Maribor, sreda 18. decembra 1929
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi pe tarifu
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. <1.409 Valja mesečno, prejeman » upravi ali po pošti 10 Dinj doetavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
PoftnTrta pMSiKIV gMdVTnf
Mariborski
Leto
Oglate aprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it, 4
Rudnlika katastrofa v Ameriki
PREMAKNITEV ZEMELJSKIH PLASTI 1000 m POD ZEMLJO. — VEČ ROVOV POPOLNOMA ZASUTIH. — 64 SMRTNIH ŽRTEV.
Za kralja in edinstveno Jugoslavijo
le včerai 17. t. ni. mogočno manifestiral. Beograd skupno s 550 odposlanci iz Zagreba ter vseh ostalih j mest in občin savske in primorske j banovine. Beograd se je ob tej priliki j odel v slavnostno obleko in z izrazi prisrčnih simpatij sprejel goste iz hr-vatskih krajev naše države, ki so prišli vladarju čestitat k rojstnemu dnevu in manifestirat za veliko in nedeljivo Jugoslavijo. V slavnostni seji beograjskega občinskega sveta, kateri so prisostvovali tudi člani hrvatske deputacije. je župan inž. Savčič pov-daril zgodovinsko važnost dneva, ko zastopniki Hrvatov manifestirajo svoje jngosl o vensko čustvovanje in s tem pomagajo utrjati pozicije naše Jugoslavije napram vsemu zunanjemu sve tu. Zastopnik Hrvatov dr. Rittig je v svojem nagovOrti odločno izjavil, da Je rešitev naroda in države v sporazumu in bratski slogi, v jugosloven-skem čustvovanju, v jugoslovenski solidarnosti.
Ko so bili zastopniki sprejeti na dvoru od kralja, je zagrebški župan dr. Šrkulj dal izraza solidarnosti Hrvatov z brati Srbi in Slovenci. Za Hrvate — je dejal — ni drugega narodnega fn državnega ideala kakor Jugoslavija, ki je za 'vse Srbe, Hrvate in Slovence imperativni pogoj za njihov narodni in državni obstoj ter alfa in omega njihovega kulturnega in socijalnega nanredka. Hrvati obsojajo glasove, ki prihajajo od zunaj in pod vidom prijateljstva ščuvajo eno ime proti drugemu, dobro vedoč, da je nji; hov namen sejati razdor in neslogo ln slabiti državo. Z uzakonitvo edinstvenega imena kraljevine Jugoslavije je podan končni in pravilni način za rešitev vseh notranjih odnošajev na osnovi enakosti v pravicah in dolžnostih vseh krajev in vseh državljanov.
Načela manifesta od 6. jan. in zakona od 3. okt. osvajajo Hrvati z vsem srcem kot zdravo osnovo dobre državne ureditve in so pripravljeni doprinesti svojo zgodovino, vse svoje kulturne, gospodarske, prosvetne in socijalne odlike, .vse svoje tradicije, vso svojo tisočletno odporno silo za Izgraditev, ojačanje in razvoj skupne države Jugoslavije. Vrhovni izraz teh Idej je geslo: en kralj, ena država. Hrvati žele, da bi kralj srečno dokončal započeto delo: da na Znotraj utrdi skladnost, slogo, mir in red, ter da na zunaj povzdigne sijaj in sloves svojega imena in svojega doma ter ttioč In ugled kraljevine Jugoslavije.
J^ralj je v svojem odgovoru podčrtal svoje veselje, da je ves narod Pravilno razumel njegovo stremljenje. da utrdi nerazdeljivo narodno edin$tvo, bratsko ljubezen in popolno jakost v kraljevini Jugoslaviji ter da J° gospodarsko ojači In socijalno dvig Vesel} j?a, da je Inicljativa Zagre-
a naSla tako silen odmev v vsej kra-
NEWYORK, 18. decembra. V rudniku Gold Town pri Mack Aliti v državi Oklahoma se je pripetila včeraj rudniška katastrofa, kakršne kronika nesreč po vojni še ni zaznamovala. Približno tisoč metrov globoko so se premaknile zemeljske plasti in popolnoma zasule več rovov. Med delavci je nastala strahovita panika, ki se je še povečala, ker niso funkcijo-nirala dvigala, tako da delavci v nepokvarjenih rovih, ki so jih ogrožali jamski nlini. niso mogli ven. K sreči pa so dvigala kmalu popravili in pričeli takoj nato 7. reševanjem ogroženih rudarjev. Mnogo delavcev so prinesli že nezavestne iz rud nika. Reševanje zasutih delavcev pa je bilo tem težavneje, ker je bilo treba od-
straniti 200 metrov grušča. Ko so končno prišli do ponesrečencev, so bili, razen enega, že vsi mrtvi. Kasneje pa je še ta podlegel težkim poškodbam, tako da znaša skupno število smrtnih žrtev katastrofe 64. Pred rudnikom, kjer je vzdrževalo red vojaštvo, so se odigravali pretresljivi prizori. Matere, žene, otroci iid. so jokaje klicali in iskali svojce. Oblasti so odredile obsežno preiskavo, da se do-ženeio krivci nesreče, ki bodo potem eksemplarično kaznovani. Med delavstvom vlada silno ogorčenje in prevladuje med njim mnenje, da so povzročile smrt njihovih ubogih tovarišev samo nezadostne varnostne naprave v rudnikih.
Francosko stališče u broddu-nem vprašanju
PARIZ, 18. decembra. Ministrski svet se ie včeraj bavil z bližajočo se pomorsko brodovno konferenco v Londonu in zavzel svoje stališče riapram nameravanemu italijanskemu predlogu za pariteto med francosko in italijansko vojno mornarico. Francoska mornarica bo. po dograditvi dovoljenih novih edinic dosegla 700.000, italijanska mornarica pa približno 400.000 ton. Kakor naglašajo vsi listi, francoska vlada nikdar ne bo privolila v to, da bi se vzpostavilo ravnotežje med francosko in italijansko vojno mornarico, ker bi se potem Italija lahko čisto mirno oboroževala, ne da bi mogla Francija kaj ukreniti proti temu.
