Katolški cerkveni list. Vredni k : Ur. Janez Krizo*tam Po&aear. M 23. v Četertik 7. Rožniga cveta. Kratki preinisliki iz s. evangelija za drugo nedeljo po bin-koštili. (Luk. 14, 16-24.) o je bil Jezus enkrat pri nekim farizeji v gostjah, je pri tej priložnosti gostem prijazne in lepe nauke dajal, Govoril je od ponižnosti, de kakor v gostjah ne smemo ošabno perviga sedeža iskati, tako moramo tudi v vsili družili rečeh ponižni biti; govoril je od dobrotljivosti, kako dobro jc namreč, de ne vabimo le imenitnih in bogatih prijatlov, ampak tudi reveže in ubožce k sebi v gostje, dc revežem in ubožcam radi pomagamo, in se tako vredne sturimo kdaj v nebeške gostje vzeti biti. — Nekdo iz gostov, ki je te nauke zvesto poslušal, je rekel: „Blagor mu, kdor bo gost v kraljestvu božjim !u Za to lepo besedo je Jezus hitro prijel, in je to priliko povedal: „Nekdo je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil na njo. In je poslal hlapca povabljene poklicat, in jim povedat, de je večerja že pripravljena. Povabljeni pa so se izgovarjali eden za drugim, de ne morejo priti: eden je kupil pristavo, in jo je mogel iti gledat, eden je kupil petero vol, in jih je mogel iti poskušat, eden se je oženil, in spet ni mogel priti. Gospod je bil hudo nejevoljin nad temi ljudmi, in pošlje hlapca po ulicah in tergeh celiga mesta poklicat ubožeov, kruljevih, hromih in slepih, in ker je gostov še manjkalo, reče hlapcu iti vun iz mesta, in pripeljati ljudi, kterekoli bo našel, de se gostivnica napolni*4. S to priliko jc hotel Jezus sploh reči, de ni zadosti, če mi le želimo v nebeško veselje priti, in če unim blagre dajemo, kteri se v nebeških svatih vesele, temuč de si moramo vse prizadeti, de v nebesa pridemo, in de se nc dajmo zavoljo posvetnih skerbi in zavoljo druziga ne vred -niga požcljenja od prizadevanja za nebesa odverniti. Bog je res neizrečeno dober, in nas jc vse v nebeške gostje povabil, nas tudi kliče po svojih hlapcih in služabnikih: ali kaj pomaga, če mi sami za nebesa ne ma; amo, iu sc le v posvetni skerbi in v razujzdano veselje tega sveta pokopujemo? Vender pa prilika od velike večerje nc pomeni le večniga zveličanja v nebesih, temuč tudi katolško cerkev , ki jo jc Kristus postavil, In pa sveto večerjo, ki naoi jo je Jezus v zakramentu svetiga rešnjiga Telesa v svetim Obhajilu pripravil. Judje, izvoljeno ljudstvo božje, so bili, kakor mestnjani, pervi poklicani v keršansko cerkev, v vero svetiga evangelija. Hlapec, kteriga jim jc bil Bog poslal, je bil Jezus sam, ki jc podobo hlapca nase vzel. Ker so se imenitni Judje, farizeji in judovska duhovšina branili in izgovarjali, so bili poklicani ubogi in zaničvani ljudje, kakor bolniki, hromi in slepi, namreč ponižni učenci in apo-steljni Jezusovi. Ker pa teli tudi še ni bilo dosti, so bili poklicani tudi drugi ljudje zunej mesta, to jc ajdje in nejeverniki, ljudstva, ktere so bile zu-naj pregraj in mej judovskiga kraljestva. Jezus nič ne po v i*. ile bi bil hlapec nazaj prišel povedat, kaj je opravil, ker je poklic nejevernikov delo, ki cele stoletja terpi, in sc zdaj ni dokončano, ker se ker-šanska vera še zdaj po celini svetu nejevemikam oznanuje. Med temi poklicanimi nejeverniki smo tudi mi, kristijanje, ki smo bili v zakramentu svetiga ker-sta v keršansko cerkev vzeti. O kako srečni smo mi, ki smo v keršanski cerkvi kakor na veliki večerji, kakor v gostjah, kjer imamo v naukih in zakramentih svete cerkve obilno hrane in življenja za svojo dušo! - Nekaj nas mora pa vender zmeraj skerbeti, de bi namreč po duši no zboleli, de bi se duhovne jedi božje besede in svetih zakramentov naši duši ne uperle. ali ji netečne ne poslale. Kaj bi pomagalo bolniku, ko hi bil na nar bolj veselo gostarijo povabljen, če pa ne more ne jesti, ne piti, ne z drugimi gostmi sc veseliti. Taka se godi vsakinm na duši holnimu kristijanu: desiravno je miza keršansko cerkve z nar boljšimi jedrni za življenje duše obložena, se mu vender nobena teh jedi ne prileže, so mu clo z operne. in če jih tudi v se vzame, nimajo teka pri njem. Med tem, de se drugi, zdravi kristijanje hranijo z nebeško hrano božjih naukov in gnad, na duši bolan grešnik klavern sedi. in poželi druziii škodljivih jedi, ktere njegovi duši ne