telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 257 Nina Istenič, Janko Strel, Jaka Strel Ostani doma, migaj doma: priložnosti in izzivi videovadb na daljavo v času izrednih razmer Izvleček Redna in ustrezna telesna dejavnost pozitivno vpliva na zdravje tako v preventivi kot tudi pri zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni, sedeč življenjski slog pa predstavlja enega večjih dejavnikov tveganja za zdravje v sodobni druž- bi. V ambulanti Arcus Medici v Žireh smo razvili model pre- ventivne zdravstvene obravnave s poudarkom na telesnem fitnesu. V sklopu tega izvajamo terapevtske vadbe za manj zmogljive in/ali zdravstveno ogrožene posameznike. V času omejitev športnorekreacijskih dejavnosti med epidemijo COVID-19 v letu 2020 vadbe v živo niso bile mogoče, zato smo se odločili, da jih bomo nadaljevali s pomočjo spletnih vadb. Nastal je nabor videovadb za različne starostne sku- pine (otroci in mladostniki, odrasli, seniorji). Najbolj gle- dane so bile vadbe, namenjene otrokom in mladostnikom, kar kaže na pomembno vlogo športa v okviru šole pri spod- bujanju telesne dejavnosti. Nezanemarljivo je tudi število odraslih in starejših, ki so se kljub predvidoma slabšemu znanju uporabe IKT pridružili videovadbi. Pri vadečih, ki so v sklopu 6-mesečnih terapevtskih vadb v sezoni 2019/2020 dva meseca vadili s pomočjo videovadb, so objektivne meri- tve kljub temu pokazale pozitivne spremembe na nekaterih področjih telesne zmogljivosti (aerobna zmogljivost, moč rok in ramenskega obroča, moč nog) in telesne sestave (vi- sceralna maščoba). Iz analize zaključujemo, da so programi videovadb lahko dobra in koristna dopolnitev za povečanje obsega in kakovosti telesne dejavnosti prebivalcev Slove- nije predvsem v obdobju izrednih razmer (epidemija, na- ravne nesreče in podobno), pa tudi ena izmed možnosti, da posamezniki lahko vzpostavijo obliko vadbe, ki v domačem okolju zahteva majhno časovno obremenitev in zagotavlja spoštovanje zasebnosti. Ključne besede: telesna dejavnost, preventivno zdravstvo, IKT, videovadbe, družinska medicina, kineziologija Stay at home, exercise at home: opportunities and challenges of online video workout during emergency crisis Abstract Regular physical activity can help with prevention and also management of chronical disease while modern sedentary lifestyle is one of the major risk factors for development of chronic disease. Family medicine practice Arcus Medici, Žiri, puts a special emphasis on the preventive medicine and es- pecially physical fitness. Patients with low levels of physical fitness and/or chronical disease or other risk factors can be redered to a 6-months therapeutic exercise program. Dur- ing coronavirus epidemic in spring of 2020 when it was not possible to hold live exercise classes for a 2-moths period they were substituted with online exercise videos. A series of online exercise videos were made for different age groups (children and adolescents, adults, seniors). Exercise videos for children and adolescents had the longest total watch time and the highest number of views. This indicates the im- portance of school PE classes and PE teachers in the field of promoting physical activity. Also exercise videos for adults (therapeutic exercise) and seniors had a significant number of views, especially considering that using ICT for this popu- lations can be more challenging compared with younger ones. Patients who were a part of therapeutic exercise pro- gram in the season of 2019/20 have showed improvements in the fields of physical fitness (aerobic fitness, arms and legs strength