Trag;čna smrt zagrebškega inčustrijalca F)lexančra
BEOGRAD, 18. dec. Tik pred odhodom zagrebškega posebnega vlaka, s katerim so se vračali iz Beograda člani poklonitvene deputacije hrvat-«kih mest, je padel znani zagrebški industrijalec Pandor Alc-xander v nezavest in je kmalu nato umrl v vagonu.
Nesreča na mor|u
LONDON, 18. dec. Ob obali Nove Zelandije se je včeraj ponoči potopil angleški parnik »Manuka«. Potniki, približno 200, so se mogli k sreči še pravočasno rešiti na neki drug parnik, izgubljena pa je cela vrsta dragoce* nih ameriških slik v skupni vrednosti
25.000	funtov šterlingov. ki so bile namenjene za neko slikarsko razstavo v Londonu.
Ustanovitev mongolske republike
LONDON, 18. dec. Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Pekinga, bo izvršena prihodnje dni proklamacija samostojne mongolske republike. Nova republika, ki se bo najbrže priključila sovjetski uniji, obsega ozemlje severne Mandžurije od Halila do sibirske meje.
Železniška nesreča na Poljskem
VARŠAVA. 18. dec. Varšavski brzi vlak je na postaji Petrikov zavozil v neki stoječi tovorni vlak, pri čemer se je razbilo šest železniških vozov in lokomotiva brzega vlaka. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 12 mrtvih in več težko ranjenih.
Najuečja nemška tvornica cigar zgorela
BERLIN, 18. dec. Včeraj je pogorela v Bingenu tamkajšnja tvornica cigar, največja te vrste v Nemčiji. Gasilci so mogli rešiti le pisarno, vse ostalo pa je postalo žrtev ognja. Človeških žrtev k sreči ni zaznamovati.
Zločin borznega špekulanta
NEWYORK, 18. dec. V Free Rie-ru je zblaznel neki špekulant, ki je izgubil vse svoje premoženje pri nesrečnih spekulacijah na borzi. V blaznosti je zaklal svojo ženo in vseh sedem otrok, nakar je pobegnil z doma in so ga našli kasneje mrtvega s prerezanim vratom.
Ijevini in dala priliko za splošne in navdušene manifestacije Jugoslaviji in narodnemu edinstvu. Zeli, naj b{ Zagreb tudi v naprej ostal zvest svo* jim visokim tradicijam ter da bi zvesto čuval in gojil navdušenje vsega naroda. Zeli, da bi Hrvati z vsem žarom priznanega hrvatskega rodoljub-ja čuvali nacijonalne pridobitve padlih žrtev in naših prednikov ter da bi z vsemi močmi podpirali njegova prizadevanja za napredek in trajni mirni razvoj kraljevine Jugoslavije. On sam bo vedno z vsemi onimi, ki z nedeljeno ljubeznijo delajo za raz'
Lobanja najstarejšega človeka
PEKING, 18. dec. Tu je bila pred kratkim izkopana lobanja, po dosedanjih ugotovitvah, najstarejšega človeka na svetu. Kanadski paleontolog Davidson računa, da je lobanja stara najmanj milijon let.
NOVI VOJAŠKI KREDITI
V	FRANCIJI.
PARIZ, 18. dec. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, s katerim zahteva 2900 milijonov frankov za obrambo francoske meje in 400 milijonov za avijacijo. V utemeljevanju navaja vlada, da je za preprečenje eventualnega vpada neobhodno potrebno, da se zgrade nove utrdbe in poskrbi pravočasno tudi dovolj orožja in municije.
Napredek v zdravljenju raka
Dunajska družba zdravnikov je v zad« nji seji obravnavala tudi problem raka. Prof. dr. Schnitzler, predstojnik kirur-gičnega oddelka dunajske bolnice, je poročal o svojih izkušnjah pri raku na ženskih prsih. Položaj pri tej vrsti raka je zato ugodnejši, ker se da oboleli organ lahko in vsak čas preiskati. Zato se pri raku na prsih bolj redko zgodi, da bi ženske prišle k zdravljenju prepozno. Bistveni napredek tekom zadnjih 30 let je v zmanjšanju umrljivosti pri operacijah raka. Operativni poseg ima v sebi gotove opasnosti, vendar je smrtne slučaje pripisati bolj načinu operacije. Za časa Billrotha je operativna umrljivost znašala še 20%, danes je padla skoro na nič %. Danes je operacija raka na prsih razmeroma brez nevarnosti. Nadaljni napredek’ vidi dr. Schnitzler v tem, da se da po odstranitvi otekline delovanje jajčnikov potom Roentgenovih žarkov onemogočiti. Izkazalo se je namreč, da jajčniki pospešujejo razvoj oteklin v prsni žlezi.
voj in povzdigo banovin, ki so živ-Ijenski deli ujedinjene in nedeljive nacije.
Silne manifestacije, ki so sledile tem besedam in ki se'jim je pridružila nepregledna, nad 30-000 ljudi broječa množica pred dvorom, so dokaz, kako je ves narod edin v pravilnem pojmovanju velikih dejanj kralja Aleksandra Ujedinjitelja, ki s sigurno roko vodi naš celokupni narod v novo, lepšo bodočnost. Sodelovanje vsega naroda pri tej veliki akciji, zlasti sodelovanje Hrvatov, tvori jamstvo, da bo delo kronano z uspehom.
Smrtna kosa.
Davi je umrla v Mariboru gospa Rad* mila Dedinr.c. soproga polkovnika g. Ojorgja Dedinca v Mariboru. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob 15.30 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Zopet ogenj v Mariboru.