življenja, ampak večno smert prinesejo. Prilika od velike večerje pomeni pa tudi s veto večerjo, v kleri nam Jezus pri svetim Obhajilu svoje sveto Telo in svojo sveto Kri v življenje naše duše daje. To je pač velika in sveta večerja, na ktero jih jc veliko povabljenih. Velika večerja je to, ker je pri njej obilno jedi in gnade ne le lačnih in žejnih duš nasititi in napojiti. temuč tudi site in napojene obilniši pokrepčati in razveseliti. Velika večerja je to, kjer se ne nasiti samo telo za en dan ali za nekaj časa, temuč kjer naša duša dobi jed in pijačo za večno življenje. ..Kdor moje meso je, in mojo kri pije, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil posljedni dan- pravi Jezus. Veliko jih je povabljenih na to večerjo, ker smo kri— stijanje vsi povabljeni, in nobeniga ni, kteri, če je v skrivnostih svete vere zadosti podučen in v zakramentu svete pokore svojih grehov očišen, bi mogel reei. de njemu ta sreča ni dana. — Ali kaj, ko jih je le veliko kristijanov, kteri se po zgledu unili v gostje povabljenih le izgovarjajo in od svete mize božje h' preveč dolgo časa odtegujejo! Kaj, ko jih je le veliko, kleri se s posvetnim in pregrešnim življenjem trVo velike sreče nevredne delajo, in si za to tudi sami ne upajo k božji mizi pristopiti. in si vender nočejo nič prizadeti, de bi se s poholjšanjem življenja in z resnično pokoro te neprecenljive sreče vredne in deležne storili! Kako ljubeznivo nas kliče Jezus, ki pravi: ..Pridite k meni vsi, kteri se trudile in ste s težavami obloženi, in jaz vas bom poživil". Pa kako nehvaležno in zanikerno se tisti kristijanje obnašajo, kteri glasu svojiga božjiga učenika in pastirja nočejo slišati, in njegovo sveto večerjo v nemar pušajo in zaničujejo ! Izgovori povabljenih v evangelii so tudi izgovori današnjih kristijanov, s kterimi se izgovarjajo , de ne morejo na pojedino priti, de ne morejo svojiga življenja po naukih svete vere ravnati. Njih zaderžki so posvetne skerbi, posvetno in tudi raz-ujzdano življenje. V očeh sveta se namreč vidi. de je pred vsem drugim nar poprej treba skerbeti za časno življenje, za premoženje, za časno srečo in dobičik, za dobrote in za veselje, ktero nam svet more dati; kar čez to še časa ostane, se še le sturi tudi kaj maliga za Hoga, za dušo, za molitev ali službo božjo. Nauki sveta so ravno nasproti naukani Jezusovim, ki pravi: r(šite nar pred božjiga kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo priverženo". — O de bi pač premislili taki posvetni kristijanje, ile s takim življenjem, de z za-ničvanjem naukov in gnad katolške cerkve tudi svoje večno zveličanje zametujejo. O de bi se pač ustrašili besedi svetiga evangelija, ktere je Gospod rekel: ..Povem vam, de nobeden unili mož, ki so bili povabljeni, ne bo okušal moje večerje."* P o t o č n i k. Previdnost l»o#ja na*a pomor in tolažba« t Dalje.» 5£. Otet ha nedolžnosti. Mati svetiga Ludgerja. Mati svetiga Ludgerja. aposteljna Frizije in Saksonije, in potem škofa v Ministru na Vestfal-skim, je bila — komej rojena — že v smert odločena. pa od božje previdnosti ohranjena, de je v svojih sinovih in hčerah katolški cerkvi v prid služila. Nje stara mati namreč je bila nialikvavka. in po neki med malikvavskimi Frizi navadni, neusmiljeni vraži je bilo staršem in predstaršem dovoljeno. otroka umoriti, dokler je še na maternih persih sesal, in torej še nič vžil ni. Grozovitim razkačena, de je nje zetnja doslej le hčere dobila, je malik-vavska babura, ko se je ta ravno spet razločiti imela. eniniu svojih služabnikov ukazala, rojeno dete, ako bi spet deklic bilo, v vedru vode v ta namen perpravljenim precej utopiti. Česar se je ajdovska starka bala, se res zgodi, in služabnik, ki je to grozovit no povelje dobil, tudi precej zaukazano naročilo dopolnit gre. Že je zgrabil otročiča za noge. de bi ga na glavo v vodo utopil. Pa mala stvarica se z ročicama za okraj vedra poprime, in se mu čudama vpira, dokler neka soseda pride, ki je vse to v sercu ginjena gledala. Od usmiljenja prevzeta hlapcu dete iz rok popade, teče z njim v svojo hišo, in mu neutegama malo medu vžiti da. Tako je bil otrok otet. Brez skerbi ga je dobra žena zdej materi nazaj nesla, ker ko je otrok že malo živeža dobil, tudi malikvavki