Markovci, moj kraj, ti zame res si pravi raj - projekt vrtca Markovci in predstavitev na občinskem prazniku
Foto: Martin Ozmec, Štajerski tednik
02
_ Glasilo občine Markovci
Uvodnik
Prazniki
Od kdaj in zakaj?
Potrebo po praznovanju kot oddihu, počitku, sprostitvi in še kaj moramo iskati v evoluciji človeka, kije biološko in tudi sociološko bitje. Ljudje imamo željo po druženju, zato iščemo najrazličnejše priložnosti, da potrebo po druženju zadovoljimo. Prazniki so idealna priložnost za druženje. Nastali so iz različnih vzrokov; osebnostnih, vezani so na posameznika ali skupino-družino kot družinski prazniki. Nastali so tudi kot posledice družbenega razvoja in se tudi praznujejo kot cerkveni ali državni prazniki. Ko se sprehodimo po koledarju poleg nedelj, najdemo mnogo praznikov, ki obeležujejo spomine na najrazličnejše dogodke. Nedelje so prazniki, ki so namenjene oddihu po delovnem tednu. Tudi »Bog« je vsaki 7. dan počival. Nedelja je namenjena nabiranju novih moči za nov teden. Praznike preživljamo vsak po svoje brez omejevanja, kar je po svoje tudi čar in individualnost vsakega posameznika. Do konca aprila se je zvrstilo kar nekaj pomembnih praznikov, ki so zapisani v koledarju. Med praznike, ki niso zapisani v koledarju, sodi tudi naš občinski praznik, ki ga praznujemo že desetič in postaja tradicija naše lokalne skupnosti. Naš občinski praznik obeležuje dogodek odločitve o samostojni občini Markovci. Povezan pa je z našo cerkveno zgodovino. Praznujemo ga za god svetega Marka. S tem je pridobil na svojem pomenu. Občinski praznik Markovcev je praznik vseh Markovčanov in njim je bila tudi posvečena prireditev 24. aprila. Pričakoval sem, dabo obisk večji, ker gre za naše praznovanje. Udeležba je bila manj kot 10%, kar ni pohvalno. Zadovoljstvo vseh, ki so pripravili program, je manjše in nam ne daje nove energije za pripravo še kakšnih praznovanj. Vse, kar delamo ob občinskem prazniku, delamo za naše občane, za njihovo zadovoljstvo. Na zadovoljstvo ob praznovanju vplivajo različne stvari, tudi socialna varnost, ki se nam v sedanji krizi vedno bolj krha. Želim, da bi nas kriza čim manj prizadela. Praznujmo v okviru svojih zmožnosti! Razmišljanje o praznikih zaključujem s švedskim pregovorom: »Vzemi si čas tudi za praznovanje!«
Zupan Franc Kekec
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Rožanc, Darko Meznarič in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: 10. praznik občine Markovci, foto: M. Ozmec. Oblikovanje in priprava na tisk: Grafic butik, Borut Lindič s.p., Gajevci 12, Gorišnica.
Tisk: MI BO TISK d.o.o.. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si
03
Maj 2009 _
Pogovor z županom
»Trije mandati so dovolj,« je prepričan župan Kekec ■-
Občina Markovci beleži 11 let uspešnega razvoja. Aprila, ob Markovem, pa smo proslavili 10. občinski praznik. Po zaključenem praznovanju smo k pogovoru povabili župana Franca Kekca.
Kako ocenjujete letošnje praznovanje?
Župan F. Kekec: »Glede na vse obveznosti ob občinskem prazniku sem si zdaj že nekoliko oddahnil. Moram pa poudariti, da sem zelo zadovoljen, da beležimo uspešnih 11 let občine in upam, da so naši občani z delom občine v teh 11-ih letih tudi zadovoljni, čeprav sem prepričan, da stoodstotnega zadovoljstva ne bo nikoli. Ker tudi nezadovoljstvo vpliva na napredek in raven našega dela.«
Občinski praznik je običajno tisti čas, ko naredimo obračun dela. Kaj si v občini Markovci štejete kot največji uspeh zadnjega obdobja? Župan F. Kekec: »Prepričan sem, da občani spremljajo delo občine in pomnijo naložbe, ki smo jih postorili še v prvem mandatu. Z delom v letu 2008 sem zelo zadovoljen, sicer pa so se priprave na naložbe, ki smo jih pričeli v letu 2008 začele že leto prej. Pri tem imam v mislih gradnjo kanalizacije, ki smo jo uspešno zaključili konec aprila. Kanalizacija Markovci Zabovci je uspešno predana svojemu namenu, opravili smo tehnični pregled. Je pa že narejen tudi pregled čistilne naprave, ki bo leto dni delovala poizkusno. Ne dvomim, da rezultati čez eno leto ne bi bili dobri. Je pa res, da je delovanje naprave odvisno od števila priključkov. Ce je čistilna naprava premalo obremenjena, potem njeno delo ni dovolj kakovostno. Obremenjena mora biti 80-odstotno, da lahko dobimo prave rezultate. Cistilna naprava je zgrajena v takšnem obsegu, da se nanjo lahko priključi več enot gospodinjstev, kot jih je v Markovcih in Za-bovcih. To pomeni, da bomo na njo lahko v prvi fazi priključili kanalizacijo Prvencev in v drugi fazi še kanalizacijo za naselji Strelci in Borovci.«
Ali dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v naseljih Prvenci, Borovci in
Strelciže pripravljate? Župan F. Kekec: »Dokumentacija se že ureja. Seveda pa moramo pri tem pridobiti tudi služnostne pravice vseh Prven-čanov. Na to temo smo že imeli sestanek in sem zadovoljen, ker se občani načeloma strinjajo z našimi predlogi. Pričakujem, da bomo v roku 14 dni pridobili vsa potrebna služnostna soglasja, ki so prvi pogoj za pristop k pridobitvi gradbenega dovoljenja. Če bi nam gradbeno uspelo pridobiti konec junija, potem bi lahko v juliju oziroma avgustu že pričeli z delom. In potem kanalizacijo na tem delu končali še v letošnjem letu.«
Koliko sredstev za gradnjo kanalizacijskega sistema ste uspeli pridobiti iz evropskih in državnih virov? Župan F. Kekec: »Točne številke težko navedem. Vrednost del, povezanih s kanalizacijo, posodobitvijo vodovoda, električnega omrežja, kabelskega sistema, javne razsvetljave ter posodobitvijo cestne infrastrukture, znaša 3,2 milijona evrov. V tem znesku je za okrog 40 odstotkov sredstev iz državnih in evropskih virov ter sredstev, ki sta jih za obnovo vodovodnega in elektro omrežja prispevala Komunala Ptuj in podjetje Elektro. Okvirno lahko rečem, daje občina v naložbo vložila okrog dva milijona evrov lastnih sredstev, okrog 1,2 milijona
pa smo pridobili iz države in Evrope.«
V obrtni coni Novi Jork ste v sklopu tretje faze uredili še dodatna zemljišča. Prodajali ste jih kar nekaj časa? Ste potem s prodajo uspeli? Župan F. Kekec: »Dodatno smo uredili 28.000 kvadratnih metrov zemljišč. Razpis za prodajo je bil objavljen, vendar je bil neuspešen. Ravno v tistem čas-useje začela gospodarska kriza. Podjetja, za katere smo parcele v skladu z njihovimi željami oblikovali namensko, interesa za nakup potem niso izkazala. Tako imamo teh 28.000 kvadratnih metrov komunalno opremljenih parcel še zmeraj v prodaji. Pripravljamo ponovni razpis za prodajo, sicer pa imamo resnega kandidata, ki je to zemljišče v celoti pripravljen odkupiti. Gre za podjetje, ki se ukvarja s predelavo krompirja. Naš interes je, da omenjenega potencialnega investitorja v kraj pridobimo, saj bi to potem pomenilo tudi dodaten razvoj kmetijstva v občini. Odločitev, ali bo podjetje odkupilo parcele, pa naj bi bila znana v maju.«
Pri izbiri kupca ste najbrž bili toliko pazljivi, da se ne bi ponovila »zgodba Ekoles«?
Župan F. Kekec: »Mislim, da tako imenovane »zgodbe Ekoles« več ne bo.«
04
Glasilo občine Markovci
Pogovor z županom
Občina Markovci je med tistimi, ki občanom nudi dobre pogoje za življenje. Infrastruktura je urejena, težav s cestami, kot se to dogaja po haloških občinah, ni ... Pogrešamo pa recimo naložbe, kot so stanovanja za mlade družine, dom upokojencev... Župan F. Kekec: »Ker smo nižinska občina, imamo s cestno infrastrukturo res manj težav, vendar imamo v programu prav tako nekaj cestnih odsekov, ki čakajo na posodobitev. Kar se tiče stanovanjske pozidave - tudi o tem razmišljamo. V sklopu projekta, ki ga peljemo znotraj Lokalne akcijske skupine LAS, smo prikazali, kako naj bi se razvijale naše vasi in kakšna naj bi bila pozidava. Za vasi Markovci, Bukovci, Stojnci so primeri možne pozidave in razvoja vaških centrov nakazani na panojih, ki so razstavljeni v spodnji avli občinske stavbe. Kdaj se bo takšna pozidava - kot je nakazana v tem projektu - lahko izvedla, ne morem napovedati. Bi pa to bilo po mojem mnenju možno v naslednjem mandatu občinskega sveta. Seveda pa je pogoj za širjenje naselij in novogradnje tudi ustrezen prostorski načrt.«
Če še ostaneva pri tej temi. Govorim o gradnji večstanovanjskega objekta, domu upokojencev ... Sosednje občine skoraj vse na podlagi podeljene stavbne pravice ali javno zasebnega partnerstva gradijo večstanovanjska poslopja, primerna tudi za mlade družine. Občina Videm že konkretno načrtuje gradnjo doma za ostarele . Župan F. Kekec: »Ljudje me poznajo kot gospodarja, ki se nerad zakreditira. V javno-zasebno partnerstvo ne zaupam, ker je to podražitev naložbe in predraga poraba proračunskih sredstev. Zato razmišljam nekoliko drugače. V kolikor se bo našel kakšen potencialni zasebni investitor za tovrstno gradnjo, smo ga seveda veseli, vendar pri tem po mojem mnenju ne sme trpeti občinski
proračun. Lokalna skupnost bo podala predloge za tovrstno gradnjo v prostorski plan. V začetku tega mandata smo govorili o gradnji doma upokojencev in mislim, da bomo do zaključka mandata uspeli na tem projektu nekaj tudi narediti (umestitev v prostorski plan). Tukaj se nagibamo k temu, da bi pritegnili zasebni kapital, vendar v partnerstvu z občino. In to na takšen način, da občina ne bi bila podrejena neki instituciji (že obstoječemu domu). V kolikor bo občina sofinancirala gradnjo doma upokojencev, se ne želimo vezati na neko institucijo, ki bi nam diktirala pogoje in cene, ampak želimo imeti svoj dom s svojim (domačim) osebjem in seveda tudi vplivom na poslovanje.«
Še leto in pol je do lokalnih volitev. To pomeni, da se zaključuje Vaš tretji mandat. Boste ponovno kandidirali za funkcijo župana? Župan F. Kekec: »Malo v šali, malo zares: tudi božje osebe so samo tri. Zato menim, da so trije mandati dovolj. Odločil sem se, da se od aktivnega udej-stvovanja v politiki poslovim. Bom pa še sodeloval, če bo to potrebno.«
In kakšni so načrti do zaključka Vašega mandata?
Župan F. Kekec: »Načrti? Zaključiti gradnjo kanalizacije Prvenci, Borovci, Strelci in začeti gradnjo sekundarnega voda kanalizacije Bukovci Stojnci. Potem: izvesti navezavo kanalizacije Nova vas na čistilno napravo v Markovcih, kar je tehnično izvedljivo in za nas, občino, kot investitorja tudi veliko ceneje. Kanalizacijo Nova vas bi lahko navezali tudi na vod Bukovci Stojnci, kar je tudi ceneje kot graditi še eno čistilno napravo v Novi vasi. Z gotovostjo lahko rečem, da v Novi vasi čistilne naprave ne bo. Za naslednji mandat pa bo potem ostala še gradnja primarnih vodov in sofinanciranje gradnje čistilne naprave na Forminu. V načrtu imamo tudi ureditev ceste Strelci - Sobetinci. S tem projektom kandidiramo za sredstva iz razpisa tako imenovane južne meje. V našem programu pa je tudi rekonstrukcija ceste Bukovci - Novi Jork. In to je dela za leto in pol več kot dovolj.«
In kaj bo ostalo potem za postoriti Vašemu nasledniku?
Župan F. Kekec: »Dokončanje kanalizacije, dom upokojencev, stanovanjska gradnja ... Kar je pa najbolj pozitivno: ne bom mu zapustil dolgov, kot se to dogaja v marsikateri občini.«
MZ
Uredniški odbor glasila List iz Markovcev je konec lanskega leta potrdil predlog datumov izhajanja časopisa. V tem letu smo izdali že tri številke. Naslednja poletna - izdaja bo v znamenju zaključka šolskega leta, pričakovanja počitniških dni in poletnih prireditev. Mreža dopisnikov našega časopisa se je z leti razširila, še vedno pa se nam lahko kot pisci člankov pridružite! Veseli bomo vašega razmišljanja v obliki člankov in fotografij. Gradivo za časopis lahko pošljete na elektronski naslov: mojca.zemljaric@gmail.com, za vse pobude, predloge in vprašanja pa smo dosegljivi tudi na telefonski številki: 031781514.