endurance) and body composition (visceral fat area) even with 2-months online video program instead of live exercise classes. The analysis indicates that online ex- ercise programs can be a usefull addition to other means of physical activity among the Slovenian people, especially in the times of exceptional circumstances (epidemic, natural disasters ...). Besides that, they can present a good and less time consuming way for people to be physically active in the privacy of their own home. Keywords: physical activity, preventive healthcare, ICT, video exercise programs, family medicine, kinesiology 258 „ Uvod Dokazano je, da redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na zdrav- je tako v preventivi kot tudi pri zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni (Booth, Roberts in Laye, 2012). Izboljšuje počutje, kakovost življenja in kognitivne funkcije (Garber idr., 2011), nasprotno pa je škodljiv učinek telesne nedejavnosti primerljiv s kajenjem in debe- lostjo (Bouchard, Blair in Katzmarzyk, 2015). Današnje okolje ne le zmanjšuje potrebo po tovrstni telesni dejavnosti, temveč celo zah- teva oz. spodbuja dolgotrajna obdobja sedenja (Owen, Sparling, Healy, Dunstan in Matthews, 2010). Ta »epidemija telesne nede- javnosti« je v obdobju omejitev zaradi pandemije COVID-19 dobila še večje razsežnosti (Wedig, Duelge in Elmer, 2020). Z nezdravim življenjskim slogom povezane kronične bolezni pa nimajo le ne- gativnega vpliva na zdravstveno stanje razvitega sveta, temveč predstavljajo tudi znatno ekonomsko breme (Ding idr., 2016). Največji potencial telesne dejavnosti se v zdravstvu kaže prav na področju preventivnih dejavnosti (Booth, Roberts in Laye, 2012). Na to na globalni ravni opozarja tudi Svetovna zdravstvena orga- nizacija (WHO, 2013; WHO, 2019; WHO, 2020), na nacionalni ravni pa Ministrstvo za zdravje v Nacionalnem programu o prehrani in tele- sni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki med prednostna področja uvršča tudi krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladova- nju debelosti, preprečevanju podhranjenosti in spodbujanju tele- sne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni (Ministrstvo za zdravje, 2016). V ambulanti družinske medicine Arcus Medici v Žireh je v sklopu žirovskega modela zdravstvenopreventivne obravnave pacien- tov velik poudarek tudi na področju telesnega fitnesa. Za to je bil razvit karton ŽIRfit, namenjen merjenju telesne zmogljivosti od- rasle populacije, ki predstavlja podlago za nadaljnjo obravnavo pacienta na področju telesnega fitnesa in osnovo za napotitev v vadbene intervencije, kadar je to potrebno. Gre za razširjen tim družinskega zdravnika, v katerem družinski zdravniki diagnostiko in napotitve izvajajo sami v sodelovanju s kineziologom in diplo- mirano medicinsko sestro, ki sta vključena v zdravstveni tim (Strel in Strel, 2017). Pacienti z nizko stopnjo telesne zmogljivosti, večjimi pomanjkljivostmi v posameznih dejavnikih telesnega fitnesa ali zdravstvenimi težavami, zaradi česar so vadbe v športnih društvih za njih prenaporne ali pa bi bile lahko tvegane za njihovo zdravje, se po priporočilu zdravnika lahko vključijo v terapevtske vadbe. Ta poteka 2-krat na teden pod vodstvom magistrice kineziologije ter upošteva telesno zmogljivost in specifične omejitve posameznika (Istenič, Strel, Strel in Kovač, 2020). Cilji so poleg dviga telesnega fitnesa tudi povečanje obsega telesne dejavnosti, usvajanje zdra- vih gibalnih navad ter zdravega življenjskega sloga. Arcus Medici uspešno sodeluje tudi z osnovno šolo Žiri pri izvajanju