ni bilo več dovoljeno , ga umoriti. Ta tako rekoč s čudežem v življenji ohranjena deklica je bila potim mati dveh svetih škofov, namreč svetiga Ludgcrja in svetiga lldegrima, in njene hčere so bile matere več razsvetljenih in z dušnimi darmi od Boga posebno ob-darovanih škofov. Tako je Bog posebno nedolžnosti varli. in zlasti človeka oteva in varuje, kogar po svoji modri previdnosti v spolnovanjc svojih svetih namenov odloči. Božje varstvo do oseb njemu posvečenih. Siroti Pavlin oh o ropa nji \olskiya mesta. Ko so pod kraljem Alarikam Gotje na Italijansko perdcrli, so se tudi mesta Nole polastili. \olski škof je bil tistikrat sv. Pavlin, kteri je vse svoje premoženje ubogim razdajal. Lakomnosti in tolovajstvu divje trope nič oditi ni moglo. Oe hi tiste, per kterih so denarja in dragin najti upali, perpravili, jim obstali in povedati, kje svoje zaklade spravljene imajo, so jih na tezavnico devali, in šc drugači z njimi neusmiljeno ravnali, jskofu Pavlinu je ravno to nar težji djalo , de bi ga za-volj denarja mučili fmartrali). „Gospod, ti veš, je k Bogu molil, kje s<> moj i zakladjc; ne dopusti, de bi me zavolj denarja terpinčili!** In glejte ! nobeden tih divjakov se škofa ni polotil; in sv. Avguštin dopoveduje, de se na celim Italijanskim, koder so sc tolovajski Gotje vlačili, ti divjaki nikogar dotaknili niso, kdor je iz ljubezni do Jezusa in nje-goviga sv. evangelija v radovoljnim uboštvu živel. ..Kdor v zavetji Narvikšiga prebiva, je vedno v božjim varstvu.4* I. Odvernitev velikih nesreč po ob igodaijenili služabnikih božjih. a) Sv. Lupo reši Trojansko mesto. Na enako vižo, kakor je papež Leon Veliki Rimsko mesto silniga napada in oropanja sovražnikov rešil (kar je že v cerkvenim časopisu lan-skiga leta povedano bilo), je tudi sv. škof Lupo s svojo zaupno molitvijo in neprestrašeno serčnostjo mesto Trojo otel. Ko je namreč kralj Atila, šiba božja imenovan, s svojo divjo trumo po Calii rojil, in z ognjeni in mečem vse pokončeval in raz-deval, je opomnjeni sveti škof goreče k Bogu molil za ohranjenje tega mesta; potim pa gre ves po škofovsko opravljen, in od vse duhovšine svoje cerkve spremljevan, sovražniku, ki sc jc bližal, s serčnostjo naproti. Oo Atila pridši ga tako ogovori: ..Ti, kteri si toliko kraljev premagal, toliko narodov sebi podvergel, toliko mest se polastil in jih razdjal, in celi svet v svojo oblast spraviti hočeš — povej, kdo si?1- — »Jez sim Atila, šiba božjau, kralj Hunov odgovori. „Kdo se hoče, sv. Lupo besedo poprime, kdo se more vstaviti šibi mojiga Boga! Ti. ki jo v svojih rokah imaš, lc pridi tedej v naše mesto, in delaj s šibo božjo, kakor Bog hoče, dc z njo delaj*. Presunjen potih besedah in po častitljivosti škofa se grozov itnež vprijazni, in mestu perzanesti obljubi. Mirno je sel potim Atila skoz Trojo s svojo vojsko: nobeden njegovih Hunov ni smel iz versti se ganili, iu nobeden mestnih prebivavcov ni bil nesam, nc v svojim premoženji clo nič poškodovan ali žaljen. Od tod se je potim po celi Galii govorica zanesla in raztrosila, de so hiše iu prebivavci Troje na enkrat eudama Nunam nevidni poslali, in de so zatorej brez vsiga divjanja in razsajalija mirno skoz mesto naprej sli. //) Molitev mtadenva Patrivja. Božja previdnost je dopustila, de je s\. Pa-triei v svoji mladosti od derhali Irskih tolovajev na Irsko v sužnost odpeljan hil. kjer jc per nekim nečloveškim divjaku po planinah in gojzdih njegovo živino pasti, in vclikrat cele noči na močvirji pod milim neham prebiti mogel. Sest let jc tako v suz-nosti živel, se je Irskiga jezika naučil, in v sanjah opomnjen gre potem h kraju morja, najde ravno odriniti pripravljeno barko. ter prosi iu prosili ne jenja, dokler ga vanjo v zamejo. Barka na pustim, praznim okraju skotije obstane. Jedila, ki so jih sabo imeli, so kmalo povžili, iu dva dni so se že po pušavi klatili, brez de bi bili kako človeško prebivališč osledili. Od lakote terpinčeni mu njegovi tovarši, ki so vsi neverniki bili, zdej v ti sili k svojimu Bogu oherniti se ukažejo. Zakaj, mu pravijo, če je Bog kristjanov vsigamogočen, ia vse resnično, kar od njega nam dopoveduješ, nas bo tudi zdej smerti glada otel. Poln živiga zaupanja jih Patrici zagotov i, de če se v svojih sercih z njim k edino pravimu Bogu obernejo, jim jc porok, de bodo iz te nadloge kmalo rešeni. On sam zdej nati-haiua moliti začne, in šc ura ni pretekla, ko številna čeda divjih prešičev do njih pride. 