POTREBE ŽUPNIJSKE KARITAS
Tudi v tokratni izdaji Lista iz Markovcev župnijska Karitas naproša dobre ljudi za materialne dobrine za ljudi v stiski. In sicer bi potrebovali omare, zamrzovalno skrinjo (ki deluje), posteljnino in dekliška oblačila št. 42. Župnijska Karitas trenutno razpolaga z oblačili različnih velikosti (otroška, ženska, moška), nizko posteljo z jogi-jem in okvirjem zaposteljo brez jogija.
Več informacij: 041327043
05
Maj 2009 _
Osrednja prireditev ob 10. prazniku občine Markovci
Osrednja slovesnost ob 10. prazniku občine Markovci je bila v petek, 24. aprila, v novi večnamenski dvorani v Markovcih. Povabilu na prireditev so se odzvali župani in predstavniki sosednjih občin, med gosti pa je bila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak.
Program osrednje prireditve ob letošnjem prazniku sta pripravila osnovna šola in vrtec Markovci. Skozi zanimivo dogajanje sta obiskovalce letošnje prireditve popeljali učenki osnovne šole Katja in Jessica, nastopila pa sta tudi godba na pihala občine Markovci pod taktirko Helene Bezjak in moški pevski zbor Markovci pod umetniškim vodstvom Srečka Zavca. Malčki in vzgojiteljice vrtca Markovci pa so se predstavili s projektom »Markovci, moj kraj«, v katerem so z igro, pesmijo in plesom prikazali vse pomembnejše običaje in kmečka opravila v občini.
»Praznujemo 11 let samostojne občine in 10. občinski praznik in imamo kaj pokazati, saj smo v teh letih doživeli občuten napredek na vseh področjih. Zato sem zadovoljen z našim skupnim delom in upam, da je zadovoljnih tudi večina občank in občanov,« je v slavnostnem nagovoru dejal župan Franc Kekec. Abolj kot nazaj se je treba ozreti v prihodnost, je menil ter ob tem do-
dal, da občina Markovci zagotovo ni med tistimi, ki so povzročili recesijo, saj se niso nikoli zadolževali prek svojih možnosti, »tajkunstvo« in vrednote samo krutega kapitala pa morajo po njegovem mnenju postati zgodovina.
Med pomembnejšimi nalogami, ki čakajo občino Markovci, je izpostavil izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki ga že gradijo, končali pa naj bi ga v naslednjih štirih letih. Prihodnje leto naj bi zaključili s prvo večjo komasacijo kmetijskih zemljišč, sicer pa se
je zavzel za ohranjanje čistega okolja in narave ter za večji poudarek zagotavljanju obnovljivih virov energije. Za uspešno skupno prihodnost življenja v občini so po njegovem prepričanju potrebni predvsem strpnost, ustvarjalnost in zdrava kmečka logika. Markovčanom je ob prazniku čestitala tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, v imenu vseh županov sosednjih občin seje praznični čestitki pridružil poslanec državnega zbora Franc Pukšič.
MZ
Voditeljici prireditve Katja in Jessica
Foto: M. Ozmec
06
_ Glasilo občine Markovci
10. praznik občine Markovci
"Nocoj pa, oh, nocoj,

Po lanskem odmevnem koncertu, ki je bil pripravljen ob 70. obletnici delovanja Folklornega društva Markovci, smo folkloristi tudi letos pripravili letni koncert z naslovom "Nocoj pa, oh, nocoj ...". Posvečen je bil preminulemu članu Francu Golobu, ki je bil dolga leta član in uspešen vodja ljudskih pevcev.
Vaje in trud, ki smo ga vložili v izvedbo koncerta, so nam na Markovo soboto bili poplačani z aplavzom in čestitkami, ki smo jih bili deležni prav vsi. Vsako leto poskušamo pripraviti nekaj drugačnega in zanimivejšega. Letos smo v goste povabili FS KUD Oton Zupančič iz Vinice, novo ustanovljeno FS KD Cir-kulane in orače KD Alojz Štrafela Mar-kovci. Celoten program je povezovalo petje, ki je spominjalo na delovanje našega pokojnega člana. Folklorna skupina in tamburaši iz Vinice so nam prikazali ljudsko izročilo Bele krajine in nas navdušili z zvoki nežnih tamburic. Presenetila nas je tudi komaj dve leti delujoča skupina iz Cirkulan. Markovčani smo se sprva predstavili s kopjaši, ki ne manjkajo na nobeni folklorni prireditvi. Folklorna skupina seje predstavila z dvema spletoma; z enim izmed teh smo bili izbrani tudi na letošnjo medobmočno revijo, ki bo maja v
Lenartu. Prvič v pomlajeni zasedbi so se Francu Golobu v spomin predstavili tudi ljudski pevci. Za prihodnost slednjega se torej ni bati...
Odločitve, ki so se v našem društvu skozi preteklo leto spreminjale, so prinesle tudinove spremembe. Od funkcije predsednika je na občnem zboru odstopil dolgoletni predsednik Milan Gabrovec. Njegovo funkcijo je prevzela mlada in zagnana Anja Strelec, za katero verjamemo, da bo prav tako, kakor je Milan, vzorno vodila društvo in se trudila za dobro vseh članov. Predsedstvo je velika odgovornost in obljubimo, da ji bomo vsi skupaj pomagali.
71. letni koncert seje zaključil ob milih zvokih violine, ki so vsakega izmed nas pomirile in nas spomnile na preminulega člana. Lahko nam je vzor za pridno delo, zlati glas in zagnanost pri ohranjanju ljudskega izročila. Zahvalimo se lahko vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi koncerta, predvsem pa Petru Bezjaku, vodji markovske folklore, ki je zasnoval idejo in potek koncerta. Folkloristi se bomo še naprej trudili ohranjati dediščino naših prednikov in prikazovati tisto, kar tone v pozabo. Upajmo, da nam uspe ...
Alenka Rožanc
Markov bazar
Markov bazar je ravno pravšnja akcija, kjer lahko k sodelovanju povabimo več društev.
Tako smo letos na Markovo žegnanjsko nedeljo pripravili drugi Markov bazar, izdelke zanj pa so prispevali otroci osnovne šole, društvo podeželskih žena, župnijska Karitas in članice OORK. Cene izdelkov smo pripravili po simboličnih cenah, tako da so bili večini dostopni.
Tako, kot lani, bomo tudi letos zbrani prispevek namenili za učence, ki bodo letovali v poletni in zimski šoli v naravi. Šola v naravi je namreč povezana s precejšnjimi finančnimi sredstvi, v trenutni gospodarski situaciji, pa je za marsikaterega starša to precejšen finančni izdatek in žal tudi otrok ne more obiskati šole v naravi, če je starš ne more plačati. Tudi z akcijo zbiranja starega papirja
bomo izkupiček namenili za šolo v naravi.
Stojnici bazarja sta bili dobro obiskani, saj seje nabralo 450 ev-rov, ki so jih ljudje prispevali z nakupom izdelka, ali pa prispevali prostovoljni prispevek, tudi brez da bi karkoli kupili.
Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali izdelke, še večja zahvala pa tistim, ki ste jih kupili, v imenu tistih, ki bodo prejeli zbrana sredstva.
Zelimo si predlogov in spodbud tudi s strani občanov, da pomagamo omiliti
trenutno gospodarsko krizo, ki jo žal čutijo tudi naši občani, ki so ostali brez dela, že prej pa so prejemali nizke dohodke in se resnično težko prebijajo iz meseca v mesec.
Marija Prelog
Maj 2009 ^L
10. praznik občine Markovci
Na osrednji prireditvi ob 10. občinskem prazniku podelili občinska priznanja
■-
V	večini od nas živi ljubezen do domačega kraja, do naših Markovcev, a nekateri posamezniki so s svojim uspešnim udejstvovanjem na različnih področjih še posebej prispevali k razvoju in ugledu občine.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Markovci in 7. člena Odloka o priznanjih občine Markovci je občinski svet na 17. seji, dne 16. 4. 2009, sprejel Sklep o podelitvi občinskih priznanj. Priznanja je v petek, 24.4.2009, na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku podelil župan Franc Kekec.
Listino občine Markovci je prejel Marjan Kelenc iz Stojncev.
Marjan Kelenc je bil in je še vedno aktiven v različnih društvih: v gasilskem društvu, v športnem društvu; deloval je v vaškem odboru Stojnci, en mandat kot predsednik. S svojim delom je zagotovo pripomogel k izboljšanju infrastrukture v vasi Stojnci. Seveda pa ne moremo spregledati, da je bil med ustanovitelji današnje Pihalne godbe Markovci, katero še danes bogati zvok njegovega klarineta. Izkazal se je tudi kot gospodar Lovskega društva Markovci in ljubiteljski naravovarstvenik. Vaščani Stojncev ga poznajo kot zelo veselega človeka, ki ne manjka na nobeni družabni prireditvi in je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, tudi kot monter vodovoda in centralne kurjave. Njegov prispevek k razvoju kraja na vseh področjih družabnega življenja si zagotovo zasluži javno priznanje in zahvalo skupnosti.
Z Listino občine Markovci so odlikovali tudi osnovno šolo Markovci.
Osnovna šola Markovci, ki je skozi čas izobrazila in vzgojila mnoge generacije občanov, v letošnjem letu praznuje 30-letnico, odkar se je preselila v današnje prostore.
V	realizaciji svojega programa upoštevajo novosti iz sodobne pedagoške teorije in prakse in prispevajo k razvoju samostojne, ustvarjalne, svobodne in kritično razmišljujoče osebnosti otrok. Učenci osnovne šole Markovci dosegajo odlične rezultate na mnogih področjih, tudi na državnem nivoju. Šola, v ok-
viru katere deluje tudi vrtec, se odlikuje po kvalitetno pripravljenih in izvedenih javnih prireditvah. Učenci in delavci šole so vključeni v različne aktivnosti v svojem in širšem okolju in s tem vsekakor prispevajo k razvoju in napredku domačega kraja in celotne družbene skupnosti.
Listino občine Markovci je prejelo Ključavničarstvo Konrad Zemljarič iz Zabovcev.
Konrad Zemljarič je s kvalitetnim delovanjem svoje obrti veliko prispeval k razvoju obrti in gospodarstva v občini Markovci. Začel je leta 1994 na skromnih 60 kvadratnih metrih v delavnici v Zabovcih, danes pa se ključavničarstvo ponaša z modernim sodobnim poslovnim objektom v obrtni coni Novi jork, ki ima na razpolago skupaj 2000 kvadratnih metrov.
Pohvalo zasluži tudi zaradi pridobitve novih delovnih mest, saj se ključavničarstvo danes lahko pohvali s kar 14 zaposlenimi. Želimo si lahko le več takih podjetij.
Plaketa občine Markovci je bila podeljena Milanu Gabrovcu iz Bukovcev.
Milan Gabrovec je že pri sedmih letih začel s plesanjem v otroški folklorni skupini in je celo osnovno šolo sodeloval v društvu Anton Jože Štrafela Markovci. Leta 1986 seje na pobudo takratnega predsednika Franca Kolariča vrnil in prevzel delo tajnika in blagajnika, ki ga je zelo dobro opravljal, nato je leta 1998 nastopil kot predsednik društva in je bil na tej funkciji vse do letošnjega 4. aprila. Že pred predsedovanjem je prevzel tudi vlogo vodje skupine, ki jo je uspešno vodil 12 let. V društvo je prinesel svežino in pripomogel je k njegovi medijski prepoznavnosti. V času njegovega predsedovanja so se markovski folkloristi predstavili skoraj na vseh televizijskih hišah v Sloveniji, začelo se je tudi mednarodno sodelovanje s skupinami iz tujine ter vsaj ena turneja izven Slovenije na leto. S svojim triindvajsetletnim delovanjem v folklornem društvu, v katerem je vedno deloval s srcem, je Milan Gabrovec društvu zapustil velik pečat, saj je nje-
govo ime ponesel v svet.
Plaketa občine Markovci je bila podeljena tudi Janezu Črešniku iz Borovcev.
Janez Črešnik je osebnost, kije ves čas močno prisotna v razvojnem procesu vasi Borovci in tudi občine Markovci. Veliko svojega znanja in požrtvovalnega dela je vložil v napredek vasi in občine kot član vaškega odbora, kot gasilski zanesenjak in kot lovec. Njegovo delo je vidno v vseh društvih, ki so nastajala za potrebe boljšega življenja občanov. Dolga leta je bil poveljnik domačega gasilskega društva, kot gasilski časnik je prejel gasilsko odlikovanje 1. stopnje, ravno on ima največ zaslug za ponovno obnovo vaško-gasilskega doma Borovci. Z delovanjem v lovskem društvu Markovci je svoje bogato znanje ohranjanja narave in živalstva preko mentorstva prenašal tudi na mlajše lovske kolege, tudi Lovska zveza Slovenije mu je podelila dve visoki odlikovanji. Povsod, kjer se je vključeval v delo v društvih, je s svojim zgledom, nasveti in bogatimi izkušnjami dal delež k njihovemu razvoju in posledično tudi k razvoju občine.