zdravstve- ne športne vzgoje, ki je namenjena gibalno manj kompetentnim učencem, učencem s slabo telesno držo in različnimi gibalnimi težavami (Erznožnik, Istenič, Strel in Strel, 2019). V obdobju razglasitve epidemije COVID-19 je bilo prekinjeno iz- vajanje vsakršnih organiziranih vadbenih programov, obenem pa se je povečala količina dela od doma, s čimer so se pomembno zmanjšali čas in možnosti za redno telesno dejavnost. Na področju telesnega fitnesa otrok in mladostnikov je odsotnost pouka športa v živo ter odsotnost popoldanskih športnih dejavnosti pustila veli- ke posledice v smislu prirasta telesne maščobe in znižanja telesne zmogljivosti (SLOfit, 2020). Pri tej populaciji so strokovnjaki SLOfit s sistematičnim spremljanjem te spremembe lahko zaznali, lahko pa si predstavljamo, da se je podoben vzorec najbrž pojavil v širši populaciji ne glede na starost. V terapevtske vadbe so vključeni vadeči, ki so v štirih mesecih vadbe (od novembra do marca) šele dobro začeli redno vaditi in pri katerih je ob prekinitvi vodenega procesa vadbe zelo verjetno, da bi se ponovno prepustili telesni nedejavnosti in na ta način izničili napredek. Podobno velja za učence, vključene v program zdravstvene športne vzgoje. Spletne vadbe S ciljem čim bolj omejiti negativne posledice omejitev telesne vadbe smo se odločili, da vadečim in občanom ponudimo nado- mestek v obliki vadbe na daljavo. Tako so lahko vadeči tudi v času izolacije ohranjali svoj telesni fitnes s pomočjo vodenih vadb, ki jih lahko prilagodijo svoji zmogljivosti in morebitnim omejitvam; s ponudbo vadb tudi bolj ogroženi skupini starejših občanov smo skušali preprečiti večji upad telesne zmogljivosti zaradi poveča- ne telesne nedejavnosti; s pestrimi in kratkimi gibalnimi izzivi pa spodbuditi občane k rednim gibalnim odmorom. Glede na cilje smo oblikovali več spletnih vadb; del je oblikovan v obliki celostnih vadbenih programov, del pa v obliki krajših gi- balnih izzivov. Vadbeni programi so zaradi enostavnejše izvedbe zasnovani v obliki minutnega cikla, v okviru katerega si lahko va- deči samostojno prilagajajo število ponovitev. Pri vseh vajah sta prikazani lažja in težja različica, tako da lahko vadeči prilagodijo zahtevnost vadbe svoji zmogljivosti in omejitvam, na zaslonu pa med vadbo teče odštevalnik časa trajanja dela oz. odmora. Vadbe so sestavljene iz ogrevanja (razvoj ravnotežja, koordinacije, aktivne gibljivosti in utrjevanje pravilnih gibalnih vzorcev), glavnega dela (razvoj moči in anaerobne vzdržljivosti celega telesa, razvoj koordi- nacije in aktivne gibljivosti kot aktivni odmor) in zaključnega dela (razteg in sprostitev med vadbo obremenjenih mišičnih skupin). Gibalni izzivi vključujejo prikaz gibalne naloge, pri vseh sta poleg osnovnega izziva podani tudi ideji za lažjo ali težjo izvedbo, tako da lahko vadeči prilagodijo zahtevnost svoji zmogljivosti. Otrokom in mladostnikom so namenjene 3 vadbe za zdrave šo- larje, preventivna vadba za mlade športnike in serija Koroncinih gibalnih izzivov. Odraslim so namenjene terapevtske vadbe, in sicer 2 vadbi, pripra- vljeni za vadeče med pomladnim obdobjem epidemije, in vadbe za sezono 2020/21, ki se od novembra 2020 dopolnjujejo mesečno. Starejšim sta namenjena dva sklopa vadb, in sicer 3 vadbe za sta- rejše od 65 let (stoje, sede in vadba moči) in 3 vadbe za starejše od 85 let (stoje, sede in leže) ter serija Poldetovih gibalnih izzivov. Vsem starostim so namenjeni gibalni izzivi iz projekta Razgibani december (v stilu adventnega koledarja) ter vsebine s področja zdravega življenjskega sloga za podporo vadbam, zbrane v sklopu »skrinja modrosti«. „ Metode Analizo obiskanosti spletnih vadb smo naredili s pomočjo orodja za analizo Youtube in MS Office Excel. Pri vadečih, vključenih v terapevtske vadbe 2019/2020, smo pred vključitvijo v vadbe v okviru preventivnega pregleda opravili ana- lizo telesne sestave po bioimpendančni metodi z napravo InBody 770 (InBody, ZDA) in analizo telesne zmogljivosti s pomočjo merske telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 259 baterije ŽIRfit (Istenič, 2019). Meritve smo ponovili po koncu cikla vadb. Analizo meritev smo naredili v programu MS Office Excel. Vadeči so od novembra 2019 do začetka marca 2020 dvakrat na teden izvajali organizirano vadbo (60 min.), med 19. 3. in 30. 5. 2020 sta jim bili na voljo spletni vadbi (v lažji in težji obliki), tedensko so prejemali elektronsko pošto z nasveti za dejaven življenjski slog, v juniju pa so aktivnosti nadaljevali z enomesečnim ciklom vodenih vadb. Vadba je bila sestavljena iz ogrevanja (vaje za razvoj ravno- težja in koordinacije), glavnega dela (vadba za razvoj moči celo- tnega telesa, frontalna/obhodna vadba, minutni cikel delo : odmor = od 30 : 30 do 40 : 20 (10–13 pon. vaje), 2–3 serije; anaerobna vzdržljivost z vajami za celotno telo) in zaključnega dela (statično raztezanje med vadbo obremenjenih mišičnih skupin). Vodila jo je magistrica kineziologije. „ Rezultati Obiskanost videovadb Tabela 1 Obiskanost vadbenih programov glede na epidemiološko obdobje (do 1. 2. 2021) Časovno obdobje Št. ogledov Skupni čas gledanja (ure) Št. novih naročnikov Prvi val: 12. 3. 2020–31. 5. 2020 40.772 792,3 37 1. 6. 2020–17. 10. 2020 2.332 37, 2 3 Drugi val: 18. 10. 2020–1. 2. 2021 85.348 2.603,3 71 Skupaj 128.452 3.432,9 111 Kot vidimo v tabeli 1, je bilo od 19. 3. 2020, ko je bil na kanalu You- tube objavljen prvi videoposnetek, do 1. 2. 2021 128.452 ogledov, skupni čas gledanja je znašal 3.432,9 ure, na kanal pa se je naročilo 111 naročnikov. Število ogledov je bilo med prvim in drugim ob- dobjem, ko je (bila) v državi razglašena epidemija, bistveno večje kot v vmesnem obdobju. Tabela 2 Obiskanost vsebin Skupina Št. ogledov/ dan % ogledane- ga posnetka Naročniki Všečki OTROCI IN MLADOSTNIKI SKUPAJ 30,2 ± 19,7 51,2 ± 27,2 3,6 ± 4,4 23,9 ± 20,4 VADBE 42,2 ± 21,7 10,6 ± 2,0 8,5 ± 5,4 8,5 ± 5,4 GIBALNI IZZIVI 27,6 ± 18,4 62,3 ± 18,2 2,2 ± 2,5 19,0 ± 17,4 ODRASLI TERAPEVTSKE VADBE 7,5 ± 3,8 16,8 ± 10,1 1,1 ± 1,9 2,4 ± 2,9 SENIORJI SKUPAJ 1,3 ± 1,0 44,1 ± 26,6 0,4 ± 0,5 0,8 ± 1,2 VADBE 1,9 ± 1,0 14,8 ± 2,2 0,8 ± 0,4 1,8 ± 1,2 GIBALNI IZZIVI 0,8 ± 0,6 66,0 ± 5,3 0,0 ± 0,0 0,0 ± 0,0 Iz tabele 2 lahko vidimo, da so v povprečju največje število ogle- dov na dan zbrale vsebine za otroke in mladostnike, natančneje vadbe. Sledijo jim Koroncini gibalni izzivi, terapevtske vadbe, vad- be za seniorje in Poldetovi gibalni izzivi. Delež ogledanega posnet- ka je najvišji pri krajših posnetkih, in sicer je najvišji pri Poldetovih gibalnih izzivih, sledijo Koroncini gibalni izzivi, terapevtske vadbe, vadbe za seniorje ter vadbe za otroke in mladostnike. Največ novih naročnikov na kanal so pridobile vadbe za otroke in mladostnike, največ všečkov pa Koroncini gibalni izzivi. Terapevtske vadbe 2019/2020 Vadeči (19) so bili razdeljeni v dve skupini, in sicer je v prvi skupini (več zdravstvenih težav oziroma omejitev) vadbo redno obiskovalo 8 od 9 vadečih (povprečna obiskanost 68 %), v drugi skupini (manj zdravstvenih težav oz. omejitev) pa 8 od 10 vadečih (povprečna obiskanost 70 %). Vadeči so poročali, da so sicer izvajali vadbo, ven- dar ne v takšnem obsegu (dvakrat na teden po 60 min), kot