1'csar so želeli, zdej v obilnosti imajo. Celo pot, ki je šc 24 dni terpela, jim potlej jesti ni več manjkalo; in ko so vse to povžili, so bili že na meji z ljudmi naseljene, obdelovane, rodovitne okolice. -- Enkrat se je Patrici pod neko stermo goni k počitku na tla vlcgcl; kar se velik kamen z vcrlia odterga. proti njemu vali in ga streti žuga. Po božjim nav-dihnjenji ime preroka Elija zaklice, kamen se od njega v stran zavali, iu tako jc bil otet smertne nevarnosti. Potem je duhovski stan nastopil, je skle- nil za oznanovavca svetiga evangelija na Irsko se podati, in je bil pred svojim odbodam škof posvečen. Gospod je bil z njim, je blagoslovil vse njegove besede in dela, de je skor celi narod b ker- šanski veri spreobernil. (Dalje sledi.) Zgodbe katolike eerkve. Spisal Peter lliein;er. (Dalje.» P e r v a doba. Začetik cerkve po Kristusu in aposteljnih. Drugo pogfarje. Pjanjc aposteljnov in učencov Je/.usovih. 27. Poklic neremikor r Jezusom cerker: x. Pa-rel spreobernjen r aposteljna neremikor. .S. Peter je v času preganjanja svoj pastirski stol v A n t i o h i i postavil (krog 1. 35 po Kr.), in je bil ondašnjc cerkve prednik skozi sedem let; vonder stanovitnima prebivališa on ni imel v tem mestu, temuč je šel okrog po mestili Judovskih, in je verne poterdoval, nove družbe spreobernjenih v red deval, in bolnike obiskoval in ozdravljal. Med temi čudeži je posebno pomniti ozdravljenje bolniga moža v Lidi, z i menam Kneja, kteri je bil že osem let mertvoudin: in pa obujenje pobožne vdove Tabite v Jopi, za ktero so ubogi s. Petra prosili, de bi jo obudil, ker jim je veliko dobriga storila. Mesto Jope je bilo ver časa stanovališc s. Petra, kjer se je per nekim usnjarji. Simonu po imenu, deržal. V Jeruzalemu je bil ta čas in po-zneji s.Jakob. s priimkam mlajši, prednik ali škof verne družbe: drugi aposteljui pa so se nekaj v Jeruzalemu dcržali. večidel pa so šli okrog po mestih, in so s. evangeli pridigvali. l)o tega časa se neveri.Iki niso v sveto cerkev sprejemali, razun ako so se postavi Mojzesovi popolnama podvergli. in obrezali dali: pomisli Judov namreč je bila le Mojzesova postava pot v kraljestvo Mesijcvo. Ko pa veliko Judov svete vere ni liotlo sprejeti, tu so sc tudi neverni kam vrata v Jezusovo cerkev od peric. S. Petru, ko se je v Jopi mudil, je bila eniga dne med molitvo pri— kazinj, do naj od nečistih. Judam prepovedanih žival kolje in je: kar ga je imelo učiti, de je tudi nevernikam, ki niso bili obrezani, ne v očeh Judov čisti, pot v božje kraljestvo odperta. Bil je rimski stotnik Korncli. ktrri desiravno ne obrezan, pa veri v eniga praviga Boga vdan. je bil pervi izmed nevernikov v Jezusovo eerkev poklican. Med molitvo mu jc namreč angel ukazal, poslati po s. Petra: iu ko je s. Peter prišel, in govoril od Kristusa. je s. Duh padel na Kornelija in na vse. kteri so bili v njegovi hiši zbrani. In tedaj ni bilo nobe- niga dvoma, de se tistim sme s. kerst podeliti, kteri so s. Duha kakor verniki prejeli, desiravno se niso Mojzesove postave deržali. Zdaj se je še veči žetev za oznanovavce s. evangelija odperla, in posebno je bilo v Antiohijskim mestu, kjer je veliko malikovavcov vernih postalo, in se k Gospodu sprcobernilo. Kar je rast cerkve v krajih od Jeruzalema odložnih pospeševalo, je bil pokoj, ki so ga verni vživali; ko nasprot v poglavitnim Judovskim mestu preganjanje ni hotlo nehati. Ta pokoj bi bil pa kmalo imel podert biti; Savel, ki se potem Pavel imenuje, je puhal silo in morijo zoper učence Gospodove; presilno vnet za vero svojih očetov je z nevoljo gledal, de se nova vera tako naglo razširja. Bil je iz rodu Ben-jaminoviga, rojen v Tarsu, poglavitnim mestu v Cilicii: tukej si je dosti greške vednosti pridobil. Pozneji jc dosegel viši učenost Mojzesove postave po vodit vi Gamalicla, tankiga farizeja, in se je sam na farizejsko stran naklonil. Njegovo navadno delo je bilo tkanje plaht za šotore; tako se jc hotel pošteno živiti, in nikomur nadležin biti. Se mlad jc bil posehin zopernik Jezusovih učencov, ter jc o smerti