Prejemnik Plakete občine Markovci je tudi Anton Kekec iz Nove vasi.
Anton Kekec, uspešen mali podjetnik, vodi podjetje Servis in mehanizacija v Novi vasi. Na začetku majhna delavnica je prerasla v večji stanovanjsko-poslov-ni objekt z nekaj zaposlenimi, kije sledil hitrim spremembam v razvoju kmetijstva.
Toni, kot ga kličejo »Nagošajnci«, pa kljub zaposlenosti še vedno najde dovolj časa in energije, da je dejaven v dveh društvih in je član vaškega odbora. Je aktivni član PGD Nova vas, še posebej seje kot član gradbenega odbora izkazal pri gradnji gasilsko-vaškega doma.
Kot velik ljubitelj konj je tudi eden izmed ustanovnih članov Konjeniškega kluba v Novi vasi in eden od krivcev za čredico skoraj tridesetih konj in prepoznavnih furmanov iz Nove vasi. Dejavnost društva je pod njegovim vodstvom popestrila življenje na vasi, tako se je pred osmimi leti pod vodstvom
08
Glasilo občine Markovci
10. praznik občine Markovci
konjenikov zgodila tudi prva košnja v Šturmovcu, ki je prerasla v prepoznavno tradicionalno prireditev. S svojo zagnanostjo je Anton Kekec dokazal, da mu ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi in podeželja veliko pomeni, zato si zasluži priznanje.
Z nazivom častne občanke je občina Markovci posmrtno odlikovala Terezijo Maroh iz Zabovcev. Priznanje so izročili hčerki Matildi Vogrinec.
Spoštovana pokojnica, Terezija Maroh, prejme posthumni naziv častna občanka občine Markovci zaradi pomembnih dosežkov na področju kulture. Spoštovanje in priznanje do preminule ustvarjalne občanke je bilo izkazano že z večkratno omembo v knjigi Iz koran-tove dežele, kjer lahko najdemo zapis o njenihmnogoterih dejavnostih. Terezija Maroh je bila rojena leta 1924 v
družini Petek iz Nove vasi. Čez nekaj let sije ustvarila novo družino v Zabovcih. Čeprav so bili njena prva skrb družina in trije otroci, je kmalu odkrila svojo ust-vaijalno moč na mnogih področjih. Že od mladih nog je bila prizadevna pevka v cerkvenem pevskem zboru Markovci. Iz veselja do ohranjevanja ljudske dediščine je leta 1973 ustanovila skupino Ljudske pevke iz Zabovec. Terezija je bila njena mentorica, voditeljica in organizatorka. Zanjo je ustvarjala tudi izvirna besedila. Leta 2000 so pevke izdale lastno kaseto in knjižico pesmi z notno spremljavo - Iz lukarske dežele. Istega leta so prejele tudi državno priznanje za vseživljenjsko učenje. Poskrbela je tudi za verodostojnost prikazovanja naših pustnih likov na Ptuju. Kot kmečka gospodinja je sprejemala skupine vil, picekov, oračev in drugih kar na prireditvenem prostoru na ptujski
tržnici.
Sama, ali pa s svojimi ljudskimi pevkami, je obogatila mnoge prireditve in srečanja v Zabovcih in drugje. Vrsto let je tudi prizadevno delovala v Rdečem križu in pritegnila v krog krvodajalcev nove člane.
Delovanje Terezije Maroh, kije umrla v februarju 2004, je bilo tako vsestransko in pristno do njenih poznih let, da ni mogoče zajeti prav vseh sestavin mozaika. Največje priznanje pa vsekakor velja njeni povezanosti s kulturno dediščino naših ljudskih običajev.
Občina Markovci vsem prejemnikom občinskih priznanj še enkrat iskreno čestita in se jim zahvaljuje za vse, s čimer so prispevali h kvalitetnejšemu delu in ugledu občine!
Po predlogih za priznanja povzela Vida Vajda
Prejemniki odlikovanj ob 10. prazniku občine Markovci: (od leve) Janez Črešnik, Anton Kekec, Milan Gabrovec, Matilda Vogrinec (v imenu pokojne Terezije Maroh), Ivan Štrafela (OŠ Markovci), Marjan Kelenc in Primož Zemljarič (Ključavničarstvo Konrad Zemljarič) v družbi direktorice uprave občine Markovci Marinke Bezjak Kolenko in župana Franca Kekca.
09
Maj 2009 _
Politične stranke
Na kavi z Lojzetom Peterletom
■-
25. aprila je Štajersko obiskal poslanec evropske ljudske stranke Lojze Peterle. Prijeten dan je izkoristil za obisk Ptuja. Ob tem jez velikim veseljem namenil čas tudi za klepet z mano. Ujela sem ga na Ptuju, kjer sva poklepetala o delu ter njegovem življenju. Z velikim veseljem je poklepetal o Markovcih ter o njih namenjal same pozitivne besede.
Beseda je tekla o kongresu v Varšavi, kjer bo ključna nit Lizbonska pogodba. Zato so priprave na ta kongres zelo pomembne. Njegova obljuba je, da če ga bodo ljudje izvolili še za en mandat, je njegov ključni cilj zavzemanje za malega človeka.
Nadalje je padla kritika na domače politično delo. Prepričanje, da naša vlada ne dela pravilno ter da se medsebojno blatijo preveč javno. Njegovo mnenje je, da sedaj ni čas za ukvarjanje enega z drugim, temveč da je potrebno delati skupaj ter odločitve spremljati v dobrobit naših državljanov in državljank. Lojze Peterle je zelo vesel, da večina Slovencev ne obžaluje odločitve, da smo vstopili v evro območje. Dosegli smo najvišjo gospodarsko rast, kar je
ključnega pomena za nas.
O Markovcih pa tole: »Velikokrat sem nazdravil temu rezultatu. Z veseljem sem glasoval za novo občino. Te poteze so bile zelo pozitivne, saj so se kraji zelo razvili. Slovenija je eksplodirala na gospodarstvu na občinski ravni. Markovcem še zmeraj čestitam za tako dobro ekipo, ki vodi občino. Želim, da je to delo še naprej tako pozitivno, saj prenekaterokrat Markovce uporabim kot primer dobre prakse razvoja občin." Peterle pravi, da smo ljudje njegova energija. Mi mu nekako dajemo energijo in voljo, da dela v evropski zvezi. Prepričan je, da je delo politika skupen izziv vseh nas. Delo politika je težko in tako pri šestdesetih spoznava, da se še zmeraj uči in izpopolnjuje svoje znanje. Želi, da bi lahko ljudje dosegli vse za spodobno življenje. Najbolj je ponosen
nyi\
na svojo družino, kajti oni so tisti, ki mu dajejo ključni vir energije. In na koncu je stekla beseda še o čebelah. Obžaluje, daje premalo časa, da bi se posvetil njim, svojim velikim prijateljicam. Prepričan je, da ko bodo utihnile čebele, bomo tudi mi izumrli, zatorej razmislimo in poglejmo v naravo, da bomo opazili let čebele. Kajti le tako bomo vedeli, da še živimo.
Hedvika Rojko
Obisk Ljudmile Novak v Markovcih
Predsednica Nove Slovenije in evropska poslanka Ljudmila Novak se je v petek, 24. aprila, na povabilo župana občine Markovci in občinskega odbora Nove Slovenije Markov-ci udeležila osrednje občinske proslave ob 10. občinskem prazniku občine Markovci.
To je bil že njen drugi obisk v Markov-cih, saj se je predlani udeležila dobrodelnega koncerta Rdečega križa in župnijske Karitas.
V svojem pozdravnem nagovoru na letošnji proslavi je pohvalila pridnost občanov in poudarila, da je skrbno urejena in občanom prijazna občina dokaz, da so lahko manjše občine zelo uspešne in v skladu z evropsko direktivo tudi bližje državljanom in njihovim potrebam. Prav tako je bila navdušena nad programom, ki so ga letos pripravili otroci in vzgojiteljice markovskega vrtca, saj ji je pedagoško delo z otroki še posebej všeč.
Predsednica NSi Ljudmila Novak na osrednji prireditvi ob prazniku občine Markovci; ob njej Franc Rožanc in Stanislav Toplak, člana sveta občine Markovci iz vrst Nsi	Foto: M. Ozmec
10
_ Glasilo občine Markovci
Politične stranke
Obisk predsednice Nove Slovenije v Markovcih pa je bil tudi priložnost, da smo se člani občinskega odbora Nove Slovenije srečali s predsednico naše stranke.
Člani občinskega odbora so v sredo, 22. aprila, na stojnici pred občinsko zgradbo zbirali podpise podpore za listo Nove Slovenije na Evropskih volitvah. Ob srečanju z evropsko poslanko Ljudmilo Novak smo ji tako lahko simbolično predali zbrane glasove.
Evropske volitve
V zadnjih mesecih je slovenski politični prostor poln pretresov, stanje v državi ni zavidljivo. Vlada večino svoje pozornosti posveča svojim lastnim konfliktom in protislovjem, namesto, da bi se resno soočila z gospodarsko krizo. Prav tako se slovenski politični vrh izogiba
iskanju resnice o naši polpretekli zgodovini.
V Novi Sloveniji smo v preteklih mesecih spodbudili najvišje slovensko politično vodstvo, da se čim prej sooči z resnico slovenske polpretekle zgodovine, na žalost pa so nas nekateri zaradi našega odločnega in jasnega zavzemanja za resnico in pravičnost želeli izbrisati s slovenskega političnega zemljevida. Ne bo jim uspelo. Nova Slovenija je evropska parlamentarna stranka, ki je zmagala na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004 in 7. Junija bomo naredili vse, da rezultat izpred petih let ponovimo. Naša ambicija je jasna: želimo graditi novo, pravično in resnicoljubno Slovenijo in hkrati soustvarjati tudi Evropo.
Občinski odbor Nove Slovenije Mar-kovci želi nagovoriti vse, ki so jim vred-
note krščanske demokracije blizu, da s svojim glasom podprete listo Nove Slovenije. Ker se vedno več najpomembnejših odločitev za naše vsakodnevno življenje sprejema v evropskem parlamentu, je še kako pomembno, kdo nas tam zastopa in kakšen ugled uživa v družbi velikih narodov. Pred nami so za Novo Slovenijo odločilni časi. Od uspeha na volitvah v Evropski parlament je odvisna naša nadaljnja pot, od našega uspeha pa je odvisna tudi slovenska pomlad. Slovenska pomlad potrebuje stranko, ki bo uresničevala vrednote in načela krščanske demokracije, saj je to edino zagotovilo za ponoven uspeh. Verjamemo, da boste v luči ponovnega vzpona slovenske pomladi resno razmislili o podpori listi Nove Slovenije.
Darko Meznarič
Člani SDS Markovci smo se zbrali na letni konferenci
Kljub vsem čudovitim prireditvenim večerom ob 10. prazniku občine Markovci smo se člani in članice Občinskega odbora (OO) SDS Markovci zbrali na letni konferenci v četrtek, 24. Aprila, v prostorih doma upokojencev v Markovcih. Ob pregledu dela odbora za lansko leto in delovanja za naprej je bilo skupno razmišljanje vseh prisotnih podpora razvojnim programom, ki sta si jih zastavila občinski svet in uprava.
Ker so pred nami evropske volitve, smo se tudi seznanili z vsemi aktivnostmi in pripravami. Zelo smo ponosni, da je kandidat, hkrati nosilec liste za evropski parlament iz naših krajev, nekdanji šolski minister dr. Milan Zver. Na naša vrata namreč trka obdobje največjega evropsko obarvanega demokratičnega dogodka - volitve poslank in poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. To je edina evropska institucija, predstavniki katere so že tri desetletja voljeni na neposrednih volitvah. Ni nepomembno, kdo bo Slovenijo zastopal v osrednji ustanovi evropske demokracije. V Slovenski demokratski stranki smo zato oblikovali močno kandidatno listo, ki jo odlikuje izkušnja predsedovanja EU in poznavanje evropskih politik, njen nosilec pa je dr. Milan Zver. Prepričani smo namreč, da Slovenija potrebuje močan, predvsem pa izkušen glas v Evropi, saj
tudi evropski okvir močno zaznamuje razmere, v katerih živimo Slovenci. Ker je pred nami zahteven čas, v katerem bomo morali vsi skupaj ponovno premisliti o socialni strukturi tako evropske kot tudi slovenske družbe, so letošnje evropske volitve 7. junija še toliko bolj pomembne. Z evropskimi izkušnjami obogateni kandidati SDS bodo kot izvoljeni evropski poslanci sposobni sooblikovati evropsko politiko, tako da se bodo izboljšale razmere tudi za Slovenke in Slovence, ki so prav tako del velike evropske družine. Slovenska demokratska stranka se na evropske volitve pripravlja resno in odgovorno. Nosilec liste za evropski parlament dr. Milan Zver poudarja, da lahko Evropo in Slovenijo okrepimo le na zavedanju o vrednotah, in sicer solidar-
nosti s tistimi, ki si ne morejo pomagati sami, svobodi, domoljubju, zdravem optimizmu, poštenosti in pravičnosti. S temi vrednotami bo podčrtano delovanje vseh evropskih poslank in poslancev iz vrst SDS, ki se bodo trudili za učinkovito ureditev perečih gospodarskih razmer, učinkovito izvajanje evropskih politik na področju kmetijstva in regionalnega povezovanja, inovacij in trajnost-nega razvoja ter enakosti med ženskami in moškimi. Obenem se bodo zavzemali za mednarodno sodelovanje in evropsko povezovanje. Prvo je bistveno za našo varnost in reševanje globalnih problemov, drugo pa za razvoj in napredek Evrope kot celote.