Sinoči je zabrnel v mariborskem gasilskem domu električni zvonec, ki je naznanil, da gori kantina pri tovarni Hutter v Melju. V par minutah je bilo moštvo na nogah ter je s tremi brizgalnami odhitelo na kraj nesreče. Požarni objekt je bil komaj zgrajena lesena kantina v Mo-therjevi ulici, ki je pogorela z zalogo vred do tal. Na pogorešče so prihiteli poleg gasilcev iz Pobrežja tudi mariborski gasilci s tremi brizgalnami, dočim so se morali studenški gasilci vrniti, ne da bi stopili v akcijo. Škoda znaša nekaj tisoč dinarjev. —
Kako dolgo stablla Adam in Eva v raju.
Katehet:	»Kako dolgo sta ostala
Adam in Eva v raju?«
Učenec: »Do jeseni«.
Katehet: »Kako pa si prišel na ta misel?«
Učenec: »Čisto enostavno. Saj poprej jabolka niso zrela!«
St ras %
MarfliorsH
VFC
V MarTBoru, Hne 18. XII. 1929
Križi in teiave okoliških
oblin
VPRAŠANJE STRNITVE. — FINANČNE TEŽKOČE V STUDENCIH. - KONZUM ALKOHOLA PADA! - DELAVSKE RAZMERE. — NOVE OBČINSKE POTREBE. - SLABI IZGLEDI. — ZA PRIKLJUČITEV?
Ko dan za dnem ugotavljamo napredek Maribora, trčimo opetovano na nedostat-ke, ki pa se v resnici nanašajo največkrat na naše sosednje občine. Saj smo pa tudi res tako tesno združeni, da ob sprehodih niti ne vemo, kedaj prestopimo krčevinski teritorij, kje se pričnejo Studenci ali Pobrežje in Tezno. Zato pa so razni »spori« skoraj neizogibni. Mesto se izdatno širi in novodobni Maribor enodušno čuti, da je za današnje razmere preveč utesnjen in da v doglednem času mora priti do strnitve. Vemo, da bo taka odločitev marsikoga težko zadela, a zakoni razvoja gredo preko sentimentalnih lokalnih jeremijad... Kajti, če smo odkriti, protiargumenti okoliških občin nikakor niso stvarni! Opirajo se navadno na gospodarske razmere, češ — mi imamo dobro urejeno občinsko gospodarstvo, davčni vijak nas ne pritiska tako, kot meščane in smo — aktivni.
Da ta trditev ne drži, jasno kaže letošnje finančno stanje okoliških občin, ki se skoraj brez izjeme bore s težkočami. Oglejmo si za danes le križe ir. težave občine Studenci! Poročevalec v zadnji »Volksstimme« ugotavlja, da so usahnili razni viri občinskih dohodkov, kar bo imelo za delavsko občino slabe posledice. Ker ni nikakih izgledov za pok'it je letošnjih izdatkov v smislu lanskega proračuna, bo morala občina pasti v dolgove. —
Olkvni vir dohodkov so bile občini doklade na alkohol, ki so znašale za vino Din 1.40, pivo Din 0.50, žganje Din 4.80 in sadjevec Din 0.10 od litra, razen tega je občina pobirala tudi od zaklanih živali Din 15—25, občinske doklade na direktne davke so pa znašale 60%.
Kljub temu, da je vzela občina v proračun minimalno postavko za doklade na alkohol, je konzum alkohola v Studencih v letošnjem letu padel približno za 40%! Od predvidenih 217.821 Din je občina mo* gla koncem meseca oktobra kasirati le 123,278 Din. Kakor prizadeti obžalujejo to s komunalnega stališča, tako moramo iz narodnogospodarskih razlogov ta »deficit« le pozdravljati! Res je sicer, da je delavstvo slabo plačano in da mu komaj
Mariborski in dnevni drobiš
fTlariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 18. decembra ob 20. uri »Velika abeceda« ab. B. Kuponi.
Četrtek, 19. decembra ob 20. uri »Krog s kredo«. Ab. C. Kuponi.
Petek, 20. decembra. Zaprto.
Sobota, 21. decembra ob 20. uri »Radikalna kura«. Premijera.
Gospod Josip Danes v »Radikalni kuri«. Popularni komik g. Josip Daneš nastopi prvič v letošnji sezoni v vodilni vlogi. Igral bo glavno vlogo v Doboviškovi bur ki s petjem »Radikalna kura«, ki se vpri-zori prvič na slovenskem odru v soboto 21. t. m. v mariborskem gledališču. »Radikalno kuro«, pri kateri nastopi skoro ves operetni ansambl, je stavila uprava na repertoar, da ustreže po dosedanjih težjih komadih zlasti smeha željni publiki. Režira g. Kovič. Veljajo operne cene.
Naš Draški poslanik o »Sokolu kraljevine Jugoslavije«.
Brnske »Lidovč noviny« so priobčile v svoji Številki od 13. decembra pismo, katero je pisal naš praški poslanik dr. An-gjelinovič Vinc. Štepžnku, podstarosti československč obce sokolski. V tem pismu pravi g. poslanik o novem Sokolu med drugim to-le:
Bilo je treba odpreti vrata vsem in najti formo, kako bi se vse narodne organizacije, katere hočejo delovati skupno na temelju jugoslovenske misli in sokolskih načel, ujedinile ter stvorile novo organi« zacljo — brez kapitulacije kogarkoli — na starih preizkušenih načelih, katere sta nam dala Tyrš in Fiigner. Bila je tedaj ustanovljena nova organizacija »Sokol kraljevine Jugoslavije«. Predsednik organizacije je prestolonaslednik; topo-
ostaja za dnevno oskrbo. Ni pa pripisati alkoholnega »deficita« slabim gmotnim razmeram, kajti iz preteklih let vemo, da so baš ob najhujših odtegljajih bile studenške gostilne — natrpane! Resnica pa je ta, da se je delavstvo začelo konsolidirati v — družini. To kažejo tudi kolonije hišic, ki rastejo leto za letom, kljub minimalnim dohodkom. Družine štedijo, kjer le morejo in četudi po — parah.