bi jo ob srečanjih na vodenih vadbah v živo. Tabela 3 Povprečne spremembe (spr.) v telesni zmogljivosti po končani vadbeni intervenciji Test Spr. (%) Merjena komponenta telesne- ga fitnesa vesa v zgibi 105 vzdržljivost v moči rok in ramenskega obroča čep ob steni 35 vzdržljivost v moči mišic nog ravnotežje – zaprte oči 20 ravnotežje s poudarkom na kinestetičnih receptorjih hoja na 600 m 17 vzdržljivost diagonalni dotik rok (D) 16 gibljivost ramenskega obroča hoja na 2000 m 14 vzdržljivost dviganje trupa 9 vzdržljivost v moči mišic trupa in upogibalk kolka dotikanje plošče z roko 7 hitrost alternativnih gibov z rokami ravnotežje z odprtimi očmi 5 ravnotežje s poudarkom na vizualni povratni informaciji vzročenje ob steni 5 gibljivost ramenskega obroča in prsnega dela hrbtenice ročni stisk dinamome- tra (D) 1 absolutna moč rok diagonalni dotik rok (L) –1 gibljivost rok in ramenskega obroča predklon trupa –2 gibljivost spodnjega dela hrbta in zadnjih stegenskih mišic ročni stisk dinamome- tra (L) –5 absolutna moč rok Na področju telesne zmogljivosti so vadeči izboljšali predvsem vzdržljivost v moči mišic rok in ramenskega obroča (105 %), vzdr- žljivost v moči mišic nog (35 %), ravnotežje s poudarkom na delo- vanju kinestetičnih receptorjev (20 %), aerobno vzdržljivost (17 % oz. 14 %) in gibljivost ramenskega obroča z levo roko v zaročenju in notranji rotaciji (16 %). Pri nobenem testu nismo zaznali poslab- šanja, večjega od 10 %. 260 Tabela 4 Povprečne spremembe v telesni sestavi po končani vadbeni interven- ciji Podatek Sprememba (%) indeks visceralne maščobe –13 odstotek maščobne mase –9 odstotek mišične mase 7 telesna masa –4 absolutna mišična masa 2 odstotek maščobne mase –9 fazni kot –2 Pri telesni sestavi je bila opazna sprememba indeksa visceralne maščobe, ki se je znižal za 13 %, znižal pa se je tudi delež maščob- ne mase (za 9 %) in povečal delež mišične mase (za 7 %). „ Razprava Obiskanost spletnih vadb Največji delež gledalcev so glede na vsebino predstavljali otroci in mladostniki. Predvidevamo, da je to predvsem rezultat obveščanja osnovne šole Žiri in predvsem učiteljev športne vzgoje po celo- tni Sloveniji, saj so bili v informacijski krog vključeni SLOfit, spletna stran športnih pedagogov in FB-skupina športnih pedagogov. Tudi med zunanjimi viri dostopanja do videovadb je bilo naštetih nekaj različnih spletnih strani osnovnih in srednjih šol po Sloveniji. Čeprav absolutni delež starejših od 65 let in še zlasti nad 85 let ni bil zelo velik, pa pomeni več tisoč starejših, ki so kljub skromnemu poznavanju IKT uporabljali videoprograme vadbe, zelo spodbu- den dosežek. Iz analize vpogledov videovadb za starejše je raz- vidno, da so starejši dobivali informacije predvsem od otrok, ker nismo zaznali dodatnega vpogleda potem, ko smo o videovadbah obvestili OKS-ZŠZ, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Zavod za zaposlovanje (omenjene institucije so se nam zahvalile za posre- dovano informacijo). Informacijo smo poslali tudi na Ministrstvo za zdravje, Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, žal pa iz navedenih institucij nismo prejeli niti odgovora, da so poslano informacijo sploh spre- jeli. Posnetke smo poslali tudi na NIJZ, kjer so po nekaj dneh naše posnetke umaknili z obrazložitvijo, da smo zasebni izvajalec, kljub temu, da ambulanta Arcus Medici deluje v okviru javnozdravstve- ne mreže. Iz navedenega sledi, da je ozaveščenost o pomenu športne dejavnosti zelo šibka zunaj šolskih okvirjev, zato je mogo- če pričakovati, da bi lahko bili edini resni generatorji za povečan obseg videovadb otroci in mladina, ki so posredno spodbujeni od učiteljev športne vzgoje. Vadbene vsebine so bile v velikem številu obiskane med pomla- dnim in še bolj med jesenskim obdobjem epidemije, kar se ujema z zaprtjem šol in omejitvami na področju vadbe. V tem obdobju so se vadbene dejavnosti v večjem obsegu preselile na splet in opazi- ti je bilo, da so bile vsebine takrat aktualne. Med 1. 