Volitve v Evropski parlament so priložnost, da Sloveniji skupaj pokažemo izhod, vizijo, upanje in prihodnost. V SDS smo se odločno
Fntft- M7
postavili za samostojnost, preudarno in predano smo vodili Slovenijo in Evropo, zato vemo, da znamo delati bolje. V SDS trdno verjamemo, da Slovenija in Slovenci zmoremo več, ker delamo s srcem. Tako doma kot tudi v Evro-
Predsednik OO SDS Markovci Ivan Golob
11
Maj 2009 _
E
■Pit
Konrad Bezjak
V spomin
Konrad Bezjak (1933 - 2009)
V prvih dneh aprila, sredi velikega tedna, je mesec dni po tem, ko je dopolnil 76 let, na svojem domu v Mar-kovcih 61 umrl Konrad Bezjak.
Ko je beseda nanesla na Arnečvega Konrada, tako smo mu rekli po domače, smo najprej pomislili na trdno Arnečvo kmetijo, prostrane njive in travnike na desnem in levem bregu Drave, predvsem pa na slovenskega kmeta, ki mu je bila pripadnost slovenski zemlji in domovini Sloveniji sveta, nikdar zata-jena, vedno le v ponos. In morda je bil prav to razlog, da se je spoštovani pokojni Konrad v 60-tih, 70-tih in 80-tih letih preteklega stoletja tako aktivno vključil v delo in razvoj naše občine, tedanje krajevne skupnosti Markovci. Res je in tudi prav je, da povemo, da so bili Markovci in vseh ostalih osem njenih vasi, tudi po zaslugi pokojnega Konrada, prvega predsednika, in naslednjih predsednikov krajevne skupnosti Markovci in članov tedanjih svetov, ena najrazvitejših v Sloveniji. Ko so v drugih vaških krajevnih skupnostih po širni Sloveniji merili prve metre asfalta in morda polagali prve vodovodne cevi, je bila naša KS za tedanje čase komunalno povsem urejena. Dolga leta je prav pokojni Konrad vodil komisijo za komunalna vprašanja.
Pravzaprav je dolg seznam funkcij, ki jih je opravljal, mnoge med njimi so bile tudi nehvaležne. Zaradi svoje edinstvenosti je primerno omeniti, da je bil ustanovni član avto moto društva Markov-
ci, edinega tovrstnega vaškega društva v Sloveniji, član in dolgoletni funkcionar TVD Partizan Markovci in v okviru tega prvi, največji in najmogočnejši korant, ki so mu, ne vem kdo in zakaj, ta naziv odvzeli. Povsem samoumevno je, da je delal v gasilskih vrstah in kot sosed gasilskega doma tudi materialno in z delom veliko prispeval pri izgradnji novega doma. Pri svojem delu v organih Kmetijske zadruge Ptuj se je zavzemal za napredek in razvoj slovenskega podeželja.
Mnogi starejši se še spominjajo, kje vse so kmetje iskali dodatni zaslužek. Pokojni Konrad in njegova žena Neža sta v mrzlih zimskih dneh izdelovala in prevažala fažine in kamenje za »bero-še« na reki Dravi. Drava je v tedanjih časih ljudem ob njeni strugi marsikaj dajala, pa tudi jemala. Pokojni Konrad je bil z Dravo in Šturmovcem na njenem desnem bregu še kako povezan. Mnoga leta je bil predsednik brodarske zadruge Markovci. Poznal je vsako ped našega Šturmovca, od zabovske Amerike, Zup-jaka ob Dravinji, do nagošajnskega Emavsa. In ko so po znanih zapletih okoli meje naše občine le-to postavili nekaj sto metrov od cerkvenega praga, je postal Šturmovec njegova največja bolečina.
Za svoje delo na številnih področjih je prejemal zahvale, priznanja in odlikovanja. Morda le najpomembnejše: Red dela s srebrnim vencem, kot kmet je dobil številna priznanja za uspeh, dosežen pri pridelovanju pšenice in koruze in
eno zadnjih, Listino občine Markovci, da ne bom omenjala številnih priznaj s področja športa, folklore, etnografije ... Mi vsi, ki smo delali s pokojnim Konradom, smo hvaležni za njegov zgled delavnosti, požrtvovalnosti in nenazadnje tudi skromnosti, ki je ena najlepših čednosti človekovega značaja. In vedno, ko bodo naši kosci zapeli: »Keri hoče v Šturmovc iti, mora zgodaj vstat .« se bomo spominjali Arnečvega Konrada ob plasteh pokošene trave, ob navlih napol suhega sena in velikih naloženih vozovih dišeče otave na šturmovskih poteh ali markovskem barnu. Takšni so moji spomini. Hvala, spoštovani Konrad Bezjak!
Danica Tement
SPOŠTOVANI KRVODAJALCI IN KRVODAJALKE
Upravni odbor OORK Markovci je na svoji zadnji seji sklenil, da se zaradi manjšega števila priznanj za krvodajalce v letošnjem letu srečanje krvodajalcev prestavi na drugo leto. Naslednje leto je tudi volilno leto za društvene organe OORK, zato bo sklicana tudi skupščina v okviru društvenih organov. Prosimo vas, da se še naprej udeležujete organiziranih krvodajalskih akcij, obenem vas obveščamo, da morate s 1. januarjem letošnjega leta na krvodajalski akciji predložiti številko transakcijskega računa in davčno številko zaradi povračila potnih stroškov. Zahvaljujemo sevam za podarjeno kri, saj kri rešuje življenje!
Predsednica OORK Markovci Marija Prelog
12
_ Glasilo občine Markovci
Razmišljanje
Štirje lepi, bogati večeri, nato pa še srednjeveška tržnica in Markova nedelja
Včasih kar ne morem(o) verjeti, koliko stvari se lahko zgodi v enem samem tednu, na primer v prazničnem tednu naše občine Markovci, pa je vendar res!
Pravzaprav bi morala zapisati (v naslovu): Trije lepi večeri, a zame in še koga je bil prazničen že torkov večer, ko smo v ptujskem gledališču lahko občudovali mlade plesalke na Baletni produkciji 2009. Biloje21. aprila (in ponovitev 22. aprila), na njej pa je nastopalo tudi nekaj plesalk iz osnovne šole Markovci. Vse, tudi tiste od drugod, so si zaslužile vso pozornost in priznanje. Če smo se v četrtek, 23. aprila, odzvali vabilu osnovne šole Markovci na prireditev ob Dnevu šole, ki so ga posvetili 30-letnici nove šolske zgradbe, smo lahko ugotovili, da bi sicer zamudili nekaj zelo lepega. Dogodek je bil uvrščen na listo praznovanja 10. občinskega praznika, kar je z izvirno idejo in njeno popolno uresničitvijo tudi popolnoma upravičil. Dan šole 2009 pa nam je poleg lepih občutij in spominov podaril tudi nekaj otipljivih novosti: zastavo osnovne šole Markovci, himno z njeno besedno in glasbeno izvirnostjo, kipec Markec, ki so ga tokrat prvič podelili za posebne dosežke devetošolki Katji Bez-jak. Čestitamo in želimo v bodočnosti šole še mnogo takih učencev in priznanj, mnogo »Markecov«. No, sami smo se lahko dan po tem prepričali tudi o bogati vsebini šolskega glasila z istim imenom, torej Markec. Lepi občutki pa potem niso mogli niti izzveneti, saj nas je v petek, 24. aprila, vabila v večnamensko dvorano Markovci osrednja prireditev ob 10. prazniku občine Markovci. Tudi tokrat je bil kulturni program do popolnosti uglašen, saj je Godbi na pihala sledila himna v izvedbi Moškega pevskega zbora Markovci, županov praznični nagovor in po še dveh pesmih podelitev letošnjih občinskih priznanj. Čeprav podpiram, oziroma odobravam prav vsa priznanja, Listine in Plakete, sem bila resnično ganjena ob priznanju osnovne šole Markovci (leta 2010 bomo praznovali 200-letnico šolstva v Markovcih!) ter ob najvišjem odlikovanju - Častna občanka občine Markovci. Posmrtno priznanje za Terezijo Maroh je v imenu pokojne mame prejela njena hčerka Ma-
tilda Vogrinec. Tam blizu pa se je s skupino malčkov iz vrtca ukvarjala vnukinja Helena Vogrinec. Bližal seje namreč nastop najmlajših markovskih občanov, ki so predstavili življenje v občini na svoj, najbolj iskreni način. Tako so navdušenim domačinom in gostom od drugod obenem predstavili svoj projekt izpred nekaj tednov z naslovom: Markovci, moj kraj, ti zame res si pravi raj ... kar je istočasno verz iz himne vrtca - enote osnovne šole Markovci. Tudi tretji oziroma zame že četrti večer prazničnega tedna ni prav nič zaostajal za prejšnjimi. Bilo je v soboto, na sam Markov dan, ko smo na letnem koncertu FD Anton Jože Štrafela Markovci navdušeno pozdravili goste iz Vinice v Beli Krajini, FS Cirkulane in vse domače sodelujoče skupine ter posvetili nekaj spomina tudi Francu Golobu, ki je še pred dvema letoma prav tako blestel v vlogi orača - pevca, pa kosca, v cerkvenem zboru, pri ljudskih pevcih in še prej dolga leta v moškem pevskem zboru Markovci.
Zdaj nas je vse, ki radi praznujemo, čakalo le še zaključno dejanje. To je slavnostna maša na Markovo nedeljo z godbo na pihala in druženjem okrog občine in cerkve že pred in še bolj po maši. S svojim somaševanjem so jo obogatili gostje: Franc Trstenjak, pater Mirko Pi-hler in naš zlatomašnik Franček Obran. Po tem, ko smo te dni videli v Markov-cih evropsko poslanko Ljudmilo Novak, v Ptuju pa srečali Lojzeta Peterleta, je ob koncu slovesnosti v cerkvi naš domači župnik Janez Maučec hudomušno pozdravil prijatelja Milana Zvera in seveda druge goste.
In srednjeveška tržnica? Ta se že nekaj let dogaja v Ptuju na trgu pred gledališčem na soboto okrog Jurjevega dne (sejem pa je bil že v četrtek, 23. aprila, in v deževnem razpoloženju ni privabil niti kramarjev, niti morebitnih kupcev). Pa je bilo zato prijetno preživeti dve sončni sobotni urici tam, med stojnicami, kakršne so bile tukaj pred stoletji - v srednjem veku. Mali violinski ključ, spleten in oblikovan iz slame, kjerkoli mu bom izbrala mesto, me bo spominjal na ta praznična občutja, ki jih je mnogo, le srce jim moraš odpreti.
Karolina Pičerko
Pesem o nesrečni ljubezni
Nad vas je plul večerni dih, v grmovju snival slavec tih, ko na razpotju za vasjo joj stisnil zadnjič je roko.
»Ne jokaj, dekle, saj jaz zvest ostal ti bodem v tujem mest, dokler ne vrnem se domov, ti vsaki teden pisal bom.«
Za prvim pismom dva, trije tolažili so ji srce in slednjič se je skrajšal dan in mrak je legel prek poljan.
Bledeče dekle se ozre, ko pismonoša mimo gre, s sočutjem mati gleda jo in skrbno zmaje si z glavo.
»Ne jokaj se, otrok ti moj, dobrotni Bog naj bo s teboj, saj fant ni vreden teh solza, ker je nezvest in brez srca!«
»Mati, mati, vse zaman, pozabit meni ni najmanj, tu v prsih peče in skeli, v glavi močno mi šumi.«
Odplul je lastovičji rod, odnesel leto, dan s seboj, tam v beli hiši sred vasi, na odru mlad mrlič leži.
Krog nje pa mati se solzi, ker joj edina spava hči, od sten odmeva tužen jok, prerano mrtev je otrok.
V prejšnjem je tednu prišel list, ki v kratkih vrstah se glasi: »Ne čakaj, dekle, me zaman, ker jaz že svojo ženo imam.«
»Kaj mar mi ti, nezvesti fant, saj jaz sem dekle sredi rož, naj priča na ustih mi smehljaj, da tudi jaz sem nevesta zdaj .«
Pesem sem zapisal po tem, ko jo je pred mnogimi leti ob nekem delu zapela sovaščanka Malekva Tila.