So sicer med delavstvom še tudi izjeme in tudi nekateri posestniki hišic so zadolženi, da ne zmorejo niti davkov. Tako je n. pr. občina od predvidenih doklad za 54.695 Din sprejela le 29.399 Din. So pa zopet posestniki, ki imajo več malih stanovanj oddanih v najem, kar jim — kljub davkom — še vedno prinaša lepe dohodke. —
Stanje občinskih financ je — kakor kaže bilanca — skrajno mizerno. Dočim so se izdatki že za kurjavo obeh osnovnih šol prekoračili za 30.000 Din, so dohodki silno padli. Saj se niti občinska poslopja ne amortizirajo ter izkazujejo več tisoč deficita.
Ni prav nič čudnega, če občinski očetje s skrbjo gledajo v bodočnost. In ta je še težja: občinske potrebe se večajo od dne do dne, proračun bo težko našel ravnotežja, saj je n. pr. s 1. aprilom 1930 treba preskrbeti 10 očiteljem stanovanja, kar bo obremenilo občino za okrog 50.000 Din. Trenutno pa občina ne more občanom plačati električnih preplačil iz preteklih let. Stanje je obupno in sam občinski poročevalec v »Volksstimme« govori »mit grosster Besorgnis«...
Neumestno je še danes vprašanje, v kolikor bi se razmere vsled priključitve k Mariboru izboljšale. Vsekakor bi se vsled povečanega teritorija mestne občine davčna moč sorazmerno porazdelila in bi proletarska predmestja gotovo s tem le pridobila, ne pa izgubila. Javne mestne naprave: tlakovane ceste, vodovod, plin bi se tekom časa širile tudi v predmestja, ki bi s tem povsem izgubila svoj vaški miljč.
Priključitev k Mariboru danes ni več nikak bav-bav, nasprotno; edino odrešenje v vsakem oziru!	-ka.
meni gotovo zmago sokolske ideologije ter pomeni, da se država in narod istovetita s Sokolstvom. Na novo ustanovljeno Sokolstvo kraljevine Jugoslavije je v načelu priznanje Sokolstva kot narodne in državne inštitucije. Nova organizacija bo v skladu s sokolsko ustanovo in v svoji celoti še bolj nego dozdaj v duhu sokolskem.
Lepo praznovanje kraljevega rojstnega dne v Kapeli.
Na državni praznik 17. tm. so se po maši zbrali v prostorih gostilne Horvat v Kapeli pri Radencih tamošnji narodnjaki v lepem številu na malo slavnost povodom izrednega občnega zbora podružnice CMD. Odposlanec ZKD iz Maribora, g. Špindler, je v kratkem nagovoru orisal pomen letošnjega praznovanja 1. in 17. decembra, v zvezi s tem pa pomen in naloge Družbe sv. Cirila in Metoda in njenih podružnic v današnji dobi. Izvolil se je nov odbor tamošnje podružnice CMD pod predsedstvom g. učitelja Ivana Miheliča. Nato se je vršila animirana zabava s šaljivo pošto in licitacijo raznih dobitkov, ik je vrgla za družbo lepo vsoto 640 Din. Podružnica bo razvila živahno delovanje. Njena prva prireditev bo božičnica za revne otroke.
Urad sreskega načelnika Maribor, levi in desni breg,
se je preselil iz pritličja v I. nadstropje istega poslopja. Prideljeni razdelki se nahajajo v II. nadstropju. —
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 135, prodanih pa je bilo 115 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 100-125 Din, 7—9 tednov 150— 200, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 550—850, 1 leto 1.000-1.500, l kg žive teže 10-12.60 Din, 1 kg ^rtve teže 17—18 Din.
Proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru.
Kraljev rojstni dan, ki je bil letos obenem prvič tudi državni praznik, je praznoval Maribor na svečan način. Mesto je bilo bogato okrašeno z državnimi trobojnicami in delo je počivalo skoro povsod. Slovesno službo božjo v stolnici je daroval knezoškcf dr. Karlin ob številni asistenci ter udeležbi civilnih in vojaških oblasti. Po maši so imele vojaške edini-ce paradni marš in deiile na Trgu Svobode, kjer je svirala vojaška godba. Nad mestom je med parado krožil aeroplanz dvema trakoma v državnih barvah, zvečer pa se je vršila bakljada in vojaški elitni ples.
Avtobusna mizerija.
Več čitateljev nam poroča o nedostat-kih, ki so se pojavili z novim voznim redom, veljavnim od 16. t. m. Avtobusno podjetje je vožnje reduciralo na minimum, ne da bi v sedanjem zimskem času, ko pravzaprav prične prava »sezona« za avtobuse, utemeljilo ta sklep. V Studence n. pr. vozi od pondeljka dalje le en voz in to vsake pol ure, zadnji odhaja z Glavnega trga že ob četrt na osem!! Podjetje dobro ve, da je to naj-rentabilnejša proga in revizorji so stalne priče navala in stiske v studenških vozovih; na državni praznik zvečer je pa bila naravnost neznosna gneča. Prav tako so nezadovoljni potniki za Tezno in Novo vas. —
Ni se zmotila!
Namreč pratika, o kateri smo prošli teden poročali, da nam najpozneje do 18. decembra zagotavlja sneg. Sicer imamo sedaj »beli Maribor«, a prvi sneg o-čividno ne bo imel obstanka. Zanimivo pri tem pojavu pa je to, da je bilo nebo včeraj jasno ko ribje oko in tudi noč do oolnoči. Naenkrat pa se je nebo spomnilo, kaj predpisuje pratika, ki že stoletja beleži nebeška znamenja in je očividno v interesu ugleda pratike same poslalo obvezno belo pošiljko v veselje športnikov, ki gledajo docela pobeljeno Pohorje in okoliške griče in v jezo onih, ki imajo votle čevlje in slabe suknje. —
Znameniti vojni romani v Ljudski knjižnici.