6. in 18. 10. 2020 je bilo število ogledov zelo majhno, kar lahko povežemo s šolski- mi počitnicami, obdobjem dopustov, sproščenimi omejitvami na področju športa in rekreacije ter vremenom, ki v večjem obsegu omogoča gibanje na prostem. Višji relativni delež predvajanja spletnih vadb so dosegle vsebine, namenjene odraslim, kar kaže na to, da so odrasli vadbo pogosteje izvedli v daljšem obsegu: med vadbenimi programi imajo najvišji relativni delež ogledane vsebine terapevtske vadbe, sledijo vadbe za seniorje in naposled vadbe za otroke in mladostnike. Razlog za vodstvo terapevtskih vadb je lahko v tem, da so vadbe sistematič- no uporabljane kot nadomestek terapevstkih vadb v živo v Arcus Medici v sezoni 2020/21 za skupino vadečih. Poleg tega se odrasli navadno samoiniciativno odločijo za ogled vadbe, posledično je višja njihova motivacija in vadbo izvedejo v večjem obsegu. Pri otrocih in mladostnikih so vsebine v večjem obsegu učencem posredovali učitelji športne vzgoje kot del pouka; v tem primeru vsebina sicer doseže večji delež populacije, motivacija za ogled in izvedbo vadbe pa je prepuščena učencem. Krajši posnetki, kot so gibalni izzivi, imajo pričakovano daljši relativ- ni čas ogleda in tudi veliko število ogledov. Med bolj priljubljenimi se pojavljajo gibalni izzivi za enega s privlačnimi imeni, kar je lahko vodilo za nadaljnjo pripravo vadbenih vsebin, s katerimi bi želeli pritegniti čim več gledalcev. Tako pri otrocih in mladostnikih kot tudi pri seniorjih, kjer so poleg vadb ponujeni še gibalni izzivi, so vadbe v primerjavi z gibalnimi izzivi dosegle večje število ogledov na dan. Iz tega lahko sklepamo, da so celostni vadbeni programi dobro sprejeti med gledalci. Glede na tedensko število ogledov videovadb ugotavljamo, da je največji obseg dosežen od ponedeljka do srede, tudi v četrtek in delno petek je pogostnost ogledov (vadbe) velika, v soboto je ogledov zelo malo, kar velja tudi za praznike, v nedeljo popoldan pa se število ogledov in vadbe opazno poveča. Otroci in mladi so zelo dejavni med 8. in 13. uro, starejši pa po 17. uri, določeno število tudi po 20. uri; 78 % vadečih je do vadb dostopalo prek ra- čunalnikov, 17 % prek mobilnih telefonov, le 0,9 % prek televizorja. Slednji zaradi svoje velikosti predstavlja najbolj optimalno rešitev za vadbo, saj ji je lažje slediti. Vzrok za tako majhen delež njihove uporabe pri spremljanju vadb je lahko neznanje, televizorji, ki ne podpirajo uporabe Youtuba, med mlajšo populacijo pa morda tudi to, da vse pogosteje vlogo televizorjev nadomeščajo računal- niki in telefoni. Nekaj več kot 100 ogledov videovadb je bilo tudi v nekaterih državah EU, največ na Madžarskem, v Belgiji, Italiji, Avstriji in na Portugalskem. Največ ogledov videovadb je bilo 9. novem- bra 2020, in sicer 2.862 ogledov, sicer pa je dnevno število ogledov v delovnih dneh med 1000 in 2000. Terapevtske vadbe 2019/2020: ohranjanje telesne- ga fitnesa tudi s pomočjo spletnih vadb S spletnimi vadbami na daljavo smo vadečim želeli dati orodja, s katerimi bi lahko ohranjali pridobljene zdrave gibalne navade in telesno zmogljivost. Končne meritve so pokazale izboljšanja nad 10 % na področjih vzdržljivosti v moči mišic rok in ramenskega