Alojz Lovrenko
13
Maj 2009 _
Varstvo okolja
Občinska akcija čiščenja okolja
V občini Markovci so zadnji konec tedna v mesecu marcu pripravili čistilno akcijo. Organizatorje bil občinski odbor za okolje in prostor, k sodelovanju pa so povabili tudi vse občane, vaške odbore in društva.
»Kot že več let doslej, smo tudi letos pripravili obsežno spomladansko akcijo čiščenja okolja, saj se iz leta v leto kaže potreba, daje izvedba akcije skoraj nujna. Na skupnem pripravljalnem sestanku z vaškimi odbori, ribiči, čebelarji in lovci smo se dogovorili, kako bo akcija potekala. Določili smo zbirna mesta in sam potek dela. Organizirali smo tudi odvoz zbranih odpadkov, ki smo jih še isti dan dostavili na Cisto mesto,« je organizacijo letošnje akcije čiščenja okolja v markovski občini opisal predsednik odbora za okolje in prostor Konrad Janžekovič.
Udeleženci akcije, zbralo se jih je okrog 120, so se zjutraj zbrali po posameznih zbirnih mestih, si razdelili naloge in pričeli z delom. »Z izvedbo akcije smo
zadovoljni. Zadovoljstvo pa bi bilo še večje, če bi bilo zbranih smeti oziroma odpadkov manj. Moram pa dodati, da smo tudi letos izpostavili lokacijo, ki jo je treba temeljito očistiti. To je gozd od obrtne cone Novi Jork do Sobetincev, saj se je izkazalo, da so obronki gozdov in tudi gozdovi v notranjosti tisti predeli, kjer je smeti veliko - od kosovnih do manjših odpadkov (plastika, polivinil, steklenice, tekstil, pločevinke ...),« pravi Janžekovič.
Sicer pa vsako leto posebno pozornost ob občinski čistilni akciji namenijo tudi pobiranju smeti ob obrežju stare struge Drave, kjer ljudje še zmeraj nevestno odložijo ogromne količine smeti (tudi odslužene avtomobile in gradbeni material), smeti pa prinese tudi Drava, ko prestopi rečni breg. Clani športno-ribiš-kega društva Markovci so očistili okolico ribnika v Prvencih ter bližnji gozd. V akcijo pa so se prvič organizirano vključili člani čebelarskega društva Markov-ci. Temeljito so očistili nekdanjo gramoznico v bližini Nove vasi - tako imeno-
vano »Gregečvo jamo«. Na tem mestu imajo namreč v načrtu postavitev društvenega čebelnjaka. »Naj dodam, da so se poleg vsem omenjenih v akcijo vključili predstavniki skoraj vseh društev, ki delujejo v občini, ter vaških odborov. Med čiščenjem okolja smo letos opazili, da je v naravi tudi več klavničnih odpadkov. Naj opozorim, da kože in čreva nikakor ne sodijo v obcestni jarek, ampak jih lahko brezplačno odložite v posebni zabojnik na veterinarski postaji na Ptuju. Takšni odpadki v naravo nikakor ne sodijo, saj so med drugim tudi vir kužnih bolezni,« je še navedel Janžekovič in nekaj dni po akciji, s katero so bili sicer zadovoljni, ponovno izrazil zaskrbljenost: »Kmalu po organiziranem čiščenju okolja sem na mestih, ki smo jih očistili, v naravi ponovno zasledil večjo količino odpadkov. Nekateri se zavedamo, daje potrebno okolje ohranjati in ga ne še dodatno obremenjevati s smetmi, spet drugi pa te zavesti očitno nimajo in tako odpadke brez kančka slabe vesti zavestno odlagajo vnaravo.«
MZ
OBČINA MARKOVCI OBČINSKA UPRAVA
Markovci 43, 2281 MARKOVCI 02/788-88-80, 02-788-88-81
OBVESTILO
Občane obveščamo, da bo potekalo na območju Občine Markovci zbiranje in odstranjevanje kosovnih odpadkov. Zbiranje in odstranjevanje kosovnih odpadkov bo potekalo na naslednjih
lokacijah:
MARKOVCI na deponiji sladkorne pese
11.06.2009 od7.00do18.00ure NOVA VAS pri gasilskem domu 11.06.2009 od7.00 18.00ure BUKOVCI pri gasilskem domu 15.06.2009 od7.00 18.00ure STOJNCI pri gasilskem domu 15.06.2009 od7.00 18.00ure
Na omenjenih lokacijah bo Cisto Mesto postavilo po dva zabojnika večjega volumna, kjer bo njihov delavec sprejemal kosovne odpadke. Letos bodo izjemoma zbirali tudi kosovne odpadke iz gospodinjstva, kot so odpadna električna in elektronska oprema, bela tehnika, gospodinjski aparati, računalniki...
OBVESTILO
Vlada Republike Slovenije nas je obvestila, daje v postopku podelitve koncesije gospodarske javne službe izvajanja meritve, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Markovci izbrala izvajalca:
Dimnikarstvo KAMIN d.o.o., Slomškov trg 8, 2000 Maribor
Koncesijajepodeljena za obdobje 7 let. Glede na navedeno, lahko dimnikarske storitve na območju Občine Markovci opravlja le zgoraj navedeno podjetje, ki gaje Vlada Republike Slovenije izbrala na Javnem razpisu.
Markovci, april 2009
OBČINSKA UPRAVA
14
_ Glasilo občine Markovci
Varstvo okolja
»Dobra volja je najbolja!«
V Markovcih smo se zadnjo soboto v marcu priključili akciji čiščenja okolice, ki jo je organizirala občinska komisija za okolje.
Tisto soboto je pri našem gasilskem domu potekala tudi udarniška akcija, saj so gasilci pripravljali teren za povečanje parkirnega prostora ob gasilskem domu. Glede na to, daje vsako gospodinjstvo prejelo obvestilo o čistilni akciji, v naši
I
vasi ni bilo zadovoljivega obiska, nekaj pa nas je vseeno bilo. Pri gasilskem domu se nas je zbralo nekaj odraslih in trije šolarji, ki obiskujejo prvi razred. Naša očiščevalna pot nas je peljala najprej v spodnji konec vasi, na most čez jezero do Šturmovca, potem čez Novo vas, nazaj do cerkve in občine, mimo šole, potem proti bivši deponiji sladkorne pese. Končali pa smo jo v obrtni coni Novi Jork že zelo utrujeni in
Tudi najmlajši so bili v akciji!
Foto: Marija Prelog
Postavili bodo društveni čebelnjak!
Člani Čebelarskega društva (ČD) Markovci so si že več let prizadevali najti lokacijo, kjer bi postavili društveni čebelnjak. Dolgoletna želja se jim je uresničila in tako že celo pomlad v bližini Nove vasi (v tako imenovani Gregečvi jami na desni strani dravskega kanala) urejajo prostor in okolico, kjer bodo čebelnjak tudi postavili. Ena izmed akcij je bila 2. maja, na praznično soboto.
»Lokacija, ki smo jo po več letih izbrali, je zelo primerna za postavitev čebelnjaka. Ker je v bližini osnovne šole, bodo naš društveni čebelnjak uporabljali tudi učenci, ki obiskujejo čebelarski krožek. Cebelnjak bo zgrajen na takšen način, da bo služil kot učni pripomoček tako za nas člane društva kot tudi otroke, ki obiskujejo vrtec, in tiste, ki so v čebelarskem krožku osnovne šole,« je po zaklju-
čeni akciji urejanja okolja ob lokaciji bodočega čebelnjaka povedal predsednik CD Markovci Miran Milošič in ob tem izrazil zadovoljstvo, da članstvo v društvu iz leta v leto narašča. »Naše društvo ima sicer že več kot 70-letno tradicijo, vendar je delovanje vmes za nekaj časa zamrlo. Ko smo se pred leti čebelarji v markovski občini ponovno organizirano povezali, nas je bilo okrog deset zanesenjakov. Danes z veseljem povem, da ima društvo že čez 50 članov in tudi veliko simpatizerjev. Moram pa dodati, daje bila tudi delovna akcija 2. maja zelo dobro obiskana in da nas je bilo okrog 40. Seveda pa dogodek ni bil namenjen samo delu, ampak tudi druženju.«
Temelji za društveni čebelnjak, v njem bo šest različnih modelov panjev, so že postavljeni, veliko dela pa so imeli čebelarji tudi z okolico, ki je bila v prete-
smo si dodobra zaslužili malico, ki nas je čakala v Sobetincih. Naši najmlajši udeleženci si zaslužijo vso pohvalo, saj so bili izredno pridni in so se kar zgražali, ko smo ob cesti ali na travniku in njivi našli različne smeti, ki tja vsekakor ne sodijo. Glede na to, da nismo bili številčni in smo si zadali kar precejšen obseg pobiranja smeti, smo si seveda morali popestriti našo akcijo, da nam ne bi zmanjkalo volje. Tako smo z otroci prepevali pesmice, med njimi je bila tudi Kekčeva »Dobra voljajenajbolja ...«. Spoštovani starši! Pošljite vaše otroke na takšne in podobne akcije, če se jih že sami ne udeležite.
Otroci bodo do svoje okolice veliko bolj ozaveščeni, če bodo sami videli in izkusili, kaj delamo ljudje naravi in vsekakor sami sebi. Ob spomladanski akciji čiščenja okolja smo se naučili tudi opazovati naravo: poslušali smo ptičje petje, občudovali deževnike, ki so prilezli iz zemlje, tudi čebele so se že prebudile. Med drugim smo obiskali tudi bodočo lokacijo čebelarskega društva naše občine, kjer nameravajo postaviti čebelnjak. Nabrali smo precej vreč smeti in ugotovili, da bi morali takšno akcijo čim prej ponoviti.
Marija Prelog
klosti tako zaraščena, da je bila skoraj neprehodna. Danes je skrbno urejena in očiščena. Po besedah predsednika Milo-šiča bodo z delom nadaljevali avgusta, ko bodo začeli s postavitvijo čebelnjaka, ki naj bi ga uradno odprli prihodnje leto, ko bo društvo proslavilo 75 let delovanja.
MZ
|B,-W '—I
15
Maj 2009 _
Društva in dogodki
Zbor članov Etnografskega društva Korant Markovci
21. marca smo se člani ED Korant Markovci sestali na rednem letnem zboru članov. Iz predstavljenih poročil je razvidno, da je bilo delovanje društva v preteklem letu uspešno.
Udeležili smo se številnih prireditev ter gostovanj, na katerih smo s ponosom predstavljali naše pustne like ter običaje. Osrednja naloga društva je pripraviti zdaj že tradicionalni Fašenk v Markovcih, v okviru katerega organiziramo bičev pok, pustno povorko ter za zabave željne pustovanje v karnevalskem šotoru.
Zaradi zastarelih podatkov ter zakonskih zahtev smo člani sprejeli nov statut društva. Sledili so potrditev plana dela za leto 2009, ki gaje predstavil predsednik društva, ter nadomestne volitve v nadzorni odbor.
Zbor članov smo zaključili z ogorčenjem nad člankom »Kam gre naš polno-letnik?« iz prejšnje številke Markovske-ga lista, saj v celotnem članku domačina ni zaslediti niti enega pozitivnega pogleda na organizacijo Fašenka v Markovcih. V društvu smo odprti tudi za kritike, saj na njihovi osnovi lahko izboljšamo svoje delo. Vendar bi vsaj domači pisci lahko pripomogli k večjemu slovesu našega fašenka, če bi nam kritike sporočili direktno na društvo in ne preko medija, ki je danes dostopen vsem, ki bi se karkoli želeli pozanimati o fašenski prireditvi v Markovcih in na ta račun
mogoče izgubljamo morebitne dragocene turiste, ki bi si želeli ogledati naše fašensko dogajanje. Iz spodnjega citata je razvidno, da organizacija fašenka ni prepuščena naključju, ampak se na to prireditev skrbno pripravimo tako domačini, številna društva, občina, vrtec in OŠ Markovci in vsi, ki sodelujemo v po-vorki, za kar se vsem člani ED Korant Markovci tudi zahvaljujemo. Mislimo, da moramo vsi skupaj biti bolj ponosni na svojo kulturno dediščino ter tudi govoriti in pisati o njen, kot si ta zasluži. Vse, ki pa želite kakorkoli prisostvovati pri izvedbi Fašenka v Markovcih, pa z veseljem vabimo, da se nam pridružite. Pa naj zaključim z enim prijetnim in optimističnim spominom na minuli fašenk oziroma s citatom priznanega fotografa in novinarja Primoža Hinga, kije opazil prav vsak kamenček v mozaiku našega fašenka: »Že ob prihodu v Markovce je bilo - tudi zaradi lepega vremena - čutiti neko lepo pričakovanje. Že osem let fotografiram pustne dogodke po vsej Sloveniji, a se bo zaradi časovne omejenosti pustnega časa to fotografiranje zavleklo še v kakšno prihodnje leto. Upam pa, da mi po pustu 2010 po številnih člankih v prilogi TT Slovenskih novic uspe vse zapise in fotografije izdati v knjižni obliki. S posnetim gradivom sem zelo zadovoljen, saj sem posnel ravno to, kar sem želel oziroma načrtoval. Že ob začetku poti iz Markovcev v Za-bovce me je zelo presenetila okrasitev
hiš, vrtov in celo dreves, da ne govorim o številnih mizah in ponudbi domačinov, ki so se zelo potrudili in nas razvajali na vsakem koraku. Vsa čast in moje osebno priznanje vsem, ki so se tako lepo potrudili za dobrodošlico in lepo spremljanje pustne povorke. Tisti, ki bolj resno fotografiramo, gremo včasih navadnim obiskovalcem na živce (morda komu za trenutek zastremo pogled, pa jih že to zmoti). V Markovcih nisem slišal niti ene same pripombe in tudi skupine mask so bile pripravljene sodelovati, za trenutek počakati in podobno.
