlje K N 2 Olavotaol / v : ^ 4 - Nahod ^ < 4 Kolik« in krči HoSkTviKO ' 4 4 Izgub« moči ► j 4 Ermenica ^STZZZZT > 2 Onemoglost br CH 4 * To sredstvo je bilo na razstavi v Seal 1 - leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko ^ 4 n igrado (najvišja nagrada J na razstavah v Loailonu in L5ru->elju iyit. J 4 y i 4 V lekarnah. J 4 JOS, TRINER ;j i Kemičen laboratorij ► J j 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. J; li Bt- tm ŽELODČNE ^ BOLEZNI r,,enurr,e bolezni, zguba moSko VMBSS^^S^^ll S3™"; ."0.rv0*"'>'". subilek žlvljenskega soka, rnpotonca. trlpor,^ JwBumm "iamore)° j.;8.: ffltfliilnWBwB^l .L.b.Tabrezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in iMMSBBMiW l^ko ozdravite Ako ste se že naveličali, troSiti denar, ne da bi m^^mSSK^kjSK^M trajDO z Reguierna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reke* Cene veznih listov iz New Yorka za !1L rautd 90 rpijorii » V»i spodaj UAVfcdeui novi parohro """—--------------------------—----------f35.(Xi 4\ o» dva vijaka imajo brv* LJIIp.LJ ANE ....................................35 60 KI. K K..................................IIIIZIIHI~ 35 QC A LIC M LAUEA ZAGREBA......................................... MA1CTHA WASHINGTON KABLOVCA............................. gg^ ARGENTINA 2a Martha Washington stane $3.00 več. II RAZRED do J ™ i a | TRSTA ali REKE: Martha Washington I65.00. drusn »60.00 Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. C0.WPAGNIE GENERALE r| XRAiNSAiL ANTIQUE. «n| (Francoska parobrodna družba. Direktna črta £ do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. lo Rkapre« parnlkl «oi g I -LA PROVENCF" -LASAVOIE" "LA LORRAINE" 'UroUKMNE J- M d** vijaka n« d»« »ijak» n« dvw wtfefca In * "r1 S Poštni parnlkl 4*01 2 "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dv. rij.^ g (itavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOfeK, 1 comer Ptarl St., Che»ebroo*h Boildiif. a Paraiki odplojejo od wdaj naprej vwfoo ob četrtkih u pristanišča iUt. 57 2 North River in ob »obotih pa iz pristanišča 84 North Kivar, M. 2 * 7. sept. 1911 *LA PROVENCE 28. kept. 1911. a LA SAVO IE 14. sept. 1911 WLA SAVOIE 5 okt 1911 ^ *LA LORRAINE 21. sept. 1911. *LA LORRAINE 12. okt. 3911 2 POSEBNA PLOVITBA ^ J V HAVRE: liParnik FLORIDE odpluje s pomola 84 2. sept, ob 3. nri popoldne. 2 o", t .od»,ll,je 8 Pomola 57 2. sept. ob 3. uri poDol j LA BRETAGNE odpluje s pomola št. 57 dne le St 5 Pa rut k NIAGARA odpluje s pomola 57 dne 23. sept. ob 3. uri pop.. ^^^^^^^ •'■rafk; z ivezdo loumovial Imajo p« trt vPafca. SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS KODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK gggsKggg'aaasmggt RED STAR LINE. : F>lovltb« IN®w Yorkom In Antwwpom Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z krzoparniki na dva vijaka. ■ i I J; ^OONLAND I FINLAND j^^^^Sllk'jgia^ ^aBfcSr&fflt SLSSSSS^.Tf f "T" • i« "»i- Be MWiiel^roiJK e««iotoU, ll,tk. ohmia „ „., -Jaa^r^- ! POZOR RO.IAKI1 ^t^Žjjjlfc tinkturo in Pomado ^Mjfjmtf*' Its, kadkoritt« t moikiiu in iensklin t«te)a in ne bodo Pom. xra^c Iteomatb^ V^L^^n^^ •JAK OH VAHOIC, P Bo" » CLEVELAND O". V delavnici, I Kadaropažite • - * s | na. rarmi, ^ ^ v rudnikih. 