Te dni so imeli češki »Narodni Listy« daljši članek odličnega publicista o najznamenitejših romanih svetovne literature. Člankar prihaja do zaključka, da sta vzbudila doslej največ zanimanja vojna romana Rema.rque: »Na zapadu nič novega« in Remi: »Vojna«. Člankarju pa se kot Slovanu še mnogo bolj dopadeta romana »Zweig Arnold«. »Spor za serženta Grišo« in Ernst Glaeser: »Letnik 1902«. Najboljši češki vojni roman pa je: »Dobri vojak Švejk«. Vsi ti romani se dobe v »Ljudski knjižnici« Narodni dom, deloma tudi v hrvaščini in slovenščini.
Vlom v pisarnike prostore stavbne tvrdke Kiffmann.
V	noči od torka na sredo je bil izvršen v pisarno tukajšnjega stavbnega podjetja Rudolf Kiffmann drzen vlom, ki dokazuje, da so bili na delu precej izvežbani storilci, Skozi vhodna vrata so prišli na dvorišče, se priplazili do steklenih vrat, ki vodijo v pisarniške prostore, razbili šipi v širini 12 cm in prišli do ključa, ki se je nahajal za omenjenimi steklenimi vratmi. Nato so odprli vrata v pisarniške prostore in vzeli tamkaj ključ od ključavničarske delavnice na dvorišču. Pri svojem delu so se poslužili električnega svedra, ki so ga priključili na vod ter pričeli vrtati v prvo blagajno, kjer so dobili ključ za drugo blagajno. Iz te so odnesli približno 30—40.000 Din ter nekoliko drobiža ter izginili preko dvorišča v noč. Ponočni čuvaj zatrjuje, da je slišal okoli 2. zjutraj ropot, ki je prihajal iz pisarniških prostorov. Danes zjutraj je prva zapazila sledove ponočnih storilcev čuvajeva soproga, ko je nameravala zakuriti peči v pisarniških prostorih. Na lice mesta je prispel davi detektiv Grobin s policijskim psom. Ta je takoj dobil sled in stekel preko dvorišča v smeri proti Erjavčevi ulici, ter ob meljski in Trstenjakovi ulici, proti Meljskemu brodu, kjer je sled izgubil. Mariborska policija je neumorno na delu, da iztakne storilce, ki so na tako drzen način izvršili svoj ponočni posel. Vest o vlomu se je precej hitro razširila že v jutranjih urah po mestu.
Za lesen In zimo KARO čevlji.
VI.
Smrtna kosa.
Umrl je 16. tm. zvečer v Ormožu zdrav nik g. dr. Alojz Heiss v starosti 83 let. Bil je rodom Nemec iz Rennv/ega. Po kratkem bivanju kot zdravnik v Kozjem se je naselil v Ormožu in bil tam od !eta 1898 do 1919 vodja bolnice Križniškega reda. Kot zdravnik je zaslovel kmalu daleč naokoli in nešteti tisoči so tekom desetletij pri njem iskali zdravja. S svojo koncilijantnostjo in objektivnostjo si je pridobil splošne simpatije. Zadnja leta je vsled starosti izvrševal poklic le v redkih slučajih. Njegov sin se je že pred leti naselil kot zdravnik v Središču. Pogreb bo v četrtek 19. tm. Naj v miru počiva.
Drzen vlomilec — zasačen!
V	noči od ponedeljka na torek je vlomi! v znano fiajnšekovo pivnico na Aleksan drovi cesti 23 letni France Kliček. Ravno, ko je bil na tem, da si postreže z jedačo in pijačo in prebrska blagajno in predale, ga je zalotil gospodar ter ga izročil straž niku. Mladi izprijenec je bil izročen k »Grafu« odkoder ga bodo predali okrožnemu sodišču.
Četrtek eieeareifera praeniara
Bošanslvena lena
Cirata Sarbo. Film nežne ljubavi, očarujoč« lepote. Nabavite si vstopnice v predprodaji.
K'mo IJftSora T©8. 23*29
Veiiko ljubezen do mesta Maribora
nosi v svojem srcu Julka Gomzejeva iz Slovenske Bistrice. Neštetokrat je že bila kaznovana, ker prerada gleda v kozarec in se potem spozabi popolnoma. Julka, ki je v treznem stanju čisto prikupna ženska, je bila končno za dobo 5 let izgnana iz okoliša mesta Maribora. Ponovno se je vračala v vabljivo mesto in vse lej so jo zaprli ter odpremili domov. Čeprav so jo šele pred nekaj dnevi izpustili iz zaporov okrožnega sodišča, pa se je včeraj zopet pojavila v mestu. Pri aretaciji je dejala »Sreč ni miru mi dalo«. Sedaj si razbijajo glavo, kako bi »konfini-rali« Julko, ki ni zločinka, a je vsled alkohola zašla na zgrešena pota...
OVtf maiita ,,
sprejme za slučaj smiti In doživetja v»e fif zdrave osebe od 1. do 90. let« In kpla&i i do najvei Din 5J.OOO-- r.t podporah. 1 Zahtevajte brezplačno pristopno Izjavo &
Najprimernejše in dobrodošlo božično darilo
bodo vsakemu srečke državne razredne loterije. Za I. kolo 19. razreda, kojega žrebanje se bo vršilo že 16. januarja, jih dobite v upravi »Jutra« in »Večernika«
v	Mariboru, Aleksandrova c. 13. U Zborovanje Trgovsko bolniško in podpornega društva se bo vršilo jutri v četrtek v dvorani hotela »Orel« z začetkom ob 20. uri. Na dnevnem redu so važna poročila bolniškega in pokojninskega zavarovanja. — Privatni nameščenci! Pridite polnoštevilno, da boste dobro informirani o raznih pomembnih socijalnih vprašanjih! —
3294
Pri želodčnih in črevesnih težkočab,
izgubljenem teku, zagatenju. napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k bluvanju učinite z 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Jo-sefovo« vodo, radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I-
Kravate kupujte samo v specijalni trgovini kravat K. Pe* čenko, Vetrinjska ul. 24, Maribor, kjer dobite najlepše in po tovarniških cenah.