Prav tako velja pohvaliti tiste, ki so sodelovali v povorki, saj so bile maske urejene in preprosto - lepe. Čuti se, daje celoten fašenk pripravljen zelo skrbno, da ljudje radi sodelujejo in pokažejo svojo gostoljubnost na vsakem koraku. Prav v tem času, ko se tudi pri nas vse bolj že odražajo posledice gospodarske krize, bi si takih druženj želeli ob čisto navadnih dneh, saj bi le tako lažje premagovali težave, predvsem pa številne osebne stiske ljudi. Vsem v vašem društvu, ki ste vsak po svojih močeh prispevali k prijetnemu vzdušju, se najlepše zahvaljujem, predvsem pa vam želim, da boste to tradicijo nadaljevali in ohranjali imenitne pustne običaje.«
ED Korant Markovci
17. maja bo zanimivo v Novi vasi
Pred gasilsko-vaškim domom v Novi vasi in v tamkajšnjem športnem parku bo 17. maja ob 13-ih srečanje konjenikov in traktoristov z blagoslovom pri delu. Prireditev organizira Konjeniški klub Nova vas v sodelovanju z občino Markovci, društvom podeželskih žena, domačim gasilskim društvom, čebelarskim društvom Markovci in vaškim odborom Nova vas. Kot pravijo organizatorji, bodo pripravili mimohod konjenikov in konjskih vpreg z različnimi orodji, traktorji in oldtimerji. Traktoristi se bodo predstavili tudi s kmetijsko mehanizacijo.
MZ
16
_ Glasilo občine Markovci
Društva in dogodki
Kako postati direktorica svojega gospodinjstva?!
V	marcu smo v sodelovanju društva podeželskih žena, župnijsko Karitas in OORK povabili v goste Natašo Sinovec, koordinatorko nacionalnega programa za Slovenijo »Cisti zobje«.
V	zasebnem življenju opravlja kot večina žensk več različnih nalog in funkcij zaposlene žene in mame.
Nekaj let nazaj je prišla do ideje in spoznanja, da če želi uspešno voditi podjetje in hkrati imeti srečno družino in da bo uspela narediti gospodinjska ter ostala dela, kijih kot mama in žena mora vsakodnevno postoriti, si mora sama pri sebi ustvariti red in urnik, tako kot je to v podjetju. Odločila seje, da naredi konec kroničnemu pomanjkanju časa na vseh koncih.
Naredila si je tedenski plan opravil, ki jih mora postoriti po službi in si organizirati delo tako, da ji ostane čas za aktivnosti, ki jo veselijo. Ko je temu nekaj časa dosledno sledila, je ugotovila, da ima z dobro organiziranostjo časa več kot dovolj. Ta svoj rezultat je potem priporočala tudi svojim prijateljicam in znankam, ki soji svetovale naj te izkušnje predstavi širše, saj bo marsikateri ženski kakšen nasvet prišel še kako prav. Tako se je opogumila in napisala brošuro z naslovom »Kako postati najbolje plačana direktorica gospodinjstva?«. V tej knjižici skozi čudovite pri-
spodobe z resničnimi vsakodnevnimi zgodbicami opisuje, kako gospodinja postaja čedalje bolje plačana direktorica svojega gospodinjstva in nam predstavi gospodinjstvo kot podjetje. Tako direktorica svojega gospodinjstva vodi svojo malo tovarno: proizvodnja -kuhanje, storitve - likanje, čiščenje stanovanja, organizacija dogodkov (rojstni dnevi, pikniki, družinska srečanja nabava - trgovina (primerne količine hrane in drugih potrebščin ...), prodaja -naše storitve in izdelke »morajo kupiti« naši odjemalci...
Kdo so ti odjemalci, nam potem razkrije v nadaljevanju.
V prijetnem in sproščenem marčevs-kem večeru, ki smo si ga privoščile ob dveh praznikih, smo ugotovile, da smo pravzaprav tako in tako že direktorice svojih gospodinjstev, le plače si večinoma izplačamo daleč prenizke. Direktorica gospodinjstva se zaveda pomembnosti združevanja kariere, partnerskega odnosa, materinstva, oziroma združevanja vloge, ki se pojavlja v življenju ženske. Je srčna in srečna ženska in to stanje duha preliva na ljudi okrog sebe. Zato ideja o direktorici svojega gospodinjstva ni zanimiva samo za ženske, ampak je naklonjena tudi moškim in v celotnem smislu je tudi to promocija za zdravje.
Marija Prelog
O Florjanovem v naši občini
Sv. Florijan bi naj po legendi živel v rimski pokrajini Noricum (današnja Avstrija) v tretjem stoletju po Kristusu. Legende pripovedujejo, da je bil kot častnik zadolžen za gasilstvo, ker so bile v Rimu in vseh pokrajinah, kjer so delovale rimske legije, ustanovljene gasilske enote.
V	njegovem času so kristjane močno preganjali. Florijana so z mostu vrgli v reko, kjer je okrog vratu imel obešen mlinski kamen. Človek, ki gaje porinil v reko, je oslepel, reka pa seje ustrašila tega dejanja in ga je izvrgla na skalo, kjer ga je pričel varovati orel z razprostrtimi krili v obliki križa. Po pokopu so se na mestu pričeli dogajati čudeži; iz ljudi so bili tukaj odgnani zli duhovi in vsak bolan kristjan je na tem mestu občutil olajšanje svojih težav. Opisani dogodek seje zgodil 4. maja 304. leta, zato je ta dan god sv. Florijana.
Tudi v naši občini vsako leto praznujemo Florjanovo, ko se gasilci iz vseh vasi zberejo pri obeležju - kipu sv. Florijana - v Stojncih. Bil je postavljen leta 1993 in letos praznujemo že 16. obletnico. Tudi preteklo nedeljo je bila darovana sv. maša za vse žive in pokojne gasilce in v upanju, da nas sv. Florijan obvaruje večnega ognja. Blagoslovljeni so bili tudi gasilski avtomobili in slovesni prapori.
Gasilski mimohod oziroma parada ob spremljavi pihalne godbe v nas vedno znova vzbudi strah in hvaležnost obenem, da imamo med nami može, ki so pripravljeni pomagati v kakršnikoli nesreči, ki se pripeti. Če nas slednja ne doleti, tega morda ne razumemo najbolje.
V	nasprotnem primeru pa spoznamo, da so gasilci resnično vredni pohvale, saj nikoli ne vemo, kakšna nesreča preti nad nami. V takšnem primeru so pri roki vedno gasilci, ki prostovoljno pomagajo in poskušajo rešiti, kar se še rešiti da.
Na srečo naše občine, razen hudega požara pri Kostanjevčevih v Stojncih, v zadnjem desetletju ni doletela večja nesreča. Beležimo še nekaj požarov, reka Drava pa je redko poplavljala. Starejši ljudje radi rečejo, da sije "ta prostor Marija za svoje vzela". Morda pa to vseeno drži .Napomoč!
Alenka Rožanc
17
Maj 2009 _
Kultura
Za kulturnike delovni začetek pomladi
Pa je prišla. Pomlad namreč. Težko pričakovana, opevana, polna upanja in želja po spremembah. Tako, kot se narava vse bolj razvija in razcveta, tako tudi pevci KUD-a Markovski zvon ne počivamo. Pretekli meseci so bili namreč za vse nas precej delovni. Pridnost in delavnost seje izkazala v rezultatih, ki so se obrnili zgolj v pozitivno smer...
Konec februarja in v začetku marca smo se pričeli intenzivno pripravljati na vse prihajajoče obveznosti, ki so bile pred nami. 22. marca smo se med drugim sestali na rednem občnem zboru, kjer smo poročali o društvenih dejavnostih v preteklem letu in si zadali cilje za v bodoče. Teh ni malo in verjamemo, da jih bomo s skupnimi močmi in pridnim delom lahko osvojili.
Predsednik društva, Darko Mezna-rič, je med drugim poudaril: "Kul-turno-umetniško društvo Markovski zvon je raslo in še raste, tako po številu članov, kot po kvaliteti programov, ki se izvajajo v društvu. Predvsem samostojnost in hkrati povezovanje med sekcijami društva dajeta Markovskemu zvonu to, da lahko pripravi projekte po svoji meri, ki so primerni za vse poslušalce ." Da resnično še vedno rastemo, nam je v "dokaz" vse več mladih pevcev, ki se pridružujejo društvu. Z leti je postalo v navadi, da pevke iz Otroškega cerkvenega zbora, ki končajo OŠ, enostavno menjajo "članstvo" in od takrat naprej pojejo v "velikem" zboru. Za ohranjanje petja v Mar-kovcih se resnično ni potrebno bati. Marec, april in maj so meseci revij na najrazličnejših področjih kulture. Mi smo se pripravljali seveda na pevske, ki se jih redno udeležujemo vsako leto. Zahtevajo nekoliko več dela in prav 2. aprila so se na območni reviji mladinskih pevskih zborov, ki je letos bila jubilejna, 50. po vrsti, drugič zapovrstjo predstavili naši Zvončki. Triglasno petje in majhna scena ob zadnji pesmi Pastirče mlado so
dale piko na i. Bili smo pohvaljeni za trud in dobro izvedbo, predvsem pa dobili v uk, naj pevsko dejavnost vztrajno nadaljujemo in v zbor povabimo še več petja željnih članov. Kar na tem mestu: mladi, toplo vabljeni!
MeCPZ seje območne revije udeležil 18. aprila, a smo do tedaj, zraven rednih vaj, pridno peli pri slavnostni maši na cvetno nedeljo, ob svetem tridnevju in veliki noči in na žeg-nanjsko Markovo nedeljo. Velikonočna vigilija na veliko soboto, ko ob duhovnikovi "Slava, Bogu na višavah" ponovno mogočno za-donijo orgle, vsako leto znova poda občutke zmagoslavja; tako zmagoslavje Kristusovega vstajenja kot zmagoslavje petja na koru, ki nam je dano s talentom petja. S slednjim lahko popestrimo sleherno sveto mašo in tako zapojemo Bogu v čast, nam pa v veselje. Čeprav je petje v velikonočnem času naporno, s prijaznim pogledom in dobro voljo od-pojemo vseh pet slovesnih svetih maš, ki potekajo od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka. Poudarimo lahko, da na velikonočno nedeljo pojemo kar dvakrat in brez dobre pevske kondicije nikakor ne bi šlo. Obenem gre vseeno za veselje in zadovoljstvo, ko zapojemo mogočno Alelujo, ali ko se združimo z najmlajšimi Zvončki in tako poje kar "celkor".
Nekaj dni po praznikih smo se udeležili, že omenjene, 35. območne revije pevskih zborov Večerna pesem 2009. Program treh pesmi, ki smo jih zapeli, je letos vključeval nekoliko zahtevnejšo skladbo Salve Regina, ki smo ji namenili največ pevske priprave. Spremljana je bila z bobni in izzvenela v prepričljivem izvirnem tonu. Nekoliko strahu in zmede je pred nastopom bilo vseeno čutiti, a nam je uspelo. Naša priprava nanj tik pred začetkom je bila prav komična: eni so ponavljali besedilo, drugi so se bali, ali bodo ujeli intonacijo, spet tretji so se ukvarjali s svojim izgle-
dom. Vse pa nas je vodila skupna misel: zaupati vase in dati od sebe najboljše. Tako je tudi bilo. Po slovesni Markovi nedelji, 26. aprila, ki v sklopu občinskega praznovanja predstavlja zaključek prazničnih dni, se je tudi nam prileglo nekaj dni počitka. Ne smemo pa mimo pogrebnih in poročnih maš, ki so, tako kot za duhovnika, tudi za pevce enostavno nuja. Letošnje Markovo je bilo resnično ena sama velika slovesnost. Sveta maša, ki jo je vodil odgovorni urednik radia Ognjišče Anton Trstenjak, je bila med drugim tudi snemana. Zbor je izbral dokaj zahteven repertoar, kakor se za Markovo tudi spodobi. Ponovno so zado-nele veličastne orgle in Sv. Marko, naš farni patron...