0i ZAPEKE, e Nezgode in poškodbo so pogosto dogajajo TEŽKE PREBAVE,. J na liirmi, v delavniei ali rudniku in°dosti- PESANJA M0C1, S krat povzročajo veliko trpljenja, nadlogo . . j in i/gubo časa, ako vam ni pri roki pomnite da učinkuje iu povrača J zdravje j Severovo Severov S Gothardsko ži¥IjeasKi Dalzaifl. ^^^k I ■ ^^ ^ — 75e. stekleniea. S J Takojšnji nadevek tega mazila pomenja dobrodo- g šlo olajšbo bolniku. »t- j . S j Priporočljivo tudi za KflOr SG piltOZUje, | j REV M Al IZEM, NE VR ALGI JO, LEDVENO BOL, S , ODliECE, BOL V HRBTU, OKORELOST, KRČE, da ga nadležne I OTEKLINE, HROMOST IN VSE POVRŠNE BO- ° I LESTI. " (Jj 50e. stekleniea. KAŠELJ, fe •______ _____ __ . hripavost, f: .. . . . , ' NADUHA, % Citajte, kaj mislijo drugri o njem: OSLOVSKI KAŠELJ fc Severovo (Jothardsko olje se je izkazalo kot ; TEŽAK DIH ' ^ velika olajšba v mojem slučaju in je pomagalo tudi BOLNO GRLO ? mnogim mojim tovarišem v naši delavnici". ' S Jura j Mertus, Kipling, O. j ---dajte mu uživati " "Ako ne bi stalno imeli Severovega Gothardske- i L»a olja na naši farmi bi imeli več trpljenja izgube o Q časa in stroškov". OeVerOV Q M. Votruba. Hav Springs. Neb. 11 «• : \ "Severovo (Jothardsko olje smatram za najdra- "clIZclIH Z3. piJUCSi |l go cenejše mazilo za rudarje, ki so žrtve revmati- ■ ' |' zma in tudi izpostavljeni poškodbam vsak nip". Cena-25e in 50c | Bartol Hribar, Wick Haven, Pa. l . | Se vero va zdravila lahko bobite v svoji najgližnji lekarni. Povejte mu razločno, da želite samo t Severov,h in ne vzemite nobenih drugih. Naša zdravila imajo navode in knjige tiskane v vaši $ materinščini. J Pišite nam po zdravniški svet; je zastonj. ^ i v obiaze. glavar tudi sedaj ui izpregovoril niti besede, toda Old j \\ abble je vzklikni! ves prestrašen, ter se zvijal pod vezmi. iiisio hudičev, tukaj so zopet pobožni pastirji, ki peljeta to iP0t iiieSto ovee na pašnik! Kaj pa je že spet. da ste me zve-jzali Ali vam je vendar žal za žareče oglje, ko ste si domišljevali, da ste j«- položili na mojo staro, sivo glavo?" Winnttou je bil pre ponosen, da bi dal odgovor; jaz sem sledil j njegovemu vzgledu. Toda Dieh Hamei dull je vedel kaj je naklepal i statve proti nam. lcer sem povedal medpotoma. kaj sva slišala z Wiir-m-iuuom hudo je bil j, zeli na Old Wabbleja. iu zdelo se mu je stra-i iiopetno. ako bi si pusn'1 d..pasti njegove posmehljive besede; zato je i odgovoril : C Dalje pribodnjič.) 1 SLOVENC I IX SLOVENK E NAROČAJTE SE NA "GLaS RODA", NAJ V E( JI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK ib& it! ?n «) t\i w it' ■ r««i>si* .p »i> ip «ii tp cd m u^g' 'I t--—-- I A PETKOVSEK, • 7,8 720 Marke! Sl" WAUICEOAN, ILL. »I^^^^H^fa^j^^^^^B OlJAJ A fina n t|l»ol|e Sgujc te- |T ^^HI^EM^H^ 'znatne smotkf—patentov ana zdr« »{■ PUODAJA vptnr listke nrclcouior 'Ž skih lrt' ^^mTijrWPy P'>5i IJA »Irnar v ^tar kraj *ane«ijtvc ^Jf in puitrno. UPRAVLJA v+e » notarsKl posel spada. i*-----, Zastopnik "»iLAS \AKol)A", H2 Cortlandt 5u, New York. kil Kp fTt »r> 0>a> iim? gl ffigj iP g»ii Zemlja na prodaj. | Zemlja je izvrstna, ^^ Raste vse. N Cene nizke. Pogoji lahki. | j v kratkem p astme tam največja slovenska naselbina. S Pišite jo list, katere^n dajemo zastonj. | I POSTAVITE SAM JSTOJN) P0SKR3ITE Z4 STARE DNI. I Poste no domaČe podjetje. i Za vse ^e obrnite na lastnike g KRŽE MLADIC LAND CO., y I 2G1SS.LAWNDALEAVE - CHICAGO.^ILL. ^ OLD SUREHAND. ------ Potni roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "Gl. Naroda" B. P. Lakner. ----------- ] X R ti T J A K N J I (J j\m ■ -----o-- - » (Dalje.) "Kdo jf belee, O katerem govoriš7" ga je prekinil glavar Oza-gov*!.'. 