3250
Velika kavarna.
Danes, sreda, kabaretni večer. Jutri,
četrtek, benefični večer ruske pevske
kapele s kavkaškimi in ruskimi točkami.
aaoa
V Mariboru, 3ne !8. Xfl. 1929.'
Marflfer**! ▼ * C P P N I K JUrtr
i$gswW«a
Francoske anekdote
Ko je Aleksander Dumas mlajši pisal svojo »Diane de Lys«, je često pripovedoval svojemu prijatelju Mirauldu, kako se bo razvijalo dejanje. Dolgo pa se ni mogel odločiti, ali naj glavni junak romana, Paul Aybru, umre nasilne smrti, ali pa se najde kaka druga rešitev.
Xo je Dumas končal svoje delo, je zopet posetil svojega prijatelja. Tega pa ni bilo doma. Zato je Dumas naročil kar njegovi sobarici, naj mu sporoči, da je vse končano in da je Aubryja ubil.
3obarica je vsa prestrašena izvršila naročilo. Njeno razburjenje pa se je še povečalo, ko je Mirauld zamrmral: »Torej ga je le ubili... To je dobro, to je izvrstno 1«
• *
£mile Zola je nekoč zbolel v nekem provinčnem gnezdu in je moral poklicati zdravnika. Bolezen ni bila nevarna, toda Zola je postal silno nestrpen, ker se mu je zdelo, da njegovo okrevanje prepočasi napreduje. Zdravnik ga je potolažil z besedami: »Bodite brez skrbi; tudi jaz sem imel svoječasno enako bolezen in sem
vendar zopet popolnoma zdrav.«
* *
Tristan Bernard je bil sijajen stari o-čka. Ko se je nekoč z nekim svojim vnukom sprehajal po gozdu, ga je ta kar obsi paval z vprašanji in ga končno vprašal: »Zakaj pa so postali tukaj vsi listi tako rdeči, dedek?«
Tristan Bernard se je nasmehljal in odgovoril: »Zato, ker so morali doživeti tako čudne stvari, moj dragec.«
• •
Charcota, slavnega specijalista za živčne bolezni, je vprašala neka dama: »Dragi gospod profesor, ali ste v svoji praksi napravili kedaj kako napako?«
»Seveda, ljuba gospa,« je odgovoril profesor, »nekoč sem imel za pacijenta nekega amerikanskega bogataša, ki sem ga že po dveh obiskih ozdravil.«
*	*
Tristan Bernard je opazil v družbi znamenitega, priletnega diplomata, kateremu je Čestital k njegovemu krepkemu zdravju. —
»Oh,« mu je ta odgovoril, »jaz mislim postati sto let star. In kako skrben sem! Ne kadim, ne pijem, ne igram, ogibam se vsakega ponočevanja in sploh nimam nobene strasti.«
Tristan Bernard: »Za božjo voljo, čemu pa hočete potem živeti sto let?«
Slikarske barve, ki povzročajo smrt
V	zadnji seji družbe zdravnikov na Dunaju je profesor Oppcnheim poročalo bolnici, ki je bila sprejeta na kliniko radi nenavadnih kožnih izpuščajev. Koža je bila vneta, pojavila se je tudi vročina in beljakovina v vodi. Simptomi so vzbujali sum, da gre za zastrupljenje kože z arzenom, arzendermatitis, ki ga opazujejo včasih tudi po injekcijah salwarzana. V vodi bolnice so našli tudi mnogo arzena. Poizvedbe, ki so dognale, da bolnica niti terapeutično niti poklicno ni bila z arzenom v nikaki zvezi, so dognale, da je soba, v kateri je bolnica spala, rumeno
poslikana, jedilnica pa zeleno. Tako v rumeni kakor v zeleni barvi so kemično dokazali arzen. Vzrok čudnega zastruplje-nja z arzenom je bil razjasnen. Profesor Oppenheim je konstatiral, da je to že tretji slučaj zastrupljenja z arzenom potom barv, ki vsebujejo strup. Sedanji slučaj se obrača na bolje, ostala dva sta končala s smrtjo. V debati se je ugotovilo, da telo sprejema arzen skozi kožne luknjice, in dokazati se ga da posebno v laseh. Zastrupljenja z arzenom potom tapet so že delj časa znana. Sedaj je tudi dognano, da vsebujejo rumeno in zeleno pobarvane stene nevarne strupe. Avstrijska zdravstvena oblast je sicer uporabo takšnih barv prepovedala, vendar izgle-da, da se slikarji prepovedi ne drže. Z ozirom na sedajne nove izkušnje zdravnikov bodo morale zdravstvene oblasti pač strožje paziti na izvrševanje svojih odredb.
Skopuški Skoti
Bogati, toda izredno skopuški lord Asburn je posetil nekoč dobrodelno predstavo, ki jo je priredila kneginja Metter-nich na Dunaju. Knjeginja je peljala gosta od šotora do šotora, se pred enim u-stavila in mu ponudila v nakup cigaretno dozo. Toda lord je odkimal: »Hvala, ne kadim!«
»Potem pa kupite raje peresnik!«
Lord Asburn je tudi to odklonil. — »Hvala,« je rekel, »imam tajnika.«
»Kaj pa slaščice?« je nato pripomnila kneginja in mu jih ponudila.
Toda lordova skopost je bila brezmejna. »Obžalujem, sladkarije mi povzročajo bolečine, v zobeh,« je rekel in se priklonil.