Dogajanje po maši je prav tako postalo bogatejše, saj se trudimo, da Markovo postane in ostane praznik za vsakega izmed občanov. Program zunaj cerkve so popestrili godbeniki, cerkvena pevska zbora in kopjaši. Manjkal ni niti okusni golaž, številno pecivo in dobra domača kapljica. Želimo si, da se obiskovalci še dlje časa zadržijo pred cerkvijo in da vsi skupaj začutimo, da je Markova ne-deljares naš skupen praznik. Razvidno je, da smo "Kudovci" resnično aktivno društvo, ki še dolgo ne bo prenehalo. Potencial vidimo predvsem v naših mladih, ki so bili za pridnost tudi nagrajeni. Vseskozi so aktivni tudi v šoli; ker pa so si za preteklo revijo čas vzeli za marsikatero vajo tudi v času pouka, smo jih presenetili s pohodom po Halozah. Pešačili smo od Dolan do Velikega vrha, kjer so jim sv. trije kralji našega društva pripravili lepo nedeljsko popoldne.
Vsi pevci, tako mladi kot starejši, se bomo še naprej trudili ter urili naše glasove. Urnik je namreč vseskozi zapolnjen - pred nami so šmarnice, sveta birma, prvo sveto obhajilo, . in predvsem Marijin mesec, ko bomo ponovno zapeli "Spet kliče nas venčanimaj ...".
Alenka Rozanc
18
Glasilo občine Markovci
Iz osnovne šole Markovci
Red je vedno pas pripet

V mesecu marcu je v naši šoli potekala zanimiva, predvsem pa poučna prometna prireditev pod naslovom Red je vedno pas pripet. Prireditev je bila namenjena mlajšim učencem -učencem vrtca in 1. ter 2. triade.
Prireditev je učencem omogočila občina Markovci, organiziral jo je namreč Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z OŠ Markovci. Učencem so bili predstavljeni preven-tivno-vzgojni programi »Pasavček«, »Kolesarček« in»Jumicar«. Otroci prve in druge triade so se pri programu »Kolesarček«s štirikolesniki na pedale popeljali po prometnem poligonu, kije bil opremljen s križišči, prometnimi znaki, prehodi za pešce in semaforji. V vlogi voznika so doživljali to, kar doživljajo vozniki na cesti. Tako so mimogrede prevozili stop znak ali rdečo luč na semaforju. Vendar so z vajo, po nekajkratni ponovitvi vožnje, postali »pravi izkušeni vozniki«. Otroci so bili postavljeni tudi v vlogo pešcev, ki so morali prečkati cesto, obe-
nem pa so bili dodatna ovira za voznike. Učenci druge triade so pri programu »Jumicar« preizkusili svoje sposobnosti na prometnem poligonu z »jumicar mini avtomobilčki« na bencinski pogon. Avtomobilčki so vsebovali vse elemente
pravega vozila z varnostnim pasom, zavornim pedalom in pedalom za plin. »Pasovček« pa je učence opozarjal, kako pomembno je, da imamo v avtomobilu pas vedno pravilno zapet.
OŠ Markovci
Mala šolska kronika
16. 3. 2009 - naši učenci so se udeležili revije otroških pevskih zborov, ki je potekala na OŠ Mladika v Ptuju.
Od 16. do 21. 3. 2009 je bila na šoli odprta razstava fotografij na temo astronomija.
V velikonočnem tednu so imeli 5. razredi tehniški dan - velikonočne delavnice. Izdelke so v šoli tudi razstavili.
2. 4. 2008 je bila naša šola gostiteljica območne revije mladinskih pevskih
zborov - bilaje že 50. po vrsti. Udeležba zborov je bila velika, sodelovali so skoraj vsi mladinski zbori iz bivše ptujske občine.
V	soboto, 4. 4. 2009, so se člani planinskega krožka OŠ Markovci udeležili orientacijskega pohoda na Boču. Pohod je štel za področno tekmovanje.
V	tednu od 20. do 24. aprila so na šoli potekale dejavnosti v sklopu Dneva šole.
Šolski novinarji
Red je vedno pas pripet pripoved o doživetju
Valentinovo
Valentinovo je dan, ko pride ljubezen na plan. Vsi bi radi videli simpatije, le pustite zdaj hudobije! Valentinovo vsak dan živi, ker srečni smo vsi, da smo tudi sami zaljubljeni.
Angelika Lajh, 6. b
Vponedeljek, 9.3.2009, smovOŠ Mar-kovci imeli predavanje z naslovom »Red je vedno pas pripet«. Naučili smo se nekaj o prometu in varnosti v njem. Najprej nam je gospod razložil nekaj besed, ki smo se jih morali naučiti. Nato smo odšli ven, kjer smo vozili avte. Vsak je imel zaradi varnosti na glavi čelado. Pri vožnji smo morali upoštevati
prometne znake. Na srečo se ni nihče poškodoval. V vožnji smo se zelo zabavali. Imeli smo se odlično. Sama sem za vožnjo izbrala roza avtomobilček. Ko smo končali z vožnjo, smo odšli v telovadnico. Dve prijazni gospe sta nam pokazali, kako moramo biti pripeti in kje moramo v avtu sedeti do 12. leta starosti.
Videli smo tudi naprave, ki so nam pokazale, kakšne bi bile posledice, če bi vozili in se zaleteli s 30 km/h, 50 km/h in 90 km/h.
S tem smo končali. Upam, da bom lahko še kdaj vozila te avte. Bilo je zelo zabavno.
Sara Poric, 5.a
19
Maj 2009 _
Iz osnovne šole Markovci
Zaplesale smo ...
... na območni reviji plesnih skupin, ki je potekala zadnji dan v mesecu marcu v Mestnem gledališču Ptuj.
Naj se najprej predstavimo: smo štiri prijateljice in sošolke, učenke 6. razreda. Imamo veliko skupnih interesov, posebej pa nas je zbližal eden - to je ples.
Naša učiteljica plesa je Iva Pičerko, kije zelo prijazna, zato se vse veselimo četrtkov, ko smo skupaj, saj takrat potekajo naše vaje. Moramo reči, da to niso samo vaje, je tudi zabava, smeh, veselje, izpovedi ...
Z našo učiteljico smo že januarja začele pripravljati koreografijo, izbrale smo glasbo. Za letošnjo (našo prvo) predstavitev pred širšo javnostjo smo izbrale ples slow dance. Na odru smo se predstavile tudi v novih oblačilih bleščečega odtenka.
Uspelo nam je! Bodrili so nas starši, pri-

\1
li i 'H

Markovske šestošolke na območni reviji plesnih skupin
jatelji in gledalci v polnem gledališču. Ponosne smo na naše skupno delo, na učiteljico Ivo, ki nas spodbuja in skupaj z nami ustvarja govorico telesa.
Še bomo plesale!
N. Strelec, L. Gošnjak, N. Bezjak, A. Sterbal
Naš maček Tigi
Je sive barve, ima velike oči, je velik in lep. Navadno je čist, le včasih ima umazane tačke. Njegova dlaka je pepelnato siva in ne izpada. Se tudi sveti. Navajen je jesti brikete in piti vodo. Je naš prvi maček, ki seje skotil pri nas. V moje življenje je prinesel veliko veselja. Pred nekaj leti sem v sosedovih cipresah zaslišal mucka, ki je jokal. Odnesel sem ga domov in mu dal jesti in piti. Nato muc sploh ni hotel več od nas. Lepo smo ga sprejeli, razen sestre Monike in brata Luke, ker se je muc večkrat polulal v njuni postelji.
Cez nekaj časa je naš »muc« dobil mladičke. Bil sem jih strašno vesel, saj sem
jih komaj dočakal. Zgodilo se je tako. Ko smo se nekega večera vrnili z obiska pri sosedovih, smo našli na postelji našo Mikico, ki je že skotila dva mladička. Atijihje odnesel v kurilnico. Spomnim se, da se je to zgodilo 24. marca. Naslednji dan sem presrečen občudoval štiri male, slepe kepice pri sesanju materinega mleka.
Dva smo oddali, obdržali smo črnega in pepelnato sivega. Crnega sem dal bratrancu, obdržal pa sem pepelnatega. Iz dneva v dan je postajal večji in bolj zagret za parjenje. Ravno zato smo ga dali kastrirati, da ga ne bi povozil avto, saj so v času parjenja mački zelo divji in
neprevidni. Z odraščanjem je postal tudi pametnejši zna si sam odpreti vhodna vrata.
Ko je bil še majhen, seje večkrat polulal v posteljo, enkrat celo na sestrino torbo. Sedaj je odrasel, zato tega ne počne več. Edini problem z njim je nastal pozimi, ko smo delali novo zelenico. Ker še trava ni zrasla, je imel naš muc pogosto blatne tačke. Tak je prihajal v hišo in sledi, ki jih je puščal, so mami skoraj uničile živce.
Njegovo mamo, našo Mikico, je povozil avto, ko smo bili na morju. Tako je zdaj Tigi naš edini maček.
Jaka Horvat, 6.A
Moji najstniški dnevi
Živjo! Moje ime je Taja in prihajam iz Stojncev. Stanujem v hiši skupaj s starši, v spodnji etaži pa živita še dedek in babica. Hodim v sedmi razred osnovne šole. Ker sem edinka, mi je pogosto dolgčas, zato se ukvarjam s številnimi dejavnostmi.
Poleg učenja, ki je na prvem mestu, se v šoli ukvarjam še z raznimi dejavnostmi: pojem pri pevskem zboru, hodim k dodatnemu pouku iz matematike, berem za bralno značko (slovensko in angleš-
ko). Sem odlična učenka in nekaterim učenkam včasih pomagam pri razumevanju snovi.
Pozimi se z očetom večkrat odpraviva na Roglo smučat. Poleti rolam ali kolesarim. S sosedi si poleti privoščimo tu in tam tudi partijo badmintona. Enkrat tedensko obiskujem glasbeno šolo, ker me to veseli. Tudi po računalniku rada poklepetam s prijatelji, po televiziji pa pogledam kakšne španske limonade. Rada hodim, ali tekam v gozd.
Imam tudi dve muci in hrčka, ki jih imam zelo rada. Moj prosti čas je namenjen druženju s prijatelji. Včasih obiščem babico v Sobetincih, ki peče najboljše krofe, ali pa botro, pri kateri je vedno veselo. Mami in očetu rada priskočim na pomoč pri hišnih opravilih. Tako preživljam dneve mojega odraščanja. V njih uživam, saj sem aktivna in tudi tako skrbim za svoje zdravje.
Taja Znidaric, 7. razred
20
_ Glasilo občine Markovci
^^^_Iz osnovne šole Markovci
V vrtcu to šolsko leto v znamenju domovinske vzgoje
Le redko ali nikoli se ne vprašamo, kaj pomeni imeti domovino, saj se ne zavedamo dobrin, ki nam jih daje. Pogosto opazimo le tisto, cesar nam ne nudi.
Mnogokrat odrasli gledamo na domovino kot na nekaj samoumevnega, takšno vedenje pa prenašamo tudi na otroke. Zato pogosto ugotavljamo, da se naši otroci preveč zavedajo pravic in premalo dolžnosti. Domovinska vzgoja je tista, ki daje veliko možnosti, da otroka seznanimo s pravicami, ki mu jih domovina zagotavlja, hkrati pa ga vzgajamo na spoštljiv in odgovoren odnos do ljudi, živali in narave.
Projekt domovinske vzgoje je potekal že v lanskem letu, namenjen je bil spoznavanju domovine Slovenije. To šolsko leto pa smo posvetili spoznavanju ožje, otrokom bližje domovine, to je občine Markovci. Projekt je bil zasnovan tako,
da je dajal otrokom možnost aktivnosti na vseh vzgojnih področjih »kurikulu-ma«. Aktivnosti so otrokom nudile možnost neposrednega opazovanja in spoznavanja (župana g. Franca Kekca, simbolov naše občine, pomembnih objektov, posebnosti kraja, vasi, društva, običajev, družabnega življenja, kulturne dediščine ...). Skozi vsebine projekta so otroci spoznavali narečni govor, značilen za naš kraj, spoznavali so glasbo in ples, ki je bila in je še prisotna v našem kraju. Tudi likovno so ustvarjali lepote naše občine. V projekt smo vključili praktične dejavnosti, ki so otrokom omogočile pridobivati delovne navade in se učiti, kako skrbeti za urejenost kraja.
Skozi projekt smo vzgojiteljice uresničevale zastavljene cilje, s katerimi so otroci pridobili občutek varnosti in pripadnosti domovini, spoznali vrednote, kijih daje domovina, si pridobili zani-
manje za spoznavanje lepot in znamenitosti domovine, spoštljiv in odgovoren odnos do domovine, otroci so bogatejši za spoznanje, da tudi oni lahko vplivajo s svojimi dejanji na dobro počutje sebe in drugih.
Družabno življenje v naši občini Mar-kovci je del znanja, ki so ga otroci pridobili skozi projekt in ga predstavili ob dnevu vrtca. Prireditev, ki je potekala 26. marca v večnamenski dvorani v Markovcih, je bila posvečena tudi vsem materam in družini, ki prva ponudi otrokom občutek pripadnosti. Domovinska vzgoja je tema, ki naj se nikoli ne zaključi. Je tema, ki naj uči otroke sprejemati in dajati vse lepo, kar ponuja domovina.