'Navadno ga imenujejo Old Sutehand." "Old Surehai.d: I i ! T,-ga psa siuo lovili enkrat tri dni. ne da bi »ra v jel i. Pri teli na in j«- ustrelil dva vojnika iu več konj. Od tega easa ya ni vee v to pokrajino, ker se boji našega maščevanja." "Ze zopet se motiš. Pred nekaj dnevi je bil na Fenii«*rjevi farmi, j in ker je hotel od tam gori v Colorado, je moral jezditi čez vaše ozem-j Ije. Torej m- vas gotovo ne boji." j "Potem j<- dobil od hudobnih duhov dar. s«- napraviti nevidnega'': Za t o nam pa pade i rok«* na povratku, ee si n«* izvoli dru«*ega pota Torej nam je siguren. Iz strahu pred nami je moral jezditi ponoči j, kei bi g?« drugače videli." i "Tudi. če bi Lilo tako. bi videli podnevi njegovo sled. Strahu pa zanikrne/, n,- pozna. I>;» s.- \as j,a ljudje v splošnem ne bojijo, je ^ razvidno t tuli iz ttga. d« st.i prišla semkaj Wiunetou in < »KI Shatter-j band, vaša si.irtna sovražnika, ilasi jima je znano, da ste izj/reblii' vojno sekiro." j' ".Molel! Tega nisi21 storila \s!,-d lega. ker se nas ne bojita. nin-'* pa k k«r ju j»- /.<- \ .-Hki duh zasl.-pil. da nam ju pripelje v pest. Glavna 1 stvar j»-, izvedeti, kje so iii po kateri poti jezdijo." \\ "Ali misliš, da prihajam k tebi. ne da bi to izvedel * \'se sem j1 tak«> ukrenil, da i am ne morejo uiti. Kako dolgo so ostali na Feiuier-ii jevi farmi, seveda ne v«-m. k»*r sem moral oditi; gotovo je, da si» seli odpraviti dam s naprej ker ho«*-, jo dohiteti Old Surehanda. Gotovo ji sledijo reki in ker morajo na drugo obrežje, st-in postavil na mestih, I ki so za to pripravna, moje spn-mljevalee. To j«- tudi vzrok, da sem J. prišel sam. Ti stražarji imajo naročilo, da čakajo na lopove, jim po tem skrivaj sledijo ter pridejo sem. da naznanijo, kam so jezdili. Po-;! \ej, če ui bilo to pauo-tuo od mene!" "Old Wabbl*- je ravnal jako pametno!" mn je pritrdil Oza**a. Midva sva bila seveda drugega mnenja. Stari "kinj; »»!' the cow-, nov.s' je ustrelil nasprotno velik* 'ga kozla, ko )e mislil, da bodemo I sledili reki Lok katerega tlela R«-pulilieau River, kakor že omenjeno. smo otlr«/ali in tako prišli stražarjem naprej. Sedaj so lahko! čakali na nas kolikor časa se jim jt- /.ljubilo, in mesto njih naj nas \idi Old Wabble! "Gluvar Ozaga Indijaiieev. je nadaljeval, "mi mora priznati j da sem storil vse kar je bilo v moji moči. Sedaj je pa potrebno, da ! pridejo tvoji vojiiiki. ki jih potrebujem." ''Takoj se odpravim ponje." je rekel Šahko .Malo. "Kje so sedaj' Ali daleč od tu.'" Povelje se ?lasi. da se zberejo ob Vara tu (deževni vodi), ki sej nahaja ob veliki stezi bivolov. Ta kraj je oddaljen od rek.! katerim sledijo bledoličniki najrajše. tako daleč, da morajo priti j lam moji vojniki skupaj, ne da bi jih videl kak belec. Torej ne mo-1 rejo slutiti bb-do.ir-niki. katerim je sicer znano, da smo izgrebli vojno! sekiro, od kater« strani imajo pričakovati našega napada." "Kje je Vara-tu, ne veni. Kako dolgo moraš jezdili, tla dospeš j tja?" ! ".Moj konj se je odpočil in je najboljši dirjalee Ozagov. Že dolgo j j prod napočitkom dneva morem biti tam in pripeljati seboj toliko voj- j I nikov kolikor jili je treba, tla ujamejo one štiri belce in Apača." "Koliko jih bode .'" \ "Dvajset jil. je več kot dovolj1!" "Tega ne verjamem. Da če ne bi imel Old Shatterhand proklete | Ifenrvevt kratkoeevke, katero imenujete Indijanci čarovno puško! ' Sicer vem dobro da u kaki čarovniji ne more biti niti govora, toda ! kratkoeevka je vredna v roki svojega lastnika najmanj toliko, kakor »lv;.jset ali trnleset navadnih pušk v rokah navadnih zapadnjakov. Tel.i lahko povem, da selil že enkrat izmaknil Old Shatterhandovo J