Nato je prijela kneginja kos mila ter ga ponudila lordu z besedami: »Umivate pa se gotovo?«
Hočeš nočeš je moral skopuški lord kupiti potem vsaj košček mila.
*	#
Neki Škot je imel opravke v mestu in je hotel priti zopet naglo na kolodvor.
stal tramvaj. V trenutku, ko se je pričel premikati, se je Škot prijel za železni ročaj in vprašal sprevodnika:
»Koliko velja od tu do kolodvora?«
»Dva penca« je ta odvrnil.
Da bi pa na vsak način kaj prihranil, Škot ni hotel vstopiti v tramvaj, temveč je dirjal na vse pretege poleg proge. Ves zasopljen je na prihodnjem postajališču vprašal:
»In koliko velja od tu na kolodvor?«
»Tri pence!«
»Kaaj?«
»Tri pence, saj tečete vendar v napačni smeri!« se je zasmejal sprevodnik.
5likarjeuo presenečenje
Daleč zunaj na Long Islandu je stanoval portretist Charles William, siromak, ki se je le z največjo težavo prebijal skozi življenje. Kljub izrednemu talentu in veliki marljivosti ni mogel zaslužiti niti
toliko, da bi se do sitega najedel. V svoj umetniški atelje je vložil vso svojo mladost in zdravje, moral pa je kljub temu trpeti največje pomanjkanje.
Lepega dne pa se mu je končno le nasmejala sreča. Neki večkratni milijonar je prinesel v atelje sliko svoje pred kratkim umrle hčerke in ga zaprosil, naj mu po tej fotografiji napravi njen portret. Slikar je šel takoj z vso vestnostjo na delo in se zlasti potrudil, da je portret čhn bolj odgovarjal originalu. Portret je res sijajno uspel. Bogataša je slika tako za-divila, da mu je takoj izplačal honorar
100.000	dolarjev. Sedaj slovi Charles Wi!Iiam kot eden najbolje plačanih portretistov v Ameriki.
Bolnikova želja.
Zdravnik: »Vaše stanovanje je slabo in je malo upanja, da bi se izboljšalo. Ali imate željo, da bi še koga videli ?<«
Bolnik: »Seveda!«
Zdravnik: »Koga pa?«
Bolnik: »Drugega zdravnika!«
Prvi nastop »Gradianskega 1911.«
V	Zagrebu se je včeraj odigrala prva nogometna tekma med novoustanovljenim Gradjanski ml911 in SK Haškom. nim Gradjanskim 1911 in SK Haškom. pletno postavo in je izgubil tekmo 5:2 (4:1).
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 341
»Kateri hudič mu je vdahnil misel, da je prišel umirat k meni! Kar zbesnel bi. če pomislim, da je moja hiša postala celo pribežališče umirajočih. In kljub temu, človek bi moral biti Turek, da ne bi odprl svoje bajte takemu revežu! Pojdimo ga pogledat!«
Stekel je v pritličje, kjer so bili položili ranjenca na posteljo..
Umirajoči je ležal v nezavesti.
Aretino je pristopil in ga takoj spoznal.
»Dandolo!« je zamrmral. »Dandolo, ki sem mu prodal sliko Rolanda Kandiana!«
Iz teh dveh imen se mu je porodila nova misel; Peter Aretino je položil prst na čelo.
»Hm!« je dejal. »Kar zdi se mi, da je tistemu, ki je zadal ta vražji udarec, nemara ime ....«
V	tem trenotku je ranjenec odprl oči; njegov Pogled je obvisel na Aretinu.
»Pogum, gospod,« je dejal pesnik, »pogum! Ranocelnik pride takoj... Oteli vas bomo, na mojo besedo... makar če si nakopljem kako jezo.. •«
de;
Ranjeni mu je mignil z roko.
Aretino se je sklonil k njemu.
»Česa želite? ... Ali morete govoriti? .. .< »Ranocelnika!« je rekel Dandolo z naporom. »Takoj pride . . . otel vas bo ... . le pogum!« »Ne! . . . Umrl bom . . .«
Aretino je hotel ponoviti svoje tolažilne bese-a vrata so se odprla, in ranocelnik je vstopil.
Šel je takoj k ranjenemu in videl, da je bodalo obtičalo v rani. Ogledal si je njegovo lego, ne da bi se ga dotaknil; nato je vstal.
Dandolo ga je gledal z mirnim, brezupnim pogledom.
»Vem ... da sem izgubljen ... « je zamrmral. Povejte mi samo .,. kdaj.... moram umreti..
»Zaupajte,« je dejal ranocelnik izbegljivo.
»Govorite ... vedeti hočem ... Ne bojim se smrti...«
»Torej hočete?
.«
.«
»Treba je!«
»Torej,« je dejal ranocelnik, »ako potegnete bodalo iz rane, je mogoče, da se vam je bati česa
resnega... a gotovo ni... Imejte pogum! «
»Razumem,« je odgovoril Dandolo. »Ali mi lahko daste krepčilo, da bom mogel govoriti?« »Prav lahko,« ie hitel ranocelnik.
In naglo je pobrskal po škatljici, ki jo je imel s seboj. Vzel je iz nje stekleničico in vlil Dandolu vso njeno vsebino v usta.
Nekoliko krvi se je prikazalo iz rane, okrog globoko zasajenega bodala; obenem pa se je ra-njenčev smrtnobledi obraz zppet nekoliko pobarval.
»Počutim se bolje,« je dejal. »Hvala . . . zdaj lahko greste . . . zapomnil si bom, kar ste mi rekli . . .«
Aretino je spremil ranocelnika v predsobo.
»Kaj mislite, da bo z njim?« ga je vprašal.
»Mož bo umrl čez kako uro; umre pa tudi prej. ako mu izderete bodalo .. .«
»Ali ga nič ne more oteti?«
»Nobena reč!«
Aretino se je sočutno namrdnil ter hitel k ranjencu nazaj.	, „ ,
»Vse je dobro,« je dejal, »ranocelnik ima upanje .. .«	.