s. Štefana kamnjevavcam oblačila varoval. Zdaj pa si je izprosil pisem od viših duhovnov, de bi šel z njimi v Damašk v shodnicc, in ko bi ktere može ali žene nove vere našel, jih zvezane v Jeruzalem pripeljal. Ali na tem potu ga je našla božja milost, ki ga je hotla storiti izvoljeno posodo v spreobernjenje nevernikov. Ko je bil namreč že blizo Damaska, ga obsveti luč z neba. in glas ga obide: Savel, Savel, kaj me preganjaš? In Savel prestrašen praša : Gospod, kdo si ti? Iu ko zasliši , de Jezus je. že ves spreminjen je pripravljen storiti, kar Gospod hoče: vzdigne se od tal, pa oči so mu otcmnjcnc, in za roke ga peljejo do Da-maška. Tukej ni tri dni jedel ne pil: tretji dan pa pride k njemu neki Jezusov učenec, Ananija po imenu, od Gospoda v prikazni do njega zaukazan, ter mu roke na glavo položi: Savel spregleda, je podučen in keršen (1. 37 po Kr.) Po svojim spreobernjenji se je Savel še nekaj dni v Damasku pomudil, in je precej v shodnicah Jezusa oznanoval. Potem je šel v Arabijo, kjer se je pač večidel v tihoti na visok poklic apostolstva pripravljal, in je v veči poterjenje posebno razo-ilenje od Gospoda prejel. Ko je zopet v Damašk prišel, je Jude spet prepričeval od Kristusa, in jih na sramoto deval, tako de so se razserdili, in ga iskali umoriti: pa učenci so ga skrivaj čez zid iz mesta spustili, ker so bile mestne vrata zavarovane. Zdaj, tri leta po spreobernjenji je prišel v Jeruzalem, posebno. dc bi aposteljna Petra vidil, in kakor pravi oznanovavce evangelija spoznan bil. Tu ga je Barnaba, eden iz med dva in sedemdeset učeneov iz Levijeviga rodu, per aposteljnih vpeljal, ter je povedal, kako de se je Gospod mu na poti prikazal, in kako de se je v Damasku za Jezusa ponašal. Ker je pa tudi v Jeruzalemu serčno od Kristusa govoril, je kmalo spet sovražnikov našel , kteri so mu po življenji stregli; tedaj so ga učenci spremili do Cezareje, in od ondod je šel v Tars, svoje domače mesto, dokler ni svojih velikih apostolskih potov nastopil. On je bil namreč posebno namenjen, sveto cerkev dalej med neverniki razširiti , in njene nauke v vsi globokosti in vonder razumno razložiti. Za to veliko delo je bil pripravin po svoji poprejšnji učenosti in po svoji posebni gorečnosti , nar več pa po lastnim Gospodovim razo-denji in po močni božji gnadi. Milost Gospodova ga je iz hudiga preganjavca gorečiga aposteljna Kristusov iga storila; kar on sam spozna pozneji, rekoč: -Po milosti božji sini, kar simu. (Dalje sledi.) Ena ovca najdena. Katolički list piše: Iz Kutine. „Y praznik vstajenja Gospodoviga smo obhajali redko slovesnost. Jurče Grubačevič, kovašk pomočnik (detič), sin gerško-nezedinjene cerkve, je stopil ta dan vpričo obilniga ljudstva oboje vere (toje, katolške in staro verske j v naročje sv. matere katolške cerkve. Med sv. mašo h koncu Evangelija stopi imenovani Grubačevič pred altar z dvema pričama. V rokah je dcržal peržgano vošeno svečo. Ko fajmošter odpoje ..Kredo", so orgije umolknile, in po vsi cerkvi je bilo tako tiho, kakor de bi nikogar ne bilo v nji, bila je pa vsa napolnjena. Fajmošter odloži mašni plajš , ogerne pluvijal, se vsede na stol pred altarjem, in upraša pričijočiga spreobernjenca kako muje ime, in kaj bi rad. Mu odgovori: .Jest sim Juri Grubačevič, in prosim sv. katolško cerkev, de naj bi me sprejela v svoje zveličavno na-roejea. Xa to fajmošter zopet vpraša, činiu de on ta velik prestop stori, in sprcobernjenec mu odgovori: ..de dušo zveličani in sercu mir najdem, kteriga že od sedem let nisim mogel najti; rad zapustim starše in rodovino (žlahto) svojo, samo de zamo-rem katolško živeti in umretiu. Krepki in vender ves ginljivi glas, s kteriui je sprcobernjenec te besede spregovoril, je serca zbranih vernih do solz omečil, in viditi jc bilo, de so tudi oni umeli besede , s kterimi je fajmošter spreobcrnjencu odgovoril, rekoč: .,Prav storiš, moj sin! ker kaj bi ti pomagalo, ako ves svet dobiš, dušo pa bi pogu-bil-. Po tem ga praša duhoven, če ve, kakošin de jc razloček med obema verama; in on mu je v začudenje vsih pričijočih tako na tanko razložil, de je mogel vsak viditi, de on bolje ve obseg katolškiga nauka, kot marsikteri nc le prosti, ampak tudi tako imenovani izobraženi katolčanje današnjiga