obroča ter nog, aerobne vzdržljivosti, ravnotežja brez prisotnosti kinestetične informacije ter gibljivosti ramenskega obroča z levo roko v zaročenju in notranji rotaciji. Na področjih vzdržljivosti v moči mišic trupa, gibljivosti prsnega dela hrbtenice in ramenskega obroča ter absolutni moči stiska pesti z desno roko so se rezultati v povprečju nekoliko izboljšali, vendar za manj kot 10 %; manjši upad (manj kot 10 %) je bilo zaznati na področju absolutne moči stiska pesti z levo roko in gibljivosti zadnjih stegenskih mišic. Glede na to, da so vadeči pred začetkom vadb na daljavo že 4 mesece redno izvajali vadbo, ki je vključevala tudi vadbo za razvoj moči celotnega telesa, lahko sklepamo, da se je v tem času povečala mišična moč, ki so jo nato z vadbo doma ohranjali. Zanimivo je, da se je izboljšala tudi moč rok in ramenskega obroča pri merski telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 261 nalogi, ki meri zmogljivost rok in ramenskega obroča z nalogo, kjer se v večji meri vključujejo mišice zgornjega dela hrbta ter mišice upogibalke komolca; to v vadbi na daljavo zaradi pomanjkanja pripomočkov namreč ni bilo vključeno. Delno gre lahko tudi za posledico znižanja telesne mase, ki omogoča boljšo izvedbo tovr- stnih meritev relativne moči. Na področju vadbe za krepitev mišic trupa so izvajali predvsem izometrične opore, kar je lahko vzrok, da pri merski nalogi, ki zahteva vzdržljivost v moči upogibalk kolka in upogibalk trupa, ni bilo večjega izboljšanja. V prihodnje bi bilo dobro dodaten poudarek nameniti rednemu in pravilno izvedene- mu raztezanju, saj kljub vključenim vajam za simetrično raztezanje ramenskega obroča na obeh straneh telesa ter raztezanje zadnjih stegenskih mišic na tem področju ni bilo želenega napredka. Pozitiven učinek vadbe potrjujejo tudi rezultati meritev telesne sestave. Tudi tu je bila sprememba, večja od 10 %, le na področju zmanjšanja visceralne maščobe, manjše spremembe so se pojavile na področju zmanjšanja telesne mase, zmanjšanja deleža telesne maščobe in povečanja deleža mišične mase, ki vse nakazujejo po- zitiven trend sprememb telesne sestave. Poslabšanje je bilo zaznati zgolj na področju faznega kota (2 %), kar je lahko posledica manjše telesne mase merjencev v primerjavi z začetnimi meritvami. Zniža- nje visceralne maščobe je pomemben dejavnik, ki nakazuje na po- zitivno spremembo na področju življenjskega sloga in predstavlja boljše izhodišče za merjence kot ob prvih meritvah. „ Zaključek Ugotavljamo, da so programi videovadb lahko dobra in koristna dopolnitev za povečanje obsega in kakovosti telesne dejavnosti prebivalcev Slovenije, predvsem v obdobju izrednih razmer (epi- demija, naravne nesreče in podobno), pa tudi ena izmed možno- sti, da posamezniki lahko vzpostavijo obliko vadbe, ki v domačem okolju zahteva majhno časovno obremenitev in predvsem zago- tavlja spoštovanje zasebnosti. Glede na meritve telesne sestave in telesne zmogljivosti lahko zaključimo, da je bila kombinacija terapevtskih vadb v živo z vadbami na daljavo v času omejitev športnorekreacijskih dejavnosti uspešna pri ohranjanju telesnega fitnesa vadečih vsaj na izhodiščni ravni. Predvsem glede na meri- tve šolajoče se populacije v sistemu SLOfit takšen rezultat pri tele- sno manj zmogljivi in manj dejavni populaciji pomeni uspeh. Tovr- stna kombinacija z vadbo na daljavo bi lahko tudi v prihodnje bila dobra praksa v smislu zagotavljanja dodatne vadbene enote, ki jo lahko vadeči doma izvedejo sami. S tem jih tudi spodbujamo k samoiniciativnosti pri skrbi za dejaven življenjski slog. Videovadbe pa ne morejo nadomestiti organizirane vadbe, ki jo vodijo učitelji, kineziologi ali trenerji, saj ti zagotavljajo dodatno varnost vadečih, motivacijo, precej večjo individualizacijo in predvsem socialno vključenost ter doživljanje skupinske vadbe in druženja. „ Literatura 1. Booth, F. W., Roberts, C. K. in Laye, M. J. (2012). Lack of exercise is a major cause of chronic diseases. Comprehensive physiology, 2(2), 1143. 