»Ne gre m! za to,« je rekel Dandolo s trdnim glasom. »Odgovarjajte mi naglo in odkrito. Cez pol ure bo nemara prepozno - . .«	.
»Govorite in bodite zagotovljeni moje odkritosrčnosti. Ne hotel bi se lagati . ..«
»Umirajočemu . • • Dobro . . . Pred par “hcvl ste mi rekli, da je Roland Kandiano vaš prijatelj?«
Maribor«*! V F C F P NIK Irfr*
Praktična
PO
tovarniških cenah 1
Nudil Vam v luštni prodajalni
(v novih Scherbaumovlh paviljonih na Aleksandrovi pesti)
Violine ...... od	Din	95'— dalje	Gramofone ..... od Din	345>— dalji
Mandoline.........*	.	136—	.	Ročne harmonike . .	.	.	SS’—	.
Gitare...........  .	,	207'—	H	Kromatične harmonike . .	1590’— .
in vse ostale glasbene instrumente po izredno nizkih cen ih
Ktzneni suknjiči
za gospooe
Din 450"— Din 530"-
Din 700"-	326
MEINEL & HEROLD
VII	TOVARNA	GlASblL,	GRAMOFONOV	IN	HARMONIK
Interesenti izven Maribora zahtevajte katalog pod naslovom: Maribor št 163 IsvrSuje vsa popravila	Velika	zaloga	plolC
Neraško-srbska korrespondentinla
išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Samostojna«^ -	3293
Iščem stanovanje
sobo in kuhinjo s pritiklinami, plačam za več mesecev v naprej. Naslov v u-pravi »Večernika«.	3276
Žimnice,
otomani, divani, posteljni vložki, afrik, konjska žima in vse predelave v in izven hiše pri J. Mandl, tapetništvo, Gosposka 36._______________________■ 3257
Mehanična delavnica
tza popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno solidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič« Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
3010
Oddam zelo lepo solnčno sobo, s 1. januarjem 1930 boljšemu gospodu. Vprašati Maistrova ulica 3 II. 3291
Dva diiaka se sprejmeta na stanovanje
in hrano. Naslov v upravi »Večernika«,
______________________________________   3278
Orehe in orehova jedrca dobite v tovarni bučnega olja I. Hoch-miiller. Taborska ulica	3277
Veletrgovina
H. J. Turao, Man bot
Novo zgrajeno vilo
z večjimi in manjšimi solnčnimi stanovanji, 6 minut od Glavnega trga pro-dam. Naslov v upravi lista. 3287
Vulkanlzacijo
avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4.
3213
OTVORITVENO NAZNANILO I	3,u
Naznanjam slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici, da stm otroril dne 14, dec. 1929
dvorano za dame in gospode »PIRC** (poleg HlekSODdlOf8 LI CVStljifni Uliti
s prvovrstno postiežbo! Priporoča se za obilen obisk brivski salon Pirc, Gregorčičeva 11 in .Salon za dame in gospode* Pirc Radlvoj Cvetljlčna ulica
Pozor!
Patent posteljni fotel. soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-Iju B. Jagodič. Rotovški trg 3.	3090
Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.	3091
Letna trgovina Josip Govedi*
Maribor, Prelarnova ul 19
prinoroča svojo bogato zalogo oukovih in mehkih drv, kakor tudi premog iz Trbovelj ter
Iz Zabuko-ccv.	Nizka	ctnal	Točna	postrelbal
Oa'e]te si nemudoma božično razstavo
_. v slaščičarni I. PELIKAN
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 25.
. *^am dobite najboljše in nailepše pecivo, ter obeske * za božično drevo, naj finejši sadni kruh in bonboniere.
K nakupu se ne silil	Cene	zmernel
Obiščite takoi novo otvorieno
TRGOVINO
Z BONBONIERAMI
ALEKSANDROVA CESTA 40
V	NOVI ZGRADBI VLAHOVIČA
kjer dobite okraske za božično drevo od 30 para do Din 3.—. Bonboniere od DJn 10.— do 100.—. Igračke iz čokolade od Din 15.— do 18.—> čokoladne bonbone v stanjolu po reklamni ceni 10 dkg za Din 5.—, vsakovrstno čokolado od naj-priprostejše do najfinejše. Ne bo Vam žal in Vam bo trud poplačan, ako nas obiščete. Ne silimo Vas k nakupu. Hočemo samo pokazati publiki našo bogato zalogo. Ako hočete imeti Vaše božično drevo bogato, okusno in poceni okrašeno, pohitite takoj v	3267
KONFISERIJO
Ze skez	a
prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, šiion, flanel, o-deje, preproge, perje in puh itd. Najnižje cene, točna postrežba! Blagovolite se prepričati!
so mladinske knjige s številnimi slikami in hudomušnimi prigodami, kakor so n. pr.
Prigode Dcredr ega Bobi a • Prigode cosocda Kozamurnika - Stanko in Janko - Sk* k. Cmok in Jokica - Princeska Zvezdana - Sinko Debelinko
Mariboi, Aleksandrova cesta 13
FLORA
Krasne ple ene obleke
Vsaka knjiga stane Din 12,— in se jih dobi v upra-
vi	»Jutra« in »Večernika«, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
MARBOR. ALEKSANDROVA 40
ki je samo minuto oddaljena od gl. kolodvora.
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Fietarna M. Vezjak, Mariboi Vetrinjska ulica 17,	7319,
ZATO, PRI NAJVEČJI IZBIRI, IZREDNO
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA	nizke cene, _ .	SPECIJA1NA ZALOGA
IN VOLNENIH PLETENIN J OS. KARNICNlK SAMOVEZNlC
2665 MARIBOR, GLAVNI TRG 11
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brotovifi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela v Maribora