stoletja. Vender zavolj boljiga podučenja svojih ov-čic še pastir sam z lepim in krepkim govoram razloži vse verske razločke med našo in gerško ne-zedinjeno (staroversko) ccrkvijo. Nobeden ne pomni v fari, de bi kterikrat kaka pridiga bila tolikanj zvesto poslušana, kakor ta. — Po dokončanim govoru perstopi spreobernjenec, in pokleknivši pred altar zmoli s krepkim glasam z duhovnim pastirjem spoznanje keršansko-katolškc vere. Zbrano ljudstvo pa, ki ga je bil pastir popred opomnil, dc naj sc per tem djanji vsakteri spomni, kaj je svojimu Ilogu per sv. kerstu obetal, se ni moglo zderžati, in jc tudi s spreobernjcncam vred na glas spoznanje katolške vere govorilo ali molilo. Po spoznanji vere je zopet g. pastir spregovoril od edinosti, zvcli-čavnosti svete katolške in apostolske cerkve, in jc opomnil noviga katolčana in vse ljudstvo, dc naj vse življenje gledajo, de spolnujejo pomen goreče sveče, ktero je spreobernjenec v roci dcržal, to je: de ohranijo živo in jasno svitlost vere, in peržgano, plemenečo ljubezen do Boga iu bližnjiga! Od veli-čanske ginljivosti te slovesnosti vam ne morem nič povedati, ker vsako popisovanje bi to reč le zmanjšalo, samo to pristavim: ..Bog daj iz svoje neizmerne milosti, de bi se ne eno ginjeno serce do pozuih naslednikov ne ohladilo. Amen!- —n. Kratek dokaz iz uuia. V vasi L. je živel, in pošteno še živi kmet J. Le-ta pride po opravkih na V., ter zajde v neko z ljudmi napolnjeno pivnico. Za njim pride tudi človek , ali s frakam ali z dolgo suknjo, ne vem prav, ter začne zabav ljati čez sv. vero, in med drugim tudi pravi, de so vse vere prave in zveličavne, de je vse eno za zveličanje, naj človek živi, v kteri hoče. — Xaš kmet modrovav ca posluša en čas, in vsi gosti so vperto v njega gledali; kedar mu je bilo pa dosti, reče : „Gospod , kakor jih jest spoznam, je Kristus, po njih misli, bil zlo neumen in nespameten, — kaj ne dc oni tako mislijo?- Gospod. rrO kaj še! tega Bog obvari misliti! jest sim kristjan, verujem v Kristusa, in ga spoznam neskončno inodriga.4— Kmet. „Pa je vender Kristus mogel le nespameten biti — po njih govorjenji; zakaj, če je vsaka vera dobra in zveličavna: čimujepaOii, neskončno modri Bog, na svet peršel, nam v sveti cerkvi svoj nauk zapustil in pa še toliko grozovitno terpcl, in na križu umeri; ali ni to neumno za prazni nič toliko terpeti?- Xapol-gospod ostermi na to, in nc ve kaj reči, in ker je bila per njem bolj nevednost kakor huda volja taciga napačniga in pregresniga modro- Tanja kriva, se je vdal, in za kmctain potegnil, rekoč: »Moja je bila napčna; vaša je prava.44 Prebrisani kmet, slovenska glava, ga je pa podučil, rek«č: „(»ospod! tako naj nikar več ne govore, to je poliujšljivo za ljudi-. —n. Hvale vredno olepsanje linije veze. Ku; pri sodbi lic bo vprašal. kaj in kol ku /.namo , Marveč vprašal bo nas kotko dobrih del imamo. I*rav častitljivo je viditi obilno oskerben božji tempelj, kteri v popotniku blage počutke pobožno-sti ino božjiga veličanstva obudi, kadar se v enakim prezalim tenipeljnu /. pobožnimi farmam v molitvah. prošnjah, v zdihvanji resnično zdruzi. in svoje navdano hvaležno seree proti Bogu \zdiguje. Vse je pripravljeno ga zemlji, posvetnim željam odter-gati . ino v višave nebeške dike povzdigniti. lir« je. de je človek zlo posveten, in močno na posvetno lepotijo navezan, torej so zanj vidno »lepšanje, kinei in opravila pripravne, de skozi po-eutijive reči svoje misli in zelje h' tolikanj ložej k S.varniku povzdigne, kadar cerkve kine ga od vsili strani obdaja, ter njegovo seree za večno v nebeškim Jeruzalemu ga čakajočo lepoto in diko vnema in pripravlja. \ tem duhu olepšano cerkev najdeni v Polauski fari. kakor malo enakih, kdo bi mislil, de popotnik tako božjo vežo tukaj zagleda. v takim kraju, kjer neomikauost ljudstva, bolj ko drug« j. se vedno kraljuje. Al če ravno niso posvetne modrijaiiskc znanstva tukaj doma. se pa v tako veei meri. poboziiost. brumiiost pri tukajs-nih hogoljuhiiih dušah očitno znamnje hozje vere zagleda, kterim je namreč vse. kar je v božjo easi. ino kar jih k pravi pobožiiosti vnemati zamore. perva iu nar imcuituisi skerb iu opravilo. Pridi blaga duša. pridi o velikim prazniku v to božjo liiso. ter pogleda j okoli, iu njena