2. Bouchard, C., Blair, S. N. in Katzmarzyk, P. T. (2015). Less sitting, more physical activity, or higher fitness? Mayo Clinic Proceedings, 90(11), 1533– 1540. Elsevier. 3. Ding, D., Lawson, K. D., Kolbe-Alexander, T. L., Finkelstein, E. A., Katz- marzyk, P. T., Van Mechelen, W., Pratt, M. in Lancet Physical Activity Se- ries 2 Executive Committee (2016). The economic burden of physical inactivity: a global analysis of major non-communicable diseases. The Lancet, 388(10051), 1311–1324. 4. Erznožnik, B., Istenič, N., Strel, J. in Strel, J. (2019). Osnovna šola Žiri v sodelovanju z zdravniki do kakovostnejše zdravstveno-športne vzgoje. V Kovač, M. in Plavčak, M. (ur.), Zbornik 32. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije. Debeli Rtič, 18. in 1. oktober 2019, str. 11−17. Pridobljeno s http://zdsps.si 5. Garber, C. E., Blissmer, B., Deschenes, M. R., Franklin, B. A., Lamonte, M. J., Lee, I. M., Nieman, D. C. in Swain, D. P. (2011). Quantity and quality of exercise developing and maintaining cardiorespiratory, musculoske- letal and neuromotor fitness in apparently healthy adults: guidence for prescribing exercise. Medicine & Science in Sports & Exercise, 43(7), 1334–1359. 6. Istenič, N., Strel, J., Strel, J. in Kovač, M. (2020). Šestmesečne jesensko- -zimske terapevtske vadbe v ambulanti Arcus Medici v Žireh. SLOfit nasvet. Pridobljeno s www.slofit.org/slofit-nasvet 7. Ministrstvo za zdravje. (2016). Dober tek, Slovenija. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Pridobljeno s www.dobertekslovenija.si 8. Owen, N., Sparling, P. B., Healy, G. N., Dunstan, D. W. in Matthews, C. E. (2010). Sedentary behaviour: emerging evidence for a new health risk. Mayo Clinic Proceedings, 85(12), 1138 –1141. 9. SLOfit (2020). Upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti sloven- skih otrok po razglasitvi epidemije COVID-19. Novinarska konferenca, 22. september 2020. Pridobljeno s www.slofit.org 10. Strel, J. in Strel, J. (2017). Pogled specialista družinske medicine na or- ganizacijo preventivnega zdravstvenega varstva na področju telesne dejavnosti in vlogo športnovzgojnega kartona oz. SLOfit sistema pri tem. Šport (65), 201–207. 11. Wedig, I. J., Deulge T. A., in Elmer, S. J. (2020). Infographic. Stay physical- ly active during COVD-19 with exercise as medicine. British Journal of Sports Medicine. Pridobljeno s https://bjsm.bmj.com 12. WHO (2013). Global action plan for the prevention and control of noncom- municable diseases 2013–2020. World health organisation. Pridobljeno s http://www.who.int 13. WHO (2019). Global action plan on physical activity 2018–2030: more ac- tive people for healthier world. World health organisation. Pridobljeno s http://www.who.int 14. WHO (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behavio- ur. Pridobljeno s http://www.who.int 15. Zupet, P., Lavbič, J., Valič, A., Ločniškar, L. in Kokot, M. K. (2017). Prikaz učinkovito opravljenega dela kineziologov v projektu »Exercise pre- scription for health®« in integracije kineziologov v sistem zdravstva. Športna stroka in medicina v partnerstvu varne, kakovostne in učin- kovite vadbe, 61–68. Nina Istenič, mag. kin. nina.istenic@fitlab.si