Vsem otrokom želim, da bi se v svojem kraju dobro počutili. V njihovih srcih naj za vedno ostane pesem »Markovci, moj kraj, ti zame res si pravi raj.«
Cvetka Ferčič
Župan je posvetil del svojega časa tudi otrokom v vrtcu
V projektu »Markovci, moj kraj« smo načrtovali tudi spoznavanje otrok z žu-
panom naše občine Francem Kekcem. Našemu povabilu seje prijazno odzval -
•.fh
mf
kljub mnogim obveznostim. Takoj ob prihodu v igralnico je stekel sproščen pogovor s predstavitvijo županovega dela. Pripovedoval je o svojem delu in življenju. Tudi otroci so postavljali zanimiva vprašanju in mu predstavili že pridobljeno znanje o občini Markovci. Našo igralnico krasi tudi zastava občine, ki nam jo je podaril g. župan in portreti župana, ki so jih ustvarili otroci.
Spoštovani g. Kekec!
Zahvaljujemo se Vam za prisrčen obisk, ki je omogočil večini naših otrok prvi stik z Vami.
Dovolite, da zaključim z izjavo deklice Leje: »Vedno, ko bom videla župana, mu bom pomahala, saj sem ugotovila, da je zelo prijazen«.
Skupina Sončki
Otroke v vrtcu Markovci je obiskal župan Franc Kekec in predstavil občino ter delo župana.
21
Maj 2009 _
Iz osnovne šole Markovci
Dan šole - trideset let šolske zgradbe
V	tednu od 20. do 24. aprila so na šoli potekale dejavnosti, posvečene dnevu šole, v katerem smo obeležili trideset let nove šolske zgradbe.
Vtorek, 21.4., seje v večnamenski dvorani odvijalo športno srečanje v odbojki. Pomerile so se ekipe učencev devetega in osmega razreda OŠ Markovci, ekipa učiteljev OŠ Markovci ter gimnazijci gimnazije Ptuj. Tekme so bile napete, zmagali so gimnazijci, vendar so ti le za las premagali ekipo učiteljev - zmagali so za razliko dveh točk. Srečanjeje spremljalo veliko navijačev, ki so navijali za svojo ekipo.
V	sredo, 22. 4., so novinarji prestavili letošnje šolsko glasilo, ogledali smo si videospot, ki je nastal ob svetovnem dnevu varne rabe interneta, odprli pa smo tudi razstavo izdelkov učencev z naslovom Moja šola, moj ponos. Učenci so ustvarjali ob tridesetletnici šolske zgradbe.
V	četrtek, 23.4., seje odvijala osrednja prireditev ob dnevu šole. Letos teče že trideset let, odkar so prvi učenci prestopili njen prag, zato smo prireditev posvetili temu jubileju.
»Nič ni lepše, kot slišati veselo in brezskrbno vriskanje otrok ob igri okrog šole ...«, so bile besede slavnostnega govornika, gospoda Karla Krivca, prvega ravnatelja nove šolske zgradbe. V govo-
ru, polnem čustev in spominov na staro šolo in na začetke delovanja nove šole, je poudaril, daje bila predaja nove šolske zgradbe svojemu namenu tistega davnega leta 1979 daleč najbolj odmeven dogodek v bivši ptujski občini. Navdušenje ljudi je bilo veliko, komentarji pa različni: od pohvalnih besed pa do blagih kritik.
Takratni učenci in kolektiv so bili presrečni, saj so se sanje in pričakovanja po novi šoli uresničile. Gospod Krivec je poudaril tudi, da je dan šole praznik za delavce šole in njihove učence, ker temelji na doseženih rezultatih vzgojnega, izobraževalnega in drugega dela, ki ga izvaja šola. Je pa tudi praznik za starše, ki so v tesni povezanosti s šolo in praznik družbenega okolja, v katerem šola deluje. Svoj govor je sklenil z željami učencem, pedagoškemu kolektivu in šoli ob tem jubileju. Učencem je zaželel srečno otroštvo, dobro počutje v šoli, dosti veselih in zanimivih ur pri pouku in drugih dejavnostih ter dober učni uspeh. Pedagoškemu kolektivu pa predvsem zavedanje, da je znanje, ki ga daje šola, temeljno znanje za vse nadaljnje šolanje otrok, zato se je potrebno nenehno zavedati, da pouk nikoli ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Sledila je razgibana prireditev, ki so jo pripravili učenci z mentorji. Prvič je bila zapeta šolska himna, ki je nastala ob tej
priložnosti. Obesili smo tudi šolsko zastavo.
Ravnatelj šole, gospod Ivan Štrafela, pa je najzaslužnejši učenki letošnjih deve-tošolcev, Katji Bezjak, podelil nagrado za posebne dosežke - kip Markec. V petek, 24. 4., pa smo bili priče razstave projektnega dela učencev osmega razreda pri predmetu biologija in geografija. Učenci so ob dvestoletnici Dar-winovega rojstva izvedli naslednje aktivnosti: raziskovali so njegovo življenje in nam predstavili njegov življenjepis; poglabljali so se v njegovo potovanje okoli sveta z ladjo Beagle, ki je trajalo od 1831 do 1835 leta in na katerem je odkrival nove živalske vrste; raziskovali so Darwinovo teorijo in njegova knjižna dela - ugotovili so, da je najbolj znana knjiga Nastanek vrst z naravnim izborom, ki je bila ob izidu 1859. leta že prvi dan razprodana; seznanili so se s slovenskimi naravoslovci v Darwinovem času; izdelali so časovni trak o življenju in delovanju Darwina; likovniki so predstavili njegov razvojni nauk skozi sliko; slišali smo predstavitev Darwinovega življenja v nemškem in angleškem jeziku in pripravili so razstavo v šolski avli ter predstavitev tega projekta.
Irena Muršec
HIMNA OS MARKOVCI
Spomnim se, ko prvič v šolo smo prišli, fantje, dekleta, zaskrbljeni smo bili. Kdo boji se šole, le zakaj skrbi, saj smo učenci šole Markovci!
Črke smo že zdavnaj naučili se, le kdo računat',pisat',šeneve? Šport in glasba krajšata nam prosti čas, ni stvari, ki ni za nas.
Refren:
Kdo ve, kam nas peljejo poti,
spomin na skupni čas naj ne zbledi.
Saj vsi del smo šole Markovci,
zato ostanimo prijatelji.
Čas hitro teče, k pouku se nam vsem mudi,
znanje čaka, naj z dlani nam nespolzi.
Je smeha polno, pa kdaj solzic v očeh, Saj vsi del smo šole Markovci, naj nikomur tuj nebo uspeh.	zato ostanimo prijatelji.
Refren:
Kdo ve, kam nas peljejo poti, spomin na skupni čas naj ne zbledi. Saj vsi del smo šole Markovci, zato ostanimo prijatelji.
Čas hitro teče, nam spomin ostane le, na šolo, prijatl'e, na nore dogodivščine. Ljubezni prve pozabiti se ne da, naj spomine lepe vsak ima.
Refren:
Kdo ve, kam nas peljejo poti, spomin na skupni čas naj ne zbledi.
Kdo ve, kam nas peljejo poti, spomin na skupni čas naj ne zbledi. Saj vsi del smo šole Markovci, zato ostanimo prijatelji.
Saj vsi del smo šole Markovci, zato ostanimo prijatelji.
22
_ Glasilo občine Markovci
v
KD »Alojz Strafela« Markovci - Sprehod skozi naše delo
Po kratkem izostajanju iz vsebin Markovskega lista se vam dragi bralci spet oglašamo iz vrst našega društva, ki tudi v tekoči sezoni pridno ustvarja in s svojimi nastopi piše nove zgodbe.
Lansko jesen, kmalu po trgatvi, smo člani KD Alojz Štrafela Markovci zakorakali v že 41. pevsko sezono, ki se z bližanjem poletja počasi že izteka. Naša pesem je odmevala na številnih prireditvah in nastopih. Tako smo v mesecu decembru gostovali na tradicionalnem božičnem koncertu, ki ga vsako leto priredijo pevci KUD Markovski zvon. V mesecu februarju smo v čast našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu zapeli na proslavi v bukovski
večnamenski dvorani. V pustnem času smo naše društvo dostojno predstavljali pevci sekcije orači, ki smo ob nastopu na pustni povorki v Markovcih zapeli tudi ostarelim v domu v Muretincih. Z bližanjem pomladi se je približeval tudi naš tradicionalni spomladanski koncert, zato smo pevskim vajam posvečali še več časa. Konec meseca marca smo imeli intenzivne vaje, kjer smo z učenjem novih pesmi in ponavljanjem starejših sestavili koncertni program. Naše društvo je tudi v tej sezoni dobilo svežih moči, saj se nam je pridružil nov član, ki je na intenzivnih vajah tudi uspešno prestal pevski krst. Tradicionalni spomladanski koncert, ki je že za nami, smo skupaj z našimi gostjami, ženskim pevskim zborom »Lipa«
iz Dravograda uspešno izvedli. Hitro po koncertu smo vse pohvale poželi še na območni reviji pevskih zborov na Ptuju, kjer se je (prav tako kot na koncertu) poslušalcem v novi vlogi predstavil naš zborovodja Srečko Zavec, ki je kot solist odpel Kernjakovo Katrco. Pred kratkim smo zapeli še na prireditvi ob 10. prazniku občine Markovci in na koncertu domačega folklornega društva, kjer smo z zasedbo oračev zapeli v čast dolgoletnemu in obenem ustanovnemu članu našega društva, prehitro preminulemu Francu Golobu. 31. maja bomo pevci MoPZ Markovci gostovali v Dravogradu, kjer bomo zapeli na koncertu ženskega pevskega zbora »Lipa«, ki se je letos predstavil v Markovcih.
Marko Kunčnik
23
Maj 2009 _
Praznujmo Markovo!
Markova nedelja je dejansko naš farni praznik že od posvetitve cerkve in fare sv. Marku. Zakaj ravno evangelist sv. Marko je najbrž že vsem znano in je seveda povezano s kipom sv. Marka. Slednjega so domačini postavili na obrežje reke Drave, ki je nenehno spreminjala svoj tok. In glej čudež - tok seje preusmeril in tako je ostalo. Iz kipa je nastala kapela in kasneje iz kapele sedanja cerkev. Žegnanjska nedelja - Markovo je za farane pomenila največjo slovesnost v letu. Skoraj večjo kot sta bila Božič in Velika noč. Naši starejši pevci mi večkrat pripovedujejo o procesijah, ki so potekale na Markovo. Bilo je res slovesno. Z banderami, petjem, nekdaj še z godbo, seje šlo od Markovske cerkve pa do Nove vasi, včasih tudi na Ptuj in nazaj.
Z Markovim so povezani tudi lectarji in suha roba, v zadnjih letih pa še razne stojnice z igračkami in nakitom. Eno in drugo je bolj za "kič" in je uporabno le kakšen dan. Dobro se spomnim mojih otroških let, ko sem se po maši sprehodil med stojnicami in vedno iskal neko novo igračko. Najbolj zanimivi so bili zmaji, saj je v aprilskih dneh veter vedno dobro pihal. Takoj po kosilu je bilo treba zmaj preizkusiti. Ponavadi nisem bil sam, ampak so bili zraven še sosedovi fantje. Tekmovali smo, kateri bo najprej spravil zmaja v zrak in to najvišje. Zmaji so hitro dobili krila in so na koncu pristali med električnimi žicami ali pa med drevesi v gozdu.
Z leti je vedno manj stojnic. Tudi obiskovalcev oziroma fara-nov je vedno manj pri maši in pred cerkvijo. Sprašujem se, ali ni Markova nedelja osrednja prireditev našega občinskega praznovanja, saj se je ravno iz praznovanja Markovega in želje po svoji identiteti razvila naša občina, na katero smo vsi tako ponosni.
Na srečo nas je v markovski občini še nekaj zanesenjakov, ki verjamemo v Markovo. Tako se trudimo, da vsako leto pripravimo slovesno sv. mašo, ki je lahko vsem v ponos. Naš gospod župnik povabi za vodenje slovesnosti uglednega duhovnika, pevci se trudimo pri petju na koru, organist doda še nekaj dodatnih registrov. V cerkvi je res veličastno. In potem pridemo ven, kupimo še kakšen medenjak ali pa "srčeka" za drago in hitro domov na kosilo. No, letos pa ni bilo tako. Kljub vetrovnemu dnevu nam je uspelo pripraviti kratek kulturni program in poskrbeti, da so lahko ljudje malo sedli in se v miru pogovorili.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil društvu podeželskih žena in deklet Markovci za pripravo in strežbo hrane ter peciva, članom konjeniškega kluba Nova vas za strežbo pijače, godbenikom Godbe na pihala Občine Markovci za že večletno sodelovanje ob Markovem, markovskim kopjašem, ki so letos zaplesali in vsem pevcem KUD Markovski zvon. Zahvala gre tudi župnijski Karitas in Rdečemu križu za pripravo Markovega bazarja, saj so naredili dobro delo in popestrili dogajanje. Posluh za praznovanje Markovega sta imela tudi naš župnik Janez Maučec in predsednik vaškega odbora Markovci Marko Lepoša, kije skupaj z markovskimi gasilci poskrbel za mize in klopi.
Ob letošnjem Markovem smo videli, da Markovčani še znamo praznovati naš farni praznik, zato se bomo tudi v naslednjih letih trudili, da bo postalo Markovo naše tradicionalno druženje.
Darko Meznarič