kra*n»M ti oeitno marljivost in skerbnost farmanov ska/.e in prepriča za vse, kar bogoljuhne naprave zadeva. Vsaka stran se od lepote blišči. Ičpi v eedel novi pozlatili allarji. zale dragocenjene naprave, cerkvene oblačila, pogrinjala. moustranca. rudečosvi-leni z kipam prcblažcne družine olepšani križ ( ban-dero), zraven dva mala handerčka svilena, lepi trije svečniki. med kterimi eden v sred cerkve viseči. krasiiost božje veže povikšujc: velike orgije, ktere zversteno glasijoče božjo slavo enoglasno z ljudsivam prepevajo: ta božja hiša večdcl lepo po-malaua: vse. ja vse kar oko ogleda k velikimu veselju popotnika spričuje. de pohožnost in vdanost za božje naprave se vseskozi tudi zuiiajno pokaže. Ites hvale vredni gospod fajmošter Janez llinek. sedanji duhovni oče v Zatičini. slava Jim! so si prizadevali ta tempelj olepšati z trudeujem in pod-badanjem Njim v vsih rečeh pokornost skazajočih farmanov tudi v časih. ker so hude bolezni. sle. vremena iu nadloge verne farmam* zadevale, niso mirovali, dokler ni k veliki radosti gospoda in k slavi farmanov tempelj božji v vsi krasnosti pred očmi stal. Malo po malo kapljica votlino naredi, ravno tako je malo po malo darovanje za božjo vezo skoz mesce, leta veliko veliko zneslo, in glej zdaj stoji božja hiša slovesno vsim Polaucam v slavo, /.a božjo čast: nemarnim farmnnam lepi izgled. kakor tisiini. ki slovijo v omiki in izobraže- nosti krog in krog po zemlje širokosti, pa so — Bogu bodi potoženo! za božjo diko mertvi kristjani! J. K....n, bogoslovec. Razgled po keršauski m svetu. Iz Zagreba. Ko je Serbskiga vojvoda Su-plikaca nagla smert zadela, so se od več strani serditi glasovi zoper Zagrebškiga škofa, častitiga g. Ilavlika vzdignili, zak;ij de on ni pripustil, za imenovanim vojvodam duhov niga oprav ila imeti. Zoper te glasove je pred kratkim odgovor dan bil, v več novicah natisnjen, tega zapopadka, de v tem se je ravnalo le po postavah katolške cerkve, ktere duhovske molitve le po takih mertvih dopuste, kteri so v očitni zvezi z leto cerkvijo. Kolikorkoli so tedej katolški Iliri po vnanjih zadevah in po rodu s Serbi v hratovski zvezi, vonder po veri niso v toliki družbi, dc bi se očitno merlvaško opravilo za-moglo imeti. Ce kdo leta uzrok prav presodi, lic more katolčanam v ti reči nobene sovražnosti očitati: ravno tako ne. kakor jc mi greškim Serbani lic oponašamo, ako oni naših pogrebšin ne obhajajo. - Usmiljene sestre ( Barmhcreigarcc ) v Zagrebu se veliko trudijo v delih keršanske ljubezni. One lice v u na nji šoli JI64 otrok, imajo .ti ubož-nih otrok v svoji hiši v reji. in l*i bolnikov vedno oskerbujejo. »S pomočjo castiliga škofa. g. Ilavlika so v stanu še /mirej dobrodelno biti tudi prot drugim. Domača hisa šteje zdaj I* sester, 1 novice, in onih HI uhožnih otrok: zraven tega dajo še. vsaki dan o poldne <50— 70 šolskim otrokam jesti. To žegen božji tudi per pomanjšanih duhovskih prihodkih stori. Iz Itima neko pismo pove. dc so branitelji nn— dašne republike terdo sklenili, sedem velikih Bini-skili cerkev, s. Petra. Marije Sncžnice. s.Janeza v Latcranu . s. Pavla itd. z ognjem požgali, ako bi Krn li en z i ali drugi imeli v mesto prisilili. Papeževo vladarstvo bi se ne smelo drugač. kakor čez podcrtinc in razvaline spet v li i tu pov črniti! Tukej sc vidi. kaj si» tisti, kteri današnje dni slepo ljudstvo zapeljujejo! Iz Turčije. Zopergovor. vojska in preganjanje je sicer povsod, zlasti pa tukej del katolške cerkve, kjer nima celo nobene človeške podpore. V Carigradu ( Konštantinopeljnii) poglavitnim Turškim mestu so razne od katolške cerkve odločene krivoverske stranke, desiravno so si med seboj na-sprot. vonder vse v bojevanji zoper pravo nevesto Kristusovo združene. Nar litiji se kažejo Ameri-kanski Mctodisti f neka krivoverska družba. ki si domišljuje. od posebniga božjiga llulia znotrej gi-njena in navzela biti.) V listih in časopisih katolško cerkev grajajo, kolikor morejo: vse stare obrekovanja in zasramovanja spet na njeno glavo spravljajo. K njim sc družijo staroverski (ločeni ali odcepljeni) Grcki: v mnogih spiskih svoje stare pritožbe in graje nad Himsko-katolčane na dan spravijo. Dopis* ki so ga papež Pij IX. na vse izhodne kristijanc poslali, hi jim bil mogel usta zavezati; pa še bolj so prederzni postali. Pa ravno nar ime-nitneji njih pisateljev zoper Bimsko-katolčanc se je eniga jutra popolnama slepiga na svojih očeh znašel, kakor jc hil tudi slep na svoji duši. Pravi katoičani se v vsim tem ne dajo motiti, ter še darove nabirajo za papeža. Tudi je pred kratkim popis življenja Mihaela Orularja. po kteriga napuhu so se icl-ki šolarji in šolarce na Bistrici v Bohinji........ \ekej nedelskih šolarjev v Srednji va-i v Bohinji....... D\.i |i«r-ia:ia in trije zlati uhani i/. B<> Ilirija......... Kii duhov en: _ Vaj l).i- v.-c v dobro »bi rite" 1 cekin...... Go^mhI Matevž Ker-niaiic . fajmošter ua Bobinski Beli. l cekin . . Toma/. Bo/ane. kaplan v Sach- scnfeld......... Jur Vari . namestnik v Krajnski •rori.......... — - Jane/. Bant. fajmošter v Zagracu Kram Klemene, duhoven . . . IVnna/. Ku-ar i/. Dražovnika So>t-*ki Vogle in Vokle..... Gospod Jožef .Merzel. fajmošter na Planini......... — Anton Mlakar, fajmošter v Za-gurji......... . — Ignac Mali. fajmošter v Knežaku ferklauska fara na Gorcnskim . . Gospod Andrej Hafner. fajmošter, in farna soseska per s. Joštu S«>e.sk a P.......... Karna soseska v Naklim .... Gospod Ignac Gecel . kaplan na Trati — Janez Glolioenik. namestnik v Bloforci........ — Kraue Cuk . fajmošter v Za plani: rPoiitinC I MaX. Plo IX., nVnC Degentl In ( IVItate Gaeta, Vo-Vebatu........ . \ekcj farmanov v Zaplani .... Ro/.alia Jekel. hišna: rKna revna ovca svojima vikšimu Pastirju". . . Maria Dolinar, kuharca . . . . Kii šolar K. L.: rB<»? ohrani našiga očeta papeža Pija IX..... V. M. v Ljubljani....... Kii duhoven......... Gospod Ignaci Holcapfel. dehant v Ribnici. 1 cekin...... — Jožef Skubie. kaplan v Ribnici — Anton Krašovic, kaplan v Ribnici — Jur Janeš, duhoven per Novi Štifti -- Jožef Žagar, duhoven na Gori — Matevž Kavčič, fajmošter v So-deršici, 1 cekin...... — Primaž Klemene, kaplan v Sode ršici ......... Znesik . . . 1 gld. 13» kr. n T5 Prencsik 1262 gld. 1 rt — r> 2 1 1 1 r> .'•»i n n Ti n T) 3 r — r 7 - 30 r, 1 ji 20 r 1 r rt 1 r 30 rt 6 n 20 r> 2 n — r 4 r — •» r — rt 1 r — •n — r 10 JJ 3 rt 13 n 3 n — rt 2 rt — rt 2 T) — 21 r 35' i r 7 r> 30 r> 1 rt — T 5 rt — n 1 n T) 1 r> rt o rt 3t 1 n 7 — rt 30 » n 2 t n — n 20 n 2 v — n 2 n n 4 n 30 » o n — n 2 rt — rt 2 n — r 2 n ■ n 4 n 30 n 2 r — r 26 2 gld. II kr Gosp. Gašper Subcl. fajm. v Dobriinpolji — Franc Narobe, kaplan r — Peter Dobrave, fajm. v Strugi Farna soseska na Trati..... ..Dekla Gospodova v povišanje božje ča>ti in spoštovanje s. Dieta" . Gospod Jo/.ef Coze, fajmošter v Ger-earcah ... ...... — Jur Steurcr. fajmošter v Mozelnu Farna soseska v Mozelnu .... Gospod Jur Maverlc, posestnik v Kočevji .......... — Janez \Veiss, posestnik v Kočevji l.orene Muhr. c. k. financialiii višji ogleda......... — Daniel Fajenc. pen/., fajmošter v Kočevji......... Gospa Maria Bartelme. vidova v Kočevji Gospod Franc Zaveršnik, fajmošter na Koprivniku...... — J. S. iz Cermošnic..... — Ferdinand Rebič . mestni kaplan per s. Jakobu v Ljubljani — J. Z.. duhoven...... — Jernej Iršie, fajmošter v kani- nigorici......... Jožef Zupančič v Kamnigorici Maria Klemenčič Maria Zupančič Maria Golniajer Gospod Tomaž Posnik Barbara Silcr Klizabeta Posnik Gospod M. I.ipovšck , fajmošter, in soseska s. Leonharda .... Farna soseska v Javorji .... Farna soseska v Lucnah . . . . Kna vdova ......... Kn duhoven ......... A. A., kaplan........ Kna dekla......... Gospod Jernej Bizjak, fajmošter na Jesenicah........ Kna hišna pocestnica v Ljubljani . . 41 8 16 20 20 30 30 30 — „ 36 1 4 1 5 1 o 2 kr. d r> n 75 Skupej . . . 135» gld. 51 kr. Povabilo na naroclio Zgodnje Danice za drugo polovico leta f 949. Zgodnja Danica bo v drugi polovici teko-čiga leta kakor dozdaj izhajala. Cena za pol leta je v Ljubljani v tiskarnici g. Jož. Hlaznika 1 gld.; po c. k. pošti pa velja Zgodnja Danica za pol leta i gld. in 20 kr. Ker po novi postavi od naročivniga denarja ni nič poštnine plačati, je nar bolje, de se pisma z naročivnim denarjem naravnost vredništvu ali tiskarnici g. Jož. Hlaznika pošljejo. Sanici de se mora na napisu pisma tudi tole zapisati: „X a r o č i v n i d e n a r j i" (..Pranumerationsgelder4). \atiskar Joicf Bfaznik v Ljubljani.